15.	V	Lfubljani,	sobota	12.	aprila	1924.	po«mema	imun«	m»	om._	j e^Q yj
GLASILO NARODNO-SOČIJALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. — ------------------- Telefon	čtev.	77.	—
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naroCnina: za tuzemstvo 4 Din za inozemstvo 6 Din.
          v
Inserati se računajo po velikosti: Cene so navedene :----------------------- v	oglasnem delu.	"■ ■ 1
Polzelskf škandal.
Nemško tovarniško podjetje Kurka & Wildi na Polzeli je vrglo na cesto dva zavedna slovenska delavca, domačina. Moža strokovno prvovrstno kvalificirana nista zagrešila drugega nego to, da sa se lotila dela v narodni strokovni organizaciji, v NSSZ. Oblastvena preiskava ni mogla dognati najmanjše kriv !e. V obrambo preganjanih tovarišev jt nemudoma nastopila NSSZ ter odposlala tov. Brandnerja na Hce mesta, da po možnosti uredi zadevo in spravi odpuščena delavca zopet v službo. Toda vsako prizadevanje za mirno poravnavo je naletelo na ljut odpor tujcev. V zadevo je posegla tudi celjska »Orjunac ter z vso energijo nastopila složno s tov. Brandnerjem v varstvo preganjanih tovarišev. Boj je zavzemal vedno večji obseg potom intervencij, shodov in zlasti v časopisju.
Prav nikakega dvoma ni, da bi se bili končno trdovratni tujci uklonili složnemu nastopu NSSZ in celjske »Orjune«, da se niso vmešali v zadevo v korist Nemcev ljubljanski demokrati. Nemci so poverili svoje zastopstvo celjskemu advokatu dr. Ernstu Kalanu, članu demokratske stranke in celjske »Orjune« in začele so deževati tožbe proti od-v govornemu uredniku našega lista in organizatorju tov. Brandnerju. Brandner je zagrešil »nečuveni zločin«, da je prezrl nekaj člankov v našem listu, ki so očitali dr. Ernstu Kalanu češ. da je nedopustno, da zastopa slovenski advokat in član -»Orjune« nemške tujce, ki niso niti naši državljani napram slovenskim delavcem in slovenskemu narodnemu lorcu. Dr. Ernst Kalan, advokat v Celju, se je čutil razžaljenega ter vložil radi dobrohotnega poduka oz. svarila tožbo napram Brandnerju. Istočasno je vložil tožbo tudi v imenu polzelskih Nemcev, katerim ni ugajala konstatacija, ki jo čitaš lahko vsak dan v vseh listih, da so priseljeni Nemci naduti in objestni tujci, če se drznejo preganjati našega delavca. Radi teh besed in nekaterih stvarnih ugotovitev je vložil dr. Ernst Kalan v svojem imenu in v imenu polzelskih tujcev proti tov. Brandnerju
doslej nič manj'kot — pet tožb! Vsako dozdevno žaljivko napram sebi. odnosno pclzelskim Nemcem je dr. Ernst Kalan takoj obtožil; izpustil ni ničesar, kar bi zamoglo obremeniti tov. Brandnerja; — pač! — enega odstavka »Nove Pravde* ni obtožil: »Čudno je le to, da mož ne reagira na očitke »J. N.« in ne pojasni, kaj je z nemškim dopisivanjem na slovenske in hrvatske dopise in kaj je s hčerkami, ki obiskujejo — (baje v Gradcu, op. ur.) — nemške šole.« ... Morda nas radi tega še zadene bič dr. Ernsta Kalana.
To po naših pojmih malo narodno postopanje v opisanih aferah je začelo presedati celjski »Orjuni«, ki je svojega člana dr. Ernsta Kalana kratkomalo izključila iz svoje organizacije. To možato postopanje celjske »Orjune« je želo splošno odobravanje vseh resnično narodnih Slovencev — polzelslca delavska trpina sta dobila svoje zadoščenje. Ker je glasilo »Orjune« tudi že pisalo o teh čudnih aferah, je poseglo nenadoma vodstvo JDS iz Ljubljane v potek stvari ter kratkomalo preprečilo nadaljnje članke »Orjune« v polzelski zadevi in drugih še bolj delikatnih stvareh. Obenem je dosegla ljubljanska demokratska gospoda, da je prišel v Celje odposlanec »Orjune«, ki je sklep celjske »Orjune« suspendiral. Kot pa se vidi, se celjska »Or-juna« ni kar kratkomalo uklonila ljubljanskemu diktatu, namreč je izrekla svojemu dosedanjemu predsed. g. Tri-palo sijajno zaupnico s tem, da ga je z ogromno večino izvolila ponovno svojim predsednikom. S tem činom je padla tudi moralična obsodba glede polzelske zadeve. Celjski orjunaši, narodno samozavestni in od mladih nog utrjeni bojevniki napram oholemu priseljenemu nemštvu, so izrekli svojo sodbo in dali zadoščenje preganjanemu delavcu. Demokrati taje moraličen poraz svojega somišljenika dr. Ernsta Kalana in dolže naše delavce, ker se ne uklonijo tujemu biču. Mi pa verujemo več celjski »Orjuni« in oblastvenim aktom, nego pol-zelskim Nemcem in njihovim demokratskim zaveznikom!
Vsi somišljeniki na krovi
Po zahtevi nekaterih krajevnih organizacij se je na delegatskem zborovanju letošnjega strankinega zbora sklenilo gledati na to, da se »Nova Pravda" Clmpreje razširi tako, da bo Izhaiala dnevno, ali
vsaj 3 krat tedensko.
Za realiziranje tega sklepa seveda ni veliko izgledov. Edina pot bi bila — pot samopomoči, ako sedanje število naročnikov potrojimo in oglase podvojimo.
Z ozirom na to smo določili
dneve dela za „Novo Pravdo",
od 16. aprila preko velikonočnih praznikov, pa do vštetega 1. maja 1.1.
1. Maj — nai praznik
praznujmo letos posebno s tem, da bomo delali za naš list.
Vsak naš somišljenik dobi z današnjo številko posebno okrožnico in nabiralno polo za nove naročnike. To naj si vsak prečita in se po njej ravna. — Položnice priložimo prihodnjič.
Razpisana je glavna
Mp nagrada 200 Din "M
za onega, ki bo nabral največ novih naročnikov. Malo nasrado pa dobi vskak, kdor dobi vsaj 5 novih naročnikov in sicer v tem, da se mu bo pošiljal 7, leta list brezplačno.
Pozivamo in prosimo vsakogar, da stori svojo dolžnost — uspeh bo potem siguren!
Hafrslstvo NSS, in uprava »Kove Pravde".
Protest opozicije, vlada v stiski, ministrske seje, avdijence na dvoru.
Dne 10. t. m. se je celokupna opozicija sestala k plenarni seji, na kateri je protestirala zaradi kršitve nastavnih določil od strani vlade. Odobrila se je resolucija, v kateri se zahteva, da se nemuuuina skliče plenarna seja skupščine ter verificirajo ostali mandati Ra-dičevcev.
Vlada je v veliki zadregi. Vrše $e ministrske seje in posvetovanja med posameznimi člani vlade.
Na dvoru pa kralj sprejema razne osebnosti v avdijenci.
Odločitev j« težka, Sicer vladni 11*
sti poročajo, da je odločitev že padla, da se parlament razpusti, da itna Pašič volilni mandat že v žepu, toda to je vse najbrž preuranjeno. Sicer je tudi to mogoče pri nas vendar se zdi, da se kralj za tak korak ne bo sedaj odločil. Najbolj verjetno je, da bo zasedanje parlamenta odgodeno, da se mogoče medtem sam razplete položaj.
Našim demokratom — je seveda položaj že »jasen« in pri njih ni »drugega« izhoda, kakor razpust parlamenta. Sicer pa bomo videli začetkom prihodnjega tedna, kdo bo imel prav.
Ljudski glas — božji glas.
(»Sijajnas shoda JDS v št. JurJu ob j. žel. in v Slivnici pri Celju.)
Včeraj, v nedeljo ob pol 9. uri dopoldne je sklicala v našem trgu JDS. javen shod v dvorani g. Franca Klanjšeka, na katerem je poročal g. Anton Zorko, pisarniški predstojnik okrajnega sodišča v Celju in katerega se je udeležilo polnoštevilno domače ljudstvo, večinoma kmetje in obrtniki, tako da je bila dvorana malone polna. G. Zorko je kritiziral razcepljenost naprednih vrst in klical vse napredne stranke v dr. 2erjavovo »napredno fronto« z znanim likvidacijskim načrtom vseh drugih naprednih strani; ter vabil vse pod okrilje JDS. Napadal je SKS in NSS, češ, da sta se iztočili od edino zve-ličkvne matere mladinske JDS, opravičeval ^možati« nastop g. Prlbičeviča in naših mla-dinov. Vendar pa je bil njegov govor (čast, komur čast) zelo kratek, ker so mu Sle besede le težko iz ust, menda radi tega, ker je govoril zoper svoje prepričanje — na višji ukaz. Njegov govor ni napravil prav nobe nega utiša med poslušalci.
Nato je povzel besedo g. Josip Drole-nik, bivši narodni poslanec SKS, ki je V svojem govoru slikai posamezne figure današnjega režima, posebno pa še g. Svetozarja Pribičeviča kot politika in sadista, slikal razmere v taborišču blizu Niša, kjer je bilo 400 nedolžnih ljudi po krivem zaprtih, celo doječe matere, v luknjah brez oken In brez zadostne hrane, tako da je 47 otrok moralo umreti. Vse to le po krivdi takratnega policijskega ministra g. Svetozarja Pribičeviča, ki je Sele na Intervencijo posl. Drofenika razpustil dotični tabor pri Nišu. Povdarjal je, da je g. Pribičevič kot politik tak okrut-uež. ki nikakor ne bi delal sramote srednjeveškim Turkom. Kritiziral je nastop Pribičeviča in tovarišev, ker so omogočili udejstvovanje bratov Hrvatov v narodni skupščini. Njegov govor je žel vsesplošno odobravanje. — Nato se je oglasil k besedi tov. Rudolf Dobovišek, odvetn. kandidat iz Celja, naš domačin, ki je razvil pravo sliko naših demokratov — mladinov, zlasti glede
Sv. Jurij ob j. ž. 7. aprila 1924.
njihove narodnosti In povdarjal, da sedijo gospodje demokrati v upravnem svetu »Sla-venske banke« skupaj z Nemci, istotako pri Trboveljski preinogokopni družbi; spomnil je na kandidiranje madžarona Kuherja, na nemški letak za Apaško kotlino ob priliki zadnjih volitev ter povdarja, da se g. demokrati zvežejo magari s hudičem, samo da bi imeli oblast v rokah, ker med ljudstvom itak nimajo nobene zaslombe. Nato je orisal tudi politično značajnost JDS z ozirom na afero ljubljanskega mandata in v zadnjem času tudi izdajstvo g. Pribičeviča in tovarišev. Njegov govor je bil večkrat prekinjen z viharnim odobravanjem. Končno je predlagal tov. Dobovišek z velikim odobravanjem sprejeto resolucijo, v kateri se žigosa protiljudski in koruptnl režim, pozdravlja vsak pokret, ki naj dovede do sporazuma Srbov, Hrvatov in Slovencev ter obsoja vseobče znano verolomnost slovenskih mladinov, ki so s Pribičevičem iz golega pohlepa po vladi svojim zaveznikom v odločilnem trenutku padli v hrbet. Zborovalci so proglasili Pribičeviča in njegovo slovensko kliko za škodljivce naše Jugoslavije in sovražnike hrvatskega in slovenskega naroda.
