9
□ □
alpina

ALPINA PO DEVALVACIJI
Naša devalvacija (razvrednotenje denarja) je bila že dalj časa glasno napovedani. Morda je tudi tu. vzrok, da na celem gospodar -skem področju ni bilo tako izrazite reakcije. Ugibanja so bila različna, med njimi tudi ta, da tega ne smemo napraviti (spomnimo se odstopa podpredsednika ZTS)-in da to ni rešitev za naše gos-/^podarstvo. Pa smo se premislili in drugače ugotovili ter v januarju (23/1) zaprli vse pretoke denarja in razvrednotili. Začeli smo preračunavati slabe in dob're posledice. Dolgo časa - še celo sedaj ni znanih več važnih ele -centov bodoče gospodarske politike. Se vedno čakamo in spremlja -jno učinke teh sprememb.
Najvažnejša ugotovitev ( imeli mo celo obisk zveznega sekretar-;a za finance tov. Jank.a Smoleta ~o.1) je bila v tem: "Saj vi ste ^očan izvoznik, vi lahko samo pri iabite." To na prvi 'pogled res ~ako izgleda. Napovedim na ljubo .•mc res pričakovali, da bo--o-šta^_ .a boljša, vi : ja stimulacija za .zvoz, pa smo sedaj dovolj razočarani. Za zapadni izvoz smo že ;rej imeli 2 2 in 2 5% premijo na radni tečaj (nižjo za Zap. Evropo, višjo pa za Ameriko). Vzhod-li izvoz je prav tako imel svojo pospeševalno stopnjo tako, da smo prejeli za vsak izvožen vzhodni j tolar 12,5o din. S tem smo bili Tred devalvacijo kar zadovoljni.
iedan;e spremembe pa bistveno vp-.ivajo na nadaljnje gospodarjenje, Jradni tečaj dolarja je 15 ,oo din, lapadna stimulacija je sicer os-;ala, vendar je manjša in je za /ap. Evropo 15,oo din + 11%, za .smeriko pa 15 ,oo din + 14% za izvoženi dolar. S tem smo-prido^-. bili samo l,4o oz 1,47 din. Ta ^itJjuulaeija—pa_ j-e^ poleg tega ,
kar bom še Dojasnil, odločno premalo. Najhuje je bil prizadet uvoz.
jpovejmo odkrito: razvrednotenje je bilo-potrebno, še posebno kot ukrep zoper pretiran in nekontroliran uvoz. Sami smo lahko že dalj časa videli, da tako sproščen uvoz ne more prinesti tako nedisc5 pliniranemu gospodarstvu kot je pri nas, dolgega koc izredno slaboL_^._ stanje zunanjetrgovinske bilance.
Seveda pa n. smemo kar na splošno gledati na celotno industrijo z istimi očmi. Primarna industrija, ki pridobiva surovine in polproizvo -de, je lahko na boljšem. Mi, ki surovine in te « zr.	polr-roizvode, predelujemo / končno potrošno obliko, pa smo drugače prizadeti.Imeli smo in še imamo veliko uvoza . Rekel bi, da dosti preveč. Res, so materiali, ki jih naša industrija ne proizvaja in tu nimamo druge izbire. Res pa je tudi to, da smo se v času odprtega trga premalo ozirali na domače možnosti in tako črno sedaj še kako prizadeti. Za nas se je izvoz za 2o% podraiLil.^ So pa tu izjeme, ko je blago kupljeno po"znatno nižji ceni. Sledi še stopnja carine za večjo osnovo. Ne pozabimo vezave sredstev, ki pc-:.emj5akajo na realizacijo pri Narod nir-banki. S kreditnimi posli i-mamo velike težave. Pred devalva -cijo so bili v drugi polovici preteklega leta kot prva zelo ostra
mera zoper uvoz uvedeni pologi.V začetku 5o%, kasneje 3o% in nazadnje 2o% od vrednosri uvoženega blaga. Ta denar leži na banki preko 90 dni b™ez obresti in se po izteku tega časa počasi vrača. Tega denarja smo imeli na banki za 2,5 miljona din.
