IX. leto
Foäsnina peacama v gotovini.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne it. 1*50 Din.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 401— Polletna naročnina . . . . „	20'—
Četrtletna naročnina. ...»	10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. —■ ■■	Oglasi po ceniku. ----'■ :
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467.
Novi načrt uredbe o izpre-membi uradniškega zakona in Glavni Savez.
Ga Iv ni Savez nam ije poslal piismo z dne 28. septembra t. i, ki se doslovno glasi:
»Povodom objavljenih izveštaja u beogradskim listovima o reviziji zakona o činovnicima smatramo za dužnost, da Vas za ovaj mah kratko i hitno obavestimo, da iz radie ni elalborat od strane trojice članova komisije za izmene i dopune Zakona o činovnicima i uredbe o razvrstavanju, prestavlja u stvari samo pred-projekat, osnovu na kojoj se tek ima pristupiti detaljnoj obradi in razradi ce-loga pitanja. Možemo Vam saopštiti, da taj pred-tprojekat nije naišao na potpuno odobravanje čak ni u Vladi. Zbog toga je taj elaborat sada dostavljen .na mišljenje svima Ministarstvima, koja isru pozvana da o njemu dadu svoje mišljenje. Tek pošto te primedbe pojedinih ministarstava budu primljene i sredjene, u Minstarstvu Pravde odrediće se osobe na komisija, kojoj će biti povereno da izradi iprojekat uredbe o izmenama i dopu-nam zakona o činovnicima i uredbe o razvrstavanju, koji će zatim biti podnet Ministar-iskom Savetu i posle Finansijskom Odboru j Narodne Skupštine, kad se on izbere i kon- j stituiše.
Jednom rečiju, sve što je uradjeno, je u stvari samo prva, pripremna faza, od koje do okončanja celog posla ima još dosta.
Molimo Vas obavestite o tome najpogodnijim i najhitnijim putem Vaše članove, i stavite im do znanja da je svako uzrutiavanje zbog izvesnih nepovoljnih odredaba, koje objavljeni pred-proijekat sadrži, preuranjeno i izlišno.
Predsedništvo Glavnog Saveza je u živom kontaktu ša merodavnima po ovoj stvari, i uložile sve svoje napore d!a u definitivnom projektu budu odstranjene sve odredbe, koje su nepovoljne za pojedine redove državnih službenika.
Naša Uprava drži ovili dana svako veče permanentne sednicc, na kojima će izraditi, najdalje još u roku od dva dana, svoje stanovište povodom najvažnijih odredaba pod-netog elaborata. Definitivne primedbe pak, stavičemo kad primimo sve podatke koje smo ranije tražili od učlanjenih organizacija. U ostalom verujemo, da će ovim imati prilike da se bavi i iduća naša plenarna sednica, u toku meseca oktobra, za koju će biti dostavljen naknadno osdbeni poziv.
Verujemo, da ćemo u daljem radu na iz-meni i dopuni zakona i uredbe imati moguć-nosti i prilike, da budemo predstavljeni sa svojstvom punopravnog člana u komisiji, a taj rad koja tek predstoji je jedino od značaja ta konačni rezultat cele stvari.
S odličnim drugarskim pozdravom!
Glavni sekretar:
Dr. Milorad R. Dondjević s. r.
Predsednik:
Dr. Mih. T. Jovanovič s. r.
Opozarjamo na to pismo svoje člane s prošnjo, da se ne razburjajo po nepotrebnem in da s polnim zaupanjem zro na delo Glavnega Saveza in naše Zveze, ki bosta storila vse, kar je v njuni moči, da ostanejo pravice državnih nameščencev neokrnjene.
Zveza drž. nameščencev za Slovenijo
V L ji u b liani, dne T. oktobra 1927.
Joža Bekš	Milan Paternoster
tajnik	načelnik
Osnutek uredbe o reviziji uradniškega zakona.
Baš isti dan, ko je imela Zveza državnih nameščencev svoj izredni občni zbor, t. j. dne 25. septembra t. L, so prispele prve vrsti o reviziji uradniškega zakona. Med drugimi je beograjsko »Vreme« pričelo prinašati dobesedni osnutek uredbe o reviziji. Po tem časopisu so prinesli tudi že nekatera strokovna glasila, ali izvadke pa tudi že ves osnutek uredbe dobesedno. Žal, naša Zveza še ni dobila izvirnika te nove uredbe, ki je dvignila že toliko prahu in izzvala že toliko protestov, v prvi vrsti iz vrst profesorskega udruženja in učiteljstva.
Revizija uradniškega zakona in razvrstit-vene uredbe temelji na členu 326 finančnega zakona za leto 1927-28, ki pooblašča vlado, da zamore izpremeniti uradniški zakon z uredbo. V 'pooblastilu so tudi smernice, po katerih se naj izvrši ta revizija ter motivi, ki utefneljujejo potrebo po tej reviziji. Značilno je to pooblastilo s stališča, da se z revizijo redni proračun ne sme prekoračiti. Kakor je znano, zahteva finančno ministrstvo, da se morajo vsi državni izdatki skrčiti za 10 od sto. Torej ne samo na novo se ne sme obremeniti proračuna, celo pristriči ga hočejo za desetinko. Jasno je, da nam revizija ne bo .prinesla poboljšanja, pač pa poslabšanje dosedanjega položaja. Že mogoče, da bo pridobil tu ali tam iposamcznik, morda celo kar vsa stroka; toda ti poboljški gredo na rovaš drugim strokam.