Nato se jc oglasil k besedi upokojenec g. Uranič, ki je slikal bedno stanje nameščencev, kmetov in delavstva in pozival vse te zatirane sloje k združitvi proti skupnim ljudskim izkoriščevalcem. — Predsednik g. Kovačič je potem zaključil shod in naznanil, da se bodo g. demokratje na zaupnem sestanku sešli in pogovorili o svojih grehih. Klici: »Živela velikonočna spoved!« Zborovalci pa so se mirno in zadovoljni razšli v zavesti, da so obračunali s svojimi paraziti.
Ipti dan ob 9. uri dopoldne Je bil sklican shod JDS v Slivnici pri Celju, na katerem bi imel poročati g. profesor Rajh Iz Celja, a ni bilo razun njega niti enega človeka na shod, na kar je moral tudi govornik sam klaverno oditi----------
„JDSarji zopet zavezniki klerikalcev" — in Velenemcev.
Torkovo »Jutro« po daljši pavzi z veliko naslado in korarsko zadovoljnostjo pona-tiskuje glavno glasilo SLS, ki Je ponatisnilo cele kolone iz »Nove Pravde«. — Ergo le sprejel »Slovenec« častivredne jutfovce radi tega, ker citira in ponatiskuje njegove članke, — kakor tudi že nebroj prejšnjih, — »med svoje politične sotrudnike«. Isto bi morala per analogiam storiti z Jutrovci radi citiranje »Nove Pravde« NSS, če bi se načeloma ne ogibala verolomnih jutrovskih kobilic.
»UskoškI glasnik s cmokajočo slastjo citira« one odstavke, ki jih Slovenec izjemoma po lastni volji ponatiskuje iz »Nove Pravde«, — in sedaj hoče »Jutro« radi tega enkratnega ponatiska celemu svetu natveziti, da Je šia NSS med klerikalce. Kdor je tako nespameten, naj to budalost kar verjame! Besnost, s katero se je proslula dvosvinče-na klika zaletela v naš list, samo dokazuje njeno jezo, ker smo Jo zadeli v najobčutnejšo plat. Ne pomaga nič: s plevelom proč!
Da se Je NSS vsiljevala Slovencem, ne moremo docela pritrditi, če nočemo obenem ugotoviti, da tudi dr. Žerjava in njegovih konzortov ob njihovem rojstvu ni noben Slovenec prisilil, da naj počno svojo nerodno politično zgago med nami. Slovenija bi brez dvoma rada mnogo žrtvovala, da se teh nepoklicanih »voditeljev« čim preje temeljito otrese. — Dvomiti si upamo nadalje, če je »Jutru« pri vsej njegovi noblesi in inteligenci pojem »parvenu« ali po domače »hohštapier« docela jasen. Nihče v celi državi ni uverjen, da se Je rodit dr. Žerjav že
kot perfekten advokat, minister na razpoloženju in predsednik Agro-Merkurja; slično tudi g. Ribnikarja in peščice njegovih so-trudnikov božja previdnost že ob rojstvu ni obvarovala njihove sedanje usode, in vendar pri tem nikomur ne prihaja na misel, da bi jih kratkomalo čisto po nedolžnem opsoval s parvenijl! Vse to velja seveda tudi
glede verižništva, Izvoznic, itd. itd. Ali
smo mi krivi??
Kako in komu se ie NSS ponujala, Je itak vsakemu otročaju znano in to javnosti hipno ne zanima toliko, kot vsiljivo ponujanje , novopečenih samostojnih demokratov, ki se že od svojega žalostnega postanka »opotekajo kakor pijane muhe« doslovno med vsemi strankami. Radikali so Jih prvič izbacnili — sedaj vsak čas jih bodo že drugič, ker posegajo pregloboko v korito. Iz opozicijonalne Jezice so padli — oh groza! — med separatiste in federaliste, v »protidr-žavni« blok radičevcev, klerikalcev, Turkov, Arnavtov in morda še culukafrov. Ko so staremu zavezniku Davidoviču zavratno zasadili nož za vrat, so cmoknili v radikalsko korito, iz katerega vabijo sedaj zopet še včerajšnje sovražnike Nemce v svoje kolo, kajti »wir treiben keine nationale Politik!«
—	Vsled tega pa »dosledni samostojni JDS« še nikakor niso »politični nestvor«!...
»Vse to mimogrede, ker danes nam gre le za to, da ugotovimo politično zavezništvo generalov samostojnih JDS s klerikalci,« — Velenemci, Turki, radikali in sploh z vsemi mogočimi strankami, — kakor veter piha in kjer je več cvenka. »Citirali smo
»Jutro« po »Slovencu«, da vidijo naši pristaši, koliko predrznosti in infamnosti je še v ljubljanskih ostankih bivše JDS... Da ne bo nobenih nesporazumljenj, izjavljamo da delamo za pisavo »Jutra« in »Pondeljka« predvsem odgovorno vodstvo bivše JDS gg. Žerjava, Marna, Breznika, Ribnikarja in za nameček še — macafizeljna itd. Gospodje so se morali zavedati, kaj so pustili pisati > glasilu strančice, v katere vodstvu oni sede.« ------- O	kaznovanju pa raje molčite,
gospodje, ker itak veste, da se vas nihče ne boji. To bo z vami opravil svoječasni gospod državni pravdnik, — že veste zakaj! Še nekaj: »prevzeli ste težko in odgovorno nalogo, čuvati nacijonalne in narodne interese pred separatisti in reakcijonarji«, — pa menda vendar ne pred štirinajstimi dnevi’ v protidržavnem Radičevem bloku?!
Tako Je, drago »Jutro«, če preveč »Citiraš«; — ne citiraj, da ne boš citirano!
Am.
CENTRALISTI PROTI CENTRAL^IRANJI.
Hipercentralistično vladno glasilo »Jutro« je nastopilo proti centralistični odredbi trgovinskega ministrstva, ki odreja likvidacijo oddelkov ministrstva za trgovino Ln in dustrijo po naših glavnih mestih. Kar ne gre mu v glavo, temu »Jutru«, da se centralna oblastva tako zelo in centralno »obremenjujejo«! Velikim županom je prepustil minister le še obrtni referat. To »Jutra« ne boli preveč, ker pri tem resortu očividno ni dosU kšefta. Bolijo pa koncesije za banke ter Industrijo, ki so odplavale v Beograd, kjer bo z njimi odslej razpolagal edino le sam gospod minister. In sam bog ve, če bo kedaj še kak ljubljanski samostojni centralist postal minister za banke in delnice?! »Pustiti nade, — to bodi!« O Jej!
KER IMA PARE — OPET IZLAZIO!
\
Namreč Stefanovičev »Radikal«, ki ic bil za par tednov zaspal, ker je bila demokratska kasa suha. Sedaj, ko so slovenski in del hrvatskih demokratov uskočili v Pa-šičev tabor, je priteklo v te kase zopet dosti pare in tako se je »zainočilo« tudi Šteiano-viču In njegovemu »Radikalu«. — Občinstvo naj Izve, da Izhajajo vsi demokratski listi s Štefanovičevini priveskom na račun slovenskih davkoplačevalcev.
DVOJNA MORALA.
S. marca se je »Jutro« neznansko razkoračilo in raztogotilo nad našo povsem stvarno kritiko o uskoštvu naših demokratov. Zagrozili so Imenoma posameznim »vodilnim« osebam s terorjem in jih napravili odgovorne za pisavo našega lista, dasi ti nimajo z njim prav nikakega opravka. Gospodje pri »Jutru* namreč ne smelo pozabiti, da pri nas ne poznamo diktature, ampak voljo In zahteve naših pristašev. Ako so si »Jutrovci« ustvarili pri teh tako mnenje, so sl krivi sami.
Povemo pa »Jutru« kar v brk, da se demokratskih generalov prav nihče ne boji. Tudi terorja in grožnje ne! Kar pričnite z represalijami! Ml ne bomo ostali dolžni prav ničesar! Tudi ml imamo naše obrambne priprave končane, kanonada se prične lahko takoj.
Toda interesantno je pri tem nekaj drugega. Takrat, ko so nas jutrovci dan za dnem nesramno napadali in blatili našo stranko in posamezne njene pristaše, ko so nas dolžili zveze z radikali, ko so nas dolžili goljufije in podkupljenosti, takrat je bilo to demokratskim generalom prav. Mi bi bili morali požreti vse. Ko pa mi povda-rimo v listu to, kar je res, tedaj je ogenj v strehi.
To je demokratska morala — dvojna morala!
Zapomnili si bomo vse to! Prišel bo krnaiu čas obračuna. Prišel bo čas, ko bo demokratska klikarija zopet lazila za nami.
KAKO SE IZPREMINJAJO CASI1
V torek Je »Jutro« komandiralo celo NSS med klerikalce, — ker je ostanek JDS prešel od Radiča k radikalom. Ni se še posušila tinta na »Jutrovih« vsakdanjih zagotovilih, da deluje NSS skupno z radikali in prejema za ta posel strahovite novce, že čepi »Jutro« samo pri istem radikalskem koritu. Ker je pa prvotna »Jutrova« trditev glede zveze NSS z radikali brez dvoma resnična, — »Jutro« nikoli ne laže! — in ker ni res, da je šla NSS kar tako hitro na »Ju-trovo« komando h klerikalcem, — potem ne preostane-drugega kakor to, da tičita sedaj NSS in razbita JDS skupaj pod radikalsko streho In zobljeta cekine Iz radikalsklh jasli. — Odtod ta »Jutrova« jeza na to ore-klicano NSS in njeno komandiranje h klerikalcem!
nn
ZiATOSM
fSABJSB*
tri-.iffcil
To milo dala teti Mici, najboljši v Kraju sta perici; ta vidi pene in se čudi,
Kaj miio ,.Zlatorog" vse nudi.
trasrs POM 1»
»KEOLJAČKI KLUB.«
Odkar se je S- Davidovič izuebii svojih uskokov, brezposelni ljubljanski ostanki bivše JDS nimajo drugega opravka, nego da snujejo ustanovitev samostojnega kegljaškega kluba JDS. Njihov ) glasilo je /e podalo vzorno vzpodbudo. Ob volitvah bodo Iz svojih ostankov postavili figure, volilci pa bodo s krogljami zaigrali: »Šup sem, šup tara...« Id na tleh bodo samostojni keglji! To bo hec!
SEDAJ SMO KLERIKALCI!
Pred kratkim so nas demokrati »zvezali« z radikali, ker se naš list tiska v Zvezni tiskarni in ker naši ljudje sodelujejo pri »Narodnem Dnevniku«, kjer ie zaposlenih tudi par demokratov.
Ta teden pa nismo več radikali. Tu teden nas je »Jutro« zopet »zvezalo« s klerikalci, ker je »Slovenec« v nedeljo ponatisnil nekaj vrstic iz »Nove Pravde«, kar je demokrate neznansko užgalo. — Pa naj bomo sedaj zanje klerikalci, to nam je vseeno. Ne bo dolgo, ko nas bodo psovali »demokrate«, ker bodo sami kot pristni radikali počivali v Pašlčevein naročju.
Namen tega podtikavanja je prozoren. Mi vidimo in smo pripravljeni v naprej kaj pride sedaj. — Dobili bomo zopet pečat protidržavnih elementov. Započelc so se uenuncijacije, započeJa se bodo preganjanja pa znanem Prlbičevičevem receptu. Toda tega se ne strašimo! Se so pošteni ljudje na svetu, imamo jih tud! v beograjski vladi, zato bo šlo vse to denunciranje mirno mimo nas. Pravica mora zmagati! Vsakdo nas pozna, naše delovanje je odprta knjiga, povedali smo, kaj smo. In ker smo na pravi poti, zato nas sovražijo demokrati.
