Borbeni člani Osvobodilne fronte gredo v gozdno akcijo
v pomoč planskemu gospodarstvu
Ob velfkfh gozdnih akcijab. v Sloveniji je prevzela Osvobodilna frcmta obvazo, da bo nudila z organizacijo članov OF y brfgade zn-atao pomoč pri izvedbi gozd-nih planekih nalog. Iz ptujskega okraja bi moralo k> pomoč izkazati 1880 članov tn člamic Ctevobodilne fronte.
Prve brigade OF so se odzvale front-nenni pozivu in 60 odšle na svoje mesto na področje mariborske in sloveajgrašike
gozdne uprave. Doslej je izpolnjeno nad eno tretino ohveze za ptujsfeo pocLročje. V teku |e frontna akcija za Zbiranje čla-nov OF za gozdne brigade. Dne 27. raaja t. h bi morale oditi vse brigade na svoja mesta. Partija vodi akcijo, OF jo orga-nizira. Na delu so tudi agitatorji protl dehi Fronte za napredek družbenega go-epodarstva, ki 6e bojijo, da bi jih izdali tisti sovaščani, ki odhajajo kljub vsemu
zdoma in pišejo, kako resnično živijo. Debeluharji doma tulij0 o lakoti v akciji, vedno čisti mehkužneži v mestu tn na podeželju strašijo z ušmi, nerodneži s težkim delom, nesrečami itd. V vsak-, iz-mišljotini iščejo opravičila za to, zakaj so tudi sedaj praktično prenehali misliti na točke programa OF, na moč ljudskih množic, na tast življenja in dela v front-nem kolektivu. Njini nasproti  pa so &e
postavili fantje in dekleta, možje in žene, ki se veselijo v Vuhredu, Marenbergu, Vuzenici, Viču, Guštanju, Slovenjgradcu in Mi6linju ob pogledu na podrta smre-kova in borova drevesa, na kupe ve-, in lubja, na polne vagone iesa in na veseli delovni kolektiv in v<se, kar doživijajo skromni ljudje ob velikem času na delu za izpolnjevanje plana.
Brigada v Slovenjgradcu
Tovarišica Slavka Vidovičeva iz Stml-šča }e komandant L ptuj6ke brigade ˇ Slovenjgradcu. Člani njene brigade so različne starosti. Med njimi je edina ženska moč, Potočnik Marija iz Placarja, ki pri deltj nikjer ni zaoetajala in tudi pri gozdnih delih ne zaostaja za moškl-mi. Mar Drago iz Ptuja je bil naiuesinik
komandanta brigade. Delal }e skupno z brigadirji teden dni, usmerjal delo v gozdu, v času, ko je Slavka izvrševala organizacijske naloge v mestu. Priletni brigadir Mahonč Anton je intendant. Do-bro se počuti med brigadirji, ko se vr-nejo popoldne utrujeni k obedn in tudi potem. ko 6edejo k mizi in lgrajo šah, čitajo na svojih ležiščih časopise, gredo v kino itd.  Princl Franc, Bedrač  Maks
in Trstenjak Franc se zavedajo, da jih je Fronta potklicala na resno in uftpešno delo, zato se trudijo skupno s eotova-riši iz brigade, da b<j v akciji prebiti čas res koristen za druzbo in za njih. Z gozdnimi deli večiiia članov brigade pre-je ni imela izkušenj, kljub temu pa pri delu ne zaostajajo za stalnimi gozdoimi delavci. Prilet.na gozdna delavca Gačnik Jože in Zavrl Jože iz Šmartna pravita, da so Ptujčani zelo pridni. Dolga smreka se je abesila na hrast Drevenšek Franc iz Jablovca je zlerel nanj in spravil emreko na zemljo. Novak Ivaa iz Zg. Brega se diži bolj zase. Je ie visokih let. Celi dan klesti veje. ZvečeT za&pi na slami, ko-t v najlepsl postelji. Mali Kram-berger Franc iz Budine znaša skorjo m veje. Gozdnega delavca Zavrla J. kliče-jo brigadirji »Gozdni škrai« ki ima do-br<> nabrušeno sekiro. Držalo Je napito s ©molo. Pravi, da 6e mu sekiTa drži rok. Franček Toplak iz Lovrenca v Sloveo-skih goricah, je v skrbeh za ©vojo mater. Njegovi sestri Kri6tina in Micka služita kot kmetijski delavki (dekli) pri Šala-mun Tereziji in pri Zelenkovih v Sa-kušaku. Kristina 6i sama služi kruh že 11 let, Micka pa 6 let. Tudi Tonček je hodil na tavrh odsluževat ogone, prase iu kcvčo. Ne z-di se mu prav, da bi morali njegovi sestri iarabljati vbo svojo de-lovno silo za mesečno 300 do 400 ddn, hraiMj, obleko, prase, ogone vo. kočo, ko pa toliko ljudi živi samostojno ˇ držav-nih in zadružnih službah. Tonček bi ee šel po akoiji nečesa učit. Očeta so mn Nemci ubili, mati težko dela, ker ima eno nogo krajšo. Če ji sestri ne bi mogli pomagati vzdrževati, bo morala to ostati Tončekova prijetna aolinoet. Rad bi do-živel, da bi z materjo in 2 mlajšima otrokoma boljše živeli kot je t<> sedaj mogoče. Brez dela ne bo šlo. Tega ne pričakuje, vendar misli Tonček, da de-lovna nft>č ni povsod tako poceni kot v Sakušaku pri kmetih. Petrovič Jakob iz PodJehnlka, se ne more odločiti, da bi ostal pri gozdnem delu. S posestva si ne more kupovati obutve in obleke. V 6luž-bo mu je težko oditi. Colnarič Janez iz Kočic je dobil nove čevlje. Pomeril si jih je in se od srca na6mejal. Spravil jih je in rekel: »Magari hodim po goši bos, samo da bodo čevlji ostali talko lepi«.