Na prvem mestu objavljamo sporočilo »Glav. Saveza«, ki trdi, da je Objavljeni osnutek samo predosnu-tek, ki ga naj posamezna ministrstva predelajo v pravi osnutek, da pride pred ministrski svet. Znano nam je iz najzanesljivejših virov, da proučujejo vsa ministrstva ta predprojekt z vso naglico, ker imajo določen za ta posel izvesten rok. Zopet bode šlo vse na »brzu ruku« in bojimo se prav resno, da bomo lepega dne zagledali — izvršeno dejstvo. Tolaži nas zavest, da dela tudi Glavni Savez s polno paro, da prepreči krivičnosti in neenakosti, ki jih je vse polno v
predosnutku. Prav nič pa ne smemo dvomiti in sl ne smemo oči zakrivati pred resnico, da je ta takozvani predprojekt faktično že pravcato pravo ogrodje, ki mu je treba še prave obleke in izgladiti nekaj oblik — in že bo stal pred nami živ zakon, s katerim se bomo morali — hočeš, nočeš — sprijazniti.
V doglednem času bo sklicana v Beogradu komisija, ki bo prerešetala vsa mišljenja posameznih ministrstev. V to komisijo bo poklican /tudi delegat Gl. Saveza drž. nameščencev. Naša Zveza se udeleži plenarne seje Saveza po g. načelniku in ekspertu g. dr. Stegenšku. Zveza bode zahtevala, da prisostvuje sejam komisije tudi naš ekspert g. dr. Stegenšek, pod čigar vodstvom je že izdelal pragmatični odsek naše Zveze nov elaborat (revizijo) uradniškega zakona v vseh potankostih. Ta elaborat bo za našo Zvezo postulat, ki se predloži Glav. Savezu.
Članstvo naj zre v popolnem /zaupanju na vodstvo Zveze, ki se bo zavzelo z vsemi silami, da zavaruje interese državnih uslužbencev.
Toda, preiti moramo zopet nekoliko nazaj k »predprojektu«. Po »Poštnem Glasniku«, ki je, kakor sporočamo v Vestniku, objavil v svoji poslednji, prav kar došli številki vso »Uredbo«, so glavne misli motivnega, spremnega pisma ministrstva pravde k tej uredbi naslednje:
Načrt uredbe obsega glavna določila prvih petih poglavij uradniškega zakona, ki tvorijo osnovni sistem zakona glede prejemkov in napredovanja, in deveto poglavje, ki govori o pokojninah. Ostalih poglavij pa se dotika samo toliko, kolikor so v izvezi z določili o prejemkih, napredovanjih in pokojninah. Uredba je sestavni del uradniškega zakona, tako da preneha z uveljavljenjem te uredbe veljavnost sedanje uredbe o razvrščanju, ker ima revidirani zakon obenem tudi določila glede razvrščanja. —
Disciplinski postopek se po tej uredbi ne izpremeni. Komisija je mnenja, da bi morali posamezni resorti izdelati in predložiti ministrstvu pravde detajlirane predloge, če in kolikor'bi smatrali, da so disciplinski predpisi potrebni izpremembe in dopolnitve. Posamezna ministrstva so bila že pozvana, da izdelajo predloge k temu poglavju, vendar pa ni noben resori: predložil v tej stvari kakih predlogov. Nasprotno so se nekatera ministrstva izjavila, da ne smatrajo za potrebno in dobro, da bi se disciplinska kompetenca prenesla od upravnih sodišč na disciplinarne komisije, ki bi bile sestavljene v posameznih reso rtih. (Isto stališče zastopa tudi odsek za sestavo predlogov k /reviziji urad. zakona pri Zvezi drž. nam. za Slovenijo.) Zato je tudi komisija odložila to gradivo na poznejši čas, da ne bi zadrževala s tem revizije onih ,poglavij urad. zakona, ki . ne dopuščajo nobenega odlašanja več. Komi-
sija je mnenja, 'da čl. 326 finančnega zakona ne izklučuje sukcesivne revizije tudi ostalih poglavij zakona. laprememlbe in dopolnitve k zakonu o drž. prometnem osdbju, na katerega se istotako nanaša pooblastilo čl. 326 fin. zak., se urede s posebno uredbo ker je imelo to osobje tudi doslej svoj specijalni zakon in raz-vrstitveno uredbo.
Službena zvanja, ki jih obravnava predlog o izprememlbi in dopolnitvi čl. 11 urad. zakona, so odrejena .sedaj za vsak resort posebej. Kes-neje, ko bo definitivno izvršena razporeditev zvanj vseh drž. uslužbencev, ki spadajo pod urad. zakon, se sestavi tabela, ki bo v pregledni obliki obsegala zvanja drž. uslužbencev vseh reso rtov (razen osobja prometnega ministrstva) in ki bo tvorila sestavni del urad. zakona.
Pri pretresanju in presoji določb projekta za revizijo zakona smatra komisija, da je treba imeti stalno v vidiku temeljito izpre-membo v .sorazmerju položajnih plač II. in III. kategorije napram položajnih plačam I. kategorije, nadalje kreiranje pripravniške službe, določbe o zadobitvi stalnosti, ukinitev 9. skupine I. kategorije in uvedbe nove 4. skupine I. kate g., ker je vse ostalo, razen določb o pokojninah v tesni zvezi s temi osnovnimi izpremembami in dopolnitvami.
