* l A S I L O   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   LJUDI   ZA GORENJSKO
JfTO XII., ST. 76 — CENA 10 DIN KRANJ, 28. SEPTEMBRA 1959
Finančno stanje okraja in oblin
na seji 0L0 Kranj
J»trl, 29. septembra, bo Okrajni •todski odbor Kranj na 27. ekupni obeh zborov razpravljal in *klepal o finančnem stanju okraja 'n občin, o delu Zavoda za Izobraževanje kadrov ln pročučevanje 6r9anizacije dela, o razrešitvi eod-JjPl za prekrške ln o uetanovltvi ,n Imenovanju komisije za potrje-VaT1J* sadnega razmnoževalnega materiala. — Po skupni seji bosta lat«nl seji obeh zborov. Na dnev-n*w redu bo razprava ln sklepa-tt'e v predlogu odloka o potrditvi »klepaega računa o izvršitvi pro-rafuna okraja Kranj za leto 1958, ra*prava ln sklepanje o sprememba ki dopolnitvah odloka o položnih plačah uslužbencev uprav-nin organov ln proračunskih "'vodov OLO Kranj ln razprava ler sklepanje o garanciji podjetju "•krp, Kranj za najetje dolgoročna posojila iz splošnega inve-8*!cijskega sklada za povečanje 'katnih sredstev. Okrajni zbor bo ra*en tega sklepal Se o verlfika-c'll mandata odbornika OZ.
Zlet mladih planincev Jugoslavije in slovenske mladine
Srečanje v Završnici
Završnica, 27. septembra.
Tudi drugi dan proslave v Završnici pri Žirovnici je potekal v znamenju dežja, blata ln dežnikov. Zaradi slabega vremena je bil spored precej skrčen. Odpadel je orientacijski ocenjevalni pohod, demonstracije Gorske reševalne službe ln enot JLA ter koncert zabavnega orkestra RTV Ljubljana.
Na zbornem meptu in na kraju, kjer so taborili planinci, taborniki jn vojaki, se je zbralo okoli 5000 mladincev in mladink iz vseh krajev Gorenjske ln drugih predelov Slovenije, mladih planincev :n tabornikov Jugoslavije in okoliških prebivalcev. Zborovanje se je pričelo ob pol desetih dopoldne. Med udeleženci zbora mladih planincev Jugoslavije in slovenske mladine so bili tudi predsednik CK LM Jugoslavije Mika Tripalo, član IK CK ZKS Boris Zlherl, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Kranj Vinko Hafner, organizacijski sekretar OK ZKS Kranj Jakob Zen,
Perspektivni program razvaja gornjesavske doline
.^a seji obeh zbrov ObLO Jese-ftice, ki bo v sredo popoldne, bodo Uravnavali vrsto tekočih vpra-^!1J in naloy ljud,skega odbora. — |Ww gotovo spadata v ospredje vPrasiinji perspektivnega razvoja gornjesavske doline s turističnim Ctntrom v Kranjski gori in pa *J9črt kooperacijske proizvodnje v kmetijstvu. Gradivo o prvi točki cevnega reda so odborniki že ?reJeli. Na seji bo podano le kraj-8e Poročilo. O razvoju turizma v Program seje je precej obširen * obsega 14 točk dnevnega reda. J^eg omenjenega bodo sklepali 'U<H o razdelitvi sredstev iz sklada
Delavska univerza v Tržiču
Vj torek ob 17. uri bo v sejni korani ObLO Tržič seja obeh zbo-f°v občinskega ljudskega odbora, kfedtem ko bo.sta oba zbora na skupna seji razpravljala in sklepala 0 Poročilu o izvršitvi polletnega j^aa gospodarskih organizacij za et° 1959 in o poročilu o izvršitvi *£°račima in investicij ObLO za °°dobje januar-avgusta ter o sta-perspektivah in razvoju kmetstva, bosta razpravljala in «fcte-^a tudi o ustanovitvi Delavske Univerze. Le-ta naj bi bila finančno Sarnosto>jen zavod. Na ločenih se-obeh zborov bodo odborniki ^ *ePali o vrsti upravnih in družnih vprašanj, razen tega pa tudi 0 °enutku tržnega red« t komuni.
združenih sredstev gospodarskih organizacij, o predračunu investicijskega sklada Doma onemoglih na Jesenicah, o ustanovitvi posebne šole in drugih vprašanjih.
predsednik OK LMS Kranj Zdrav-ko Krvlna in drugi. Zborovanje Je otvorll predsednik Občinskega komiteja LMS Jesenice Roman Tržan, ki je pozdravil vse navzoče ln dal besedo Miki Tripalu. Ta Je v svojem govoru očrtal pot prvega sekretarja SKOJ Dragoljuba Milova-novica, ki se Je na tem mestu pri Ilegalnem prehodu čez mejo leta 1922 smrtno ponesrečil, ln govoril o slavnih ln težkih dneh skojev-cev ln mladine v času po ustanovitvi SKOJ med vojno ln po vojni. Nato so prebrali še pozdravno brzojavko predsedniku republike Josipu Brozu-Tltu, nadaljnji spored slavja pa Je zaradi slabega vremena odpadel.
Demonstracije Gorske reševalne službe in enot JLA so zaradi slabega vremena odpadle. Pač pa so vojaki — planinci ponazorili napad na sovražnika. V pobočju nad prireditvenim prostorom, kjer se je iz megle komaj videl velik napis »40 LET KPJ LN SKOJ«, so po končanem zborovanju pričele pokati puške,   v gozdičku na drugi
27. septembra.
dopoldne je sprejel predsednik   OLO   Kranj Vinko
Kranj, Včeraj
Hafner delegacijo italijanskih socialističnih predsednikov občin. Razpravljali so o komunalnem sistemu. Opoldne sta italijanskim gostom predsednik OLO Vinko Hafner in predsednik Okrajnega odbora SZDL Franc Popit priredila kosilo v hotelu Evropa.
strani pa se je oglašala brzostrelka.
Kljub blatu, ki so ga mladi planinci, taborniki, stari borci dn vojaki mešali z okovanimi gorskimi čevlji, in kljub dežju ter množici dežnikov ln dežnih pla^čev vseh vrst, kljub vsemu temu ni bilo moč pokvariti dobrega razpoloženja starih borcev in skojevcev, ki so tu v prijetnem kramljanju obujali spomine na prijetne in težke dogodke iz vojnih časov. Vsaka ^kala, vsaka stezica jim je utrnila spomin na ta ali oni dogodek. Kramljali so, si ogledovali v meglo zavita pobočja, poraščena s košatimi smrekami, pripovedovali mlajšim o bojih, o naporni poti do osvoboditve, o herojstvih in tragedijah, ki so jih v 40-letnem boju za pravice delovnega človeka preživela mnogi mladi komunisti — dež pa je padali To 'jih ni motilo, da se ne bi ustavili še ob spomeniku prvemu sekretarju SKOJ Dragoljubu Milovanoviću. Postali so ob skali, nad katero so v vetru in dežju plapolale zastave. Postali so in se zamislili — in marsikomu je stopila solza v oči . . .
Da. ta bronasti spomenik — dve iztegnjeni, po svobodi in pravici hrepeneči roki, vmes pa pretrgana vrv, ki pomeni smrt mladega Dragoljuba — ta spomenik na tej skali bo še poznim rodovom naših mladih ljudi mogočen dokaz hrabrosti in neustra-šenosti v borbi za svobodo. — Zastave bodo izginile, taborniki in planinci bodo pospravili svoje šotore in odšli na svoje domove in v šole širom po domovini, skala in spomenik na njem pa bosta ostala — kot nevsiljiv okras tega koščka naše dežele in kot spomin na vse tiste, ki se jim je nit življenja pretrgala prej, kot pa je zasijalo sonce svobode ...
Ko smo odhajali, po ozki, blatni poti proti Žirovnici, je še vedno deževalo. Tudi drugi so odhajali — pa niso mislili na dež in b lato! Preveč je bilo zanje, da bi peli in vriskali, da bi bili razigrani in veseli — saj so videli tako lep košček naše domovine, videli so smreke pa hraste in mogočno pobočje Stola, videli so slovensko zemljo, ki diha iz sebe svobodo in prostost, videli pa 80 tudi tisti spomenik, dve iztegnjeni, hrepeneči roki Ln pretrgano vrv... -t
Predstavniki tabornikov in planincev med zborovanjem pred tribuno
Odkritje spominske plošče Draaoiiola Milovanovlčn
Završnica, 26. septembra.
V okviru številnih proslav, posvečenih 40. obletnici KPJ in SKOJ, so se danes začele svečanosti tudi v Završnici, na kraju, kjer je tragično preminul prvi sekretar SKOJ Dragoljub Milo-
Na zborovanju je govoril predsednik  CK LMJ  Mika Tripalo
vanovič. Nekaj pred 4. uro popoldne je bila žalna komemora-rija na pokopališču v Breznici, ob Milovanovičem grobu. O delu mladega revolucionarnega delavca iz Beograda je govoril sekretar OK LMS Viktor Kralj, nato pa so številne delegacije položile na grob vence, med njimi tudi delegacija CK LMS, OK ZKS, OK LMS Kranj, okrajnega odbora ZB in druge. Komemoracije so se med drugim udeležili član Izvršnega komiteja CK ZKS in sekretar OK ZKS Franc Popit, član
r
ObLO Kran bo razpravi o preskrb
al
v četrtek, 1. oktobra bo Občin-ljudski odbor Kranj na loče-n "ejah obeh zborov obravnaval :°r°čil0 Sveta za blagovni promet Preskrbi z mesom in o ukrepih Odkup krompirja, razpravljal ln lePal bo o predlogu odloka o *lernskem redu za plemensko II-n°> o  garancijah gospodarskim vr9anizacijam, o zemljiških rade-,«  * 0 prenosu Zavoda za zapo-,Bv«nj« invalidnih oseb iz prlitoj-o°8U okraja na občino, o odloku ^ "družitvi šol »Ivan Cankar« ln
vihC,Jan SelJak" ln 0 ureditvl n0* k   Prostorov   ln   o poslovanju krlca  »Tugo Vidmar« ln dijaške _U«lnje. Na dnevnem redu ločenih
v Na dnevnem redu ločenih
|J 0°ah zborov pa bodo nekatere ^^ltr« (a hRoarraaja.