Kot svobodni državljani pa sl prepovedujemo od demokratov vsako grožnjo, vsako nasilje. Zapomnijo naj si gospodje Žerjavi, Kramerji In drugi njihovi podrepniki, da vsaka akcija rodi reakcijo! Ali se tako vstvajja »napredni« blok?!
JUTROVC1 DIKTIRAJO.*
Dne 5. aprila so nam jutrovci rekli, da moramo vlado hvaliti kadar bo zahtevalo »Jutro« In zopet po nlej udrihati, kadar bo udrihalo »Jutro«. — Dalje so 8. aprila ju-trovcl uganili, da mora odslej biti vsakdo demokrat. Kdor bi drugače mislil (kaj šele drugače delal), se ga najprej javno opljuje in ošvrka po metodi dr. Žerjavovega šče-neta, potem pa sledi drugo. Samo oni, ki demokratsko mislijo, hodijo lahko kot govorniki na demokratske shode. Pa naj si bo to licejski ravnatelj, srednješolski profesor ali kak drug državni uradnik. Tl smelo! — Jok! Tudi mi drugi bomo šli, pa prav vsi!
CISTO DEMOKRATSKO!
Najprej so demokratski uskoki dali korajže strokovnim organizacijam (Id jih nimajo — a bi Jih radi iraeK), da naj zaupajo demokratom ln naj vkorakajo v njihov tabor. Pozvali so vse svoje eksponente, da to brezpogojno Izvedejo in delo se je pričelo. A ne gre po sreči! To videč, so pričeli drugače. Dr. Puc Je baje zagrozil: »Sedaj bomo sekali glave (namreč nedemokratom), pa tudi tistim, ki so hidilerentnl!« To bo najbrž držalo, ker so demokrat,! res izdali paro o, da mora sedaj biti vsakdo politik — seveda demokratski! — Kako pa bodo, reveži, rezali glave drugim, ko so jih sami že davno izgubili?!
POMOČ DRŽAVNIM URADNIKOM IN
HIŠNIM POSESTNIKOM!
Ko »o demokratski uskoki pokukali v novo vlado, so našli na kljuki viseče nove uradniške prejemke In pa nov stanovanjski zakon. — Takoj jim je šinila v glavo Izborna Ideja: zadovoljiti nameščence la hišne posestnike. Državni nameščenci naj dobe povišane plače, a obenem naj se revidira stanovanjski zakon In da hišnim posestnikom mak) sape in prilike, da bodo tudi oni deležni teh uradniških poviškov na ta način, da bodo lahko poljubno verižlli s stanovanji in ljudi metali na cesto. — In oznanili so državnim uslužbencem vse dobrote, ki jih dolete 1. maja. Hišnim posestnikom pa so seveda malo prikrito tudi dali svoje zagotovilo. — Cesa vsega ne počno ljublj. demokrati!
Naš notranie-politični položaj.
Pred poldrugim letam se je marsikomu smešno zdelo govorjenje, da bi mogle opozicijonalne stranke, ki se niso strinjale z vidovdansko ustava, dobiti večino. Danes Je to fakt, ki je privedel naš parlament v krizo. Imamo vladno, parlamentarno in državno krizo, iz katere si ne vedo izhoda. Opozicija je v veliki večini. Žalostno je le to. da je ta opozicija vsaj na zunaj brez pozitivnega enotnega programa, kar ji jemlje ugled in možnost nastopa.
Toda. opozicija je tu in z njo se mora računati. In da se z njo računa, imamo dokaze, kljub kričanju naših demokratov.
.Radikali so trezneji politiki ki računajo z vsako možnostjo. Zato so začeli sami opuščati g. Pašiča. dobro vede, da mož več ne obvlada položaja, ali da ga vsaj obvladati ne bo mogel.
Novi vladi so zato šteti dnevi, ako se bo držala starih poštenih običajev. Nasilje pa bo rodilo odpor.
Seveda je brez radikalov tudi kaka druga vlada nemogoča. Nemogoča je tudi vlada iz same sedanje pisane opozicije. Zato ni čuda, ako prihajajo glasovi, da se klerikalci pogajajo z radikali. To je umevno. In ako je to res. se vrše pogajanja sporazumno z drugimi opozi-cijonalnimi skupinami. Le taki novi grupaciji bi zamogel kralj poveriti mandat za sestavo nove vlade.	%
Ni tedaj izključeno, da stojimo pred novo koalicijsko vlado. To bi bil izhod iz sedanjega "zamotanega položaja, v katerega se radikali prav lahko podajo, saj so že opetovano povdarili. da tudi sedanja ustava zanje ni večna. Seveda je glavna zavora tu Pašič s par somišljeniki.
Pri tem r.u pridejo pod kap naši demokrati, ki so jo topot, pa naj bo reši-
tev taka ali taka, že temeljito zavozili. Onemogočili so se v vsaki kombinaciji. Ko bi bil Pribičevič vztrajal v opoziciji, kakor je bilo nameravano, dokler se niso odločili radikali za drugega šefa vlade in šele nato vstopil v vlado, bi bil imel saj plašč za Izdajstvo. Toda pritisk svojih ožjih somišljenikov iz Slovenije, ki so preveč hlepeli po koritih, je bil prevelik, in g. Svetozar se je prenaglil.
Gospod Pašič nima pooblastila za
razpust skupščine in je tudi težko misliti da bi se krona odločila k temu koraku.
Naše razmotrivanje je normalno. Ce bo šlo tako naprej, pridejo slovenski demokrati in hrvatski Svetozarjevci popolnoma pod kolo. kar že davno zaslužijo.
Toda tudi za ta slučaj se naši demokrati pripravljajo. Tudi to nam ni ušlo. Toda vse priprave jim ne bodo pomagale nič. Mi jih poznamo iz zato vemo, kaj nam .ie storiti. Upoštevali bomo vse naše dosedanje ne male izkušnje, upoštevali vso demokratsko gonjo proti NSS, vse njihove grožnje zlasti v zadnjem času proti voditeljem in nevodite-ljem naše stranke. Z oportunisti ro mora enkrat obračunati! In takrat bomo svetu pokazali, da nismo ne radikali, ne klerikalci, ampak da smo narodni soci-jalisti — državotvoren element.
Malo smo zašli'od stvari. — Pa saj se drugeiga danes povedati ne da. Vsak trp--v.Uk je mogoče iznenadenje. In ko to vrstice zagledajo beli dan. Je lahko sittncija že druga.
Živimo pa v trdni veri. da a«o na poti h konsolidaciji pa naj se ta kriza reši tako ali tako. Tudi nasilje ne more dosti zavleči normalnega razvaja.
in sicer pri glasovanju o zakonskem predlogu glede stanovanjske zaščite. — Vkljub temu vlada ne namerava odstopiti, pač pa hoče ponovno načeti to vprašanje.
Angleški rudarji groze ponovno s
štrajkom, ker niso zadovoljni z rešitvijo vprašanja glede plač.
GRŠKI KRALJ
je iz pregnanstva izdal grškemu ljudstvu proglas, v katerem povdarja, da se ne odpove prestolu.
ITALIJANSKE VOLITVE.
V nedeljo so se v Italiji vršile volitve v parlament. Kakor so se vršile predpriprave, tako so se Izvršile volitve — v znamenju nasilja. Sicer je odnesla Mussolinijeva stranka zmago, toda na to fašisti ne smejo biti ponosni. Teror, s katerim so se volitve vršile in zaključile, je tak, kakor ga še svet ni videl. In Italija naj še predstavlja za-padno kulturno državo. — Svaka sila do vremena!
Fašisti so dobili ogromno večino. Toda to ni večina, ker se je volitev udeležilo le 62% volilnih upravičencev. Ostalih 38 odstotkov bi gotovo ne volilo fašistov. Teh 38 odstotkov z,mandati opozicijonalnlli skupin — bi izkazalo »pogoreto« za Mussolinija.
Tudi v Italiji sc bo to maščevalo in še mogoče prav kmalu!
Naši bratje v zasedenem ozemlju so se z ozirom na fa velikanski pritisk držali izborno, izvzemši klerikalcev, ki niso držali dane besede, da bi oddali preferenčne glasove dr. Vilfanu. Priborili so mandat dr. Stanger in dr. Besednjaku, za kar jim čestitamo zlasti neustrašenim ženskam ki so se agitacije aktivno udeleževale. Da ni bil uspeh večji — razumemo!
Tudi druge stranke, ki se prištevajo opoziciji, so slabe.
To pa nas vse navdaja z zavestjo in nado, da bo drugič slika drugačna. Seveda pa ne smemo pozabiti nikdar, da prebiva tam preko — naš slovenski rod!
. RUSKO-RUMUNSKI SPOR.
Na dunajskih pogajanjih sk je med tema državama pokazala razpoka, iz katere zija Besarabija, ki je trd in nevaren oreh. Rusija ne bo odnehala in Rumunija najbrže tudi ne, zanašajoč se na svoje sosede. In tako se prične lahko po neumnosti prav neprijeten ples. ki bi mogel imeti zle posledice tudi za
nas. ka! sedaj? Razmeri® do Ru-
munije je za nas mučno, dasi ta soseda
Poročila z dežele
Kranj. —* Prejeli smo in priobčujemo: V štev. 13. od 29. pr. m. Vašega cenj. lista ste prinesli pod »poročila t dežele« članek iz Kranja, ki nikakor ne odgovarja resnici, radi česar Vas vljudno prosimo, da resnici na ljubo popravite tozadevni članek: »Tvornica Vulkan zaposluje samo osobje slovenske narodnosti, z izjemo 5 Nemcev, ki so kot strokovnjaki za izdelovanje gumijastih izdelkov neobhodno potrebni. Te na-stavljence je bila tvornica primorana najeti le iz vzroka, ker sličnih domačih moči — žal — ni na razpolago. Pri tvornici se ni torej protežiral noben »strojni mojster Nemec brez strokovne izobrazbe in kvalitativno še celo slabši od domačinov, ki bi odjedal na ta način nad dve leU kruh našim ljudem,« bil je obratno strokovnjak v postavljanju špecijalnih strojev v gumijevi branši, kakor ga doma ni bilo dobiti.« — Ako namreč Vaš dopisnik, o katerem sumimo, da nas je hotel le pred občinstvom očrniti, lahko preskrbimo domačega za naše namene sposobnega strokovnjaka, ga bomo z veseljem takoj sprejeli v službo. Ako tega gospod dopisnik ne more, potem upamo, da prinesete v prihodnji izdaji Vašega cenj. lista radi pravicoljubnostl gornji popravek. V tem upanju beležimo z odličnim spoštovanjem Vulkan, tvornica gnraljevih Izdelkov v Kranju.
Mariborske novico.
V demokratskih krogih se šušlja o odstopu vellkesa župana g. dr. Ploja. — Morda je to le njihova vroča željn.
na drugi strani ne zasluži našega prijateljstva.
NASI JUNAŠKI RUMUNSKI ZAVEZNIKI.
Znano je, da so naši dTagi prijatelji in zavezniki, Rumuni, sila korajžni ljudje; skoro še bolj nego sami Lahi! Komaj so po dveletnem poteku vojne povohali v vojsko, so jih že Nemci tako strahovito pretepli, da so imeli celi dve leti prod sklepom miru časa misliti na prestane batine. Zajec se pa čuti pod grmom varnega, Rumunec v senci miru. Takrat postane celo velik junak. Ko so tem rumunskim tičem naši zastopniki povodom evakuacij garantirali, da Jih ne bodo na salati pohrustali, so junaki, pri odhodu pokradli kratkomalo vse, kar se je dalo odnesti. Iz poslopij so odnesli pohištvo, odtrgali okna in vrata, kar je ostalo so razbili in opustošili. Prebivalce so oropali vsega, nagrabili cele vagone živil in odnesli so pete naši prijatelji in zavezniki, Rumuni!