Po analizi, ki je bila napravljena, je stanje sledeče: smučarska, obutev kot naš skoraj edini zapadni izvozni artikel ostaja na i Jterru Več_^ kot 8o% materiala moramo uvoziti zanj. Dobiček Dri :* z\: o pokri-- va z izgubo pri uvozu, samo, da je treba še vrstcr~"ma£recev--vezati sred stva zanj', -car pa je spet negativ-
na posledica.
Dalje mi uvažamo materiale za vzhodni izvoz, ki je ostal na istem. Tečaj je 12,5o din. Tu smo zopet zelo razočarani. Uvoz^jnočno podraži proizvode, domače cene pa so tudi že poskočile za 4,5% (usnje in guma). Torej je vse na najlepši poti dviganja cen. Prišlo je nekaj olajšanja glede prometnega davka, efektov še nismo ugotovili, po oceni pa se ne bo kaj dosti poznalo.
Uvažamo pa končno tudi material za domači trg, kar pa nas vse skupaj navaja v edini možni izhod v si -tuaciji: da kar v največji možni meri zmanjšamo uvoz in z vsemi moč--mi poskušamo najti nadomestilo na" domačem tržišču kjer se le da.Tudi uvoz opreme je sedaj dražji. Stojimo torej pred dejstvom,da se v največji meri obrnemo vase in poiščemo vse možnosti, da znane tosledice devalvacije in ostalih ukrepov zmanjšamo na najnižjo možno m-sro.Zato smo dolžni vnesti disciplinirano in strogo poslovno ■jolit^ko, ker le tako bomo uspeš-ri. Sledijo pa še novi ukrepi, ki :e bočo usmerjeni drugam, kot v •osledno-gospodarjenje. če ne bo-,"0 znali vseh teh elementov seda-cpih novih gospodarskih pogojev cela uveljaviti, bomo rekli, da lllsmo sposobni. To pa ne velja sa-nt za nas, ampak za vse, ki smo '.ij so odgovorni za nadaljni_ sklad— ti in uspešni razvoj družbe.
a kratko, !<ot povzetek, pa lahko ^ečem, da je AL-TNA dovolj priza-ceta s ~omi spremembami in ne pre-o.tane drugo ko-, da se z dejstvi
s-rijazninio ,in Takoj" ostro—ukrepa--
ro.
I. R.
PRVA SEJA SVETA PRODAJNE MREŽE
Z novim..statutom podjetja-rtma-vsa—— ka enota združenega dela svoj svet. Takšen svet ima sedaj tudi prodaj-ra mreža. Prva seja sveta prodajne mreže je bila dne 14/1 1971. Svet je obravnaval plan prodajne mreže in podjetja za leto 1971.Na plan podjetja ni bilo pripomb, neka tere spremembe pa so bile izvršene v planu prodajne, .mreže. Mišljenja sveta je bilo, da je postavljeni plan prenizek. Sprejet je bil večji plan, katerega je svet že^-ra^de--lil po posamezmih—prodajalnah. Pri postavljanju plana posameznim prodajalnam, je svet imel za osnovo realizacijo v letu 197o in objek -tivne možnosti--povečanja prometa.
Za realizacijo postavljnega plana pa je potrebna večja proizvodnja. Iz plana podjetja je razvidno, da vseh. potrebnih- količin ne bomo-mog«-, li dobiti, ker je v letošnjem letu planiran velik izvoz. Manjkajoče količine bomo morali dobiti od tujih dobaviteljev in kooperantov.Kooperanti, ki bi morebiti izdelova— ,li naše modele, naj bodo kvalitetni proizvajalci, da bi izdelki bili enaki našim. O vseh morebitnih kooper ac i j ahr" j e-^rcrtn^ebrro—podrobno in pravočasno obveščati prodajalne glede—dobavnih, rokov in ostalo'.
