REVIJA-NOVE ZBOROV5KEGLÀSBE UREJUJE ZORKO PRELOVEC 1933 LETNIK IX • ¿TEV» i ^HAHRANILNICA LJUBLJANSKA * v LJUBLJANI PREŠERNOVA ULICA 3 PODRUŽNICO na Miklošičevi cesti št. 13 ¡e največja regul ativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430,000.000 dinarjev, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 dinarjev. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Uradne ure Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel od8radoeiS2. opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon centrale št. 20-16 in 26-16, podružnice št. 23-67. Poitni čekovni račun centrale štev^. 10-533, podružnice štev. 16.138. « ZBORI» revija nove zborovske glasbe. Izhaja deveto leto. Naročnina za Jugoslavijo za leto 1933. Din 50*—. Partiture vseh v „ZBORIH" priob-čenih skladb so pri upravi lista naprodaj po 1 dinar za 2 strani. « ZBORI» revija nove horske glasbe. Izlazi devetu godinu. Pretplata za Jugoslaviju za 1933. godinu Din SO*— Partiture sviju u „ZBOROVIMA" izašlih kompozicija mogu se dobiti kod uprave revije po ceni od Din 1*— za 2 stranice. Najugodneje kupite Telefon nogavice, rokavice, srajce, naramnice, 29-13 ovratnike, kravate, trikotperilo, dišeča mila, čipke, svilnate trakove in vezenine, DMC-prejce, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače samo pri tvrdki Josip Petelinc, ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi llltMIIIIIIIMIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIItm USTANOVLJENO LETA 1896. | RUDOLF WARBII\IEK TOVARNA Mt ZALOGA IN IZPOSOJEVALNICA J^m KLAVIRJEV ¿^m LJUBLJANA ORSOORtltEVA ULICA 5. | JPf V In RIMSKA CISTA 2. V^ P»M*I a»k»»«l ratvn »U». 40.176. Pepravll» «« izvriujaja toii« in ••na, tadi aa abraha. IX. LETNIK fa^ lf UUBLJANA Številka M^j Jj^^p I^JEt HAn^ H 1. februarja 1933 GLASBENO KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mesec Urejuje Zorko Pre lovec, upravlja Jožko Jam ni k, izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, predstavnik Miroslav Ambrožič, vsi v Ljubljani / Naročnina na «Zbore. : za kraljevino Jugoslavijo 50 Din, za Italijo Z5 lir, za Češkoslovaško 30 Kč, za Ameriko poldrugi dolar / Ponatis člankov dovoljen le z navedbo vira Glasilo JPS. Hubadove župe (Ljubljana) in Ipavčeve župe (Maribor) Štev. poštnO'čekovnega urada 12.134 Ivo Peruzzi: Pomladna Čiv, čiv ... Vrabci na strehi. A v Cr... cr... Murnčki v lehi. Skok, skok — zajčki kot seli v dal je zleteli, vetrom povedali ... Vetri zbežali, rože poganjali. Rože dehtele, slavčka vzbudile. Slavček pod okencem ljubi je brž zapel: Maj je dospel. .. Gustav Strniša: Našel sem zvezdico sreče Našel sem zvezdico sreče, v tvojih sanjavih očeh, sila skrivnostna me vleče k tebi v teh tihih nočeh. Pa si vsa okna zastrla, v kamrici beli ležiš tiha, kot že bi umrla v sivi strop mirno strmiš. Našel sem zvezdico sreče, meni sijala ne bo. bolno srce mi trepeče, upanju dal sem slovo. Hinko Druzovič (Maribor): Slomšek in njegov pomen za slovensko petje (K 70letnici njegove smrti.) Ko je začel Slomšek opravljati svojo duhovniško službo, so bile razmere za Slovence na bivšem Štajerskem vprav obupne. Boljše so bile na Kranjskem in Primorskem, kajti metode državnega biro-kratizma so bile tam druge. Nekaj življenja se je začelo po marčni revoluciji leta 1848., do pravega Pa je šele P° proglasitvi ustave leta Ko je leto 1848. prineslo slovenščini priznanje kot učni jezik na osnovnih šolah, ki so bile zvezane s cerkveno upravo, je začel Slomšek ono velikopotezno delovanje, ki mu upravičuje naziv velikega učitelja svojega naroda. S tem. da je premestil svoj sedež v Maribor, je izvršil tudi politični čin. ki je bil naj-dalekosežnejšega pomena za slovenski živel j na bivšem Spodnjem Štajerskem. Kot prosvetitelju v najširšem pomenu pa mu je bilo skozi vse življenje na srcu, dvigniti vsestransko našo kulturo, in to prav tako intelektualno kakor tudi moralno. Vcepiti najširšim plastem naroda ljubezen do materinščine, mu je bilo osobito pri srcu. In tukaj mu je, kot rojenemu predagogu, bilo jasno, kaj pomeni zadevno tudi gojitev petja, bodisi cerkvenega