VOLITVE V AVSTRIJI.
Na Koroškem in Nižjeavstrijskem so imeli 6. t. m. občinske volitve. Slovenci so ponekod na Koroškem napredovali. Meščanske stranke so nastopale na skupni listi, proti njim pa so postavili narodni socijalisti samostojne liste in dosegli velike uspehe. Socijalni demokrati ne pridejo k sapi.
NEMČIJA.
V Nemčiji bijejo boj za osemurni delavnik in zvišanje plač. Vrše se pogajanja. Posebno živahno nastopa železniška organizacija, ki je že stavila svoj ultimat. — Ljudje hočejo delati, hočejo pa tudi živeti.
Na Bavarskem so se vršile te dni volitve v državni zbor v znamenju plebiscita za ali proti ustavi. Zmagal je »za«. — Komunisti so strahovito napredovali, socijalni demokrati pa padajo. — Lepa slika za bodočnost!
ANGLIJA.
Mac Donald je doživel malo blamažo. Vlada je ostala 7. t m. v manjšini,
Mestni župan Grčar in cainpania bella so stavili predlog za izredno obdačenje piva, ki prihaja od zunaj. — Ali se hočejo
nemškim pivovarnarjem G&tzu in Tscheligi prikupiti, ali pa z nemško kožo prevlečeni želodci — drugega piva ne preneso? O tem bo vedela gotovo kaj povedati — v»iws. stlmme.
Stranka socij. demokratov se bavi zad nje čase z načrti, kako bi preprečila svojim članom, da ne bi volili z Nemci, ter s tem zadali smrtni udarec tej lepi — Inter. nacijonalL
Zagorskijeva stranka, ki se je dosedu, imenovala Jugoslovanska »neodvisna« gospodarska, je radi pravilnejše taktike iz-premenila svoje ime in se bo v bodoče imenovala Jugoslov. »n e g v i š n a« gospodarska stranka. — Gospod plemeniti Zagorski je pač »kšajt« politik!
Tuk. poročevalec demokratskega 'Jutra*. ki je bil poprej zelo kratkoviden in' napol gluh, bo baje zanaprej daiekoviden in tankoslušen — znal bo celo gledati okrog vogla! Bog nam pomagaj!
Slovenski advokati, ki so v orjuni, se odrekajo nemškim klijentom, ker je zastopanje Nemcev v protislovju s smotri orjune, — Pa recite, da tl ljudje niso »lest ker Id« 1
Naši železničarji sl belijo glave, kam naj spravijo povišane plače, ki jflj bo dal dem. minister saobračaja. — Stvar je pač prišla veliko prenaglo!
Nemci se žele učiti slovenščine, toda orjuna jim mora dati Jamstvo, da se Jim ne bo smejal noben Slovenec, če bodo napačno govorili. — Kaj hočemo Se več? —
Iz stranke.
Sestanek liubljansklb zaupnikov NSS.
V soboto 5. t. m. se je vršil v Narodnem domu sestanek ljubljanskih zaupnikov naše stranka. Polnoštevilnemu zboru zaupnikov je predsedoval predsednik okrajnega odbora tov. Josip Ambrožič, ki je uvodoma razložil pomen zborovanja. Burno pozdravljen je potem referiral o politični situaciji strankin načelnik tov. Ivan Deržič, ki se je pečal predvsem z ogabno politiko ljubljanskih mladinov. Podrobnemu poročilu o politični situaciji je tov. načelnik dodal poziv zaupnikom, da gredo med ljudstvo in ga z resno besedo svare pred škodljivo politiko koruptne DS. Zborovalci so z veliko pazljivostjo sledili izvajanju svojega načelnika in ostro obsojali uskoštvo onih demokratov, ki so dan za dnem kričali na vse »napredne« stfanke, da so se prodale Pa-šiču, samih pa prav nič ni bilo sram napraviti to, kar so prej očitali drugim, t. j. res prodati se Pašiču. Po končanem poročilu je sledila živahna debata, v katero je poseglo več zaupnikov.
Nato je podnačelnik tov. Rudolf Juvan poročal o strankinih organizacijah in razpredel podrobni program za bodoče poslovno leto. Izvoljenih je bilo nekaj potrebnih odsekov ln so se med zaupnike razdelile funkcije. Tudi o tej točki se je razvila Živahna debata, ki je pokazala, da štele stranka prav lep in odločen kader svojih delavcev.
Pri slučajnostih je stavil zastopnik ko-lizejskega okraja sledečo interpelacijo: »Občinskim odbornikom NSS se naroča, da izposlujejo na mestnem magistratu napravo električnih žarnic in razsvetljavo na vseh periferijah mesta. Posuti je treba Vodovodno cesto, tam zravnati pešpot in napraviti ograjo ob tamošnjih jamah. Zadnji zločin na Vodovodni cesti je pripisati v veliki meri zanemarjenju ulic in cest v zunanjih delih mesta, ki se jih pusti v temi.
Izposluje naj se tedaj takoj razsvetljavo do prve naselbine na Vodovodni cesti, kar je tem lažje mogoče, ker električni vod do »Stadijona« že obstoja in ga je treba le še za nekaj metrov podaljšati Zalibog elektrika sedaj niti do »stadijona« ue funkcionira. Tov. Šircelj je pa stavil interpelacijo na občinsko zastopstvo NSS, naj izposluje otvoritev novega tržišča na voglu Martinove—Prisojne in Jenkove ulice, kateri projekt je že davno odobren, a za prireditev trga sc magistrat do danes še ni zmenil.
Obč. svetnik Rupnik je v Imenu kluba obljubil, da bo tozadevno interveniral na pristojnem mestu. Tov. Koprivc iz Šiške je interpelfral, da bi se uredila »Narodna cesta« v Sp. Šiški, in sicer je to cesta, ki pelje od železniškega prelaza na Planinsko cesto.
H koncu zborovanja se je zaupnikom priporočalo, naj povsod širijo naše glasilo »Novo Pravdo« in H pridobijo čim več novih naročnikov. Izrazila se Je želja, da se naj zaupniki sestajajo vsakih štirinajst dni. Pozivajoč zaupnike na smotreuo delo za razvol naše ideje Je tov. Ambrožič zaključil lepo zborovanje.
Občni	zbor	kraj.	organlzazlje	NSS v
Ribnici. V	nedeljo, dne	30. marca se	je vršil
občul zbor	naše	kraj. organizacije v	Ribnici,
ki je zelo	lepo	uspel	Zborovanje	le vodil
tov. Češarek, ki Je v svojem govoru omenil sijajno uspeli strankin zbor v Ljubljani. Po poročilu tov. tajnika in blagajnika je tovariš Čampa predlagal prejšnjemu odboru absolu-torij, kar je bilo enoglasno sprejeto. Nato je bil izvoljen novi odbor, ki se Je konstituiral kakor sledi: Predsednik Josip Jereb, podpredsednik Ivan Lovšin, tajnik Tone Češarek, blagajnik Josip Ančik. Odborniki: Franc Pollak, Ivan Čampa, Gregor Lovšin, namestniki: Anton Češarek, Josip Pelc, Anton Zug, pregledovalci računov: Fortunat Klinar, Ivan Pugelj. Novoizvoljeni predsed-
Socijalna zakonodaja in politika.
(Referat tov. Rudolfa Juvana na strankinem zboru dne 23. marca 1924.)
Socijalizem, in socijalna vprašanja srečavamo ž£ v davnini človeštva. Odkar obstoja človeški rod; odkar ie pričel spoznavati lastnino, se je pričelo z reševanjem tega vprašanja. Odkar je nastala rodbina in udobneje življenje, so se po-xajala tudi socijalna vprašanja in socijalni boji. Zgodovina narodov nam jih slika prav pno. Ima jih stara Grška, kakor stairi Rim. Eden naj večjih od teh bojev je ubila ustaja sužnjev, ki so se uprli svojim gospodarjem. — Beseda so-cijaUzem izhaja iz osnovne misli, da je v človeški družbi človek Človeku enako, vreden in enakopraven, da nihče ni spodaj, nihče zgoraj in da nihče ne sme in nima pravice izkoriščati svojega tovariša. Socijalizem mora delovati v tem smislu in preoblikovati človeško družbo v tej smeri. Stremeti mora za tem, da izenači velika nasprotstva. ki so Posebno v preteklosti obstojala v človeški družbi in ki Še danes v veliki meri obstojajo.
S francosko revolucijo se je začela
tudi zakonodaja. Tedaj se je odpravilo tlačanstvo, odpravila se je desetina. Zakonodaja je nosila prve znake, prve sledove o osvoboditvi človeštva izood tlačanskega jarma. Kmet je bolj in bolj prihajal v mesta, razvijati se je pričelo meščanstvo, obrt, veleobrt in industrija. Dobili smo moderna prometna sredstva, kakor železnice in brzojav. Narodi so se začeli zavedati, da obstoja na svetu samo ena socijalna družba in skupina, ki se imenuje: ljudje. Leto 1848 nam je prineslo svobodo tiska, društveno svobodo, svobodo zborovanja in varstvo zasebne lastnine. Zakonodajno delo je postalo vedno intenzivneje. Socijalno vprašanje v politiki je igralo vedno večjo vlogo. Socijalna zakonodaja je posegla v vse panoge, v vse sloje in stanove. Princip socijalne pravičnosti je ščititi poedinca napram splošnosti in napram izkoriščanju močnejših, varovati njegovo telesno integriteto, dvigniti njegovo moralno silo in duševno stran, vsposabljati ga za produktivno delo sebi in splošnosti v korist. Tem namenom je služila večina zakonov, ki so se sklepali v zadnjih 50 letih. Socijalni zakonodaji se ni moglo več zapirati vrat. Izšli so zakoni o bolniških blagajnah delavcev, zakon o bratovskih skladnicah, o zavarovalnicah zoper
nezgode, za slučaj invalidnosti in onemoglosti. Vsi ti zakoni so izšli z ozirom na boj proti uboštvu, da se delovnemu človeku v starosti zagotovi brezskrbno življenje. Danes je omenjeno zavarovanje več ali manj le na delavstvo, toda gotovo je, da se bodo te zavarovalnice morale razširiti na vse druge delovne sloje in stanove.
Kakor v drugih modernih državah, tako je skušala tudi naša država zadovoljiti široke plasti delovnega ljudstva in je uvedla več socijalnih zakonov. Priznati moramo, da ie bilo pri tem precej dobre volje, priznati pa tudi moramo, da je bilo premalo pravega poznavanja razmer. Dolžnost naša ie, da zahtevamo take socijalne reforme, !;! so nujno potrebne, da prineso blagostanje jugoslovanskemu ljudstvu. Udaiati se ne smemo fatalizmu, češ: čas bo vse izravnal. Tako govore ljudje, ki malo mislijo in še manj delajo. Socijalnih reform se ne more odrivati aa poznejši čas, če hočemo imeti moderno državo, v kateri naj bi imeli vsi državljani enako priliko do izobrazbe, dobrih zdravstvenih razmer in drugih življenskih pogojev. Dolžnost države je, da skrbi za zdravje, izobrazbo ln blagostanje vsega ljudstva, da ustvari za vse državljane
enake predpogoje za udobno življenje. V moderni državi ne sme hiti ljudstvo razdeljeno na razrede. Iq če obstoje taki razredi, jih mora država odpraviti s socijalnimi reformami. To je naloga moderne in res demokratične države.