Namesto ob tabornem ognju
kramljanje pod dežniki
Bolj ko se je ura nagibala poznemu popoldnevu, bolj leno in pusto so se vlačile megle pod Karavankami in v dolini Završnice. Spogledovali! smo pe Ln ugibali: ali bo vreme ali ne. . . Prihajali so ljudje iz vseh strani. — Vse več jih je bilo. Pričelo pa je tudi deževati. Mnogi so se stiskali pod šotore ob robu majhne jase, kjer je bila že pripravljena tribuna. Tabor je bil nekoliko višje in stojnice z jestvinami in pijačami, mlaji z zastavami, n« sredi pa velik kup pripravljen za taborni ogenj. Vse je bilo nared. Le vreme ni vzdržalo, »ačelo je vse bolj liti. Prihajali so avtomobili z go,sti, prihajali so drugi. Slabo vrame ni moglo zadržati niti omajati našega razpoloženja. Med rsem tam «o odmevali zvoki godbe, vriski mladih planincev in mladincev. »Udeležence proslave obveščamo«, «e je čul hripav gl« iz zvočnika, »otvoritev tabora odpade zarodi slabega vremena. Cec nekaj trenutkov
bo odkritje spominske plošče. Prosimo vse, da se zberejo na za to pripravljenem prostoru.« Ljudje so se v,sipaii izpod šotorov, stojnic, košatih smrek, prišli so pred kamen. — Tu je spregovoril nekdanji sodelavec
Dragoljuba Milovanoviča Franc Klopčič. Govoril je o delu tega mladega delavca iz Beograda in predanega revulucionarja in o 40-letnem razvoju Komunistične partije in SKOJ. Milova-novič je bil prežet z napred-
Sotorl mladih planincev ln tabornikov Jugoslavija
nim duhom in je vse svoje sile stavil za premik revulocije. Ob neredki priložnosti, ko se je spet vračal ilegalno z Dunaja, kjer je bil po nalogu Partije, se je tragično ponesrečil. — Domačini, ki so ga našli po nekaj tednih, so ga pokopali na domačem pokopališču iu ohranili njegov grob do danes. — Bilo je to pred 37 leti. Klopčič se je v svojem govoru zahvalil domačinom za to dejanje. Govoril je tudi v Milovanovičevi dejavnosti in delu SKOJ. Dež pa je vse bolj pritiskal. Vse bolj smo čutili vlago na koži. Kaplijce so se zbirale na telesu. Toda nihče se ni ganil. Vztrajali smo do konca. Potem, ko je Klopčič odkril spomenik, je vod JLA izstrelil častno salvo, predsednik ObLO Jesenice Franc Treven pa je prevzel spomenik v varstvo.
Preden smo se razšli, je bilo spet čuti iz zvočnika »Napovedanega večera ob tabornem ognju ne bo. V primeru slabega vremena odpade tudi tekmovanje ekip v orientacijskem ocenjevalnem pohodu. O nadaljnjem programu vas bomo sproti obveščali... -k
predsedstva CK LMS Tone Poljšak, predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj Ivan Bertoncelj-Johan in drugi.
Okoli pol šeste ure se je začela slavnost v Završnici. Zaradi močnega dežja je del programa odpadel. Udeleženci (bilo jih je a Jcaj sto) so se zbrali pred kamnom, v katerem je vzidana spominska plošča Dragoljubu Milovanoviču. O smrti mladega revolucionarja in "delu SKOJ je govoril član CK ZKS Franc Klopčič in odkril spominsko ploščo. Predsednik Občinskega LO Jesenice Franc Treven pa jo je v imenu ObLO sprejel v varstvo. Odkritju plošče so prisostvovali tudi predsednik CK LMJ Mika Tripalo, član IK CK ZKS Boris Ziherl, sekretar OK ZKS Franc Popit in številni drugi gostje iz vseh republik.
Več pazljivosti pri delu in urejenosti na
Na zadnjem zasedanju VI. redne skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je bilo govora tudi o delu Komisije za higiensko-tehnično zaščito.
Na prvem mestu po številu nesreč je Tovarna verig v Lescah. Po težjih nesrečah s posledico invalindnosti in po smrtnih nesrečah je na prvem mestu Železarna Jesenice.
Komisija za HTZ je v razgovorih s predstavniki podjetja Veriga v Lescah ugotovila, da je visokega števila nesreč kriva slaba organizacija dela, predvsem notranji transport in nered na deloviščih. Podobne vzroke nesreč so ugotovili tudi v tovarni Sava Kranj in v podjetjih lesne industrije MLIP Cešnjica v Železnikih, Roleta mizarstvo Kranj, MLIP Jelka v Radovljici in LIP v Tržiču.
V gradbeništvu je najbolj kritično podjetje Sava Jesenice. Analize so pokazale skrajni nered na deloviščih in pomanjkljivo organizacijo dela. Tudi tu maša odstotek na staž 33% in je v primeru z ostalim gradbeništvom za 11 % višji. Z obravnavo podjetij so bile napravljene tudi analize nesreč, ki se pogosto pojavljajo. Preiskave nesreč na poti na delo in z dela so praktično brezuspešne, ker je tu odvisno samo od raziskav posameznih podjetij.
Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov na Gorenjskem izvaja svoj program izobraževanja varnostnih tehnikov po podjetjih, referentov HTZ in vodilnega kadra. Do sedaj so bili izvedeni štirje celodnevni seminarji in .sicer: Zaščita in delo na brusilnih strojih v Skorji Loki, o varilni tehniki in varnem varjenju v Železarni na Jesenicah, o varnem delu na električnih napravah in vodih v Iskri v Kranju in varnostna vzgoja na delovnih mestih v Tiskanim v Kranju. Drušitvo je izvedlo tudi nekaj strokovnih seminarjev, in sicer iz gradbene stroke, usnjarske)- čevljarsko-^gumarske stroke, lesne stroke, tekstilne in splošne stroke. Vsi seminarji so bili vedno združeni z ogledom kritičnih mest v posameznih podjetjih.
M. 2.
LAS GORENJSKE«
KRANJ, 28. SEPTEMBRA 1W#
Drobne Iz Komende
V Komendi je v zadnjih dneh postalo živahneje. Izredno delaven je nogometni klub društva »Planjava«, ki je odigral že več prijateljskih tekem na domačem igrišču. Čeprav so zelo mladi igralci, žanjejo prav lepe uspehe. Premagali so nogometaše iz Vodic in iz Črnuč. Ce bodo tako nadaljevali, bodo smeli igrati na prvenstvenih tekmah, kar si močno želijo.
Zelo živahno posluje Ljudska knjižnica, ki ima preko tisoč knjig. Ker nima sredstev za nabavo novih, so stopili v stik z občinsko njižnico in se dogovorili za sposojanje knjig. Številni bralci so to vest sprejeli z veseljem, saj bodo tako lahko prišli do mnogih novih knjig.
Kino predstave v Komendi privabljajo iz dneva v dan vedno več obiskovalcev. Vsi pa že težko pričakujejo obnove kabine in aparatur iz kina Duplice. S postavitvijo novih aparatur bo izpolnjena dolgoletna želja: gledati film nemoteno, brez presledkov.
V nedeljo, 20. septembra so bile tradicionalne konjske dirke. Tekmovalo je več tekmovalcev iz Komende, okolice in Ljubljane. Lepo vreme je privabilo veliko geldalcev. Organizator dirk je bil Janko Juhart, predsednik konjeniškega kluba, ki je tudi tekmoval in zasedel eno prvih mest.
Kmetijska zveza v Komendi sklepa pogodbe s kmeti za kooperacijo. Ze lani je bilo posejanih precej italijanskih vrst pšenice, letos pa jih nameravajo posejati še več.
Ker je bila v Komendi med vojno požgana šola, hodijo sedaj otroci k pouku v bivšo hiralnico. Prostori ne ustrezajo, otrok pa je vsako leto več. Vaščani bodo pričeli z gradnjo novega šolskega poslopja. Izvolili so gradbeni odbor, ki zbira prispevke po okoliških vaseh. Številni ljudje so močno zainteresirani in pomagajo pri delu materialno in z udarniškim delom.
-ca
iz naših krajev
MLEKARSKA SOLA NAJBOLJŠA
Od 8. do 23. septembra je delalo pri nadaljevanju gradnje vodovoda Bašelj—Kranj 8 kranjskih srednjih šol.
Največji uspeh je dosegla Mlekarska šola s 108 odstotkov delovnega učinka, takoj za njo pa so se /vrstile Gumarska industrijska šola s 87 odstotki, Ekonomska srednja šola s 65 odstotki, Srednja tehniška tekstilna šola s 56,1 odstotka, Oblačilna, Pletilska in pleskarska šola 55,5 odstotka, Vajenska šola za razne stroke 53 odstotkov, Industrijska kovinarska šol« Iskra z 51 odstotka in Gimnazija s 35 odstotki delovnega učinka.
Pripomniti moramo, da je pri nradnji vodovoda delalo 75 odstotkov deklet, zato je uspeh delovne akcije še toliko večji. Najbolj so
Prihodnje leto nameravajo končati s protiprašno obdelavo cest od Gorenje vasi do Zdrov, proti Kamniku in skozi Preddvor.
KZ PREDOSLJE NABAVILA TRAKTOR
V sredo, 16. septembra je imel Zadružni svet v Predosljah svojo redno sejo, ki so se je udeležili
nekateri predstavniki krajevne oblasti in poli.ičnih organizacij. Razpravljali so o jesenski setvi in o pogodbenem sodelovanju, kakor tudi o nekaterih drugih problemih zadruge. Pogovorili so se o novitetah jesenske setve in o potrebi po izboljšanju večjih površin travnikov od Predoselj do Tatinca. Slednje bi bilo moč izboljšati z dobrimi agrotehničnimi ukrepi. Govorili so tudi o mehanizaciji za-
se   izkazala   dekleta   pletilske   in druge. Pred kratkim je zadruga ku-
oblačilne stroke ter trgovske šole. Dijaki kranjskih srednjih šol so v teh dneh izkopali 1500 prostor-ninskih metrov zemlje, premetali 500 prostorninskih metrov zemlje in zasuli okoli 400 metrov jarkov.
-č
NIC VEC PRAHU NA NAŠIH CESTAH
Razen rednih del, ki jih opravlja okrajna Uprava za ceste, je letos skupno z republiško upravo v lastni režiji asfaltirala in prevlekla s protiprašno prevleko nekaj republiških in okrajnih cest v kranjskem okraju. Zaradi boljše kvalitete so nekatere ceste obdelali z dvema plastema. Najdaljši odsek, 23 kilometrov republiške ceste so protiprašno obdelali iz Kranja skozi Skofjo Loko do Gorenje vasi, nadalje od Kranja do Šenčurja v dolžini 2,5 kilometra, od Bleda do Bohinja na posameznih odsekih v dolžini 10 kilometrov. Ravno tako so asfaltirali cesto proti Vršiču, in sicer od. Kranjske gore do »Erike« in cesto do Podkorena.