V nadalnji razpravi je bilo govora glede odbire modelov tuje obutve. Tujim dobaviteljem je potrebno dati točne pogoje o dobavnih rokih, kvaliteti, reševanju--reklamacij i. t.d. že na konferenci pri odbiri njihovih modelov. Kdor ne bi upo -števal določil pogodbe naj v bodo-, če ne bi prišel v našo kolekcijo.
Svet je predlagal, naj se samo za leto 1971 procent za znižanje tuje obutve poveča, da bi čim hitreje ra^rprK3dali^tare_iaodel.e~ tu^ih-doba viteljev.
Naloge pred nami niso majhne. Zato je potrebno sleherno prizadevanje vseh članov prodajTne-.mreže, da bi zastavljene si naloge tudi uresrri— . /ili.
/
KAREL FLORJANCIČ preds.sveta OZD prodajne mreže
POŠKODBE PRI DELU V LETU 197 0
Število vseh poškodb na delovnih me stih je 57. Od tega jih je bilo v našeir. podjetju 47, v obratu Gorenja v as. pa 10.
7 primerjavi s prejšnjim letom je število poškodb pri delu porastlo za i;, kar pa lahko opravičimo s precejšnjim številom novo sprejetih de'av;ev. V podjetju je v letu 1970 nastopilo celo kar 22 9 novih delavce'.
lajpogostejše poškodbe so bile na Jeltvnem mestu ročno obrezrovan>e-( 61,
razkosmatenje (3), šivanje (3) , sekanje (3)..
Ti podatki se ne razlikujejo od istih podatkov iz leta 1969.
Najtežje poškodbe so bile na delov— _ nih mestih: strojno potolčenj-e, likanje usnja z vročim zrakom, izžleb ljanje notranjkov, strojno nanaša--nje lepila in stiskanje podplatov.
Med viri nezgod je na prvem mestu nož (8), sledijo pa mu: igla šiv. stroja (4), sponka (4), drobe<r~ma-teriala (3) in škarje (2).
Ta vrstni red virov poškodb se ponavlja za več let nazaj.
Vzroki za nezgode so bili: _2__prehitro delo 13
-	neprevidnost pri delu 13
-	pomanjkanje delovnih izkušenj 7
-	trd material	7
-	okvare na stroju 4
-	ostalo	13
Gornji podatki kažejo, da bi z malo več previdnosti—pri delu in s
_primernej šim tempom pr__
odpravili precej poškodb.
Največkrat so bile poškodovane roke in to kar v 47 primerih. Ta številka je skoraj še enkrat večja kot v letu 1969. Hkrati pa se je zmanjšalo število poškodb na ostalih delih telesa, ki so običajno težje narave kot poškodbe na rokah. Tako zdaj prevladujejo urezi, ubodi, manjše praske in udarci.
Pomanjkanje delovnih izkušenj je eden glavnih razlogov, da se—polko-—-luje veliko mladih delavcev. V letuJ^-e—s^-4^_4iQŽkodovalo kar 2 9 delavcev, ki so bili mlajši od 25 let.
Zanimiv je tudi podatek poškodo -vanih glede na kvalifikacijo. Poškoduje se veliko nekvalificiranih žensk (22) in polovico manj (lo) moških.
Med kvalificiranimi pa je bila slika obratna. Poškodovalo se je 15 kvalificiranih moških in le 3 kvalificirane ženske. Med "Visojco-kvali. fioiranimi pa sploh ni žensk. Tudi
ta podatek se iz leta v leto ne spreminja.
40 poškodovancev še ni imelo-poškodb pri delu, 17 pa jih je že imelo, in to eno ali več.
Poleg poškodb pri delu je bilo v letu 197 0 še 17 nesreč na poti na delo in z dela.
Ponesrečilo se je 8 mopedistov, 5 kolesarjev in 4 pešci. Med temi poškodovanci—močno prevladujejo ženske, saj se jih je poškodovalo— kar 14, moški pa le 3. Ta podatek kaže, da ženske počasneje reagi -rajo v nevarnih situacijah._na cesti.