Po pooblastilu v čl. 326 fin. zakona se morajo izvršiti lizpremembe in dopolnitve določb o prejemkih drž. uslužbencev na osnovi dosedanje porazdelitve. Ker glede na to ni bilo mogoče in tudi ne potrebno segati v osnovno porazdelitev strok in zvanj državne službe, na kategorije po šolski izobrazbi, ki se zahteva v po edinih strokah kot pogoj za sprejem v državno službo, je jasno, da ni iskati vzroka dosedanjemu nezadovoljstvu v praktičnem izvajanju tega sistema samega, marveč v omenjenem velikem nesorazmerju med položajnimi plačami L.kategorije na eni in med položajnimi plačami II. in III. kategorije na drugi strani. Ta vzrok je bilo treba odstraniti, da bi bilo mogoče novi sistem osvoboditi dosedanjih nedostatkov in ga dosledno izvesti. Komisija misli, da je dosegla to v svojem projektu na ta način, ,da je izenačila potezane plače II. in III. kategorije s položajnimi plačami I. kategorije od četrte skupine navzdol. Ker je uvrščena v I. kategoriji nova četrta skupina je tako dana možnost, da se sorazmerno in njihovi važnosti primerno razporede zvanja H. in III. kategorije. Pri tem ne bo nobene nevarnosti, da bi uslužbnci teh
zvanj stremeli za tem, da se preneso njihova zvanja v I. kategorijo kakor se je to dogajalo dosedaj isamo iz tega razloga, ker so bile njihove položajne plače tako nizke, da jim ni bila otežkočena samo eksistenca, ampak jim je to zmanjševalo tudi njihov ugled.
V	tabeli o razporejanju zvanj je upoštevana tudi ta nova situacija, ker je po eni strani odpadla potreba za nenačelno plasiranje zvanj nižjih kategorij, v 1. kategorijo, a po drugi strani je v I. kategoriji z uvrstitvijo nove četrte skupine dana možnost, da se iz tretje skupine, kije določena za vrhovne predstojni-ške položaje, odpravijo vsa zvanja, ki nimajo značaja šefov, pa so bila poprej porazdeljena v tej skupini, ker je bila razlika med 3. skupino in staro 4. oziroma sedanjo 5. mnogo prevelika. Tako je mogoče sedaj zvanja normalno izvršiti in porazdeliti.
Docela na novi osnovi je ustanovljena začasna služba. Prejšnje zadobivani e stalnosti brez formalnega ozira na obstajanje pripravniške dobe in drž. strokovnega izpita — čeprav je bilo načelno pravilno konstruirano____
je zelo obremenjevalo administracijo in ni imelo za pravilni tok službe pravega praktičnega pomena. V novem projektu je to sedaj izenačeno s pripravniškim Službovanjem.
V	določbah o pokojnini je vprašanje glede vpoštevanja dobe za pridobitev pokojninske pravice obravnavano sedaj ločeno od vprašanja glede določanja količine (izmere) pokojnine, ker so bile dosedanje določbe o tem nepovoljne za državo, nepopolne in nejasne. Glede upoštevanja prejšnje dobe, ki je pretekla pred uveljavljenjem novega uradniškega zakona, je mogoče zastopati dvoje stališč: ostrejše in milejše. Zato ima projekt dve varianti, ki bi jima bilo posvečati pri pretresanju irt razsojanju predloga posebno pažnjo.
Končno prosi minister pravde, da mu do-/ stavijo ministrstva svoje pripombe k načelu revizijske uredbe, da bi mogel na podlagi teh predložiti vladi definitivni predlog.
Nimamo namena, da bi objavili vso uredbo tudi v našem glasilu ko je že vsakomur več ali manj znana. Zato se v prvi vrsti priključujemo tudi mi protestu vseh v UJU udruženih učiteljskih organizacij, ki je obilježen v spomenici z dne 2. oktobra t. L, .poslani na vsa merodajna mesta:
I. Odločno se moramo kot državljani izreči proti uvajanju prakse, da se od parlamenta sprejeti zakoni izpreminjajo z uredbami, četudi imajo iste, kakor n. pr. pri uradniškem za-
konu, po čl. 326. fin. zak. za leto 1927-28. in čl. 94. ustave izakonsko pravno moč.
Še odločnejše se moramo izreči proti uvajanju prakse, da se is talko uredbo hočejo okrniti pridobljene pravice.
Smatramo, da je projekt o reviziji uradniškega zakona v nasprotju s pooblastilom čl. 326.fin. zakona za leto 1927-28 in v nasprotju s tretjim odstavkom čl. 94. ustave, ki se glasi: »Uredbe ne ismejo nasprotovati ne ustavi, ne zakonu, zaradi katerega uporabe so izdane. Ne smejo biti v nasprotju z zakonito 'pooblastitvijo, na katere podstavi so predpisane.«
II. Veliko krivde in nezadovoljstva je povzročilo dejstvo, da se poedini členi uradniškega zakona spteh n liso izvajali ali pa so se skušali tolmačiti z uredbami, odtoki in finančnimi zakoni, na škodo uradništvu. To je rodilo klic po reviziji! Zato smatramo za prvo dolžnost te revizije, da povzroči izvedbo členov 31., 37., 39., 40., 45., 112.. 123., 137.; 152 i. dr. uradniškega zakona na ta način, da predpiše pravila za izvajanje teh členov, oziroma pooblasti ministre ipoedinih resorov, da izdajo pravilnike za izvajanje teh članov vsak za svoj resor, kolikor ni mogoče izdati skupnih pravilnikov.