Kako naj skrbi država, da postane izobrazba splošna? Šolska izobrazba naj sloni na socijalizmu. Šola naj bo v korist splošnosti, tako da ima vsakdo brezplačen pouk. Uvesti je treba večerne šole, katere morajo obiskovati os2be obojega spola do določene starosti in v katere naj imajq dostop tudi osebe, ki so prekoračile to določeno starost. Večerna šola naj traja štiri leta in naj bo izpopolnjenje ljudskošolskega pouka. Posebno važnost je treba polagati na strokovno šolstvo, da dosežemo čim-preje potrebno število kvalificiranega delavstva.
Poleg šolstva je najvažnejše: zdravje ljudstva. Ce država skrbi le za šolstvo, pa se ne briga za ljudsko zdravje, je ta skrb enostranska in brezplodna. Za ljudsko zdravje je treba skrbeti še pred rojstvom človeka. Matere Je treba poučevati, kako se mora ravnati z detetom, da ostane zdravo in se krepko razvija. Za šoloobvezne otroke je po-
trebna telovadba in kopanje. Država naj podpira športna in telovadna društva, ki lahko neprecenljivo služijo zdravju in telesnemu razvoju, pa tudi duševnemu. Tudi za mladino v tovarnah naj se uvede obligatna telovadba in kopanje. Dolžnost države in občin je, d<» v tem oziru podjetja podpirajo. Da ohranimo zdravje, so potrebna zlasti v industrijskih krajih zračna stanovanja. Najbolj nezdrave so velike stanovanjske kasarne, v katere malokdaj posije soln-ce. Delavske hiše ne smejo biti zgrajene preblizu tovarn. Tovarne naj bodo ločene od človeških bivališč. Vsaka hiša naj ima obširen \T,t. Delavčev dom mora biti tak, da se delavec bolje počuti doma, kot v gostilni. Če že mora človek živeti v peklu, tedaj raje živi v njem pijan, kakor trezen. — Zgraditi Je torej treba za delavce čedna stanovanja, pa bodo raje doma, kot v gostilni.
Nočno delo naj velja le za podjetja, v katerih je obrat ponoči in podnevi neizogibno potreben. Zenske naj bodo izključene iz vseh podjetij in tovarn, ker je tako delo škodljivo njihovemu organizmu.
Dalje prihodnjič.
iiik tov. Jereb se je prisrčno zahvalil za zaupanje in pozival tovariše, da vsak dela agilno za povzdigo narodnega sociializma.
Krajevna organizacija NSS na Jesenicah sklicuje za nedeljo, dne 13. t. ra. ob 2. uri popoldne redni občni zbor v gostilni O.
Bodlaj (Wergles). Dnevni red:	1.	Poročilo
strankinih funkcijcnarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Naje bodoče naloge. Občnega zbora se udeleži zastopnik načelstva iz Ljubljane.
Strokovni vestnik.
Naš delegatski zbor.
Ho sklepu upravnega odbora se vrši naš letošnji delegatski zbor v nedeljo, 4. maja v St. Pavlu pri Preboldu. Komaj trije tedni nas ločijo od tega dne. Ta teden smo odposlali vsein podružnicam obširna navodila. Določeno je, da se delegati odpeljejo iz Ljubljane v nedeljo 4. maja s prvim jutranjim vlakom. V ta vlak vstopijo vsi delegati na progi Ljubljana - Celje. Iz Maribora odidejo delegati tudi s prvim jutranjim vlakom in počakajo v Celju na dohod ljubljanskega vlaka. Iz Celja je skupen odhod s prvim savinjskim vlakom. Po prihodu v St. Peter v savinjski dolini se formira sprevod z godbo in prapori na čelu ter odkoraka v St. Pavel. Točno ob 10. se prične v Št. Pavlu delegatsko zborovanje. Po zborovanju bo skupen obed. Popoldne imajo mladinske organizacije delegatsko zborovanje. Ob 3. uri se prične od podružnice v Št. Pavlu' aranžirana velika prireditev gostom na čast. Pri prireditvi nastopi tudi tamburaški zbor »Bratstva« v št. Pavlu, ki šteje 30 članov. Povratek z večernim ali jutranjim vlakom.
Tovariši, tovarišice! Letos mora vsakdo, ki se zaveda delavskega pokreta v Št. Pavel. Tam bomo na občnem zboru manifestirali za naše pravice In protestirali proti krivicam, ki se narri gode. Manifestirali borno pa tudi za naše domače delavstvo pod geslom: domačinom delo in kruli, s tujci, predvsem z Nemci, ven iz države! Pozivlje-rno vse naše organizirance, da se v velikem številu udeleže delegatskega zbora v šent Pavlu.
1. maj — delavski praznik.
Vsaka podružnica naj 1. maja dopoldne priredi manifestačni shod, popoldne se pa naj vrše družabne prireditve za izletni fond v St Pavel. Pri majskih proslavah ne pozabite naših brezposelnih tovarišev in naj bodo ta dan Vaše zbirke za te reveže čim izdatnejše. Ne pozabite manifestirati za domače delavstvo in protestirati proti protežl-ranju lnozemcev, predvesm pa oholih Nemcev. Ne zabite manifestirati za 8 urno delo. Tudi ne pozabite dvigniti svoj glas za delavsko zbornico, ki obstoja, a je mrtva. Zahtevajte vsa svoja prava, ki vam jih daje zakon o zaščiti delavcev. Zahtevajte njegovo uvaževanje od strani podjetnikov. Zahtevajte, da se odpravi brezposelnost in da se brezposelnim čimpreje preskrbi delo, dotlej pa da izdatna državna podpora.
1. maj naj bo dan protesta proti krivicam, ki se gode delavskemu razredu, a naj bo tudi manifestacija za delavske pravice!
1. maj pa naj bo posvečen tudi delu za našo >Novo Pravdo«. Pridobivajte ii novih naročnikov in zbirajte za tiskovni sklad.
Razvitje prvega prapora NSSZ.
Naša vrla podružnica na Jesenicah proslavi letošnji 1. maj posebno veličastno. 1 a dan razvije svoj prapor, za katerega je prispeval naš delavec ln so ga Izdelale delavske roke. Prapor serazvije po dohodu jutranjega vlaka pred kolodvorom, na kar se yrši manifestačni obhod po Jesenicah. Popoldne je Izlet na Blejsko Dobravo, kjer pri-
redi tamošnja podružnica člansko zabavo v proslavo 1. majnika: Razvitja prapora se udeleži tudi osrednje vodstvo po svojih zastopnikih. Načelnik tov. Juvan pripne na novi prapor trak. Pozivamo vse naše podružnice, da se tega slavlja na Jesenicah udeleže po svojih zastopnikih.
BLEJSKA DOBRAVA. Odbor tukajšnje podružnice NSSZ poziva vso svoje člane,-da se v kar največjem številu udeleže razvitja prapora bratske jeseniške podružnice. Zbiramo se ob 7. url v prostorih tov. Zajca. Pridite vsi ln točno, da proslavimo tako tudi 1. maj. Popoldne se vrši v vcoli prostorih tov. Zajca majska proslava. Udeležite se je vsi z družnami.
Litija. V petek 11. t. m. se je vršil pri nas sestanek članov NS$Z, na katerem ie poročal tov. Brandner iz Ljubljane o delavskem položaju in o položaju v predilnici. Delavstvo je končno uvidelo, da je le v enotnosti moč in je zato polnoštevilno prihitelo da sestanek. Upajmo, da bo sloga delavstvu prinesla zaželjene uspehe.
Kočevje. Pri nas je kaj žalostna slika. Tukajšnji rudokop odpušča kar na debelo rudarje in je vsled tega nastala katastrofalna brezposelnost. Odbor tukajšnje podružnice je podvzel vse potrebne korake, da se odpuščanje rudarjev zajezi. Pozivamo, tem potom vse merodajne kroge in našo centralo v Ljubljani, da napravijo potrebne In energične korake ter rešijo tukajšnje ljudstvo gotovega pogina.
Iz seje upravnega odbora. Na seji upravnega odbora NSSZ, ki sc je vršila v nedeljo 6. t. m. se je predvsem spomnil tov. načelnik Juvan umrlega odbornika tovariša Petra Porente in pozval navzoče, da mu Izkažejo čast. Upravni odborniki so stoje zaklicali pole. tovarišu trikrat slava. — Na seji se je razpravljalo o delegatskem zborovanju v št. Pavlu. Sklepi so se pismeno sporočili podružničnim odborom. Savezu grafičkih Radnika-ca, podružnici Ljubljana se je tudi ob tej priliki Izrekla' zahvala za podporo odpuščenim rudarjem. Na seji se je razmo-trival položaj brezposelnih ter je bilo sprejetih nekaj tozadevnih predlogov. Tudi se ie razpravljalo o odpustu velikega števila rudarjev v Kočevju in se je o tej stvari skle-palo. Razpravljalo se je o bolniški blagajni, delavski zbornici in drugih delavskih zavodih. Seja je trajala nad 3 ure in jo je vodil zvezin predsednik tov. Juvan.
Slov. zidarsko ln tesarsko društvo v Ljubljani. Redni občni zbor za letos se vrši po sklepu zadnje seje, dne 27. aprila t. 1. na belo nedeljo. Cas In kraj objavimo pravočasno, kakor zahtevajo pravila. — Odbor.
Čevljarski prikrojevala! tečaj je v Ljubljani otvorila »Narodno socijalna zveza«. Otvoritev se je vršila v nedeljo 0. in ftrek 8. t. m. Obiskovalcev tega tečaja je sedaj 26, večinoma lz Ljubljane. Ker se priglašajo še novi, se bo najbrže pozneje otvorll še en tečaj. Vršili se bodo pa tudi taki tečaji v Celju in Mariboru. Tečaj vodi strokovni učitelj Majce.
POZIVI
Jeseniško narodno zavedno delavstvo razvije na praznik dela 1. maja, svoj prapor. Poživljamo zato vse bratske podružnice,
Mladinski vestnik.
Sela zastopstva JNSM. Osrednji izvrše-valni odbor JNSM je na svoji zadnji seji sklenil sklicati sejo zastopstva mladine ob priliki kongresa NSSZ dne 4. maja v Št Pavlu pri Preboldu. Na ta sklep opozarjamo vse naše krajevne organizacije (Bratstva, Mladost), ki imajo v smislu organizacijskega reda JNSM pravico in dolžnost poslati na sejo po dva zastopnika, in sicer predsednika in tajnika, oziroma, njihove namestnike, ki pa morajo Mi vzeti iz odbora.
KINO IDEAL
prične v četrtek 10. t. m. predvajati senzacijoneini
potovalni film
lil I
Film sam na sebi je tako znamenit, da je bil od vseh strokovnjakov in i ravo-slovcev priznan kot do sedaj najboljši, kar jih je bilo izdanih Posnetki .-o vsi po naravi, ter je zato porabila ekspedicijska družba nad dve leti. V filmu se vidi lov na kite, slone, bivole itd osobito potovanje skozi pratravnike z vozmi vpre-ženimi z do 20 volmi, pozneje pa vožnje z avtomobili. Trudapolno prevažanje transportnih sredstev nudi občinstvu toliko zabave, da se obisk zamore le mirno priporočiti, v svesti da bode vsak zadovoljen.