kakor šolskega. Videl je v petju veliko odgojevalno sredstvo in njegovi izreki pričajo, da je pravilno pojmoval bistvo petja kot čuvstveni izraz ter estetsko- in nravstveno-odgojevalni faktor. V znani pevoljubnosti našega naroda je izdal zaklad, katerega je treba dvigniti in negovati. V tem oziru je deloval že izza početka svojega poklicnega udejstvovanja kot duhovnik. Ko je bil kaplan v vinorodnem Bizeljskem, je zložil primerno zdravičko. ker je opazoval, da pri veselem razpoloženju kaj rade take popevke prekoračijo meje dostojnosti in kažejo često močno robato lice. Njegove: «En hribček», «Preljubi sv. Urban», «Sloven'c Slovenca vabi» so kmalu ponarodele in nemški pesnik J. G. Seidl, ki je leta 1840. objavil svoje potopise («Wanderungen durch Tyrol und Steiermark»), je slišal prvo že udomačeno med narodom. Pridejal je objavljenemu slovenskemu besedilu nemški prevod. Kot spiritual v Celovcu, kjer je Slomšek skozi devet let poučeval bogoslovce v petju in se sam v glasbi dalje naobraževal, je največ delal pri sestavi Ahaci j eve pesmarice, in to v pesniškem kakor tudi v glasbenem oziru. Pesmi iz te pesmarice je potem vežbal s svojimi bogoslovci, pa tudi s svojimi znanci, da se kar najbolj razširijo med ljudstvom. Posebno v nedeljskih šolali so se močno po-pevale te popevke. Ko je prišel za nadžupnika in okrajnega šolskega ' nadzornika v Vuzenico in pozneje za višjega šolskega nadzornika v Št. Andraž, je začel s posebno vnemo delovati na poprišču šolskega petja. Pred objavo državnega šolskega zakona (1.1869.) osnovna šola ni poznala obveznega petja. Bila je to zadeva učiteljeva, oziroma njegovih nadzorstvenih organov. Če so ti bili zavzeti za petje, potem se je pelo, inače pa ne. Tukaj je začel Slomšek s svojim plodonosnim delovanjem. Vnemal je učitel jstvo pri vsaki priliki, naj poje slovenske pesmi. S tem je počasi odstra- njeval vplive dosedanje germanizirajoče šole. Prav tako je polagal katehetom na src«, da goje petje pri šolskih mašah. In tukaj se je pokazala potreba pripravne zbirke pesmi. Vnemal je za to stvar usposobljene učitelje, da so mu pošiljali gradivo za cerkveno in šolsko zbirko pesmi. Dokončal je le šolsko pesmarico «Šola vesela lepega petja», ki je izšla leta 1853. v založbi Družbe sv. Mohorja. Na ta način naj bi prišla tudi med ljudstvo. Že naslov knjigi pravi, da je izdajatelj docela pogodil bistvo šolskega petja: petje bodi lepo in veselo. Vzbujanje zanimanja velja še danes kot kardinalna zahteva vse pedagogike. In to se zopet doseže, če se mnogo poje in otrokom nudi dokaj gradiva v menjavo. Vse to najdemo izraženo v pesmarici, ki je v tem oziru originalna. Poje naj se vsak dan kaj drugega, vsak dan v tednu druga pesem pred poukom in po njem; zraven pa še kaka zdravička, ki naj najde na ta način pot med narod. Pa tudi narodna zavest naj se širi potom šolskega petja («Sloven*c Slovenca vabi»). Kar se tiče melodij, katerih vsebuje pesmarica 116, so pri nekaterih imenovani skladatelji učitelji, druge so vzete iz Ahacijeve zbirke. Med temi pa je gotovo marsikatera Slomškova, tudi če to ni označeno. Glede tega vprašanja velja naslednje: Kakor je Slomšek spesnil marsikatero pesem po nemških vzorih, pač pa oblikoval po svoje, čeprav tega ni označil, tako sklepam tahko tudi tukaj, da je marsikateri napev, pri katerem ni naveden izvor, prosto predelan po nemških primerih. Za zgled hočem navesti njegovo «V ečernic o», vzporedno z «A b e n d- glöckchen». -K- h - >J=-fc"" (V Ahacljevi zbirki brez navedbe komponista ) TZ •—« •d Glej-te, že son-ce za - ha - ja, sko-raj za go-re bo Po narodni.) H «. . Seht', wie die Sonne dort sin - ket! Abendlich dunkelt das » w- hla-den po-či-teknam da - ja, Feld; heim uns die scheidende win - ket; m m —»—«— pojd'mo ve - se-lo do - mo! Cuj-te zvo - ni-ti, po- ■ — i >7 7 »• * friedlich bald schlummert die Welt Hört ihr das Glöckchen? Mit v- —• — či-vat zvo-ni, čuj-te zvo-ni - ti, po - či-vat zvo-n traulichem Klang. Hört das Glöckchen? Mit traulichem Klang. Lau - te o Glöckchen nur zu. läu te zur ßen Ruh! Slomšek je s svojimi stremljenji na