IH. Še več nezadovoljstva je vzbudilo Lz-preminjanje in poslabšavanje uradniškega zakona s finančnimi zakoni; zato zahtevamo, da se uradniški zakon vzpostavi in se ukinejo sledeči členi finančnega zak.: čl. 301., čl. 302., čl. 303., čl. 307., čl. 329., čl. 333., čl. 297. i. dr. ter se vzpostavijo členi uradniškega zakona: §§ 31., 140., 123., 137., sklep min. sveta z dne 17. aprila 1924 »Služ. Nov.« br. 901 od 19. aprila 1924, § 139. i. dr.
IV.	Spričo naraščajočih žMjenskih okoliščin in potreb zahtevamo izenačenje prejemkov in ostalih materijalnih in pravnih pravic z vsemi dodatki in dobrinami, ki ijih predvideva zakon o vojski in mornarici za vojaštvo, ker se smatramo za enakovredne državljane.
V.	Uradniški zakon naj se izpopolni samo v toliko, kolikor je treba z ozirom na razmere zvišati in ustaliti prejemke, odpravijo naj se le hibe, ki so se pokazale v praksi ter izdajo tolmačenja; isto velja glede razvrstil ne uredbe.
Našim rodbinam priporočamo
^Kolinsko cikorijo,
okusen in izdaten pridatek h kavi
Milan Paternoster; 1
Spomini na mednarodni uradniški kongres v Niirn-bergu.
(Nadaljevanje.)	,
Sedaj pa h kongresu samemu.
Takoj po izhodu iz impozantnega kolodvorskega poslopja je nudil delegatom mednarodnega uradniškega kongresa, ki so prispeli iz Francije, Anglije, Holandske, Finske, Belgije, Švice, Avstrije, Češkoslovaške in Jugoslavije, prvo dobrodošlico impozanten, v gotskem slogu postavljen slavolok z napisom: »Dobro nam došli cenj. udeleženci mednarodnega uradniškega kongresa v našem starodavnem Niirnbergu!«
Kongresni vspored je obsegal:
Dne 17. septembra. Ob 10. uri: Sprejem kongresnih delegatov po nadžupanu v mestni hiši; ob 13. uri: Otvoritev kongresa v umetniškem domu; Ob 20. uri: Manifestacijo javnih nameščencev v dvorani kulturnega društva.
Dne 18. septembra. Ob 10 uri: Glavno skupščino, ob 15. uri: Predavanje univerz, profesorja E. Ledererja iz Haidelberga o
temi: »Uradništvo v narodnem in svetovnem gospodarstvu«.
Ob 20 uri: Banket na čast inozemskim delegatom v dvorani umetniškega doma.
19.	septembra: Izlet v Rothenburg nad reko Tauber.
20.	septembra: Ob 10 uri: Zaključno skupščino.
Zvečer: Slavnostno gledališko predstavo v operi (Figarova svatba).
Sprejem delegatov pri niirnberškem nadžupanu dr. Luppeju v staroslavni mestni hiši je bil nad vse prisrčen. — Po dovršenem nagovoru 'predsednika zveze nemškega urad-ništva, dr. Falkenberga, ki je predstavil nadžupanu vse delegate, je sledil pozdravni ogovor nadžupana dr. Luppeja, ki je poudarjal, da ga pred vsem veseli, da more pozdraviti delegate uradn. kongresa, ki so prispeli iz skoro vseh pomembnejših evropskih dežel baš v mestu Niirnbergu, katero mesto je ume-lo varovati sikozi stoletja svojo neodvisnost proti aristokraciji in plutokraciji. Nato je nad-župan osebno razkazal delegatom vse posebnosti in umetnosti, ki jih hrani mestna hiša, med katerimi so posebno znamenite slike niirnberškega meščana Diirerja. — Zelo zanimive so bile tudi podzemeljske ječe z mu-! čilnico, ki so opremljene z vsem starim mu-
čilnim orodjem. Temu sprejemu je sledila popoldne ob 3. uri otvoritev kongresa v slavnostno okrašeni dvorani »Umetniškega doma«. Preden se pričnemo baviti s potekom tega 2. kongresa »Mednarodnega zrduženja uradnikov, nameščencev in učiteljev v javni službi« se mi pa zdi umestno poseči v zgodovino postanka tega združenja. Ta zveza sc je ustanovila v maju 1925. Večje in manjše zveze uradniških in učiteljskih organizacij in zveze javnih nameščencev sploh so se priključile temu združenju, ki ima danes svoje člane na Angleškem, v Fraoliji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Holandiji, Češkoslovaški, Irski in Finski. — V Nemčiji pripada temu združenja »Splošna nemška uradniška zveza« in ž njo tudi »Zveza nemških Ijudskošolskih učiteljev«-— Nastane pred vsem vprašanje: Kaj je doseglo to mednarodno združenje do danes? Skromne so bile natege, katere si je stavilo tajništvo v obeli minulih letih:
L Ojačiti vez iz organizacijami vseh Pn" ključenih dežel;
2.	Dajati priključenim organizacijam P°' trebna navodila in informacije;
3.	izmenjavati podatke o priključenih de-
želah;
4. iskati 'stikov s še nepniklijučenimi deželami.	..