Prva brigada je imela 6molo. Dan za dnem je deževalo, Mučno je bilo gledati na nizke oblake na Urško goro, ki 60 prinašali dež. Doeeči normo v sečnji jamskega in ostalega lesa je cilj celotne brigade. Tudi pri nakladanju vagonov so dosegli lepe uspehe. V nedeljo 15. maja je bilo potrebno naložiti 8 vago-nov lesa. 140 članov OF iz Slovenjgradca je v nedeljo počivalo, zato pa je mo-ralo 24 članov 1. ptujske brigade opraviti njihovo delo.
Po izpolnjeni obveri se bodo člani 1. ptujske brigade vmili v vasi ptujskega okraja ponosni na svoj doprinos k izpol-nitvi gozdnega plana za I, polletje. Go-vorili bodo 0 opravljenem delu kot go-vorijo o tem vsi odločni in ponosni Ijud-je. ki se s svojim nesebičnim in vzgled-nim zalaganjem prikltučujejo množici delovnib Ijudi v ptujskem okraju, ki de-la in obnavlja ter gradi, če«ar nam pred-niki niso mogli zgraditi. Opravili so na-logo in se pri tem naučili novih del ter pridobili oceno zavednih članov OF.
Brigada v Dravogradu
V .skupini članov ptujske brigade, ki dela na Gorenjskem vrhu pri Dravo-gradu in stanuje v Viču pri Dravogradu, je najstarejši član brigade Pernat Ivan h. Vida pri Ptuju (1893), najmlajšd pa Golob Jože iz Mestnega vrha. Brigado je spočetkoma vodil tov. Vauda Ivan \z Ptuja, dokler ni dobil nadomestila. Na Gorenjskem vrhu dela brigada na po-sebni strmini. Delo na njej je dobra de-lovna preizkušnja za ljudi, ki so bili glede gozdnih del brez izkušenj. Spočet-koma niso imeli dovolj orodja. Svo'ega niso prinesli s seboj, gozdna uprava pa ni imela dovolj pripravlienega. Dež jim je nagajal vet dni. Tov. Borovšak iz l*tu-]a je odnesel s seboj knjige: Mlada Tar-da, VKP (b), Graditev nove Jugoelavije, V. kongres KPJ. Deževne dneve je ko-ristno izrabil za študij. Ob lepem vre-menu so odšli na delo zjutraj ob 6.45 in do 18. ure, ab polurnem opoldanskem odmoru pa so pojedli s seboj pri-nešeni, r oljempripravljeni fižol. Za ve-čerjo pa so iim kuharice Micka, Stefka in Tončka pripravile okusno jed z me-som. Tožile so, da jira manjka čebule, k\ jo imajo Ptujčani zelo v čislih. Kruha in cigaret imajo kolikor rabijo. Stanu-jejo pri kmetu Gostenčnikti na Viču v gornji sobi. Ležijo na slami. Med delom 60 resni in tihi, zvečer pa se kratkoča-sijo s §alami in pripovedovanjem o živ-ljenjskib. doživljajih. Sraole na rokdh se
ne morejo rešiti brez mila, ki ga spočet-koma niso dobivali. Iz dneva ˇ dan se nrejuje njibovo življenjei izkušnje v go-zd« jim pomagajo do uspehov. Dosegli so normo, kar je zanje velik uspeh. Stalnim gozdnim delavcem so dokazali, da je brigadni sistem dosti boljsi od starega razbitega načina dela. V ptujski okraj 6e bodo vrnili % zavestjo, da znajo rušfti norme na poljih, r obratih in tudi v goEdovih.
Dcžja ni hotelo biti konec
Brigadi r Vuhrcdn in Vuzenici sta preživljal! prve dneve ob močnih de-ževnih nalivih. Dolgočaeno bi bilo iz-gubljati za resno delo namenjen čag v bivališčih, ko pa so v brigadah Ijudje, ki so vajeni delati, le ob nedelovniih dnevih so se spočili in zbrali moči za bodače napore.
Čim ]e za«ijalo eonce so «e lotili dela. Hoteli So nadoknaditi zamudo časa iz deževnih dni. Smreka je padla za smre-ko, bor za borom in diagram izpolnje-vanja plana se je znatno dvigal.
V nedeijo, dne 22. maja t 1. sta vee brigade iz ptujskega okraja obiskala tov. Zivic Jože ln tov. Berginc Peter iz okrajnega štaba za gozdrvo akcijo. Lo« čeno od njiju pa je ptujske brigade ob-iskal  tadi  član IOOF  tov. Ledinek, ki
je rra sestaakih ptijacnil clanom brigad ˇ Marenberg« in VuBenicl važnost so-delovanja članor OF v gozdnt akciji ter potrebo odprave   raznih  organizacijskiJa
pomanjkljivosti r brigadah, ki 90 biHi najbolj občutne ob slabem vremenu, ko ni bil čas dovolj izkoriš^en za kultumo-prosvetno delo, predV6em za študij o planskem goq>odarstvTi. in o razvoju za-družništva.
Izkušnje pnrih brigad bodo dobrodošl« novim brigadam, ki odhajajo na pod« ročje maribor&ke in slovenjgraške gozd« ne uprave.
Zaključek akclje bo velika frontna manifestacija uspehov Osvobodilne fron-te in njene pomoči pri odpravi zaostan-kov v gozdraem planu in pri naglem pri-bliževanju našega goepodarstva sociali-stičnemu gospodarstvu.