poprišču šolskega petja položil posredno tudi temelj vsemu društvenemu petju na bivšem Spodnjem Štajerskem. Ko je nastopila ustavna doba in se je začelo popevati po čitalnicah, so se že našli iz krogov narodnega uči-teljstva pripravni in tudi navdušeni pevovodje. Samo domači pevoljubi in diletantje so bili to in vprav zaradi tega je n jih delo obrodilo obilen sad. Slomškov vpliv se vidi torej tudi tukaj. Kako sta mu bila na srcu čitalniški pokret in čitalniško petje, je razvidno iz tega, da je med ustanovitelji mariborske čitalnice, v kateri je vnemal rodoljube za gojitev materinščine in sestavil tudi načrt za čital-niške «besede». Zraven govorov zavzema tukaj petje najvažnejše mesto. Ko je izdal svojo šolsko pesmarico, je določil v posebni naredbi, da mu vsako leto dekani (okrajni šolski nadzorniki) poročajo, na kateri šoli se najbolje goji petje. Za ta primer je določil premijo v znesku 5 gld., ki na j se izroči učitelju ali pa se porabi za nabavo premij učencem. Za območje vse škofije je bilo določenih letnih 100 gld., in to za dobo desetih let. Premije pa so se podel jevale tudi takim učiteljem, ki so pos lali v muzikalnem oziru dobro pripravljene mladeniče v preparandijo. Ko pa je bil na vizitacijah po župnijah, je v šoli zmeraj rad videl, da so mu učenci zapeli na koncu izpraševan ja kako pesem. Na polju šolskega pevskega pouka je torej pri nas Slomšek oral ledino in usojeno mu je bilo, da je opravil tukaj neko celotno zaokroženo delo. Na njegovem temelju sloni vse naše šolsko, oziroma mladinsko petje. Drugače je bilo z njegovimi stremljenji glede izboljšanja cerkvenega ljudskega petja. Smrt mu je prerezala nit življenja poprej, ko je dokončal svojo zbirko cerkvenih pesmi. Tukaj je hotel, da bodi petje, kot sestavni del liturgije, kar najbolj dostojno in zgledno. Nedostatkov je našel tozadevno mnogo. Pomisliti je samo treba, da je bilo v onih številnih dekanijah, ki jih je prevzel od gra-škega škofa, slovensko cerkveno petje v takih krajih, kjer je bil župnik orientiran na nemško stran, močno zapostavljeno. Svoje misli o cerkvenem petju je zapisal v razpravi «Cerkveno petje, nekdanje in sedanje na Štajerskem». («Drobtinice» 1857.) Nastopal je proti takim organistom, ki svojih dolžnosti ne izpolnjujejo ter goje slabo petje in orglarijo ali pa vsilju jejo pevcem svoje kompozicije, cesto dvomljivih vrednot. Rad je neopaženo zahajal v to ali ono cerkev k božji službi in poslušal, kako se poje. Najbolj je bil vesel, če je slišal lepo ljudsko petje, zlasti pred pridigo in pri blagoslovu. Po vzoru cerkvene pesmarice, ki je bila veljavna za graško škofijo (A. Duk: Kirchenlieder, welche in der fb. Seckauer und Leobner Diöcese clas ganze Jahr hindurch gesungen und mit der Orgel begleitet werden), je nameraval sestaviti tudi slično cerkveno pesmarico za svojo škofijo. V «Drobtinicah» leta 1850. je priobčil kot dodatek «Pobožne pesmi» (17 pesmi, od domačih skladateljev ali pa prirejene po nemških). Leto pred njegovo smrtjo je pa izšel «Venec b 1 a -gos lovni h pesmi» kot dodatek k «Drobtinicam . Po vzoru prej omenjene nemške zbirke je vsaka blagoslovila pesem opremljena s predigro; medigre uporabl ja že v man jši meri kakor pa izdajatelj graške zbirke. Orgelski del je sestavil mariborski stolni organist P. Maniel, katerega je Slomšek visoko čislal. Vidi se iz uredbe teh blagoslovnih pesmi, ki so bile za lavantinsko škofijo predpisane, kako si je zamislil Slomšek svojo cerkveno pesmarico, ki naj bi prinesla neko enotnost v ljudsko petje. Komu pa je izročil sestavo tega dela, se danes ne more več ugotoviti. Po Slomškovi smrti so prinesle «Drobtinice» za leti 1865. in 1866. dve nabožni pesmi: «Sv. misijon» in «Misi jonska». Ti dve skladbi sta natanko označeni kot njegovi, kakor tudi «Preljubo veselje», ki je izšlo v «Gerlici» leta 1848. Pri vseh drugih pa smo navezani na domnevke, kakor smo to že povedali poprej. Z obema Ipavcema vred je tako rekoč Slomšek položil temelj vsej pevski prosveti na bivšem Štajerskem. S petjem je hotel svoj narod vzgajati in oplemenititi. Pobudo za to delo je