Za republiške ceste je sredstva deloma prispevala republika, največ pa okraj, in sicer skupaj okoli 80 milijonov dinarjev.
pila prvi traktor Ferguson. Težave so v tem, ker nimajo traktorista in tehničnega vodjo, vsled česar mora upravnik upravljati tudi ta opravila.
Sprejetih je bilo še nekaj sicer manj pomembnih sklepov in predlogov. V kratkem ise bodo še enkrat sestali in vse stvari ponovno temeljito predelali. -an
TUDI NA KOKRICI BODO IMELI KINO
Pred dnevi so pričeli preurejati na Kokrici pri Kranju dvorano zadružnega doma, da bodo lahko v njej predvajali filme. Adaptacijska dela bodo izvedli Kokrčani sami, kino aparaturo pa bo nabavilo kranjsko kone-matografsko podjetje, ki bo imelo dvorano v najemu. Ce bo šlo vse po predvidenih načrtih, bodo prebivalci tega kraja že v novembru trikrat tedensko gledali kino predstave. -an
ŠOLANJE JIM JE OLAJŠANO
Na pobudo Sveta za šolstvo pri ObLO Bled so letos uredili prešo-lanje učencev višjih razredov iz Bohinjske Bele na Bled. Vsa leta doslej so prizadeti otroci obiskovali šolo v oddaljeni Bohinjski Bistrici. K prešolanju je mnogo pripomoglo prevozniško podjetje »Transtuiist« Skofja Loka, ki je otrokom omogočilo prevoz z avtobusom. Nove avtobusne zveze se bodo lahko s pridom posluževali tudi ostali vaščani iz Bohinjske Bele. -J. b.
STANOVANJSKE SKUPNOSTI V KAMNIKU
V Kamniku so na sestankih Zborov volivcev izvolili iniciativne odbore stanovanjskih skupnosti za Zaprice, Graben in Duplico. Prva oblika njihove dejavnosti bo skrb za ureditve otroški igrišč in zavetišč. Na Zapričah bodo v novem občinskem stanovanjskem bloku namenili prostor za otroško dejavnost. « Z.
POJASNILO
V zvezi z vestmi o nameravani prdelavi Prešernove hiše v Kranju v trgovsko lokal, ki so se v zadnjem času začele širiti po Kranju in okolici in celo po Ljubljani, je Mestni muzej v Kranju pooblaščen izjaviti, da omenjene govorice nimajo nobene realne osnove. Prešernova hiša v Kranju bo po preselitvi Mestnega muzeja v nove prostore, spremenjena v pesnikov spominski muzej, prostori v pritličju pa bodo tudi v prihodnje služIli pripravi občasnih, umetniških ln zgodovinskih razstav.
Mestni muzej v Kranju
176 delavcev
kranjskega gradbenega podjetja bo že leios dobilo nova stanovanja
Nedaleč od Strževega, ob poti proti gramozni jami na P°* lici, Je v zadnjih dneh zelo živahno. Nekdanja manjša 0"' možna jama ln okolica sta popolnoma spremenili svojo nekd> njo podobo. Tu, v zatišju visokih dreves med Strževskim Kranjskim poljem, lahko vidimo kupe opeke, gramoza, mlvke in apna; tu so začeli rasti novi stanovanjski bloki, ki j"1 gradi Kranjsko gradbeno podjetje, predvsem za svoje sezonsk* delavce, ki domujejo zdaj še v lesenih barakah, vse prej primernih za udobno življenje in počitek po napornem delu.
»V petih letih bomo na tem prostoru zgradili 8 stanovanjskih blokov za naše delavce, razen tega pa še menzo in vsa potrebna igriščal«
»V prvi fazi — že do letošnje m me — bomo zgradili dva blok*' Vsak bo imel 22 sob in vse P0'
možne prostore. Pozneje, ko bom"
Prva dva bloka novega naselja bosta zgrajena že letos
nam je začel pripovedovati direktor Kranjskega gradbenega podjetja inženir Gorjup in nadaljeval:
0 V Kragujevcu je bilo včeraj veličastno ljudsko zborovanje posvečeno 40. obletnici KPJ ln SKOJ ln hkrati spominu na pomembne dogodke revolucionarnega boja Partije v tem kraju, ko se je 25. Od okrajnih cest so asfaltirali avgusta   1935   zbralo   tam okoli
Uspehi na travnikih, slabše pri žitih
in utrdili s protiprašno prevleko cesto iz Podnarta do Lipni-ce v dolžini 5200 metrov, z Visokega do Cerkelj v dolžini 5600 metrov, skozi vas Križe 600 metrov in skozi vas Žirovnica 1650 metrov. Trenutno delajo na odseku skozi vas Begunje. Za okrajne ceste so porabili okoli 24 milijonov dinarjev.
Važnejši datumi in kraji iz NOB z območja Za?ranice
• Pod Stolom je bil 20. junija 1942 ustanovljen Cankarjev bataljon, ki je že devet dni kasneje porušil železniški most čez potok Završnico v Mostah. Zaradi tega je bil za 20 dni prekinjen promet na progi Jesenice—Ljubljana.
• V letu 1943 je na področju Stola operiral bataljon Gorenjskega odreda. Poleg številnih manjšil in večjih akcij v tem predelu Karavank, je na Koroškem, v Bistrici v Rožni dolini, uničil tovarno akumulatorjev in osvobodil ve&je število ruskih ujetnikov, ki so se nato vključili v vrste partizanov.
• Isto leto sta se močno utrdili in ojačali organizacija Osvobodilne fronte in Partija. V Završnici je bilo središče okrajnega odbora OF ze Jesenice in Radovljico.
• Tudi Kokrški odred je bi'1 leta 1944 ustanovljen na tem področju in en bataljon se je v večini zadrževal v dolini Završnice.
• V zimi 1944/45 je bataljon uredil svoje taborišče za Smoku-škim vrhom. Imenovali so ga »Titova vas pod Stolom«.
• Kokrški odred je imel svojo bolnišnico, in sicer najprej pod Zelenico, nato v Kotlu pod Koriti in za tem v Vratih, kjer je bol-ničnica lahko sprejela tudi do 30 ranjencev in bolnikov.
• Nad Jezercami je imel odred svojo puškarsko delavnico za popravilo orožja.
• Pod Bukovo pečjo je bila čevljarska delavnica, ki se je kasneje selila v Rovt v Završnici.
• Odred je imel tudi svojo posebno obveščevalno siužbo »Triglav« s sedežem pod Koritcem v Završnici. Kasneje je obveščevalno službo razdelil; drugo postojanko
VREME
V začetku teda še deževno vreme, z ohladitvijo, nato pretežno lepo vreme z jutranjo slano.
so imenovali »Stol«. V dolina Drage je bila tudi tehnika T 3 Jesenice, ki je razmnoževala Slovenski poročevalec, Ljudsko pravico, tiskala radijska poročila in razne letake.
50.000 ljudi iz vse države na veličastno manlfestacljsko zborovanje v boju zoper takratno diktaturo. Zborovanja t Kragujevcu se je udeležilo okoli 100.000 ljudi. Slavnostni govor Je Imel predsednik Zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič.
0 Tiskovni zastopnik bele hiše Je povedal, da sta imela Hruščev ln Elsenhower v soboto resen pogovor, ki Je potekel v ugodnem ozračju in se je nanašal predvsem na Berlin in Nemčijo. Oba državnika sta začela obravnavati tudi razorožitev.
PREDSEDNIK CEJLONSKE VLADE SOLOMON BAN DAR A-NAIKE PODLEGEL POŠKODBAM
Kmetijsko posestvo na Suhi pri Skofji Loki je zaradi zelo dobre letine lani pridelke žit za letos precej visoko planiralo. Ker pa so bili letos za pridelovanje žit vremenski pogoji v splošnem precej neugodni, je bil plan pri žitih realiziran le s 64 odstotki. Vseh žit skupaj so pridelali 385 stotov, medtem ko je plan predvideval 597 stotov. —i Pri pšenici, s katero so imeli zasejanih 13 hektarov površin, so dosegli povprečni hektarski donos 21 stotov, skupno pa so jo
menskih razmerah. Na nekaterih parcelah je že kopna zima močno razredčila posevke, neprestano deževje v juniju in juliju pa je tako pospešilo razvoj glivičnih bolezni, da se je zrnje posušilo namesto napolnilo.
V nasprotju s pridelki žit pa je bila letos na Kmetijskem posestvu na Suhi zelo dobra proizvodnja krme na travnikih. Ta je že skoraj dosegla planirane količine za zadnje leto petletnega plana. Zaradi slabega  vremena   in  visokih pri-
pridelali 277 stotov. Pridelek ječ- delkov pa močno občutijo pomanj-
mena je dosegel komaj 60 odstotkov lanskega pridelka, pridelali so ga namreč 88 stotov. Posejali so ga na 5 hektarih površin, povprečni i i'ktarski donos pa je 17,5 stota.
kanje mehanizacije za spravilo zelene krme in sena. Tudi kapacitete kozolcev so premajhne. Poseben problem pa predstavlja gradnja novih hlevov.   Dosedanji zadoščajo
Kot smo že omenili, je vzrok za namreč le za 140 glav živine, vse
krme pa bodo letos pridelali za reč kot 200 glav.
ne najboljše hektarske donose iskati predvsem v neugodnih vre-
zgradili vse bloke, bosta v vsa*" sobi stanovala po 2 delavca. Kef pa je stanovanjska stiska zdaj ier lo pereča, bomo sobe obeh le'°. zgrajenih blokov opremili s |pI mi posteljami, tako da bomo * letos 176 delavcem oskrbeli udobo9 stanovanja. Poslopja za men2" letos še ne bomo gradili, pač P8 bomo menzo, ki jo imamo zdaj bivši gostilni »Bekscl«, prestaV' v spodnje prostore enega blok3,
»Zakaj ste se odločili prav 1 to lokacijo?«
»Mnenje je, naj bi se obr*^ vseh gradbenih podjetij postoj?0' ma prestavili ven iz mesta, J?rotl Polici. Stanovanjsko naselje s"" že pričeli graditi, prestavili p« "S mo sem tudi obrate, ker so zd*) v zazidalnem okolišu in tu ne do mogli ostati.«
V razgovoru z direktorjem KraPi skega gradbenega podjetja i*1"' Gorjupom smo še zvedeli, da bo^° vse stavbe zidane. S tem bodo °^ padle vse provizorične in les«0' stavbe — barake. Ko bo celo10" naselje dograjeno, bo stanova«! ski problem delavcev tega podj* ja dokončno rešen.