Ta spored je dostopen tudi mladini in se bodo vršile posebne predstave izključno za šolo-obvezne otroke. Pričetek in cene navadne
  -   - --   -----------------------------------------------
Od pondeljka 14. do vštevši srede 16. t. m. Salve smeha! —Salve smehaI
V hotelu „Prl Slavčku"
Krasna veseloigra v 5 dejanjih v glavni vlogi GIadys Wolton.
pol 8. uri zjutraj pred cerkvijo v Sp! Šiški. Vsak udeleženec izleta mora vzeti s seboj za en dan hrane, ker se bomo izogibali gostilniških lokalov. Želimo, da se tega prvega naštiga izleta udeleži čimveč naših bratov in sester, pa tudi tovariši iz vrst stranke, ki podpirajo naš pokret, so dobrodošli. Iščimo v naravi razvedrila in zdravja!
Skupna seja llublltinskih mladinskih or-nanizati!. Pretekli petek se je vršila v prostorih »Bratstva« v Narodnem domu važna seja vseh treh odborov »Bratstva« v Ljub-i!janl In Sp. Šiški ter fMladosti« v Trnovem. Vsi odbori so bili polnoštevilno zbrani in se je najprej razmotrlvalo o protialkoholnem gibanju. Ugotovilo se je, da niso vsa naša društva še ustanovila abstinent-skih krožkov v smislu sklepa glavnega zbora narodno-socljallstične mladine v Zagorju in se je sklenilo, da se ima zamujeno takoj popraviti. Obenem se jo ugotovil težek položaj tistih naših društev, ki nimajo svojih lastnih lokalov in so vsled tega primorana Imeti svoje prostore v gostilnah, kar gotovo ni v skladu s protialkoholno propagando. V tej zadevi je bil odposlan obširen dopis »Društvu za gojitev treznosti« v Ljubljani. Tudi sc je sklenilo pod vzeti korake, da sc za kulturne prireditve zniža prireditvena taksa. Nadaje se je razmotrivalo vprašanje skupnih Izletov ln je bilo sklenjeno, da se vrši prvi tak telet na velikonočni pondeljek k Sv. Katarini. Izlete bo organiziral in vodil okrajni odbor mlad. org. za Ljubljano, ki je bil pri tej priliki osnovan in v katerem so zastopani vsi predsedniki in tajniki imenovanih društev. Izleti nam ne bodo služili zgolj v zabavne svrhe, marveč se bo gle-
dalo na to, da bodo tudi podučnl. V področje omenjenega okrajnega odbora pa ne spadajo samo izleti, marveč tudi ostala vprašanja, ki so vsem trem društvom skupna. Govor Je bil tudi o tamburaškem zboru, ki se kmalu zopet vpostavi na ta način, da bodo sodelovali tudi člani Lz Šiške. O vseh predmetih je bila debata zelo zanimiva ln koristna ln »o se Je udeleževali bratje Brandner, Poropat, Sever, Kravos, Zupan, Koprivc, 2orž in sestra Paušičeva. Na predlog brata Poropata se bodo take skupne seje po možnosti vršile vsak mesec.
Dramatični odsek *Bratstva« v Ljubila-ni je Imel v torek zvečer važen sestanek, na katerem je načelnik odseka brat Halner poročal o nadaljnem delu odseka, posebno tekom letne sezone. Po kratki debati je bilo spenjeno, da se prlčno ponovno redne vaje v soboto, dne 12. t. m. točno ob 8. url zvečer,
Pulpanova čitalnica v Llubljani je otvorjena vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih od 7. do 10. ure zvečer. Dostop Imajo vsi člani in članice JNSM. Čitalnica se izpopolnjuje od dne do dne s časopisi In revijami. Na razpolago je tudi ''.njižnlca.
»Bratstvo« v Zagorju priredi na velikonočni pondeljek, dne 21. t. m. plesno veselico v kavarni »MGller« v -Zagorju. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Svira društveni sekstet. Za dobro postrežbo je preskrbljeno. Vsi prijatelji delavske mladino dobrodošli Vstopnina D 5. Na sporedu Jc tudi šaljiva pošta Itd. K obilni udeležbi vabi odbor.
Plesna Sola »Bratstva« v Sp. Šiški priredi v nedeljo, dne 13. t m- svo) zaključni plesni venček v hotelu Bellevue.
Tedenske novice.
CL.\.....:i CITATELJ!
Današnjo številko »Nove Pravde« si Vam dovoljujemo podati brezplačno na ogled, ker smatramo, da se boste na nai list mtročlll Prejeli boste še nekaj številk.
Ust mirocUl. rrejen oosie se neita) sievnu.	im yuioYiw, yn ioni ui
— Prepričani smo. da se bo list dopadel izginila kričeča nasprotstva, da mora oet
da se tega slavlja udeleže. Vsa pojasnila daje tajnik podružnice NSSZ, tov. Lolze Božič na Jesenicah!
Dnevni red seje sporočimo pravočasno pismeno, ali v prihodnji številki »Nove Pravde«. Kar se nam nudi s poletom v St. Pavel v Savinjski dolini lep in prijeten Izlet, pričakujemo, da se delegatom mladinskih organizacij pridružijo tudi ostali naši člani in članice.
Prvi letoSnji izlet prirede skupno »Bratstvo« v Ljubljani in v Sp. Šiški in »Mladost« v Trnovem na velikonočni pondeljek, dne 21. t. m. k Sv. Katarini. Zbirališče je ob
Vam, kakor vsakomur, ki ga bo čital. To pa ;;lasti zato, ker se bori proti današnjemu krivičnemu vladnemu štetemu, ker želi miru in sloge, ker zahteva za malega človeka pravice, ker zavzema odločno narodno star lišče in zastopa državotvornost in edinstvenost države tako, kakor je res prav in dobro. Vsakdo nam mora priznati, da ie naše stališče edino pravo: na naši zemlji naj živi Jugoslovan, ki čuti narodno, uporablja naj se naš kapital, od katerega naj Imata koristi naš industrijalec in naš delavec!
Tudi zastopamo povsem svoje revizionistično ustavno stališče, ki nudi vsaki izmed pokrajin Jugoslavije njej lastne, posebne pravice In dolžnosti. Dasi socijalisti, priznavamo vendar našo kraljevo dinastijo, našega kralja, pod čigar roko je bilo edino možno v danih razmerah ustvariti v državi to, kar sploh Imamo dobrega. Vaša odločitev gotovo ne bo težka in zato takoj da vplačate po položnici, ki bo priložena prihodnji številki, 12 Din, to je četrtletno naročnino naprejI Kdor pa tega ne zmore, naj plača vsaj mesečno po 4 Din. Navedite razočno natančni naslov!	Uprava.
Nove cene za oglase.
Od 1. maja 1924 stanejo v »Novi Pravdi«:
1. Enostolpnl oglasi do 10 cm višine:
vsaka petlt vrsta (ali za vsake 3 mm višine) 1.25 Din.
2. Večstolpnl oglasi vseh velikosti: vsaka enostolpna petlt vrsta (ali za vsake 3 mm enostolpne višine) 1.50 Din. Ker Ima naš oglasni del 8 stolpcev, se v tem slučaju računa Ysaka petlt vrsta po 1.50 Din krat 8 ali manj.
3. Oglasi med uredniškim delom: vsaka
enostolpna petlt vrsta (ali Za vsake 3 mm višine) po 2 Din.
Fuzija HRSS s hrv. zajednico? Kakor se čuje se vrše pogajanja na Dunaju med Radičem in dr. Lorkovlčein, ki v imenu hr-vatske zajednice predlaga Radiču fuzilo teh dveh strank. Mogoče je tudi to.
Polzetskl Nemci zopet tožijo. Naš odgovorni urednik je prejel te dni vnovič obtožnico dr. Siegfried VVHdija na Pojzeli. Kot zagovornik je naveden dr. Ernst Kalan, predsednik JDS v Celju.
Dr. Kalan contra Brandner. V sredo, dne 9. t. m. se Je vršila na okrajnem sodišču v Ljubljani sodna obravnava proti našemu odgovornemu uredniku tov. Brandnerju, ker je »Nova Pravda« očitala dr. Kalanu proti-narodno delanje, ki ga je zagrešil s tem, da se je v polzelski aferi postavil na stran Nemcev. Obravnava se je preložila, ker je tov. Brandner potom svojega zagovornika dr. Marušiča ponudil dokaz resnice.
Stanovanjska mlzerlja v Ljubljani. Po statistiki, ki jo je napravila ljubljanska stanovanjska oblast I. stop. na podlagi prijav onih strank, ki iščejo stanovanja, se nahaja tu 829 oseb, ki so vložile do 1. februarja t. 1. prošnje za stanovanje. Od teh Je 415 državnih tn javnih nameščencev, 414 pa d ugih. V mesečnih sobah brez kuhinje stanuje 298 rodbini Nekaj jih stanuje v sobah s souporabo kuhinje, v 1 sobi s kuhinjo, v kleteh, na podstrešjih v temuih skrajno nezdravih luknjah. 144 strank stanuje Izven mesta, 37 jih stanuje v vagonih, 101 mora imeti dvojno gospodinjstvo, 40 je stanovanje odpovedano Itd. — če se upošteva družinske člane, ki morajo trpeti radi stanovanjske bede, se Izkaže visoko število ca 3000 teh revežev. Da bi se te nevzdržne razmere za silo odpravil e,, bi bilo treba kakih 750 stanovanj različnih velikosti. — Mnogo bi bilo pomagano bednim brezstanovanjcem,
če bi se stanovanja res nepristransko revidirala ter oddelila glede velikosti po faktični potrebi ter itevilu družinskih članov. Lahko se trdi, da M se s tem zmanjšalo število brezstanovanjcev na polovico, pri tem bi pa
in večglava družina stanovati v vagonu, medtem ko ima 1 samska oseba na razpolago po 5 krasnih sob z vsemi pritiklinami! To 9ocljalno nečuvenost pa hočejo ljubljanski demokratski demagogi še neprimerno, povečati s tem, da se potegujejo za odpravo zakona o zaščiti najemnikov! Kakor hitro pade ta zakon, se bo stanovanjska kriza Izpremenila v nedogledno nesrečo zlasti za javne nameščence, ki ne bodo zmogli potem pretirane najemnine in ne mogli prenašati šikan gotovih gospodarjev. Koristi od vse gonje pa bodo imeli le v mali inerl hišni posestniki, ker bo večina poviškov odpadla na davke. Zaslužili bodo edino — špediterji. Zatorej pozor, mali najemniki! i Na kongresu hišnih posestnikov v Beogradu, ki se Je vršil v dneh od 28. do 30. marca t 1. Je trdil po demokratski metodi ljubljanski predsednik hišnih gospodarjev, Frelleh, da pride država v največjo nevarnost, če se ne odpravi stanovanjski zakon. Ce se 5e nadalje ščiti najemnike, bo narasla brezposelnost, razširjal se bo komunizem, boljševizem itd. — Da, Itd. Itd. Gospod Frelleh! Kaj pa bo, ko bodo vrženi vsi reveži Iz stanovanj, ker ne bodo nno-gll pretiranih najemnin?« To seveda nič ne ogreža obstoja države!
Sreča vas čaka dne 27. aprila na Kongresnem trgu, kjer Imajo nižji poštni In brzojavni uslužbenci veliko lavno tombolo z lepimi, bogatimi dobitki. — Sreča vas Čaka, kupujte karte po 3 D, prodajajo Jih vsi pismonoše v Ljubljani, šiški, na Viču, v Mostah in po vseh trafikah. — Začetek ob 15. url. — Odbor.