Vzroki za te nezgode so:
-	poledenela pot	3
-	neprevidnost	3
-	nasuta pot	3 ^r-~mokra cesta 2
-	ostalo	6
Ti podatki kažejo, da uporabniki motornih vozil vse..premalo upošte-^yajO razmere na cesti.
Število izgubljenih dni zaradi poškodb v letu 197o znaša 783. Na ^no poškodbo odpade lo,5 dni zdravljenja. Število poškodovanih celavcev pri- delu znaša 4,2%,kar ;e veliko pod republiškim povprečjem. Eeveda pa nas to ne sme za -■peljati. V primerjavi z letom 196 9 se le ta procent povečal. Porast i.s. .1,2% v enem letu ob upošteva -r'){ povečanja števila zaposlenih n velik. Vseeno pa bo treba od -p.-^viti tis~e faktorje, ki vpli --a;o na ta porast. Tu mislim na looro sezna.-.janje novih delavcev . primernim račinom dela na n j i -iovih delovnih mestih. Od teh de-,avr.ev bi porem lahko zahtevali , ca bi upošte-ali navodila za var-io delo. Tc pa bi prav gotovo z-aanjšalo letni porast poškodovan-
cev
MARIJA KASTELEC
/2SHAVI IMACC TISOČ ŽELJA -301X1 SAMC SNQ !
SEMINARJI ZA PRODAJALCE NA TREBIJI
Pravkar-tečejo na
ji za naše prodajalce iz vse Jugoslavije, ki se jih bo v petih skupinah udeležilo kar 130 ljudi.
Kaj pravzaprav želimo doseči s tem?
-Prodajalci so prav tako člani-na—^ šega kolektiva, vendar so bili do sedaj zelo odrezani od matičnega podjetja. Zato je razumljivo, da niso čutili posebne pripadnosti Alpini. Prav gotovo iz - tega izvira tudi precej visoka fluktuacija v prodajni mreži.
2. Strokovno izpopolnjevanje je prodajalcem v trgovinah potrebno prav tako kot ostalim delavcem. Poznavanje praktične prodajne psihologije je za prodajalce neobhodno. Poznati morajo tudi ma-^_^.-teriale za izdelavo obutve, njihovo nego in čiščenje ter vrste izdelav. Tako informiran proda -jalec lahko kupcem svetuje in s tem pridobiva stalne stranke. Prav na teh temah pa j e-povdarek^^ '.-a seminarja.	"
^-3.. V program—seminar j a je vključen ""trudi ogled podjetja, kajti le malo prodajalcev je imelo priliko obiskati tovarno in se seznaniti z vodilnimi in drugimi delavci. Prav tako je pomembno ( po izjavah seminaristov), da se spoznajo prodajalci iz različnih prodajaln.
Za ilustracijo, ali smo na prav±~po-v t i, smo povpa,ašali-neJcaj_Judel^ž.en -cev za mnenje.
MIJATOVIČ MOMIR iz Zemuna: Zelo sem zadovoljen, ko sem spoznal, 1 da se nekdo zanima za nas in naše "probleme. Po tem seminarju čutim,da pr i padam. .Jknlek Lirvm-<Ln^maralno -odgo -^_^yomost za uspeh. 'Tudi, če bi senmj^^
ponudila prilika, da bi se zapo -slil drugje, bi odklonil, ker v Alpini vidim perspektivo.
Britanski marketing vključuje značilnosti evropskih tržišč in je diktiran z ekonomsko-socialnimi pogoji v določenih tržnih situacijah.
BREDA TAVČAR iz Škofje Loke:
Najbolj zanimivo je bilo predavanje o praktični, prodaj-ni. psihologiji. 0 tem bi morali vedeti še marsikaj. Prav tako je škoda, da zaradi omejenega časa nismo več izvedeli o materialih za izdelavo obutve, čiščenju in podobno.