Predsednik    cejlonske vlade Solomon Bandaranaike, na kate-
• Na pobočjih Karavank je imel rega so v petek med običajnim Odred tudi svoje kurirske karavle: pozdravljanjem jutranjih obi.sku-G 14, G 16 in G 17. vulcev napravili atentat, je v .so-_                  •                         , boto zjutraj  podlegel ranam v
• Konec aprila 1945 so se vsi Clintralni :b(>lnišnici v Colombu.
bataljoni Kokrškega odreda zbrali     S()lomon Bandaranaike je bil
v dolinah Drage in Završnice z predfiednik   cojlonskc  vlade od
namenom, da  osvobode zapornike ,ot-c   •     ,„,j:*«ii   »irinl;« .
....    d r^A   i •    - aprila   1956  m  voditelj   stranKe in pr znana v SVetu. Za to trdi
v taborišču Begunje. Odred je ze „,mhnHp   wi  1n ,„ „sfrnovil leta « .   .   . .
4. maja  svojo  nalogo izvedel  in lobode, kt jo se ustanovil leta tev  nani  ni  treba navajatl po
LJUDJE IN
TREZNA
DOGODKI
PRESOJA
osvobodili 632 ujetnikov. V Završnici pri Smokuškem mostu sta bila nato iz ujetnikov sestavljena
še
reda.
Politika Jugoslavije je znana rah. Za takšno zboljšanje pa so, uresničiti   takoj,  pa  je ven
kot je poudaril  vodja jugoslo- mogoče nemudoma doseči deUV vanske delegacije na letošnjem sporazume o razorožitvi. Za zasedanju  Generalne  skupščine, vprašanje pa so, je poudaril ^
ki ča Popovič,  v prvi vrsti odS0^ vorni in pristojni Združeni °*
1951 po izstopu združene nacio- sebnih dokazov, saj o tem do
nnl.no stranke. Volj   zgovorno   priča   vsakdanja zaslužne v marsičem dežele,
Cejlonska  vlada   je  objavila, praksa# i'rav spričo tega je naj- ne pripadajo vojnim blokom, da bo pogreb predsednika vlade novejšemu tovoru dr/avnetra se- i * • •   .    i    "«.
dva  bataljona Kokrškega od- Bandaranaike v četrtek, 1. ok- 7un"nt /7deve in „ V, iej l?T ni, nobc"e
tr*hr,  Pnln/iii m hndo v družin- Krelarja  /d  £un*nie  zadeve  in hvaIe pač le      ,()       t vijanje
tobra. Položili ga bodo v diu/in   V()dje   jugosiovanske   delegacije dejstva  ki ga na
ki je oddaljen od y GencraIni skupgč,nI Koče Po- taborih' kaj radi pozabljajo. Ne_
povica politična  in tudi  ostala dv0mno je res, da je trenutno
Generalni guverner Cejkmaje javnost posvetila precejšnjo po- zboljšanje v odnosih med Vzho-imenoval za novega predsednika zornost vlade  Vidjadanada  Daha na jaka.
rodi
■iU'n  .!<• >, odji: van«^
• Z zmago v Begunjah je Kokrški odred nadaljeval borbo za osvoboditev Gorenjske, nato pa sodeloval tudi v borbah za osvoboditev
Koroške.
>ski mavzolej, Colomba 40 km.
in
dom in Zahodom posledica spre-Stali.šča Jugoslavije niso 6bre- menjenih stališč v Moskvi in menjena z blokovskimi predsod- VVachingtonu, toda hkrati ni ki in prav zato večkrat navadno moč zanikati, da pa so izven-jasno in realistično ocenjujejo blokovske dežele že dolgo vrsto mednarodno stvarnost. Jugosla- let opozarjale na potrebo po vija je zato večkrat dala koristne takšnih spremembah, pobude in praktične predloge, ki Seveda danes ni dovolj, če so jih pozdravili vsi miru željni zgolj ugotavljamo, da smo do-Ijudje. Tudi tokrat je govor Ko- segli razvedritev mednarodnega če Popovića zbudil splošno po- obzorja. Važno je v takem raz-zornost   prav    zaradi   treznega položenju  kovati  železo, dokler
presojanja najnovejših dogodkov je vroče. Zato je tov. Koča Po- p0vsem uresničljivo prihodn* v svetu. povic večji del svojega govora
posvetil   temeljnemu vprašanju
žalost v obeh      J;    ....      . , .   j „*snj' problemih, ki razjedajo danas".
svet:  problem  nerazvitih de*
kolonialno vprašanje, Alžirija
podobno.
Iz   vsega  govora veje
prepričanje Jugoslavije v zin»»^
miru in zamisli o sožitju m*
narodi. Ce so morda še pred 11
kaj leti govori naših delegato^ .
ZN, z enako vsebino bili vin^
•idealistični- in »sanjarski*«, Pv
so prav iste besede in ocen*
današnjem  spremenjenem P°
žaju tudi za zakrknjene črnoS..
de trezna presoja stvarnosti
m ?■ <••••!<• i     kažipot   za bUWJJ
MARTIN TOM
aZic
►Prenehanje hladne vojne«, je
za mir: razorožitvi.
Skala in spomenik z napisom »Dragoljub Milovanović, 1902—1922«
dejal šef jugoslovanske delegacije, >+in vzpostavljanje splošne- Jugoslavija, je dejal, bo pod-ga sodelovanja med narodi je prla vse poskuse, da bi dosegli postala zapoved današnjega ča- širok sporazum o razorožitvi, sa.« Takšno zboljšanje ozračja saj sedanje zboljšanje vzdušja pa je, meni Koča Popovič, po- ustvarja najboljše pogoje za to. sledica splošnega spoznanja, da Naša dežela pozdravlja predlog hladna vojna lahko pripelje le Hruščeva o splošni in popolni do eksplozije in katastrofe za razorožitvi prav tako pa posveča vse človeštvo. Ublažitev napeto- vso pozornost razorožitvenemu sti in zboljšanje splošnega zduš- načrtu Selwyna Llovda, je prija v odnosih med Vzhodom in stavil državni sekretar za zuna-Zahodom bi lahko postalo pre- nje zadeve. Ce morda ne bi mo-lomnica v mednarodnih razme- gli   tega   daljnosežnega načrta
Izdaja Cf? »Gorenjski tisk*
— Urejuje uredniški odbor
— Direktor S. Beznik — Odgovorni urednik Vojko Novak — Tel. uredništva IjJ
— Uprava 397 — Tek«** račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-135 — haja ob ponedeljkih ia Pet' kih — Letna naročnina 60* dinarjev,  mesečna.  JO d*0
C
K-RAVJ, 28. SEPTEMBRA 1959 j
»GLAS  GORENJSKE« 3
• TELESNA KULTURA .
Posnemalnik,    P>njo, toplomer,
plo|l«i (50 mm) prodam Ogled v po-
nftdeljek.  popoldan.   — Naslov v
°gl«snem oddelku 4521
Prodam 2 hektara zemlje ali oddam
v najem za krajio dobo.
*z Brezar,  Jezersku  cesta 59, *r4nj 5429 ^Piejmem   mizarskega pomočni-
*• Pečenko, Staia cesta 10, Kranj 4529
v«spo, zelo dobro ohranjeno, po u9odm ceni prodam. — Naslov v "»•»nem oddelku 4520 *a delo v skladišču z železom 3£*Jttemo delavce.   Plača dobra, ^ka stanovanja na razpolago. yite se  v   tajništvu »Metalke«, pijana, Purmova 33 4543 iščem hišno gospodinjo z majhno P^ojnino.   Pripravljen sem takoj SJarutitirati   pol   milijona svoje Milosti. Ponudbe oddati v oglas-^Oddelek pod »Gorenjska« 4544 pfodum radioaparat »Vesna« — 0l)ljen aa tomboli. Ogled popol-a£- Marija Lotrič, Praše 33 4553 ''•dam plug obračalnik, n v2elo dobrem stanju. — Ribuikar, elesovo 26 4554 Prodam   zazidljivo   parcelo. Za-54pSku c-8 (Orehek) Kranj 4555 . rf>dara   motorno   kolo »Galeb' ^ccm.   Pismene  podube oddati glasni odd. pod »Galeb« 4556 Kmetijska   zadruga   Besnica pii j odda v  najem gostilniški
*' 1 vsem inventarjem 4557 Upokojenec   z   ženo, zaposlen, e v Kranju zaradi tesnega pro-p ra primerno sobo — opremljeno, ^udbe oddati v oglasni oddelek Pt^ »Začasno« 4558 ,  "em   enosobno    stanovanje s Jjk'injo v bližini Kranja. Ponudbe jd<1U v oglasni oddelek 4559 LePo   nagrado   dobi,   kdor mi ^krbl v Kranju stanovanje ali Ponudbe oddati v oglasni od-4560
Sprejmemo takoj v službo čistll-ko, zunanjega delavca in razva-žalca kruha. Pekarna Kranj 4564
Trgovsko podjetje »Murka« v Lescah sprejme v službo takoj ali po dogovoru trgovskega poslovodja ali poslovodkinjo in dva trgovska pomočnika ali pomočnice. Ponudbe poslati čimprej na Upravo podjetja. — Plača po tarifnem pravilniku 4565
Sprejmem 2 kravi v rejo ln brejo svinjo. Naslov v oglasm m oddelku 4566
V Savskem logu se je v petek izgubila rdeča otroška jopica. — Poštenega najditelja prosim, da jo a v vrtcu »Tugo Vidmar« Kranj 4567
Smrekove lege prodam. Noilov v  oglasnem oddelku 4568
Puškama Kranj sprejme v uk dva vajenca za orodjarsko ter enega za strugarsko stroko 4569
pod »Takoj«
^ct«m neopremljeno sobo kabinet g branju ali bližnji okolici. Jožica ^'ia, Preddvor 27 4561 ^Prejmemo   kuhinjsko pomočni-,. * Lju<iska  kuhinja Kranj, Tonila 40 4562 S('lska kuhinja STTS v Kranju ejrne slalno honorarno kuharico ° nni v tednu po 4 ure dnevno ■nskem času. Interesentke v j S(' zglasijo v šolskem tajništvu i J°P0ldanskiib mah. Nastop službe Uk«J 4563
poročilo o Žrebanju
k JlJGOStOVANSKB loterije W bilo v pel«k v Titovem Užicu
Srtičke	so zadele
s končni-	dobitek
cami	din
00	400
2350	20.000
4810	10.000
07110	100.000
26640	60.000
37110	40.000
45570	80.000
94100	60.400
791	2.000
20031	80.000
3112	30.000
14422	40.000
25212	60.000
43182	40.000
60752	60.000
057032	\ 300.000
682462	200.000
83	400
93	600
543	8.000
9493	10.600
'il683	100.400
98233	40.000
407573	500.000
543063	300.000
»1852	400.000
4	200
6814	30.200
82954	40.200
623424	800.200
145	2.000
465	2.000
605	2.000
8445	10.000
366	4 000
476	5.000
856	2.000
72886	80.000
084086	200.000
108976	1,000.000
429586	600.000
25767	60.000
52787	100.000
58357	40.000
511767	300.000
8	200
07928	40.200
49	1.000
79	800
469	4.000
5369	20.000
458419	200.000
RAZPIS ŠTIPENDIJ NA NIŽJI GOZDARSKI SOLI
Poslovna zveza za gozdno in levu o gospodarstvo Kranj razpisuje na podlagi 7. člena Temeljnega zakona o štipendijah 3 štipendije za šolanje na Nižji gozdarski šoli v Postojni.