črpal iz naroda samega in prav to je uapravilo njegovo delo tako plod on osno. Koncerti Letošnja redna skupščina Hubndove župe JPS bo 12. marca dopoldne v Hubadovi dvorani v Glasbeni Matici, popoldne ob 15. m i pa se vrši velik konccrt v Unionu. pri katerem nastopi 15 včlanjenih zborov. Narodno železničarsko društvo «Sloga» se je v mesecu decembru po zaslugi svojega dirgenta Ilerija Svetla opogumilo do izvajanja J. S. Bachovega dela «Božični oratorij» v šestih delih za soli, zbor in orkester. Solisti: Pavla Lov še -tova (sopran), Cirila škerl j -Medvedov a (alt), Josip Dva koncerta Narodnega železničarskega glasbenega društva «Drave». Moški zbor «Drave» iz Maribora je priredil pod vodstvom svojega zborovodje Albina Horvata dva koncerta izven Maribora, in sicer meseca oktobra v Murski Soboti, decembra pa v Ptuju. Na sporedu je bilo 12 zborov skladateljev Adamiča, Caniča, Deva, Foersterja, Gotovca. Jereba, Marolta, Rožanca in Vilka Novaka. Sodeč po splošnem in trajnem odobravanju, je izvajanje sporeda docela zadovoljilo občinstvo. Posebno priznanje je žel koncertni tenorist Avgust Ž i v k o. ki se je oglasil iz nekaterih skladb kot solist. Živkoi je med zborovim sporedom odpel v dveh nastopili tri umetne pesmi Ipavca, Pavčiča in Fleišmana ter dve Prelovčevi in eno Adamičevo narodno s spremljevanjem harfe in tudi tu dosegel vse priznanje občinstva. Neobičajna novost za poslušalce pa je bilo spremljevanje s harfo. \ zbudilo je odkrito občudovanje, ki se je stopnjevalo do burnega aplavza, ko je harfinist Franjo Lukež dodal s svojo virtuozno tehniko še dve samostojni točki. — Mariborski narodni železničarji, ki se ne plašijo ne truda in ne materialnih žrtev, nameravajo v bližnji bodočnosti prirediti še več sličnih koncertov v mariborskem okolišu. Gostič (tenor), Marijan Rus (bas). Za «Slogo» je bila ta naloga zaenkrat nekoliko pretežka, stala je mnogo truda, ambicija društvenega pevskega zbora in orkestra pa je vredna izredne pohvale. Pevski zbor in orkester «Grafike» sta uspešno koucertirala 21. decembra 1932. Orkester je šele v začetku razvoja. Zbor je pa pod vodstvom prof. Grobminga izvrstno izšolan ter pri vsakem nastopu prijetno preseneti. «Celjsko pevsko društvo» je s sodelovanjem «Celjskega godbenega društva» izvajalo dne 1. decembra 1.1. poleg orkestralnih točk p. IT. Sattnerjevo kantato «Soči» za soli, zbor in orkester. Oktet pevskega društva «Ljubljanski Zvon» je. dasi še mlad, razvil nenavadno živahno delavnost. Poučuje ga z veliko vnemo podpredsednik «Ljubljanskega Zvona» D. Ma-tul. člani okteta pa so: br. Viktor Zahradnik, Lojze Jesih (I. tenorja)), Mirko Drašler in Jovo Milač (11. tenorja), Dore Matul in Slavko Ošabnik (1. basa), Fric Lupša in Mirko Debelak (II. basa). Oktet ima na repertoarju naštudiranih nad 60 umetnih zborov in narodnih pesmi. V razmeroma kratkem času je priredil pet samostojnih koncertov (v Lescali. na Vrhniki, Golniku, v Tržiču in Škofji Loki), sodeloval je pa nekajkrat v radiu in na 12 prireditvah narodnih ter dobrodelnih društev. Na nekaterih koncertih je kot solistinja nastopala špelca R a m š a k o v a, na nekaterih je pa v vmesnih pavzah občinstvo zabaval mali «jazz» z izvajanjem vžigank (Zorko in Vojka Prelovčeva). Pred koncerti okteta je vselej govoril uvodno besedo skladatelj in pevovodja Zorko P r e-lo ve c, ki je v poljudnih besedah predaval o naši umetni in narodni pesmi ter je razložil skladbe sporeda. Koncerti okteta «Ljubljanskega Zvona» so bili povsod jako dobrodošli: deležni so bili številnega obiska in se lahko veselijo moralnega pa tudi skromnega materialnega uspeha. Pridnost okteta zasluži uvaževanje vseh pevskih krogov. 