(Nadaljevanje sledi.)
Stanovanjski zakon.
Za 20. ijulij naj je bila sklicana v ministrstvu za socialno poliltiko »konferenca za ukinitev stanovanjskega zakona«. Nismo čuli in ne čitali, da se je ta konferenca tudi res vršila. Da pa ima vlada resen namen, da zakon ukine, govori jasno že naslov te konference, ki se bode, ako se že ni, vršila danes ali pa jutri, o čemer ni nobenega dvoma. Dovolj se je že izneslo vsepovsod! pro in contra, osobito hišni lastniki so žilavi in vztrajni v svoji borbi za ukinitev zakona.
Umljivo je, da hoče vsakdo prosto razpolagati s svojo imovino, prav tako je pa tudt nesporno, da ima država pravico spreča\ ti špekulacijo. Ako je nemoralno, da se odredi temu ali onemu najemnina s silo, je prav tako, če še ne bolj nemoralno, da hoče ta alt oni bodisi kdorkoli že, izbiti iz stare zgradbe po 2000 odstotkov in več obresti te vloženega kapitala. V tem primeru je država dolžna, da posreduje, za kar ima pravico po zakonu, ki je bil sartkcijoniran.
Osobito mi, nezadostno plačani državni uslužbenci se intenzivno bavimo z usodo stanovanjskega zakona. Država nam ni zgradila stanovanj in ni nam dala takih plač, da bi odgovarjale predvojnim v zlatu, zato ni prav nič čudno, če gledamo s strahom na usodo zakona, edinega zakona ki nas je vsaj kolikor-toliko ščitil.
Po našem 'mišljenju ne bi smela vlada zaiti v sentimentalnosti. Če si ji zdi potrebno, naj nakloni hišnim lastnikom druge ugodnosti, kakor znižanje davščin itd., nikakor pa ne sme privoliti, da se zakon ukine. Ukinitev zakona ni oportuna niti raz socialno, niti raz .humano in tudi ne raz politično stališče. Kaj bode z nami po 1. novembru? Kam naj vsa sirotinja? Državna uprava ne sme pozabiti, da je njena prva dolžnost, skrbeti za svoje nameščence. Ako se ne zaveda te svoje dolžnosti, ki jo je sklenila dogovorno in bi Preslišala tudi socialno plat, 'ki trkamo nanjo brez odmeva, naj se zaveda vsaj političnega momenta. Ali res mislijo v ministrstvu za socialno politiko, da je treba za naklonjenost 'Stotin hišnih lastnikov, odbiti in oškodovati tisoče in tisoče ekonomsko slabejših državljanov, ki tvorijo legijone glasovalne pa tudi narodne vojske?
Ne vemo sicer, kako se bode to vprašanje razvozlMo, zahtevamo pa samo eno: O ukinitvi zakona nobene besede! Kvečjemu o izpopolnitvi in dopolnitvi zakona! Trdno smo Prepričani, da nas kraljevska vlada ne požene na cesto, posebno še v momentu, ko se razglaša, da namerava iztrebiti korupcijo in da hoče vse gospodarstvo preroditi im ga postaviti na solidne temelje.
Žena in zadružništvo.
(Nadaljevanje in konec)
Tu pa stoji žena na razpotju. V njeni |"(>ki leži rešitev velikega problema. Zasebni kapitalizem stoji na eni strani — obče, skup-n° gospodarstvo na drugi. £a katerim naj j^e? Za mnoge je zadeva jasna in vemo, kam naj krenemo. Mnogi pa se obotavljajo ln so neodločni, kaj naj storč, kajti slepi jih Goljufivi sijaj.
Kdo naj bo vodnik v tej zadregi? Kdo ^ora predi drugimj naprej? Zadruga. Zadruga mora vedeti, kaj ima storiti. Poizkušati ora, da pridobi tudi žensko čustvovanje za ,, ružništvo ter mu da s tem novo gospo-darsko formo.
Kako pa more to doseči?
črt- rV^ S.tem’	Jasno in krepko za-
z ,aV3 'dejo pokreta. Vsi smo se ravno v vre/|1J1 ’ letdl naučili presojati vse po denarni likn v?Sti,-in	Preveč gospodarsko. Ko-
za<jr‘ • iZma se pri tem Rubilo! Tudi v gov*vgl smo ,>OKOSto Preveč poudarjali tr-1 moment. A biti je moralo tako in tudi
v bližnji prihodnosti bo moralo biti tako. Toda vzvišeni smoter in vodilni motivi našega dejanja in nehanja pri tem ne smejo obledeti.