interesenti naj poleg lastnoročno napisane prošnje priložijo še naslednje dokumente: aj kratek življenjepis
b) piepis  zadnjega  šolskega spričevala
c) potrdilo o premoženjskem stanju
d) potrdilo o vpisu na Nižjo gozdarsko šolo
Višino štipendije bo odločila Poslovna zveza po odloku o višini štipendij.
Prošnje vložite na PZGLG Kranj Vodovna cesta 4, p. p. 105 v 15 dneh po objavi razpisa.
j
TEČAJ MOPEDISTOV
Obveščamo vse mopediste, da se 1. oktobra 1959 prične tečaj za mopediste. Prijave sprejema avto-moto društvo Kranj, Koroška c. 4 vsak dan od 16. do 19. ure razen sobote.
TEČAJI NA DELAVSKI UNIVERZI JESENICE
Delavska univerza na Jesenicah obvešča, da bodo predavanja na jezikovnih in strokovnih tečajih v prvem tednu meseca oktobra. — Prijave za tečaj nemškega, angleškega, francoskega in italijanskega jezika ter strojepisja in stenografije sprejema ravnateljstvo Tehniška srednjo šole do 1. oktobra.
Delavska univerza Jesenice
OBVESTILO
Stanovanjska skupnost Huje-Pl li ina obvešča gospodinje naselja Huje-Planina in vse ostale, da bo s ponedeljkom, to je od 28. septembra 1959 dalje, pričela obratovati Servisna pralnica Huje-Planina. Pralnica se nahaja na Cesti 1. maja št. 5. — Perilo bodo sprejemali vse delovne dni od 9. do 11. in od 14. do 16. ure.
Vi.
, JUoljani tri premije: milijon *'*Vi !Vilko 10897G- 300.000 din na 1<*yu    51 m»7 in 200.000 din na
llk" 458419.
Bled: 28. do 30. septembra ameriški barvni film »V POMLADI ŽIVLJENJA« — predstava vsak dan ob 18. in 20.30.
Radovljica: 29. septembra ob 20. uri in 30. septembra ob 18. in 20. uri fancoski barvni cinemaseope film   »NOTREDAMSKJ ZVONAR«.
Duplica pri Kamniku: Zaprto.
PONEDELJEK, 28. SEPTEMBRA
8.05 Domači napevi izpod zeleur-ga Pohorja; 8.20 Naš podlistek — Grga Novak: V deželi faraonov — 1.1 10.10 Orkestralne miniature; 10.45 Zborske skladbe Petra Jereba; 11.05 Radijska šola xa srednjo stopnjo — Jože Belin: Najtrši oklep; 12.00 »Nocoj, tovariši v napad . . .«; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Pridelovanje pšenice; 13.30 Venček narodnih in domačih viž; 15.30 Iz filmov in glasbenih revij; 16.00 Listi iz domače književnosti — Jože Udovič: Pesmi; 10.20 Operne melodije; 18.00 Družinski pogovori; 18.30 Športni tednik; 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe; 20.40 Domače aktualnosti; 21.00 S III. Ca-lalsovoge festivala v Portoricu.
TOREK, 29. SEPTEMBRA
8.05 Oddaja za otroke 8.35 Emil Adamič: Koroška suita; 9.35 Samospevi jugoslovanskih skladateljev; 10.10 Na vrtiljaku zabavnih zvokov; 11.00 Za dom in žene; 11.15 Dopoldanski koncert; 12.15 Kmetij-
ski nasveti — ing. Ljudmila Haller: Izkušnje pri reji piščancev za cvrtje; 12.40 Album zabavnih melodij; 14.10 Iz zborovske zakladnice Emila Adamiča; 15.30 Operne uverture; 16.00 Novost na knjižni polici — Aleksander Vučo: Mrtve ivkej 16.20 Izbrali smo za vas; 18.00 Iz zbornika spominov; 18.45 Kulturni globus; 20.00 Naš tedenski večer zborovske skladbe; 20.30 Radijska igra — llonore de Balzac-Anny Tichv: Neznana mojstrovina; 21.40 Za ljubitelje popevk; 23.10 Nočni koncert.
sreda, 30. SEPTEMBRA
8.20 Violinist Isaac Stern igra virtuozne skladbe za violino; 9.00 Radi bi vam ustregli; 9.30 Tri orkestralna rapsodije; 10.10 Panorama vedrih melodij; 11.00 Skladbe madžarskih skladateljev; 11.55 Skladbici za vibrafon; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Ivan Kuko-vec: Kako obnavljajo sadne nasade v Brkinih; 12.25 Vrsta popularnih opemih arij; 14.10 Od popevke do popevke; 14.55 Bedrich Smetana: Ples komedijantov iz opere Prodana nevesta; 16.00 Naši popotniki na tujem — Janez Zor: Sovjetska zveza; 17.10 »Utrgaj mi še rožico . . .«; 17.30 Z evropskimi plesnimi orkestri; 18.00 Po tovarnah in trgovinah; 18.15 Franc Liszt: »Kaj slišimo na gorah«, simfonična pesnitev; 18.45 Razgovori  o   mednarodnih vprašanjih;
Četrtek, i. oktobra
8.05 Oddaja za cicibane; 8.35 Edouard Lalo: Španska simfonija; 9.00 Popevke se vrstijo; 10.35 Dvospevi iz slovanskih oper; 11.00 Hammgnd orgle v ritmu; 11.50 Za dom in žene; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v oktobru; 12.45 Milan Ristič: Suita giocosa; 13.30 Poje moški zbor Solidarnost p. v. Viktorja Mihelči-ča; 14.10 Igra Mariborski instrumentalni ansambel; IG.00 Iz svetovne književnosti — James Purdy: Ne vem zakaj; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Od tu in tam; 18.00 Reportaža; 18.45 Radijska univerza — Utrip modernega sveta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lermontov: Moiri.
PETEK, 2. OKTOBRA
8.20 Naš podlistek — Grga Novak: V deželi faraonov — II.; 9.00 Pesmi na otroška besedila poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 9.45 Z modrih Havajev; 10.00 Orkester RTV Ljubljana vam igra dela jugoslovanskih avtorjev; 11.00 Tri arije iz Rossinijeve opere Sevilj-ski brivec; 12.00 Otroci pozdravljajo; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mirko Peternel: Promet z živino; 12.40 Majhni vokalni ansambli pojo; 13.30 Prizori iz opere »Kavalir t rožo« Richarda Straussa; 16.00 Športna reportaža,-
SOBOTA, 3. OKTOBRA
8.20 Pionirski tednik; 8.40 Mladina poje; 10.30 Arije iz francoskih oper; 11.00 Od tanga do sambe; 11.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 12.00 Zvoki • citer; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. France Mežan: Izkušnje v reji bej-konov; 12.45 Operetni napevi; 14.10 i'.s..ni zvoki z Dravskega polja; 15.30 Skladbice za kratek čas, 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Uganite, kaj igramo!; 18.00 Turistična oddaja; 18.15 Poje Ljubljanski oktet; 18.45 Okno v svet; 20.00 Glasbeni variete; 21.00 Ritmi za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaj* za naše izseljence,- 23.10 V ple^u de polnoči.
ČETRTO  KOLO  SLOVENSII  60\'SKE L16E V NOGOMETU
Napovedi domačinov se niso uresničile
Branik : Triglag 4: 2 (2:1)
TURNIR KANDIDATOV
li 3. in 1. mio
Kranj,   27. septembra  — Vreme
deževno — igrišče blatno in težko za igro — gledalcev okoli 1200. Sodnik ing. Skalar iz Ljubljane. — Strelci golov: za domače Stular v 4. in Mihelič iz enajstmetrovke v 82. minuti; za goste Rojnik v 32., 43. in 54. ter Frančeškin v 88. minuti.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah — BRANIK: Eferl, Donko, Cučko, Radulovič, Gabrijan, Elz-ner, Plaznlk, Piki, Rojnik, Fran-češkin in Sober.
TRIGLAV: Brezar III, Straus, Dolenc, Cebulj, Brezar I, Srakar, Češenj I, Mihelčič, Kraševec, Gajšek in Stular.
Po prvih udarcih sodeč je bilo pričakovati, da bo igra dveh nasprotnikov z vrha prvenstvene lestvice enakovredna. — Dogodki na igrišču pa so pokazali kasneje, da je Branik iz Maribora zasluženo zmagal.
Ze v 4. minuti je med gledalci zavladalo veselje. Stular I je prodrl z levega krila in streljal ostro po tleh mimo presenečenega Eferla. Zavedajoč se važnosti današnjega srečanja, je Branik pritisnil z vso silo in prodiral pred vrata domačinov. — Večkrat je moral vratar Brezar III posredovati v zadnjem trenutku. Tehnično dovršena igra Branika, ki se je odlikoval z lepimi kombinacijami in podajanjem po tleh se je pokazala v zadnjih petnajstih minutah prvega polčasa, ko je Rojnik dvakrat s strelom od daleč potresel mrežo Brezarjevih vrat. V tem delu igre se je občutno poznala odsotnost Stularja II in Brezarja II v napadu. Slednji je moral namreč igrati tokrat v obrambi.