5. januarja 1935. se je vršila dobrodelna akademija s sodelovanjem «Trboveljskega slavčka» pod Šuligojem in orkestra gojencev «Glasbene Matice» pod taktirko prof. J e -r a j a. Uspeh je bil razumljivo velik. Na Svetosavski proslavi, ki vsako leto združi odlično družbo, so sodelovali dijaški mešan zbor državnega učiteljišča pod vodstvom prof. R c p o v š a, solistin ja Pavla L o v -š e t o v a in Julij B e t e 11 o ob spremljevanju dr. Š v a r e. Naposled je še zbor «Grafike» odpel nekaj pesmi. Vsi sodelujoči so bili deležni toplega priznanja občinstva. Pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» pripravlja Cerkven koncert v proslavo lOOletnice rojstva hrvatskega skladatelja I. pl. Za jca. Izvajalo bo njegovo kantato «Oče naš» in «Uskrs-muče Isusovo» za soli, orgle, zbor in orkester. Na komornem koncertu «Sloge» je nastopil pihalni kvintet: Slavko Koirošec (flavta), Jaroslav Janeček (oboa). Janko Gre-gorc (klarinet), Robert Lukas (rog) in Vili ITanek (fagot). Izvajanje zanimivega sporeda bi zaslužilo večjo pozornost naše publike. Pevski zbor državne učiteljske šole iz Ljubljane je pod vodstvom svojega vodje prof. Ivana R e p o v š a koncertiral dne 19. februarja 1.1. v osnovni šolski telovadnici v Novem mestu. Novomeščani so mlade pevčke in pevčice (120 po številu) počastili z izvrstnim obiskom in so vsem izvajanjem obsežnega sporeda viharno aplavdirali. Dan lepe knjige so liotela proslaviti štiri društva («Krka». Zveza kulturnih društev, Zveza kmečkih fantov in deklet in Jugoslovenski ženski savez) z akademijo v Unionu. Poleg govorov in recitacij je «Ljubljanski godalni kvartet» zaigral pet točk (Beethoven, Čajkovskij, Lipovšek. Borodin in Ra-vel) z lepim uspehom. Obisk večera je bil slab. Pod okriljem Prosvetne zveze sta se vršila v Unionu zopet dva glasbena večera. Prvi je bil Davorin Jenkov, na katerem je predaval o skladateljevem življenju in glasbenem delu Zorko P r e 1 o v e c, Jenkove izbrane pesmi pa je pel oktet «Ljubljanskega Zvona». — Na drugem glasbenem večeru je dirigent «Sloge» Heri Svetel orisal življenjsko pot in objasnil skladateljsko udejstvovanje Viktorja P a r m e, ki je prvi dal Slovencem seriozno opero nacionalnega značaja. Na večeru je sodeloval s solospevi operni pevec Svetozar B a n o v e c, salonski kvintet radijske postaje pa je zaigral nekaj popularnih in znanih Parmovih skladb. Glasbene večere prenaša radijska oddajna postaja. Zaslužili pa bi mnogo večji obisk. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani pridno študira Beethovnovo «Missa solemnis». Koncert se bo vršil predvidoma sredi aprila. Za naše pevsko življenje je bil pomemben obisk koroških društev, ki jih je Ljubljana gostoljubno sprejela. Koncert je bil natrpano poln. poslušali smo koroške narodne pesmi v izvirni obliki in v pristnem koroškem narečju. Mladi Miran Viher, učenec ravnatelja Sancina, iz Celja je koncertiral dne 17. februarja 1933. na samostojnem koncertu pred slabo obiskano Filharmonično dvorano. Pri klavirju ga je spremljala Mira Sancinova. Deček je zelo nadarjen goslač, spreten in obeta lepe nade. Novosti «Detece sveto.» Pet božičnih pesmi za dvoglasni, oziroma mešani zbor s spremljevanjem orgel. Na besedilo ljubke Šorlijeve pesmi uglasbil L o j z e B. (Sočenko). Cena Lir 3'50. V lahkem slogu zložene pesmi, dosti prikupljive, vendar premalo izpiljene v vsakem oziru. Priporočamo skladatelju, da skladbe točneje pregleda, preden jih izda. Pesmarica za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol. Sestavil Luka K r a m o 1 c. Cena 26 Din. Banovinska založba šolskih knjig in učil. Zbirka se ozira na potrebe srednjih in njim sorodnili šol. Vsebuje najpotrebnejše stvari iz glasbene, oziroma pevske teorije, obsega 108 slovenskih, hrvatskih in srbskih pesmi. Zbirka bo pri pouku petja učiteljstvu dober pripomoček. Matija Tome: Odgovori pri lavretanskih litanijali v velikonočnem času. Samozaložba- Cena 2 Din. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni, naročajo pa tudi lahko pri skladatelju v Št. Vidu nad Ljubljano. Razno Josip Lončar, ki je že nad 20 let vnet pevec glasbenega društva «Ljubljane», se je v januar ju ozrl na Abrahama. V njegovi gostilni pri «Kaplanu» ob Ljubljanici se zbira cvet naših opernih in koncertnih pevcev in pevk. K 50letnici mu tudi mi želimo na mnoga zdrava in srečna leta! Otroški oder «Svobode» je parkrat priredil O. Župančičevega «Cicibana» s pesmicami, ki sta jih izbrala Katja in Ferdo Delak in jih uprizorila z mimično deklamacijo. Razprodano gledališče je vsakikrat z velikim navdušenjem sledilo reviji, v kateri so pogumno sodelovali otroci od 4. do 10. leta, glasbene točke je absolviral otroški «jazz> (Zorko in Vojka Prelovčeva). Minister prosvete dr. Radenko Stankovic je sprejel v avdi-jenci zastopnike JPS dr. Viktorja Novaka, Milana Bogdano-viča in Mihajla Vuk-Dragoviča, ki so mu obširno razložili vse potrebe Saveznih društev in Savezne uprave. Minister je pokazal za želje in potrebe Saveza interes in je obljubil stalno in polno pomoč. Odprta noč in dan so groba vrata ... Po daljšem bolehanju se je preselil iz doline solz Makso P i r n a t, profesor v p., oče kiparja in ilustratorja Nika Pirnata. Poleg svoje službe je mnogo pisal v razne liste. Ljubil je naš jezik nad vse in je znal ljubezen do njega vcepiti svojim učencem. Ljubil je pa tudi slovensko pesem, zato se njegove prerane smrti spominjajo tudi «Zbori». Blag mu pokoj! O naši nacionalni skladbi je dne 16. januarja 1.1. predaval na Ljudskem vseučilišču v Celju profesor in skladatelj Anton D o b r o n i č. 70letnico Ljubljanskega Sokola so proslavili s koncertom v Filharmonični dvorani. Večer belokrajinskih narodnih pesmi in običajev, ki ga je aranžiral Božo R a č i č, se je vršil 10. januarja 1.1. v nabito polnem salonu pri Slamiču. Katere prireditve so oproščene taks. Ker je nastalo vprašanje, kdo je pristojen za izdajanje dovoljenj o oprostitvi taks za razne prireditve umetniške, znanstvene in prosvetne vrste, je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal na podlagi člena 45. zakona o taksah tole pojasnilo: Za dokaz, da je katera prireditev umetniškega, znanstvenega ali prosvetnega značaja, služi izkazilo prosvetnega ministrstva. S takim izkazilom se pa prireditelji lahko okoristijo samo tedaj, če se prireditev vrši brez plesa. Prav tako se s takim izkazilom ne morejo okoristiti prireditelji kinematografskih predstav, ne glede na to, ali je filmski program znanstvenega značaja ali ne, ker zakon o taksah za kinematografske predstave ne določa nikakih oprostitev in tudi ne znižanja taks. Iz uredništva in upravništva Splošna gospodarska in finančna kriza sta zajeli vse naše kulturne liste in tako tudi «Zbor e». Osem let smo z velikim naporom izdajali naš list, priobčevali raznovrstne skladbe, hoteli ustrezati potrebam vseh naših zborov, o književni prilogi pa smo objavljali tehtne članke, poročila o koncertih, operi, pevskem delu oseh naših društev in zborov, obenem smo opozarjali na ose novosti, ki so o glasbenih založbah izšle ter smo našim čitateljem tudi postrezali z malimi vestmi iz vsega glasbenega sveta, kolikor nam je pač dopuščal prostor. Mnogo naročnikov se svoje dolžnosti, t. j. poravnave naročnine, ki znaša za vsako leto le borih 50 Din, vkljub opominom ni zavedalo. Tudi se je njih število v zadnjem letu precej skrčilo, zato smo tudi mi prisiljeni obseg «Zborov» nekoliko stisniti. «Zborom» bi bilo takoj pomagano, ako bi bila vsa pevska društva, vsi pevski zbori in vse knjižnice naročene na list, že zaradi arhiva. Kako žalostno je dejstvo, da danes ni mogoče nikjer več dobiti kompletnih «Novih Akordov». Takrat, ko so izhajali, se društva in njih uprave niso zmenili zanje, in prav ta pesem se bo ponovila pri «Zborih». Danes naročajo prve letnike «/borov», ki jih nimamo več kompletnih v zalogi, ponatisi bi pa stali preveč denarja. Iz cenika, priloženega zadnji številki lanskega letnika «Zborov», ki ga vsakdo na zahtevo dobi brezplačno, je razvidno, katere skladbe so izšle o osmih letnikih «Zborov» in po kakšni ceni jih uprava razprodaja in pošilja. Da omogočimo vsakemu zboru, vsakemu pevcu in vsaki pevki «Zbore», dovoljujemo plačilo letne naročnine o znesku 50 Din v o e č obrokih. Številka poštno-čekoonega urada za nakazovanje naročnine je 12.134. Posamezne partiture za ves zbor stanejo 1 Din za dve strani. Samospevi, ki so izšli v «Zborih», izidejo o ponatisku kot posebna izdaja. Glasbeni del prvega zvezka 1950. obseza štiri zbore na osmih straneh, in sicer E. Adamičev moški zbor «Bog daj», dalje narodno «Ah št o ču», prirejeno