Uuor na Vodovodni cesti v Ljubljani
V zadnji številki smo poročali kratko o umoru gospodične Fani Petkovšekove. K temu dodajemo sledeče podrobnosti:	Pet-
kovškova je Imela ljubavno razmerle s 24-letultn Jerančičem, ki Je človek posebne vrste in predkaznovan zaradi tatvine. V pondeljek 31. marca Je Jerančič spremljal Petkovškovo, ko se je pozno v noč vračala iz službe proti domu na Vodovodno cesto, kjer je stanovala pri svoji sestri Na tej poti so ju ljudje videli In tudi slišali govoriti. Slišali so potem strel, drugo jutro pa Petkovškovo našli ustreljeno v gramozni jami ob poti In oropano njene plače 1000 Din.
Osumljen Je bil takoj Jerančič, da je on izvršil zločin. Jerančiča so zaprli In pričeli s preiskavo. Vkljub raznemu obtežllnemu materljalu Jerančič tega dejanja ne prizna.
Toda to mu vse nič tie pomaga! Vsa •dejstva in okolščlne kažejo, da je on pravi morilec, ki Je Izvršil zločin Iz pohotnosti, ne pa mogoče iz ljubezni in iz te Izvirajoče ljubosumnosti. — Preiskava je zanimiva, dasl so podrobnosti neznane. Se zanimivejša bo razprava pred prihodnjo poroto.
Toliko, kakor o tem umoru, se v naših listih že ni kmalu pisalo. Sicer to ni čudno, ker Je bilo dekle Iz svoje sluibe.občinstvu znano, pa tudi drugače pošteno, prijazno In prlkupljivo. Istotako je znana Jerančlčeva Todblna, ki jo tudi pomilujemo.
Našemu, zlasti demokratskemu časopisju, pa način preiskave, kakor se je vršila v tem slučaju, ni bil po volil. Vse se Je vršilo preveč tajno In policija ni storila tem ljudem nobenega koraka prav. Kritika je huda.
K temu bi sl dovolili pa vendar vprašanje na »Jutro« in »Slov. Narod«, kako je bilo takrat, ko se Je vršila preiskava o umoru Štritofa. Takrat pa je bila tajnost dobra ift na mestu!? ...
Malo doslednosti bi bilo vendar dobro, dasi smo drugače tudi mi za čim najširšo ln najboli javno preiskavo, ker bi se bila* tako mogoče še marsikaj ugotovilo, kar se ni. Tudi mi nočemo Jerančiča ščititi, pač pa policijskega uradnika, ki je vodil preiskavo, ker je prav gotovo postopal po svoji metodi 7. najboljšim namenom.
Mrliča so hotčll oropati! — V Kandiji pri Novem mestu je nedavno tega umrl premočen možakar g. Košlček, človek svoje vrste. V oporoki je določil, katero obleko mu naj dado v grob In na katero blazino naj polože njegovo glavo. — To se je tudi izvedelo Ln ljudje so pričeli sklepati o bogastvu, ki ga je mrlič na ta način vze) seboj v grob. Pred par dnevi so ponoči izkopali iz groba truplo In napravili preiskavo. Kaj so našli, se ne ve. — Pri delu najbrž prepodenl so pustili truplo skoro popolnoma nezasuto in so odšli. Drugi dan pa so šmihelčanl Izvedeli za ta dogodek. Vse je drvelo na pokopališče, kjer so zateptali vse sledove. Preiskava je vsled tega zelo otežkočena. — Daleč smo prišli!
Cenzura poštnih pošiljk na Reki Na Reki cenzurira (odpira in pregleduie) pošta poštne pakete in pisma, katerih teža presega 20 gr.
Zopet vlom v Ljubljani Ta teden so predrzni tatovi Izvršili v Ljubljani predrzen volni v konfekcijsko trgovino Maček. Izložbeno okno so mojstrsko Izrezali brez žven-ketanja šip ln iz Izložbe pobrali vso obleko.
Poneverbe ta tatvine. — V Beogradu le pri pošti nastavljenih več Rusov-Wranglov-cev, ki opravljajo uradniške posle. — Sedaj so prišli na sled velikim poneverbam in tatvinam denarja Iz pisemskih pošiljk. Ali še ne bomo rešeni te nadlege? — Zakaj se ti niso reducirali, nekateri naši pridni uradniki pa?
V obljubljeni deželi. — Kavaren, gostile u, restavracij In drugih takih dobrot Je v JugoslavIJl toliko, da pride na vsakih 60
ljudi, vštevši otToke po en tak lokal. — Potem tri čuda, da Je vsaka generacija »krotke] ša«!
Povodenj. 2e drugič letos ogroža povodenj zlasti nižje ob Savi in Donavi pa tudi v notranji Srbiji ležeče kraje. Pod Beogradom se razprostira celo morje. V Banatu manjka komaj četrt metra do vTha nasipov, za katerimi leže polja. Če prestopi voda nasipe, bo nastala nedoeledna škoda. V gornjem tsku reke sicer upadajo, vendar naraščajo še stalno v srednjem In dolnjem teku, kjer jim dovajajo ogromno vode močni prltokL Prebivalstvo je pripravljeno na naj-hujše. Pripravljenih je za vsak slučaj nekaj rešilnih ekspedicij.
Iz mariborskega občinskega svete.
Odkar se je stvortl v Mariboru za bližnje občinske volitve narodni blok, je postal položaj v občinskem svetu nevzdržen. Soci-jalnl demokrati, ki so dosedaj neomejeno gospodarili na mestnem magistratu in nesramno izkoriščali ono slovensko stranko, kJ Jtai Je z delom omogočila večino, so to večino sedaj Izgubili. Prvi župan jugoslovanskega mesta Maribora, kakor se Je ob nastopu sam nazlval, nima več za seooj večine ta bi moral po vjseh parlamentarnih navadah odstopiti. Te potrebe pa memh ne občuti, kaT ni čudo, saj se tudi obnašati ne zna. To Je dokazal v vseh treh letih svojfega županovanja posebno pa v zadnji seji, ko se je drznil lz predsedniškega mesta, od ljudstva izvoljenemu občin, svetniku pred Javnostjo v obraz povedati, »da se je Izblebetal.« Tudi se gospod župan ne zaveda, da on ni Instanca, temveč le Izvrševalni organ mestnega ta občinskega sveta In da je njegova sveta dolžnost, sklepe Imenovanih Instanc striktno Izvrševati. Popolnoma brez vsake pravice zadržuje neljube mu predloge In prošnje, med temd tudi *že dve in pol leti predlog NSS o službenem slovenskem jeziku na mestnem magistratu. Iz konfUci-ranih aktov, prošenj In predlogov, na katerih sedi osebno g. župan, bi se dala sestaviti dva županska stolca.
Celo lastna stranka ga Je hotela že z nezaupnico spraviti s pozorišča, kar tudi ni čudno, kajti v občin, svetu, kjer se snide nekaj delavskega poslušalstva, so oče župan velik protlpollcist In antimiiitarist, pri »Krstni slavi« mariborskega polka pa je g. župan v krogu oficirjev tako dober vojščak, da se celo najhujšim militaristom srca tajajo. V občinskem svetu so proti klerikalcem, na obisku pri knezoškofu pa bolj klerikalen kakor sam sv. oče v Rimu.
Na Javnih nastopih Je g. župan enkrat naroden, enkrat mednaroden, kakršno je pač poslušalstvo. Kadar je poslušalstvo mešano, Je pa ttho, prepušča debato o narodnosti drugim ta se kaže čvrstega mariborskega patrijota. Z eno besedo, gre mu samo 2a to, da ostane župan.
Mi smo prav zadovoljni, da so se svoj čas oče župan označili za »prvega župana jugoslovanskega mesta Maribora« in ne kot »prvega slovenskega župana mesta Maribora«. Slovensko Ime Je vsaj ostalo čisto! 2e s prvimi besedami v občinskem svetu Je K. Grčar z neodkrito srčnostjo začrtal pot, ki jo je potem tudi bodil s svojimi sodrugl
V par tednih poteče funkcijska doba g. župana In po obč. redu mora odstopiti, da se izvoli sposobnejši naslednik.
KARO-čevlji
MARIBOR, Koroška c. 19.
Gospodarstvo
Koliko )e vreden dfnar ?
Prejšnji Ta teden teden dinarjev
100 Ivic. frankov stane 1414'—	!414‘—
100 franc, frankov	It	479-65	462"5
100 laških lir	11	356'—	356- —
100 Seških kron	>1	239-65	237'—
1 milijarda nem. mark	• f	—-		
100 poljskih mark	II	0-00282	0-0028
100 avstrijskih kron	•I	0-1135	0-116
100 ogrskih kron	t>	009	0-113
100 bolg. levov	It	58-68	58-63
10C dolarjev	H	7925-—	7987-5
100 angl. funtov	tl	84950-—	34400--
CuriSka borza.			
		9. aprila 2. aprila	
		švicarskih frankov	
100 dinarjev je	stalo 7-075		7*125
100 franc, frankov	tl	34-10	33-30
100 laških lir	tl	25-45	25-—
100 čeških kron	tl	1690	16-95
1 milijarda nem. mark	..				
100 poljskih „	tt	0-0002	oooo:!
100 avstrijskih kron	II	0-008	0-00808
100 ogrskih „	II	0-008	0-008
100 bolg. levov	11	415	4-15
100 dolarjev	H	571- —	570-—
100 angl. funtov	„	2474'—	2486 —
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Edvard opazi velikanske ribe, ki plavajo ob Jekleni ladji ter s svojimi velikimi očmi bulijo v električno luč. V njegovi čeladi pa buči in tuli zrak, ki neprestano kroži v na-
Hrbtnem aparate za dovajanje /raka. B11-čanje zraka je tako močno, kakor do bi velikan z velikim kladivom na vso moč zbijal po čeladi. Vsled vodnega pritiska iti divjega tulenja, ki ga povzroča zrak v čeladi jima morajo skoro odpovedati udje. Toda kljub temu plezata naša junaka, držeč se žične vrvi in viseč nad groznimi globinami, vedno dalje ob jekleni steni. Če poči žična vrv, sta brezpogojno izgubljena in z njima — Terror. Kajti skozi prostor za potapljače, ki je sedaj odprt, ne more nikdo več iz ladje — to je sedaj docela izključeno
—	le naša junaka se moreta Se vrniti skozi ta prostor, ftli pa morajo vsi umreti.
Edvard čuti, da se bliža trenutek, ko pade v nezavest. Toda ravno sedaj — že v zadnjem hipu, ko že skoro v nezavesti visi na žični vrvi, otiplje z roko četvero-oglato odprtino. Mehanično seže z desnico v torbo, zgrabi z velikim naporom eno izmed jeklenih plošč ter jo združivši vse svoje sile pritisne na odprtino. Plošča se prime, to dobro čuti, kavčuk se takorekoč vsesa na jekleno steno. Z roko še tiplje, če mu je rešilno delo tudi uspelo — potem pa zapade, neizogibni omedlevici, roka izpusti vozel n., vrvi, žična vrv se prične preteče nategovali. Tedaj pa zgrabi omahujočega težka roka. Z naravnost nadčloveško močjo drži Tom nezavestnega Edvarda.
Tom nič ne ve, da je njegov prijatelj našel razpoklino in jo zakril s ploščo. Pod zadnjim naporom — reševanjem nezavestnega Edvarda — omaga tudi njegova kore-njaška narava. Izmučen visi s svojim tovarišem ob strani jeklene ladje, ter neustrašeno čaka na smrt, kateri po njegovem mišljenju ni več mogoče uiti.
Toda glej, čuda! Strašni pritisk vode postaja vedno slabši, Tomu je vedno lažje. Kaj naj to pomeni? Da se je Terror naen-
krat bliskovito naglo pričel dvigati v višino, tpga Izmučeni Tom seveda ne opazi. Kmalu pa zajleda noVo svetlobo — zahajajoče solnce, v bližini' pa skalovito obalo, ob kateri se peni nemirno morje — v daljavi pa ladje ...