V drugem polčasu Branik ni prepustil iniciative in prav tako kot v prvem polčasu, tudi potem napadal na vrata domačinov. V 54. minuti je pol visoko streljano
žogo vratar domačinov tako nesrečno lovil, da se mu je izmuznila v gol. Po zamenjavi v moštvu Triglava, po kateri je prešel Brezar I igrati v napad, so domačini zaigrali nekoliko bolje. Oster start branilca Branika je sodnik kaznoval z enajstmetrovko, ki jo je Mihelčič uspešno realiziral. Le dvjj minuti pred koncem se je vpisal v listo strelcev še Mariborčan Frančeškin, ki je preigral najprej vse obrambno igralce Triglava, nato pa šo vratarja in dosegel četrti gol za Branik.
Branik je bil v današnji igri prav gotovo boljši. Domačini .so se mu z oslabljenim moštvom brez Dagarina, Brezarja II in Stularja II niso mogli upirati. Sodnik Skalar je svojo nalogo dobro  opravil. d. R.
MARLJIVI PLANINCI
Kljub lepemu vremenu so kamniški planinci že prejšnji teden ostali doma in z udarniškim delom pomagali pri gradnji doma na Starem gradu. Ponoči so z žičnico potegnili na Stari grad 40 prostor-ninskih metrov peska in vso vodo za gradnjo betonske plošče pri domu. Delo je bilo končano v nedeljo, 20. septembra popoldne.
Sobotni rezultati prekinjenih partij šahovskega turnirja kandidatov na Bledu so se končali s pričakovanimi izidi. Izjema je le srečanje med Smislovom in Gligoričem. Ob prekinitvi je bil naš »Gliga« pred stoodstotnim porazom, saj je imel bivši svetovni prvak trdnjavo in kmeta za Gligoričevega konja. Ker pa je bilo na šahovnici še precej figur, morda pa tudi zaradi dosedanje slabe igre Smislova, je Gligorič vseeno nadaljeval z igro. Uspeh ni izostal. Smislov je že s prvimi potezami pokazal, da si je izbral napačno nadaljevanje. Poleg tega je Smislov potegnil še nekaj slabših potez in »Gliga« je rešil pol točke z večnim šahom.
Rezultati XI. kola: Olafsson — — Talj 0 : 1 (v nadaljevanju), Gligorič — Ficsher 1 : 0 (v nadaljevanju), Benko — Smislov 1 : 0 (v nadaljevanju), Petrosjan — Keres remi.
Rezultati XII. kola: Talj — Petro-s|an remi, Keres — Benkd 1:0, Smislov — Gligorič remi (v nadaljevanju), Fischer — Olafsson drugič prekinjeno v boljšem položaju /a Bohbva.
Stanje po XII. kolu: Keres 8,5 Talj 7,5, Gligorič in Petrosjan 7, Benko 5, Smislov 4,5, Iischer 4 (1) ln Olafsson 3,5 (1).
Kandidati za naslov šahovskega prvaka bodo odigrali na Bledu tše dve koli, za tem pa bodo nadaljevali boibo za najvišji naslov v Zagrebu in kasneje v Beogradu.
Izdatna zmaga
MLADOST : SLOVAN 16 : 10 (7:7 Kranj, 27. septembra. — Danes dopoldne sta se srečala v okviru republiške rokometne lige na igrišču Mladosti ljubljanski Slovan — trenutno drugi na prvenstveni lestvici — in domač« Mladost. — Približno 300 gledalcem in sodniku Miliču sta se moštvi predstavili v naslednjih sestavah: SLOVAN: Soklič, Pire, Kampjut (1), Medle (2),
r
NESRFfE
PREHITEVAL JE
Pretekli torek je prišlo v vasi Pristava pri Tržiču do hujše prometne nesreče, ki pa k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Ob 9.30 dopoldne je hitel po cesti proti Tržiču avtomobil avstrijskega državljana M. iz Celovca. Ko je prispel v bližino hiše št. 7, je hotel prehiteti vpreini voz. Medtem ko je prehiteval, pa je voznik opazil, da mu prihaja iz nasprotne strani neki osebni avtomobil. Ker je vozil dokaj naglo, so bili vsi napori, da bi nesrečo preprečil, brezuspešni. Z močnim zaviramjem in spretnim krmarjenjem se je vozniku avstrijskega osebnega avtomobila posrečile izogniti se trčenju, vendar je avtomobil zaneslo s ceste, kjer se je dvakrat prevrnil in obležal v dva in pol metra globokem jarku. Kljub temu, da je avtomobil utrpel škode za preko 250.000 dinarjev, je sopotnica, voznikova mati, utrpela le lažje poškodbe na glavi. Voznik je ostal nepoškodovan.
Bil
V. T. KRANJ
Vprašanje: Zanima vas pri kakšnih pogojih se plačuje nadurno delo in višina plačila za nadurno delo.
Odgovor: Na osnovi 176. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni Ust FLRJ, št. 53/57, 25/58, 1/59) se smatra za nadurno delo vsako delo, ki presega redni delovni čas v teku delovnega dneva, izvzemšl delo opravljano v gospodarski organizaciji po koncu delovnega časa, če se zgodi ali če se vsak čas pričakuje nesreča, vendar le toliko časa, kolikor je neogibno, da se rešijo ljudje ali da se gospodarska organizacija zavaruje pred škodo.
Po 180. členu zgoraj citiranega zakona se osebni dohodek obračuna za vsako uro nadurnega dela po tarifni postavki, povečani za 50%.
Gospodarska organizacija lahko določi za delovna mesta, ki jih določi v tarifnem piavilniku, pavšalni znesek osebnega dohodka /a nadurno delo.
K. J. JESENICE
Vprašanje: Sedaj ste stari 59 let, vendar imate do sedaj še premalo let za pokojnino, imate 22 let delovne dobe. Zanima vas kdaj oziroma pri katerih pogojih boste upravičeni do pokojnine.
Odgovor: Na osnovi 20. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list FLRJ, št. 51/57) ima zavarovanec pravico do nepopolne pokojnine ko dopolni 65 leto starosti in zavarovanka ko dopolni 55 leto starosti.
Razen zgoraj predvidene starosti pa velja v vašem primeru druga točka 20. člena, ki določa, da mora imeti zavarovanec 25 let ali več, toda manj kot 30 let za pokojnino, vštevši leta s pogojem, da Ima v zadnjih petih letih delovne dobe, vsako leto po 7 mesecev ali skupaj 3 leta ln 5 mesecev.
D. M. SMLEDNIK
Vprašanje: Na državni praznik ste delali po nalogu gospodarske organizacije. Ker pa ste bili v nedeljo prosti, vam podjetje noče plačati dela za državni praznik s povečanim nadomestilom. Zanima vas ali je to pravilno.
Odgovor: Na osnovi 231. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni Ust FLRJ, 53/57) mora Imeti delavec v delovni dobi 7 dni dan tedenskega počitka. Praviloma Je dan tedenskega počitka nedelja, vendar lahko gospodarska organizacija določi, da imajo delavci na vseh ali na posameznih delovnih mestih tedenski počitek kakšen drug dan v tednu.
Ker ste bili v nedeljo prosti, se vam ta dan šteje kot dan tedenskega počitka.
Za delo, ki ste ga opravili po nalogu gospodarske organizacije na državni praznik pa ste na osnovi 248. člena zgoraj citiranega zakona upravičeni poleg nadomestila za osebni dohodek obračunanega za redni delovni čas po tarifni postavki, še do osebnega dohodka za opravljeno delo, obračunanega po tarifni postavki oziroma po drugi osnovi tarifnega pravilnika povečanega za 50 %■
Virk (1), Bogataj (1), Štrukelj (1), Narobe (4), Kunej, Stojan in Mavric.
MLADOST: Zavrl, Bemard, Pet-rič (4), Čolnar (2), Rebolj (3), Poljka (3), Krampelj (3), Sladoje, Soteljšek in Arh (1).
Tihi upi domačinov in napovedi tehničnega vodje Slovana so se uresničili. Mladost je prepričljivo odpravila Slovana. Toda šele v drugem polčasul
Po prvih minutah igre, v katerih je imela pobudo Mladost, je uspelo gostom po nekaj uspešnih strelih igralca Narobeja povesti in razliko tieh golov obdržati od 4:1 do 6 : 3.V tem delu igre se domačini niso mogli umiriti in vsi njihovi napadi so se končali bodisi pred gosto consko obrambo gostov ali pa pri odličnem vratarju. Sele, ko je tehnični vodja Mladosti Oman nekoliko spremenil postavo, je uspelo domačinom razliko treh golov v korist gostov znižati in tik pred koncem prvega polčasa izenačiti na 7:7.
V drugem delu igre pa Je Mla-dpst zaigrala tako, kot smo jo bili vajeni videti letošnjo pomlad. — S hitrimi podajami, duhovitim pre-igravanjem in dobro merjenimi streli so napadalci večkrat prese-neiili vratarja Slovana. Se bolje, kot v napadu, pa so zaigrali domačini tokrat v obrambi. Cona z enan s-amimi igralcem spredaj se je pokazala kot zelo učinkovita, saj so uspeli napadalci Slovana zabiti v drugem polčasu le tri gole! Ne gre pa pri tem zapostavljati izredno razpoloženega vratarja domačinov Zavrla, ki je ubranil več nevarnih strelov od blizu in daleč.
V predtekmi bi se morala srečati v okviru gorenjske rokometne lige Storžič iz Golnika in tretje moštvo domače Mladosti. Iz neznanih razlogov so bili ob napovedanem času na igrišču 'le trije igralci Mladosti, tako da tekma ni bila odigrana. Vsekakor primer ne-resnosti, ki je graje vreden!