za moški zbor po V.Mirku, nato E. Adamičev mešani zbor «Konja jezdi H a s an a g a» in P. Jerebov mešani zbor «K a m si šl a». Samospeva v tem zvezku ni, pač pa bomo v prihodnji številki priobčili dve najnovejši pesmici p. H. Sattnerja. Književna priloga obseza iz zgoraj navedenih razlogov to pot le štiri strani. Če si bo pa blagajna «Zborov» opomogla, bomo list o prihodnjih številkah pošiljali v svet v bohotni obliki kot prejšnja leta. Na delo s pridobivanjem novih naročnikov, in z nabavljanjem v «Zborih» priobčenili skladb naj vsa društva in vsi pevski zbori pokrenejo potrebno agitacijo, da se bodo lahko razvijali in napredovali v prospeh slovenske in jugoslovanske pevske umetnosti. «Zbori» so službeno glasilo Hubadove pevske župe JPS v Ljubljani in Ipavčeve pevske župe JPS v Mariboru. Obe organizaciji lepo prosimo, da se o svojih društvih zavzameta za «Zbore» in priporočata svojim pevcem in pevkam list v naročbo. Naj bi ne bilo nobenega slovenskega pevca, ki bi ne bil naročnik na «Zbore»! Ker pa prinašamo tudi srbske in hrvatske skladbe, bi želeli tudi od tamošnjih bratskih zborov več pozornosti za naš list. — Zaradi skrajšanega obsega književne priloge smo morali odložiti poročilo o naši operi za prihodnjo številko. Urednikov zaključek konec februarja 1933. Lelnik IX. Zbori <-1933 Ji. let Moški zbor Trb ovel/slt em iz „ Z v on vt'! Bog daj / Cvetho Cfolccr. Emil jI dami č (l/j vcb IJajzcc) /L n ~ ^— i> p i 0 0 i^i t =1 -Bog 0:,. 1 — =h da/, —i- -m------w ,, r, y i? 'I čve-th tdoc - -M- neznebe- ft D sJciKi M 1 r —• f ^esnik, ., . 1 d^j j 1 iT - k * p 'M r —1 J9og da;, sveti r l -7 v , ' 7- ? ' ~ -a -d J • Janez,nebe-ski flresiii/c,- ccne - vepripe-t/al si vro-ce, jDog, JJog dq/j sveti ' Šifi .,1 iNff,' iV* r,' a I =J= ? (!■ I l' ll 'l' D' ,' J J I dne-vepripe-fal^ivro --če, da/, s ve-U Jd-nežive- jbe - - ŠJci Kne- sniJcL--Z gr-ma. - do in jpe — i/em va,- 1 h1 ,ni' t11 h Z gr-ma - do in pe - t/em va -scan_ ie sla,- I v sccaz m te sla. -v¿,. : ;Wrt ¿2 ¿> -JcnccJarasi, ota ÜW - rS^' - Zfa t£praprot zn o -Jatakrast, da Jáiih'iEí S z/ij_slavt, sto - - sta - je in Jco - ce, dcc sto — pil Ê ¿ U4á M £ pil, da sto - pil jbi v sta -je zre Jco - ce, dcc o. J^-l f- —^ rJi s J rJ y p-r i «s¿b - _pi o: f^r1— S H l> vsi Œ ££ - 3=3= 1 Je H tn J 1 ■> i Jco - — c M 1 i; 7,dfii rfn?- gr. ¿tn r t l - Jed. I 1 —L 4 ^--J_J 1 IV 1 .......... C % - vi no-ceníprigct-bici spa- te; s ce- in Jena - ike no - ci, % Il "il",I ïnïi1 mi" /T jin T i' Il Z- 7_____-K.J.,'_____7._..Jr.______iJ • • r be-lami^'utra/gremkrozamvgosli in mi-stimna. dekle in itfe-ne o - ci, na JuJL-h Ji j j.b U . n J> p i < M'itffi i f -¿¿itt^ »5 ce-be - Inmijidrjgremkrozam v gosli in mi-slzmna deJde in zi -mo in 2~a-janje s sva. - it, na zi-moin ra-jcuyessva - -¿t, na 21/ene o-ci, na, zi-moin net-jan/e s svet - t¿, na z ¿-mo iti na -jccn/e zi -zna m raya-jge s sva - ti, s ce- ZL - - zoo, na H: . j i) - ii, Tía zi-mo ¿nnafan/\ s sva - - -¿¿, 2za, _ • « . , — - mo, xia zi - tno zii ra - ja-njessva — 3 ti, na zi - ~ mo, na zi - - mo, na zz--mo, na zi--zno in -.HCfr J>.f M Iv .ni—JUi-J jjplf|. j _h fuV M11!1. F f ft Uee¿ V • M-fl T^ir¿ 1ri ffTfe^ i -¡H T-« V -+ cc - Í0 Ü—S J—-IT .......... 1 p «J-L^- -—!——4—1-=M- LehiiJi ]X. Zbori~1933 AS't. lb J/uSlti zbor Jih, šfo 6u ? Nccrodztco. ,, .,.. ir. j Priredil UaSlCZJ JhrJt (Mctr ibor) JjctgjctTb o_.___—— ^Tin. i-1 l . J J ri i '7 ' V 7 ' m Jih,_ <šfo ciz, i>f> Mešan zbor ttoijcjezdiJurekliasan-cc, - - - ga, Kozjajezdi 'ThreJtJSasan-a, - - - ga, po ko ~ruzi,po ze-le-zti Koijajezdt ThrekJBocsaztr a - - - ga. f$ Tft V V J s r—P •poJco-ra&z,, po ze-Ce-m ga, - si. & • VJ 7 jct - s ' Po - ciprazm.jp>uskaiz za-se-de m za- . i m J: i T f~J de —ne TurkaJfascui-a - - g o podko-le —no, najundško ce - - ¿o. in zadeneTlzr -ka Tlcbsan- a-go podkoleno, na ja-nasko Če-io. J/riev M F riTT7 J pa, - ¿¿g Timek JiobSan- a - - ga, mm. J * 1 vi/ h JhJ> Jibi , P P f f pOs-cte Itzz-eJtJlasaztrcz -ga, zwcfomovjvriska-ce J/rte vpade,mrfevpade7lu*ek}ktjsanr5£/Č Mešan zbor Kam si šla ? CvetJco (jolar. Peter Jereb (1/itvfcc) s 6 ! 