Stopimo na plan z idejo skupnosti in nesimo o v vse stanove in vse sloje, zasejmo to misel v jedki materijalizem naših dni, da ohromi in se posuši v njenih močnih žarkih s koreninami vred. Pojdimo s to mislijo med ženske kroge in širimo smisel za skupnost povsodi. Naše ženstvo še lahko pridobimo za ideale in vztrajne so naše žene in dekleta vselej, kadar se v njih vzbudi trdna vera na kaj močnega in velikega. Če se bodo njih srca zavedala velike naloge, ki jo ima naš pokret, potem pride za nami nov rod, ki bo še zvesteje stal na braniku zadružništva, kajti kar je materi ljubo, to je drago tudi otroku. Navdušenje za našo idejo in naš pokret naj prevzame srce in duha naših pridnih žena. Proč z vsemi pomisleki! Poživiti se mora med -nami ono navdušenje, kot je vladalo tedaj, ko so se ustanavljale prve zadruge. Mož ip žena naj delata skupno, morata delati skupno za zadružno idejo. Potem šele se bomo približali času, ko se gospodarska forma končno ustali. _______________________ »Nar. Gospodar«.
Pletenisie,
damsko in moško perilo,
rokavice, nogavice, kravate, naramnice, čepice, dežniki, damske torbice, listnice itd. si nabavite po najsolidneji ceni pri
—^terk naslediilk	Miloš Karničnik
Ljubljana, Stari trg 18«
Izredni občni zbor Zveze.
25. septembra t. 1. se je ob 9. uri vršil v veki dvorani Mestnega doma izredni občni zbor Zveze. Udeležilo se ga je okoli 250 zborovalcev, med temi osebno ali s pooblastili 154 delegatov, ko*, zastopnikov 28 pri Zvezi včlanjenih strokovnih in stanovskih organizacij.
V naslednjem objavljamo poročilo, ki je posneto po stenografskih beležkah.
iNačelnik »Zveze« g. iPa-ternostcr otvori zborovanje ob 9.15.
Po pozdravu g. dr. Djordjeviča, glavnega tajnika G. S., g. dr. Kramerja, narodnega poslan-ea in vseli delegatov ter članov organizacij nadaljuje: »V poteku tega leta je vstopilo v našo Zvezo -toliko novih močnih organizacij, da se ;e pokazala potreba, dati jim priliko, -da si volijo v odbor tudi svoje lastne zastopnike. 'Naš izredni zbor se vrši torej predvsem v znaku novih volitev. Seveda mi je tudi zajedno srčna potreba, da vam podam pri tej priliki kratko poročilo o delovanju odbora od 1. januarja t. 1. pa do danes.
Naše -delo je bilo- pred' vsem usmerjeno- v tem praven, da se one organizacije, ki stoje še izven Zveze, priključijo naši Zvezi. To se nam je tudi precej posrečilo, kajti prvotno število članov, ki je ^našalo koncem 1. 1926 2324, je poraslo na število 9300 in sicer jih je o-d teh 7700 plačujočih, dočim jih pripada 1600 okrožnim skupinam, ki nc plačujejo članarine. Organizacij je včlanjenih danes 32 strokovnih in 8 krajevnih, vseh skupaj torej 40.
Kar se pa tiče drugega delovanja Ln uspehov Zvezo omenjam tudi, da je »Zveza, po večletnem prizadevanju dosegla v tem letu prevedbo kron-ski-h upokojencev na dinarske. Priprave za to prevedbo so že v teku pri posameznih naredbo-davcih. Nadaljnji efekt našega delovanja je, da se je meja za znižanje draginjskih doklad pri -upokojencih, ki je bila prvotno določena s 15 službenimi leti, znižala na 10 službenih let. Gospod predsednik Gl. Saveza dr. Jovanovič se je za to vprašanje osebno zavzel in gre njemu za dosego tega cilja največja zasluga. Navesti moram tudi, da se je nam posrečilo zasigurati pri mestni Občini -ljubljanski paredo v Gajevi ulici v svrho zgradbe »Doma državnih nameščencev za Slovenijo«.
Zveza pripravlja nadalje -tudi načrt k noveliranju uradniškega zakona, ki uvažuje vse želje posameznih strokovnih organizacij in ki se bode predložila vsem merodajnim faktorjem že koncern tega meseca.
Kar se pa tiče splošnega delovanja, je Zveza prav točno in skrbno motrila vsako nastalo stanovsko vprašanje ter se v vsakem slučaju obračala na Glavni Savez. Tako smo se opetovano zatekli v zadevi podaljšanja stanovanjskega zakona do Glavnega Saveza im ga prosili, da naj intervenira na merodajnih mestih za ugodno rešitev tega vprašanja z ozirom na državne nameščence. Glavni Savez nam je stal vedno ob, strani, tako da smo tudi v tem pogledu pripravili teren tako v Beogradu, kakor 'tudi v Ljubljani, v kolikor je to bilo sploh v naši moči.
Nadalje 'poročam, da se je Zvezino načelni-štvo udeležilo v teh devetih mesecih sledečih stanovskih zborovanj:
1. skupščine Glavnega Saveza v Zagrebu, 2. občnega zbora finančne kontrole v Celju, 3. občnega zbora »Poštnega matur, društva in 4. plenarne seje Glavnega Saveza v 'Beogradu, ki sc je vršila meseca aprila in pred kratkim zajedno1 z deputacijo Glavnega Saveza, 5. mednarodnega uradniškega kongresa v Niirnbergu.
Kar se tiče tega kongresa, nočem po nepotrebnem izgubljati besed, ker bodem priobčil o njem posebno poročilo v »Našem Glasu«, ome-nim pa. *ü na kratko, da se je tu pokazal uspeh, ki znači, da se je začelo uradništvo skoro v vseh evropskih državah zavedati svojega položaja in tudi svoje moči, tako da bo znalo ukreniti vse ono, kar je tre-ba, da se o pravem času obvaruje vsakega izkoriščanja od strani kapitala, ki ima danes v večini evropskih držav v rokah tudi državno -upravo.