D. R.
J
Zadn|i ipertni rezultat«
I. zvezna nogometna liga
Dinamo : Budućnost 8 : 0 Vojvodina : Radnički 1 : I
Hajduk : Sarajevo 7 : 1 Partizan : Crv. zvezda 3 : 0 Velež : Rijeka 3 : 1
Beograd i Sloboda o : o
II. zvezna nogometna liga Elektrostroj i Bplll o : i
/ameb : Šibenik 5 : 1 Železničar : Borac 2 : 1
Proleter : Odred   1 : 3 Varteks : Trešnjevka 2 : 1 Igman : Lokomotiva 3 :2
Slovenska conska nogometna liga
Sobota : Ljubljana 5 : 2 Grafičar : N. Gorica 4 : 3 Rudar : Izola 7 : 0 Maribor : Krim   1 : 1
4 **LAS ftOKENJSKE«
KRANJ, 28. SEPTEMBRA 1959
1
Prva šola za tehniko vgsgUnega poleta
Nedavno so v Združenih državah Amerike osnovali prvo šolo za t« hijikp vesoljnega poleta. Solo sta osnovala dva znanstvenika Ameriške radijske družbe. Ta in še nekatere druge družbe, ki delajo pri konstrukciji raket, so angažirale predavatelje, in sicer 25 znanstvenikov in strokovnjakov. Šolanje traja tri leta, po končanem študiju in polaganju izpitov bodo slušatelji polagali diplomo in tako dobili na-lo\ inženirja za tehniko vesoljnega poleta. — Najvišje ameriške znanstvene ustanove to diplomo priznavajo.
Naseljevanje naših
Suša na Švedskem
Za naseljevanje Gorenjske v predslovanskl dobi je značilno, da posamezna nahajališča izvirajo iz različnih deb. Zastopana sta paleolitik in neolitik (starejša in mlajša kamena doba), še več nahajališč pa datira v bronasto in železno dobo. Prav tako so pogosta tudi nahajališča iz rimske dobe.
Novo življenje je zajelo Gorenjsko v zadnjem četrtletju VI. stoletja, ko so se tu začeli pojavljati Slovenci, ki so to ozemlje zelo neenakomerno naselili. Sodeč po imenih nekaterih krajev, je del romanskega  in  romanizlranega pre-
OBRAZI   IN POJAV
UGNALI SO GA
Odkar je Tine prvikrat stopil med šolske klopi — tri leta je tega — je postal strah in trepet sošolcev in pravcati kamen spotike v,a učitelje. Kdo hi naštel norčije, ki si jih je izmišljal iz dneva v dan. Mali neugnanec — prava reklama za 'živo srebro — je ogrožal pouk, med odmori je tekal po hodnikih in razredu, preskakoval klopi, s kredo in mokro gobo obmetaval sošolce in se pogosto zapletal v pretepe . . . Kdo bi naštel vse tisto, kar je počenjal!
Učitelji so se posvetovali med seboj, . zmajevali z glavami in skušali prevzgojiti malega ne-ugnanca z lepo besedo in grožnjo. Pa je bilo vse skupaj bob ob steno. Nihče mu ni bil kos.
Lani, ko je Tine obiskoval tretji razred, je učiteljica poklicala v solo Tinetovega očeta. Oče je poslušal, prikimaval, nato pa je poln dvomov spregovoril: »Pravite, da je Tine tak nepridiprav! Skoraj ne morem verjeti. Doma je povsem drugačen. Res da je živahen, neumnosti pa ne počenja.*
Če se je učiteljica nadejala, da bo Tine po tem dogodku spremenil svoj odnos do šole, se je bridko motila. Fant je bil dan, dva mirnejši, potlej je spet zdrknil v stare kolesnice svojih brezglavih norčij. Podoba je bila, kakor bi bil razmišljal o novih, še učinkovitejših neumnostih.
Šolsko leto se je nagibalo h koncu in Tine je končal tretji razred s prav dobrim uspehom. Konec koncev je bil bister fant.
Letos je stopil v četrti razred. To pot se je prvikrat srečal z učiteljem, kajti doslej so ga vedno učile učiteljice. To prvo Tinetovo srečanje z učiteljem je bilo burno. Verjetno za oba. Tine je ocenjeval učitelja, učitelj T ine ta. Kdo bo komu kos? Prve dni pouka je bilo videti, da je T ine tu uplahnil pogum. Z moškimi ni dobro zobati češenj!
Ko je nekaj dni za tem fant dojel, da je učitelj pohlevno bitje, brez slabih namer, je pokazal ro-žičke. Kar čez noč se je prelevil v starega T ine ta. Na vsem lepem je podivjal. Sošolci so se spet pri-
toževali in učitelju so pognali prvi sivi lasje.
Tudi učencem, ki jih je učitelj postavljal za razredne reditelje med odmori, je Tine povzročal kopico težav. Zato je tudi vsak dan znova trmasto stal pred učiteljem in poslušal pridige in prijateljska prepričevanja. Vse zaman — Tine je razrednim rediteljem povzročal težave, in le-ti so ga vsak dan tožili učitelju kot največjega nemirneža.
Ponedeljek je bil. Tik pred odmorom je učitelj povzdignil glas: »Ta teden bo skrbel za red v razredu — Tine.«
Po razredu je završalo. 'Tine je neodločno pogledal okrog sebe, nato se je zgrbil.
Šolski zvonec je oznanil odmor. Tine je stopil k oknu in se razdvojen zagledal na cesto. V njem se je vse lomilo. Občutek nove dolžnosti pa zaupanje, ki mu ga je izkazal učitelj, in ne nazadnje želja, da bi tekal po razredu, preskakoval klopi, nagajal sošolcem in kričal — kričal — vse to se je v njegovi notranjosti nakopičilo v nerazumljivo gmoto, ki ji ni bil kos.
To pot so kričali sošolci. Podoba je bila, kot bi se navzeli Ti-netovih norčij. Morda so se hoteli T ine tu maščevati! Fant pa je opozarjal, moledoval, grozil, čes da bo vse nemirneže zatoiil učitelju. Nič ni pomagalo.
Začel se je spet pouk.
»Je bil mir v razredu?^« je vprašal učitelj, brž ko je stopil v razred.
Tine se je nenadoma znašel na razpotju. Naj mar pove, kako je v resnici bilo? Ne, tožaril pa res ne bo! List, kamor je bil zapisal imena najhujših razgrajačev, je zmečkal v dlani.
»Vsi so bili mirni,« je prikimal, nato je sedel v klop.
Tistikrat se je v Tinetovi notranjosti nekaj premaknilo. Morda je prvikrat v življenju začel razmišljati o sebi in obsodil svoje početje. Kdo ve? Posihmal je bil Tine še vedno živahen deček, v brezglave norčije, ki so nekoč spravljale sošolce in učitelje v obup, pa se ni več spuščal.
S. Š.
bivalstva preživel slovensko naseljevanje.
Novo razdobje v naseljevanju Gorenjske predstavlja čas planske srednjeveške kolonizacije. V prvi fazi, ki je trajala do sredine XII. stoletja, se kolonisti usmerjajo delno na odprte teritorije po dolinah in ravninah, katerih so se prvi naseljenlkl že izogibali, delno pa se usmerjajo tudi v planinske kraje, ki do tedaj še niso bili naseljeni. Nekateri lastniki zemlje so že tedaj doseljevali koloniste s »vojlh oddaljenih posesti. V naslednji fazi, ki je trajala do 14. stoletja, so kolonisti pričeli s krčenjem gozdnih površin. — Razen izrazito vaških naselij se do 14. stoletja pojavi tudi več naselij z drugačno gospodarsko bazo. Srednjeveška mesta Gorenjske so se razvila iz upravnih centrov ln trgovskih središč. V ta središča že v rt« ljem veku prodirajo tudi tuji e".menil. Drugo skupino ne-egrernir- naselij Je povzročilo to-pilničarsrtvo, ki se Je razvijalo od 14. stoletja dalje.
V času po 15. stoletju je prišlo samo delno, in to posebno v 19. in 17. stoletju, do večjih kolonizacij v vellk'h nenaseljenih področjih, pakritlh z g-zdovl.
Razne faze kolonizacije so delno diktirale imena mestom. Ta so po prirodnih karakteristikah starejša, medtem ko so naselbine k imeni,
ki kažejo na krčenje gozdov, mlajše. Kolonizacija je pustila sledove tudi v razdeli!vi njiv. Zemljiške posesti so kolonisti naseljevali na »hubah«. Rekonstrukcije kažejo, da je naslednik lastnika na nekdanji »hubi« današnji »gruniar«
— mali posestnik. Od 14., posebno pa od 15. stoletja dalje nastaja »kajžarstvo«, imenovano po »kajži«
— hišici brez zemlje. Vzporedno s »kajžarstvom« so se razvijali tudi »gostači« — stanovalci, ki so stanovali v tujih hišah.
Od začetka 19. stoletja dalje nova vaška naselja niso več nastajala. S propadanjem topilničaistva so oslabela mnoga topilničarska področja. — V zadnjih desetletjih pa sta na naseljevanje Gorenjske posebno vplivala razvoj turizma in napredek Industrializacije.
Po referatu Pavla Blaznika na kongresu jugoslovanskih etnografov na Bledu — priredil a. T.
V zadnjem mesecu ni skoraj na vsem Švedskem padlo niti ecL kaplje dežja. Letina je bila uničena, gozdni požari so bili na dnevUP redu. Vodno stanje Jezer in rek je bilo nizko kot še nikoli ln P°s'
mezni vodni tokovi so popolnoma usahnili. — Za splavarstvo
tik«
važna reka Dalalv, Je povsem usahnila, taka da so bili *plava" v vsej deželi brez dela
Ohranitev zdravia stareiši
Aluminijaste smučI tudi pri nas
Poleg številnih domačih in tujih podjetij je sodelovalo na jubilejnem Zagrebškem velesej-mu tudi podjetje »Elan« z Gorenjske. Med razstavljenimi predmeti tega podjetja so vzbudili pri obiskovalcih pozornost novi modeli smuči. S posebnim zanimanjem ao si ogledali hi-ckory smuči, smuči s plastično oblogo na zgornji in spodnji ploskvi ter aluminijaste smuči. Posebno zanimivost predstavljajo aluminijaste smuči. Zanje se zanimajo predvsem tuji kupci in naši vrhunski smučarji. V podjetju Elan so se lotili tudi te naloge in prvi pari so že bili razstavljeni v Zagrebu. Napravljene so tako, da je v sredini les, najprej obložen z aluminijem, nato pa na zunanjih straneh še s plastično maso. Prednost teh smuči je, da so praktično nezlomljive.
NAJVIŠJI TELEVIZIJSKI STOLP V EVROPI
Švedska je zemlja, ki ima zeio razvito televizijsko omrežje. Od sedmih milijonov prebivalcev Švedske ima 400.000 ljudi televizijske sprejemnike. Predvidevajo, da bo do kraja 1961. leta ištevilo oddajnih televizijskih postaj doseglo število 60. Med vsemi je najvažnejša postaja Hoerlbv, ki od začetka tega meseca oddaja švedski program. Ta novi televizijski stolp, visok 320 metrov, je najvišja stavba v Evropi. Moč njene antene znaša 100 kW. V,se naprave nadzoruje le en tehnik.