1 «/■i J—J ^T* r T00^ ' o/, -to pie - Joel j 07f ^o pod- cv stet — v - pra-jo, ^ ^ « ^ ^ 1X1X1 i ^ Hi j " r SÉ û /7\ iS s - sal jbt ste - 3g/. o/j plesal, o¡, to piesat his te ~£o/ j> ¡>.i> j* J>A t i fo á ^ r r1 ¿rf IA?«_ oto ju,- -tree, j J j^U Üi s y r r, ',r. r j, Ä? - sat bi ste — >£¿7 mf N¡ we. /-"j H i r*3 J> J> J> jffi - r r Tf I PPP ? £¿7 4 solzi - ooo h 1 t j'zrlíil,na/alJcol vi - Jiojt ^ K à à ^ ' £ ZTt. i VC 1 m i rf '«Z' rt fc^T^ T If' 4 I tk gra-sitil veti - v/'i JiJli \> T strasti, 2zoi-zz - pa - szze ¿¿i - sJca žccr. m¿.A id o. z o. z. CARINSKO - POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA KOLODVORSKA ULICA 41 Naslov za brzojavka: QROM Telefon Int. 2454 Zastopstva na vsati mestih tu» in Inosamsfva Zastopnik mednarodne družbe spalnih voz S. O. E za promet ekspresnih pošiljk V I N A R N A KAJFEŽ * DRUŽBA Z O. Z. ^ LJUBLJANA GAJEVA ULICA 3 (NEBOTIČNIK) Toči vedno strogo izbrana vina. Vsak dan popoldne ob 5. url sveže pripravljena perutnina. Pri poročljivo. SLAVIJA" „klLiilt IfJii JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI VAS ZAVARUJE PROTI ŠKODAM, KI JIH PRIZADENE OGENJ, TELESNA POŠKODBA, SMRT, VLOMSKA TATVINA, TOČA ITD. GLAVNO RAVNATELJSTVO V LJUBLJANI, GOSPOSKA ULICA ŠT. 12. TELEFON ŠT. 2176 in 2276. 1 KREDITNI ZAVOD Tnoniimn m mnllOTmm ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO Si?». LJUBLJANA Prešernova ulic« it. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predjemi In krediti vsake vrsts, eskompt in inkaso menic In kaponov, nakazila v tu- in inozemstvu, safe - deposlts itd. itd. m LITOGBAFIJA ^_________OFFSETTISK ^^■CEMAZAR JOSIP ^^m LJUBLJANA, IGRIŠKA ULICA 6 RAZMNOŽUJE NOTE PO ZELO SOLIDNIH CENAH TER IZDELUJE VSAKOVRSTNA DRUGA LITOGRAF-SKA DELA, KAKOR ETIKETE, LEPAKE, DELNICE ITD. GLASBENE PRILOGE „ZBOROV" SO NATISNJENE V LITOORAFIJI Č E M A Ž A R JOSIP _ AKO ŽELITE BITI Z NOTAMI VEDNO TOČNO POSTREŽENI, OBRNITE SE NA KNJIGARNO GLASBENE MATICE LJUBLJANA KONGRESNI TRG 9 POŠTNI PREDAL 195 KI IMA VSE SLOVENSKE IN TUJE MUZIKALIJE VEDNO V ZALOGI Najboljši ŠIVALNI STROJ in KOLO ±n „ADLER"-„GRITZNER", švicarski pletilni DIIRIED" stroj w • Pisalni stroji v treh velikostih! Društva poseben popust! Posamezni deli za vse stroje in kolesa edino le pri Josip Petelinc LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Telefon 29-13 Lepe opreme, ugodno odplačevanje ! Telefon 29-13 Tvornica tamburic P. BOGDANOV & Co. LJUBLJANA Cojzova cesta st. 9 priporoča svojo bogato zalogo tamburic in sorodnih glasbil in izvršuje vse v to stroko spadajoča dela in popravila skrbno in hitro. Cene konkurenčne! Zahtevajte cenike! Šolske in koncertne violine gitare, mandoline, citre in vsa druga glasbila, strune, glasbene potrebščine in muzi-kalije dobite v najboljši kvaliteti po konkurenčnih cenah pri tvrdki minka modic LJUBLJANA Kopitarjeva ulica St. 4 Cw J «S P LIT» vet /-- sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in jubilejskih vencev ter vsa v to stroko spadajoča dela. Društva imajo popust. Za cenjeni obisk se priporoča IVANKA BENEDIK LJUBLJANA FRANČIŠKANSKA ULICA 8 Nasproti kopališča „Slon". Kadar se mudite v Ljubljani, ne pozabite obiskati Buffet • restavracijo SLAMIČ Za vsa jedila se uporabljajo meso in izdelki iz lastne velemesarije in tovarne mesnih izdelkov in konzerv. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 6. r o SRAJCE modne in športne, kravate, naramnice, žepne robce, palice, damsko perilo modne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice v krasni izberi in po najsolidnejših cenah pri tvrdki ŠTERK nasl. Perilo po meri ! Velika zaloga čipki MILOŠ KARNICNIK LJUBLJANA, Stari trg št. 8. Izdaja in zalaga pevsko društvo „Ljubljaiskl Zvon" v Ljubljani, tiska Delniška tiskarna, litografira Ceraaiar Josip. Letna naročnina za kraljevin» Jugoslavijo 50 Din, za Italije 25 lir, za Češkoslovaško 30 Ki, za Ameriko poldrag dolar. Pomnolevanje partitur, litografiranje posameznih glasov je p* zakonu prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so narotila notni material dotične pesmi za ves zbor.