Terror plava na morski gladini. Sedaj se zave šele Tom, da je to, kar vidi, gola resnica, katere si ne more drugače tolmačiti, kot da so bile sesalke kos velikanskim v ladijo uhajajočim vodnim množinam. Moči se mu vračajo, nezavestnega Edvarda drži v roki. Motreč jeklene stene poleg sebe plavajoče podmornice zapazi ploščo, s katero je Edvard z naporom svojih zadnjih noči pritrdil odprtino v steni. Zamolkel glas zveni izpod Tomove čelade. Saj je njegov tovariš v največii sili izvršil junaško delo, on je rešil vsem žiljenje.
»Ali je Edvard še živ,« ta misel ga naenkrat navda s smrtnim sfrahom. Življenjskega znaka ne more opaziti na njem.
Rešeni.
Pri vratih, ki peljejo v prostor za potapljače, stoji mož s krinko. Sicer tako resni in vsako situacijo mirno motreči poveljnik nenavadne ladije je silno nemiren in nestrpen. S skrajno napetimi živci prisluškuje pri vratih, če sta se naša junaka že vrnila v prostor.
Ko se je namreč pričela podmornica dvigati, je takoj odhitel k vratom, da sprejme svoja zvesta tovariša. Sedaj se še sliši šumenje. ki nastane vselej, kadar se dvigne podmornica na vodno gladino. Ali od nikoder glasu, iz česar bi mogel sklepati, da sta se vrnila junaka v prostor za potapljače.
2e hoče zagonetni mož odhiteti po železnih stopnicah na krov, da bi od tamkaj ogledal, kje se nahajata njegova zvesta tovariša. Tedaj pa vendarle zasliši prasketanje in drsanje po železni steni.
»Prihajata,« vzklikne razveseljen, vrla junaka sta nas rešila gotove smrti!«
Zadržuje sapo napeto prisluškuje pri vratih — sedaj sliši razločno, da so se zaprla vrata, skozi katera se spuščajo potapljači v vodo. In že žadom električni zvonec, znak, da potapljača čakata na odstranitev vode iz potapljaške kabine. Stroji prično iz-metavati vodo, sedaj naznani piskanje, da je voda iz kabine odstranjena. — Notranja vrata kabine se odpro. — Tom stoji pred možem s krinko, v rokah drži Edvarda, čegar glava, pokrita s težko čelado visi navzdol. Zagonetni mož ne izpregovori nobene besede. Hitro odvije vijake na čeladi. Pogled, ki se mu nudi, ga navda z novim strahom. — Obraz mladega moža je rjav-kastordeče barve, popolnoma spačen in iz-premenjen, kodrasti lasje, zmočeni od potu, so- prileplieni na visokem čelu. Oči trdno zaprte, med stisnjenimi zobmi se prikažejo kapijice krvi.
Mož s krinko vzame svojega na videz mrtvega prijatelja v svoje naročje. Ravno hoče Toma, katerega obraz se sedaj, ne dosti manj spačen, prikažfc izpod čelade, nekaj vprašati, tedaj pa plane pred njiju Bessy. S pretresujočim glasom zavpije:
»Mrtev je! Edvard — moj Edvard —«
»Nikakor ne, gospodična Wilkes,« de Tom, »gospod Edvard živi, srce mu bije, grozni pritisk vode ga je spravil v nezavest.«
In obrnivši se k možu s krinko reče Tom svečano:
»Gospod kapitan, gospod Edvard je s svojim činom izvršil naravnost nemogoče dejanje. — Kako je to mogel, mi je nerešljiva zagonetka! — Našel je razpoklino in pritrdil na njo ploščo!«
Mož s krinko misli sedaj pred vsem, kako ohraniti Edvarda pri življenju. Na svojih rokah odnese nezavestnega tovariša v
kabin ) ter pokliče obupano Bess.v, da r.iu sledi.
Pojdite z menoi. gospodična! Izročam vam v nego našega rešitelja, ki bo — ki nam mora ostati pri življenju!«
Krmio,« vzklikne Tom ter naglo odloži potapljaško opremo. »Nahajamo se prav blizit obrežja, moram h krmilu!«
»Ne, ne, lom,« odvrne zagonetni mož. »Eden izmed posadke že vodi krmilo. Sedal bomo Prav počasi vozili, dokler ni razpokli-na popolnoma zavarovana. Sledite mi v kabino — gospodična Gordon v svojem obupu skoro besni!«
Mož s krinko, ki je medtem položil Edvarda na divan naglo odpre omarico, v kateri ima razna zdravila, in da Bessy malo steklenico, napolnjeno z zlato lesketajočo se tekočino.
»Dajte Edvardu vsake četrt ure deset kapljic te tekočine,« pravi tajinstveni mož prijazno Bessy; »v nekaj urah se mu gotovo vrnejo moči! Vse drugo pa prepuščam vam, bodoči — soprogi mojega dragega mi prijatelja!«
\ sosednji kabini pa počiva obupana Mo!ly v Tomovem objemu.
Bessy takoj poklekne poleg Edvarda. S tresočo roko odpre steklenico, našteje deset kapljic v zlato žličko in jih previdno vlije v usta dragega. S smrtnim strahom in ljubezni polnimi pogledi zre nepremično v Edvardov še vedno spačeni obraz. Občutek veselja jo navda ko skoro opazi učinek zdravilne tekočine. Edvardova prsa se prično, sicer počasi, toda enakomerno dvigati. Skloni se nadenj in prične tiho, nežno izgovarjati tako drago ji ime.
__________________ "	.	 ix
Odgovorni urednik Anton Brandner, Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani Izdaja konzorcij »Nove Pravde«'.
SVETLIN KREMA
za čevlje in usnje
Poskusite jo in prepričajte se o najboljši kakovosti! Dobi se po vseh trgovinah. Za obilna naročila se priporoča tvrdka
Ivan Kordiš, Ljubljana, Vegova ul. 2.
Tone Malgaj
Pleskar za stavb* in pohištvo, lakiranje voznih koles v ojjnju. Sobni sliknr. Spe-cijelni oddelek za črkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd Delavnice: Kolodvorska ul. 6, Celovška cestn 121. Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici štev. Q.
Za nakup pisarniških in šolskih potrebščin se priporoča tvrdka
LJUBLJANA.
1
1
® idini tih! ®
pisalni stroj
L. L Smith & Bros mod. B
m
brez najmanjšega ropota.
Zastopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana Šelenburgova ulica 61.
m
Štefan Ferant
urar c!~žavnlh železnic
Celje, Mod trg St. 3
priporoča svojo urarsko in zlatarsko obrt. — Cene solidne.
Za Veliko noč
so ravnokar došil DAMSKI In DEKLIŠKI SLAMNIKI no nalnlillh cenah. Prevzamem tudi popravila.
Mink@ Horvat, modistka Ljubljana, Stari trg št. 21.
Očala, ščipalci
ure, zlatnino n a j b o 1 j e kupite pri
Fr. P. Zajec,
izprašan optik in urar
Ljubljana, Stari trg St. 9.
Stekla natančno po zdravniških predpisih.
••»eeeeee (AVTO-VOZil
mn
jJUtSO-HAG; ; L J U S L ,'j A M A
[BOHORIČEVA 24 j »TELEFON 560) • • l«*l AK« te«*Mnc*H •• ••«••••••
fibivbi.Ii \mm
Konfekcijska trgovina
Trboveljski premos in drva
dobavlja
Družba ILIR13A. Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
Parna pekarna Jean Schrey nasl. iafoob Kaučič. Ljubljana
naznanja, da ima vsak dan
sveže j n pristne preste.
------------- Telefon	it.	158.	-----------
Telefon 220.
Veliko škodo kupite blag-o drugje
preden si ne ogledate _ gRjk M Khl JJ^*S%. it nizkih cen v trgovini
Majzelj & RaJSeU
Ljubljana, Turjaški trs št.1.
(bivša Preskrbovalnica).
Veliha zaloga sukna, ženskega in moškega, hla-čevine, žameta, kontonine, tiskovine, etamina, f odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, £ naglavnih rut, ovratnikov, predpasnikov, jopic f ter najrazličnega drugega blaga.	f
Istotam zaloga usnja vseh vrst. 5
rActr/i?nii TO iropfnn I«
Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke.
1
PROMETNI Z990D ZB PREHOD
D. D. V LJUBLJANI
predaja premog
Iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industr. podjetja in razpečava na debelo.
Inozemski premos In koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 15/11.
Zidovska ulica 5.
Vsled popolne opustitve te stroke razprodajava pod lastno ceno obleke za gospode, perilo, kravate, {hmcl/fl l/ncfuffifl raznovrstno ma-ovratnike itd. Uullldllb AUdllilllij, nufakturno blago.
Popusti pri blagu in oblekah 30% ceneje kot drugod I
! I
: s
i :
■ii
!!►<«!
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETELINC
L3UBL3ANA, Sv. Petra nasip 7.
Blizu Prešernovega spomenika.
tHlNIt MIINOIHMMH UHHH	l«t
{Nalbollii Šivalni stroji Grltzner v vseh • j opremah za rodbinsko rabo in Adler za j j obrtniško rabo. Istotam potrebščine za kro- | j jajc, šivilie, čevljarje, sedlarje, toaletne veze- ^ j nine, kravate, čipke, nogavice, razne bom- g > baže sukance, svile v niti jedilno orodje, | I alpaka, aluminij, Iliče, vilice, noii, Škarje, | j britve, razne palice, nahrbtniki, isle za vse S | sisteme Šivalnih Strojev ter njihovi posa- | { mezni deli. Popravila šivalnih strojev se J sprejmejo. Pouk v vezenlu, krpanju perila j In nogavic na Stroje brezplačno. Večletna 2 garancija za šivalne stroje.,
Cene rtajqižje.	Postrežba	točna.	•
XI
555 m. f ►
Jadranska banka,
Delniška glavnica:
Din. 60,000.000 UgmidlCI
Ljubljana omSioo
Beograd
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Ercegnovi
Jelša
Jesenice
Podružnice:
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik
Zagreb
Naslov za brzojavc: JADRANSKA Amerikanski oddelek — Potniški urad
Jugoslovanski kreditni zavod
v Ljubljani, Marijin trs št. 8., reg. zadr. z o. z.
sprejema vloge na knjižice in plača čistih
7°|.
obresti brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem rač. obresto-vanje po dogovoru.
Podeljuje kratkočasne trgovske in personalne kredite najkulantoeje.
j
Vse pisalne, risalne In šolske potrebščine dobite najceneje v papirni trgovini
Miroslav M. Lilijana
Su. Petra cesta štev. Z9.
• Lastna knjigoveznica -
Velika zaloga šolskih zvezkov, map in blokov.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco /ugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New york City.
«)
0
n nami
A ^ A _ A „ A „ ▲ „ A' A „ ▲ _ A ^ A
A A A A^A A/XA A^ A A
Podružnice:
Ekspoziture:
TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
Dunajska cesta Itev. 4
(v lastni stavbi).
Kapital In rezerve Din 18,300-000.
Iziršuie vse bančne posle
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjsradec Slovenska Bistrica
naitožneje in najkuianineje.
Brzojavi: Trgovska. Tel.: 139, 145, 458.
Konjice
Meža-Dravograd
I ‘S BJ» jUissM ‘eue{|qnn )|AOJLVNlf 38 ‘O euiftoSig
B	—	-	!!■	II	    [I,
/