1876. Sestavljanje novega kokriškega mostu (železna konstrukcija) za zvezo kokriške in šenčurške ceste in otvoritev mostu za promet.
1883. Mesec julij zelo vroč. Že časopis je zaznamoval 4. julija rastočo vročino, ki je trajala v dneh cesarjevega bivanja na Kranjskem do 15. julija. Posebno vroče je bilo tiste dni, ko je bil cesar v Ljubljani. Na dan, ko je potoval cesar v Kamnik, Kranj, Lesce, Begunje in Bled (16. julija), je vstal že zjutraj mrzel veter, ki je vzdignil okoli poldne nevihto. Pri močnem dežju je prišel cesar v Kranj. Ob nevihti se je peljal z železnico v Lesce, odtod v Begunje in dalje na Bled. Proti večeru so bile že vse gore, celo nižji hrbti do dna pokriti s snegom, tako da so bili kresovi na parobkih močno ovirani. Ko so se peljali čez jezero k cerkvici na otok, so morali vzeti cesar in spremstvo plašče v ladjo. 17. julij (odpotovanje cesarjevo) je bil sicer jasen in zelo mrzel. To leto je umrl v Kranju knezoškof Vidmar.
1885.   Zidanje nove okrajne ceste proti Čirčičam. 1. septembra in 9. oktobra povodenj.
1886.   Pozno spomladi padli sneg je povzročil radi svoje teže mnogo škode v gozdovih, posebno so trpele smreke in borovci.
1887.   Zgodnja zima. Od 10. oktobra dalje viharno vreme. V gorah sneg, 1, novembra povodenj, posebno Kokra je narastla. Stranska poslopja mlina Lajh so bila v veliki nevarnosti in so se morala izprazniti. Kolo in mašinerija za izdelovanje cvekov je bila s poslopjem vred odplavljena. Vsa zima je bila neprijetna.
1888.   6. novembra je padel sneg, nakar je nastal hud mraz (7—90 R.). V enem tednu je sneg skopnel. Potem pa je nastopilo tako milo vreme, da so se solnčile že muhe na zidu.
1889.   4. januarja malo snega. 11. januarja ga je padlo 23 cm. Od 23. do 30. januarja mraz od 3 do 120 R,  3. in  4.  februarja  30 cm visok sneg, mraz je
MAKEDONSKA ZASTAVA: „SVOBODA ALI SMRT".
BOLGARI ŽENO TURŠKE VJETNIKE V STARO ZAGORO.
nato narastel do 80 R. 9. februarja'nevihta s snegom. 11., 24. in 25. februarja mraz od 10 —110 R. 18. in 19. marca mraz od 6—70 R. 22. marca nevihta od Triglava sem čez Karavanke. 16. aprila je padel 10 cm visok sneg. Dnevi nato so bili lepi a vetrovni.
1890.  Meseca avgusta je nastal hud vrtinčast veter, ki je napravil veliko škode v parku Tivoli pri Ljubljani. Najmočnejša listna kakor iglasta drevesa, 24—30 palcev debela, so bila ali izrvana ali pa zlomljena. Mnogo teh dreves je bilo zvitih kakor trta in podrtih. Ravnotako je pokončal več lepih drevesnih skupin v vrtu Tivoli. Istotako je bila škoda velika v Latterman-novem drevoredu, kjer so bili nekateri drevesni redovi tako pokončani, da sploh ne preostaja drugega, kakor da se zasade nanovo.
Orkan je šel mimo Kranja, pa ni napravil tu nobene škode, samo na polju je prevrnil par kozolcev. Pri Struževem je izdiral sadna drevesa. Obrnil se je nato proti Kamniku, kjer je pri Križu in Podgorju podrl več kozolcev.
Jesen je bila zelo suha in zato je od ozimine vzkalilo le nekaj zrnov. Večina pa je kalila šele po nekem poznem dežju v oktobru. Te kali pa je zapadel 28, oktobra sneg, nakar je nastopil mraz in to je povzročilo,  da je  setev pozebla,
1891.   Ker je ozimina pozebla, so morali posejati spomladi jaro žito. Več posestnikov se je pa zaneslo na to, da bo pozeblo žito še porastlo in zato niso posejavali. A ozimina se ni hotela popraviti in je bila tako žetev kaj neizdatna.
Vpliv vremena zadnje jeseni in nato zime kakor tudi slaba letina v nekaterih krajih sta povzročila naj-
—    475    —
61*