RUZICA DIMITRIJEVIČ iz Splita:
^Cakj_seminar j i.-±> i-mora-L-i^biti—vsa
ko leto. Seminar je bil dokaj naboren, saj so bila predavanja 9
Ur dnevno, poleg tega pa je za 3
>
c)ni na programu tudi preveč tem.V proetem-času bi morali v prihod -nje poskrbeti, da bi se prodajalci med seboj in s člani kolektiva. še bolje spoznali.
Mislim, da so nam lahko te izjave vodilo in spodbuda za nadaljnje plariranje izobraževanja delavcev proajne mreže.
NEJKO PODOBNIK
Praksa marketinga se odvija na področju blaga in storitev široke potrošnje in na področju industrij -stih surovin.
^Strokovnjaki s področja marketinga so specialisti za posamezne dejav -nosti kot so razvoj proizvodov, oblikovanj e,embalaža, propagandni mediji, organizacija prodaje in di -stribucije, odnosi z javnostjo in javnim mnenjem, študijske raziskave, izvozni marketing.
Marketing je funkcija upravljanja, ki organizira in usmerja vse poslovne aktivnosti, ki so angažirane s procesom in pretvarj anj era potrošne ""—moči kupca v efektivno povpraševa -nje za specif ičnimi _pro izvod i in storitvami.
Marketing funkcija vključuje distribucijo proizvodov in storitev kon -čnemu postošn.iku ali distribucijo blaga predelovalni industriji. Namen pa j e doseči plapdj?ani...dobiček ali drugi predvideni cilj , ki ga podje--trj-e-'pos-tav i.
Prevedeno iz BRITISCH INDUSTRIAL MARKETING -Association National Secretary
OBČNI ZBOR SINDIKATA IN STALIŠČE OB DEVALVACIJI
KRKETING V VELIKI BRITANIJI
!
"r^aksa marketinga je v angleški .ndustri j i relativno mlada. Razvoj larketir.ga se je v Veliki Britani-
i začel po drugi svetovni vojni, 50 vzora ameriškega marketinga. V ypapvem Razmahu pa deluje šele 15
Dne 17.1.1971 je bil občni zbor sindikalne organizacije ALPINE Ziri.
~—Udeležba na občnem zboru je bila zadovoljiva, zbora pa so se poleg delegatov udeležili tudi predstavniki Občinskega sindikalnega sveta, kakor tudi vodilni delavci podjetja tako, da je lahko zbor potekal v pravem vzdušju .in so bili razgovori na zadovoljivi višini. Če na krat
ko povzamemo vprašanja in zahteve vabljenih delegatov, vidimo , da se člani sindikata, kakor tudi vsi člani kolektiva ne zanimajo več samo za stvari, ki jih je sindikat do sedaj delal, ampak se upravičeno postavlja zahteva , da naj bo dolžnost in pravica sindikata sodelovanje pri samoupravljanju in pri reševanju problemov,ki se dnevno pojavljajo v kolektivu. Nekateri člani kolektiva niso pra vilno seznanjeni s tem, kako se uporablja članarina, ki je vir do hodka sindikalne organizacije.Zato je potrebno, da s tega mesta pojasnimo, da samo 4o% tega zneska ostane doma, 60% pa se odvaja občini, od tam pa delno Republiki in Zvezi. Glavnino stroškov pa nosi sindikat za godbeno sekcijo , moški pevski zbor Alpine, letovanja v Umagu itd.-
Kakor običajno je bil tudi tokrat na zboru izvoljen nov upravni odbor 13. članov in 3 članski nad -zorni odbor. Imena članov so bila objavljena po zvočniku, zato ni potrebno, da jih tu še enkrat navajamo. Novi odbor naj bi po svojih možnostih poskušal izpolniti zaupanje članov kolektiva in naj bo vedno pripravljen zagovarjati stališča delavcev, v kolikor so ta stališča pravilno-usmerjena k taki politiki, ki naj bi nam zagotovila trdnejši obstoj v borbi za osvcjanje tržišča in boljše gospodarjenje.
Fa poglejmo Še kakšna so stališča in nal-.ge sindikatov v novem si -?temu gospodarjenja.