Nedavna skupščina Ameriškega zdravniškega društva je bila posvečena vprašanjem ohranitve fizičnega in duševnega zdravja sta-lejših ljudi.
Dr. Edword L. Bortz, predsednik ameriškega zdravniškega društva je v svojem referatu prebral »zdravstveni program« ea starejše ljudi. ProgTarn vsebuje d**at točk iu pravi naslednje:
Potrebna je hrana, ki vsebuje
več beljakovin, vitaminov in tekočin, kot je to danes navadno prehrani starejših ljudi. Kot o 'prehrani, prav tako je treba skrbeti za izločanje nezgorljivih snovi 'iz organizma. Potrebno je, da se starejši ljudje ukvarjajo e nekim delom in da »o z rezultati tega dela zadovoljni. Prav tako je potrebno, da še nadalje razširjajo svoje znanje in izkušnje. Po delu je neobhodno potreben ne le fizični, ampak tudi duševni počitek. Povsod, kjerkoli je to mogoče, se je treba izogibati živčne napetosti. Smisel za humor je najboljše zdravilo prj-
ti duševni napetosti. Razen pomeni   življenje   med pr!j&ie'J pravo srečo ze starejše ljudi.
It
PAP^JA
V zadnjem času v Združenih ževah Amerike izdelujejo pr*** te iz papirja, ki so čvrsto M lani in trajni. Ameriški tisk j9 pred  nekaj   meseci  pisal  o WKj kako  je  neka  bolnišnica ^ob' bolniško perilo iz specialnega P pirja. Tega perila seveda ne rejo, ampak po uporabi odvr2ej
Sedaj so odposlali na tržišč StOleSUO SpanjS 0rh!d3]9    tore, grelne vreče, ležalnike -
izdelano iz papirja. Vse te ?r mete prodajajo z garancijo ''ld
Shema Izstrelitve druge sovjetske kozmične rakete na Luno: 1. Zemlja, 2. raketa, 3. smer poleta rakete, 4. prostor na Luni, kamor je prispela raketa, 5. položaj Lune v trenutku, ko se je Je raketa do-dotaknila, 6. položaj Lune v trenutku starta rakete, 7. kroženje Lune
Po sto šestnajstih letih spanja je v botaničnem vrtu v Kobenhauenu neka mehiška orhideja prekrasno vzcvetela. To orhidejo je iz Mehike 1843. leta prinesel znani danski fizik Hans Chriistian Oersted, ki je odkril elektromagnetizem in njegove zakone. V svoji domovini bi ta cvet cvetel vsako leto, toda v botaničnem vrtu v Kobenhauenu je v razkošnem cvetu, kot da bi zaspal — izumrlo vse življenje. — Botaničarji so bili prepričani, da orhideja ne bo nikoli več vzevtela, a se je zgodilo obratno, cvet se je »prebudil« in vzcvetel v prekrasnih barvah.
Direktor botaničnega muzeja v Kobenhauenu, dr. Eagerup meni, da je neobičajno toplo in dolgo letošnje poletje na Danskem povzročilo nenadni vzcvet orhideje.
MAURICE GHEVALIER
snema nov film
Maurice Chevalier je slavil svoj 71. rojstni dan, obkrožen od filmske ekipe, ki v Hollywoodu snema film »Can-can«. V tem filmu iz veselega Pariza igra Chevalier eno glavnih vlog. »Igral bom vie dotlej, dokler mi bodo dajali vloge« — je rekel Ohevalier svojim gostom. Biti igralec, to je moje največje zadovoljstvo.«
en"
sezono in imajo to prednost, d* ' zelo poceni. Napravljeni so iz " cialnega papirja, izdelanega I* '.uložnih vlaken in vlaken P°ia nih z navlonom. Ta papir°a^ "L terial se lahko zvije in šiva volji.  Je negorljiv  in nepreal ljiv.
SONCE POSTAJA SVE
TLEJ5E
V  zadnjih petih  letih le sonce postalo svetlejše za v odstotka. To so ugotovili z°a slveniki ameriškega observa10 rija Lowell v Arizoni, ki >»er,j jo svetlobo sonca v odnosu Uran, Neptun ln 16 zvezd. pr pričani so, da povečanje sVT tlobe narašča sorazmerno s ™ večanjem sončno toplote.
Po mnenju znanstvenik"1' observatorija s povečanj svetlobe sonca ne bo več le<1 tako vplivali na klimatske r*^ nih dob. Ta pojav utegne Pr* mere, zaradi katerih je v^aSnj prišlo do tega, da se je polar jj
led   naglo  topil   in P0?1^ prostrana področja zemelJsB krogle. j Do sedaj so bili prepri£^
da   Je   toplota  sonca  v « enaka, zalo so tudi imenov« »sončna konstanta«. ^
ROMAN II. del
65
Mirni
Malenšek
Konic
Teden dni po sodni razpravi je spet prišel Hetori na spregled. Prišel je čisto poslovno, s kupom listov pod pazduho, pogledal po vigencu, nato v skladišče in določil, kater« zaboje bo treba odpeljati. Potem je v naglici na-cečkal pobotnice za blago in jih izročil Dominiku. Nazadnje je povedal, da se je Herderju posrečilo dobiti Španovo lužino, ki bo poslej delala za Družbo.
Dominik je molče poslušal njegovo pripovedovanje in ga ve& čas gledal. Hetori se je obračal stran, kakor bi ne maral srečati njegovega pogleda. Ko je končal, je Dominik rekel:
»Kdo je dovolil Herderju plačati tako visoko najemnino?«
»Saj smo se vendar menili o tem, ti si bil tudi zraven,« je odvrnil Hetori.
»Da, toda ne o tem, koliko bomo plačali. Po mojem je preveč. Preveč zato, ker ne bomo mogli fužine popolnoma izkoristiti. Mi ne potrebujemo toliko železa, kolikor bi ga lahko dobili iz fužine.«
»Prodajali ga bomo drugim.«
»Komu?« se je jezno zasmejal Dominik. »Podjetnikov, ki bi res dali kaj prida izkupička, ni več. Zadruga dobiva železo*od drugod, kljub prevozu je cenejše, kot ga bomo imeli mi. Če je torej Herder obljubil previsoko najemnino, naj razliko plačuje iz svojega. Men© nI nihče vprašal m mnenje.«
»Toda . . . toliko že menda smemo zaupati drug drugemu! Herder ni preplačal! Morebiti res ne bomo mogli fužine povsem izkoristiti, kljub temu pa jo potrebujemo. Ali se misliš upreti? Hočeš, da se pogodba razdere?«
»Premislil bom,« je rekel Dominik.
»Dominik!« Hetori jev glas je bil preteč. »Ti ženeš vso stvar predaleč. 2e takrat na sodišču si se zaletel. Kdo te je izvlekel, ker si žalil sodišče, če ne Herder? Ne pozabi tega!«
»Na lep način me je izvlekel. Trdil je, da sem bebast.«
»Kaj drugega je bilo res težko reči. Pozabil si, da bi mi morali držati skupaj kakor člerii v verigi! Pozabil si, kdo so naši nasprotniki!« Hetori je zamahnil proti zgornjemu vigencu.
»Požgati ste mi hoteli!«
»Ne nori! Ko bi bilo tudi res, bi zažgali — zadrugi!« »Ne, ampak mojemu sinu!«
Hetori ni vedel, kaj bi odgovoril. S konico zlikanega škornja je razgrebel pesek po tleh. Potem je pogledal Dominiku naravnost v oči.
»Mi se pravzaprav nismo nikoli razumeli. Saj še nisi pozabil, Dominik, a? In če ti je težko delati skupaj z nami, Herder ;^ pripravljen kupiti tudi tvoje deleže.« Utihnil je in Čaka! Aaj bo rekel Dominik.
Dom'nik je stisnil ustnice. Spodnja, razcepljene od strela in modrikasta, mu je podrhtevala.
»Tudi o tem ste že govorili?« je vprašal in težko »tje aapa
»Treba je biti na vse pripravljen.«
»Prav,« je rekel Dominik. »Računajte. Čakajte. Preko mene ne morate. In Herder ne bo dobil mojih deležev, nlM! Prej je# njegove!«
»Kaj pa misliš!« ga je oholo zavrnil Hetori. V 9^ mu je zvenel prezir, ki ga je Dominik dobro razu*11^ Nehote se je ozrl proti zgornjemu vigencu. Jasno se g zavedel, da zdaj, ko je obdržal zase samo polovico o in so se kupci že privadili Družbe, ne bi mogel kljub" *
onim trem. Lani še, takrat je bilo drugače, letos — ne Ločila sta se s tisto vljudnostjo, za katero je
vsa ost3!
komaj prikrival prezir in sovraštvo. Ko je Dominik ^ sam, je zamišljeno pogledal proti Španovi fužini. Dlfljjj^ so mrtvi in sajasti togo strmeli proti nebu. Kakor 9r° ^ Ko bi se Družba ne usmilila fužine, bi kmalu dv°rl začele poraščati koprive.
Stoji, si je rekel Dominik. Doslej še nikoli ni V kratkem pa bo spet zagorelo v pečeh in fužina bo ^e |fl — za druge. Tudi zame. Moral bi se veseliti, ker bo de ^ zame, slovita Španova fužina. Vrag vedi, zakaj se1 ^ morem. Pri nas pa se dela noč in dan in se tudi ne tffi p veseliti. Zazde'o se mu je, da je bil mnogo srečne j^1-je še sam nabijal po naklu in ponoči zaskrbljeno P mišljal, kako bo plačal delavce, ko bo prišla plačilna bota. Vse skupaj ni več tako, kot bi moralo biti, J6Ja« mislil. Živo si je predočil Hetorijev ošabni obraz. * ^0 je bil zdaj spet natanko tak, kakor davno prej, ted^j. _ se je še opiral na Špana. Zdaj si je našel drugega. 1 ^ derja. In on jim ne more več kljubovati. Če se zc*rUr0d zoper njega, kdo ve, morebiti jim bo končno celo ^
1     prodal deleže, da se otrese Družbe in vsega. Res,
tO
bila poguba, toda. .. Dominik je pomislil na Pavla. ^ Vse skupaj mu bom dal iz rok. Naj se ubija, saj i se jaz tudi. Ko bo za njim toliko let dela, kot za m^ngl, bo vedel drugo o svetu, kot ve danes. Takrat bo &P° i« jo svet preklete umsagn. Eh ...