Poleg teh zborovanj se je udeležilo naše načelstvo prireditev posameznih strokovnih organizacij, porabilo to priliko za osebno agitacijo, navezalo tako novih osebnih stikov in privabilo v našo Zvezo marsikako organizacijo, ki je do tedaj stala ob strani in le od daleč motrila delo nase »Zveze«. O tem ne bom dalje razpravljal, kajti številke govore im porasta -števila članov naše Zveze ne more nihče zanikati.
Kar sc tiče delovanja Zveze in delovanja našega odbora moram še poudarjati, -da so isto krepko podpirali voditelji posameznih odborovih odsekov in sicer gg. dr. Ferjančič, Ivan Postan, Pirc in dr. Stegenšek, ki je prevzel važno načel-ništv-o pragmatičnega odseka.
Ker želi g. dr. Djordjevič, zastopnik Glavn. Saveza spregovoriti nekaj besed in ker imamo še več točk na dnevnem redu, zaključujem svoje poročilo, ter prosim g. dr. Djordjeviča, da prevzame takoj besedo«. (Izvajanja glavn. tajnika Gl. Saveza dr. Djordjeviča bomo objavili v prihodnji številki).
Načelnik g. Palternoster se zahvali g. dr. Djordjeviču za poročilo in govor ter odda besedo ministru n. r. in nar. poslancu g. dr. Kramerju. Dr. Kramer: Smatram za svojo dolžnost, da informacije, ki jih je podal g. dr. Djordjevič nado-polnim z nekaterimi podatki, ki sem jih -dobil zadnje dni v 'Beogradu. Stvar revizije uradniškega zakona je po mojih informacijah d-ošla dalje, nego se na prvi pogled vidi. Načrt uredbe je gotov in se nahaja pri poedinih ministrstvih, da za svoje res-orte povedo svoje mišljenje. Dejansko je projekt baziran na glavnih principih, ki Jih je obrazložil g. dr. Djordjevič.
Jaz se tudi nočem spuščati v podroben potek, hotel bi pa povedati v najkrajših besedah to, kar sem zvedel zadnje dni v Beogradu.
Gre dejansko za poskus, gotove grupe urad-ništva potom revizije uradniškega zakona spraviti nekoliko na boljše. Gre za drugo kategorijo, 'ki bo v položaju preiti v prvo kategorijo.
Absolutno se ne želi, da bi finančni efekt, ako pridejo nekatere grupe državnega uradništva na višjo položajno plačo, bil slabši, smatrati pa je. da bodo vsaj v začetku morale sorazmerno biti -reducirane njihove draginjske doklade. Celokupen efekt ne more biti v številkah za državno blagajno večji, nego je sedaj. Mogoče da se da doseči redukcija državnih izdatkov tudi na ta način, da se izravnajo pasiva računov z novo redukcijo personala.
Druga stvar pa je pri reviziji dosedanjega či-novn. zakona in mislim, da je zahteva zlasti pri nas ta, da se dosedanji trdi in nepraktični sistem, ki onemogočuje prestop iz kategorije v katgorijo, preuredi v neko novo formo. Mi smemo in moramo reči, da so vsi v tem enega mišljenja, da je škoda za stari sistem, ki se je zamenjal z novim. Mislilo se je, da se bo našel nekak kompromis, da bi kategorije ostale, toda tako, da bi bilo uradništvu možno prestopati iz 3. v 2.
in iz 2. v 1. kategorijo. To se ni doseglo, ostal je stari ostri sistem kategorij in grup. Kar se tiče doklad, moram povedati, da stoji ta sprememba v ozki zvezi s spremembo položajnih iplač. Ker celokupni efekt ne sme državne blagajne obremeniti, se izraža od nekaterih članov komisije tudi bojazen, da bi se gotovim grupam položaj zboljšal, drugim pa ne. Finančni efekt je jako težko pregledati, če prav nočem trditi, da je tako. Vendar pa moram absolutno v poštovati sedanjo težko privredno krizo.
Revizija činovniškega zakona ima tudi drugo slabo stran. Kakor se čuje glede penzijskih let, za dosego gotovih grup pri učiteljstvu; čujem tudi, da je politično činovništvo zapostavljeno napram dosedanjemu stanju i. t. d. To vse bi se moglo odvrniti in treba paziti, da se ne bodo nekatere stroške oškodovale, da se tem popravi krivica drugim. Kar se tiče stanovanjskih doklad moram omeniti, da res kroži vest, da se nameravajo stanov, doklade zvišati, toda ta vest je netočna. Točno je, da je zvišanje stanovanjskih doklad v najožji zvezi z zadevo stanovanjskega zakona. Gospod delegat Glavnega Saveza je precej pesimističen, in je ta njegov pesimizem prilično utemeljen. Godi se danes tako, da so se tudi najemniki že pridružili oz. približali tezi (v Beogradu), da je boljše ukiniti stanovanjski zakon, ker se bo potem pričela konkurenca med hišnimi lastniki. Eni bodo morali sicer nekoliko več plačati zato, da bodo drugi plačali nižje najemnine. V mnogih krajih so seveda intencije druge. Jaz se zelo bojim, da se pri najboljši volji ne bo dalo mnogo doseči, ker moramo računati z dejstvom, da stanovanjski zakon sploh ne bo več obstojal. Čas za to je kratek in pričenjale se bodo odpovedi s strani posestnikov.
ako se stranka im posestnik ne bosta mogla zediniti glede nove povišane najemnine.
(Dalje prihodnjič.)
Vestnik.
Poziv vsem drž. uslužbencem — najemnikom!
; Sporočite vodstvu Zveze državnih nameščencev in upokojencev vse one hišne gospodarje, ki so zahtevali za novemberski termin pretirane ali celo oderuške najemnine. Prosimo pa samo objektivnih sporočil s podatki o predvojni najemnini in s sedaj zahtevanim poviškom. Zveza bo posredovala pri društvu hišnih posestnikov, da se neopravičljive, neopravičene ter pretirane zahteve spravijo v sklad z razmerami, da bodo znosne in sprejemljive za obe strani. Absolutne zaveze, da se doseže poravnava, seveda ni.
Uredba o reviziji uradniškega zakona. Stanovsko glasilo poštne organizacije »Poštni glasniki: štev. 19 otl 1. oktobra 1927 prinaša v originalu celotni osnutek uredbe o reviziji uradniškega zakona, kateri osnutek je predložila vladi komisija za revizijo uradniškega zakona. Organizacija in posamezniki, ki se zanimajo za ta osnutek, lahko naroče to številko lista pri upravi »Poštnega glasnika« v Ljubljani. Za organizacije, ki so včlanjene v zvezi državnih nameščencev v Ljubljani, stane vsak izvod 1 Din, za ostale organizacije in ]>osa-meznike pa 2 Din.
Zgodovina pošte v Sloveniji. Obl. organizacija, poštnih, telegr. in telefonskih uslužbencev v Ljubljani je izdala in založila knjižico »Ljubljanska pošta«, zgodovinski opis ob 39 letnici njene stavbe. Lična brošura ima 96 strani in sliko ljubljanske glavne pošte ter obsega 5 poglavij. Knjižica ki jo je spisal poštni tajnik Fr. Šemrov, je pisana živahno in poljudno. Poznati bi jo moral vsak slo-
venski inteligent. Zato jo vsem našim naročnikom najtopleje priporočamo. Naroča se pri Obl. organizaciji ptt. uslužbencev v Ljubljani. Stane samo
10 Din.
Vse dopisnike -prosimo oproščenja, ker nismo zamogli objaviti poslanih prispevkov zbog nedostaju n ja prostora. Vse pride na vrsto.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali: G. Jos. Soban, viš. pis. predstojnik v Novemmestu nam je nakazal znesek 125 Din, ki so ga nabrali novomeški pisarniški uradniki o priliki poslovilnega večera upokojenima tovarišema gg. višjima pisarniškima oficijaloma Francetu Vo-grinc-u in Adolfu Grom-u. G. Jos. Jaklič v Studencih pri Mariboru 25 Din. Gg. Fran Rojec v Ljubljani, Matija Pečkaj na Vrhniki in Iv. Mravljak v Mariboru po 10 Din. Gg. Adolf Arko v Ljubljani, Kristina Smolnikar v Šoštanju in Drag«, Schmit v Trebnjem pa po 5 Din. Najiskrenejša hvala vsem! — Uprava.
Uprava družinske ilustrirane revije
„Domači Prijatelj“
'avlja, da dobe lahko vsi novi naročniki še vse dosedaj izšle številke od 1 — 9 dokler traja zaloga. Naroča se z dopisnico na upravo Sv. Petra cesta 24. Naročnina je 20’— Din letno.
Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto-grafični trakovi vedno in najceneje v zalogi
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 2980.
I. Hamann
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejSf vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin.
Predtiskarija modernih ročnih del.
Modna in športna trgovina za dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Int. 438.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Popravila se izvršujejo točno In solidno.
♦♦♦♦♦„♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦»♦♦o«
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode
1
A. Šinkovec ml K. Soss
Llubjana, Mestni trg 13, 19.
Cenejše kot pri
razprodajah
se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri
Jo TRPIN, Maribor
Glavni trg štev. 17.
Specijalna trgovina ftotarstili Izdelkov
priporoča tudi svojo veliko izbiro spominskih Izdelkov, galanterijo in parfumerijo
M. Mihelič
Ljubljana, Šelenburgova ul.
JOSIP PETELINC, Ljubljana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko 1	Telefon 913	Na malol
Fran Iglič
krojaSki atelje
LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 28
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata raznovrstno jesensko in zimsko blago. — Vedno v zalogi perje, pub In žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
m
BH
M
M
m
♦♦♦♦♦♦♦
Kupujte
pri onih tvrdkah ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Modno blago, perilo In potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka
A. Persche
Ljubljana, Pred škofijo 21.
Najboljš i
5'vami stroji in kolesa znamk
Eie Ib MIH
ter švicaiski pletilni stroji .Babini' za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Potelta
Ljubljana
«In Prehranmi n«**4’ Pouk « vezenju brezplačen. Večletna garant#*
Delavnica se popravila.
*■ veliko	Telefon 913	#* B8io
DaMjalna zalil ližimil oaiiiu i Mani
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež-
^imefieiwnl1moč7ueh-vrst Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni uslužbenci, Kupujte u
svoji zodrngil
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubija p'