SevalvacLja - beseda, ki se je vsi upravičeno bojimo. Smatramo,da je tč pomemben ukrep nastal zato, da D i vzpostavili porušeno ravnotežje jugoslovanskega gospodarstva, verjetno ta je premalo prizade -van; v tc.j smeri, kakšne posledice x> imela devalvacija na socialne odnose in standard. Največ so-c'ainih in političnih problemov , bodo neizogibni, lahko priča -iujemt) v industrijskih središčih, jlasti če je njihova industrija
vezana na .uvoz reprodukcijskega materiala. Porast cen, ki sledi po -stopoma vsaki devalvaciji, se kaže v vseh oblikah potrošnje.Pozitivni učinek devalvacije pa je odvisen zlasti od večje družbene produktivnosti dela, ki jo moramo vzpodbujati na vseh ravneh. Ali smo tu v AL-PINI dovolj storili, ali smo poiska-^ li vse možnosti, da gremo po tej poti? To se pravi, da moramo pogledati, kaj je z našo produktivnostjo, organizacijo dela, izkoriščanjem kapacitet, skratka, kaj lahko storimo za racionalne j še gospodar j-errpe . Vemo , da je to mnogo težje kot pa--<ivie_ niti cene, je pa zanesljiva pot k stabilizacij i.
Ker so cene vedno v središču pozornosti in debat med sloji z nizkimi osebnimi dohodki je veliko, še ne -"kaj misli glede cen. Smatramo, da bodo družbeni organi nosili izredno odgovornost, ko bodo odločali o politiki cen. Gre za odločitev, s kak^___ šnim tempom, obsegom in na podlagi kakšnih analiz se bodo odločali za korekturo cen. Še zlasti so pomembne cene proizvodov in storitev,ki z verižno reakcijo povzročajo splošno naraščanje cen in pa cene tistih proizvodov, katerih naglo povečanje bi neposredno ogrozilo življenski standard do take mere,da bi se zaostrili socialni konflikti. Iz tega stališča smatramo, da so že na -javlj ene podražitve neposredno po devalvaciji za elektriko, gorivo , —prometne in PTT storitve neutemeljene in neprimerne. Pri zaščiti delav^__
cev z najnižjimi osebnimi dohodki je treba vztrajati na zagotavlja -nju minimuma, čigar višino je treba realneje oceniti. Ni ta meja v vseh primerih enaka, vendar spodnja meja 80.000.- S din že postaja prenizka. Čeprav taka politika nosi težnjo zmanjševati upravičene razpone, je v taki situaciji nujna. Zato je tudi odbOr sindikata Alpine na svoji prvi redni seji podal predloge in ^talLi&ča k novemu tarifnemu pravil— niku,
Kakor vidimo je današnja situacija zelo resna in bo potrebno veliko na.^ porov, da bo stabilizacija uspela.
Ni prav, da nosijo največje breme nepravilnega gospodarjenja tisti, ki komaj živijo z nizkimi osebnimi dohodki, ampak bi morali nositi odgovornost tisti, ki držijo v rokah vajeti in odločajo o usodi e-konomskega gospodarstva.
S. C.
SEJEM MODE V LJUBLJANI
V dneh od 16. do 24. januarja je bil v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču že šestnajstič zaporedoma sejem mode pod nazivom MODA
71.
Sodelovalo je 18o razstavljavcev, -^OG tega je razstavljalo konfekci-jfc kar 115 tovarn, metrsko blago 48 tovarn, proizvajalcev kože in obutve pa je bilo 11, 6 razstav -1'alcev pa je razstavljalo razne m'jdne dodatke.
Letos so na tem sejmu prvič podelili priznanja "Zlate zmajčke" za rajboljše modne dosežke, ki jih je podelil Center za sodobno oblačenje iz Ljubljane. Zanimivo je, da "o vsa priznanja prejeli le proizvajalci konfekcije in metrskega blaga, medtem, ko obutvena industrija ni prišla v poštev - menda za pači slabih razstavi j enih. Jcalek-—
ci za smučarske čevlje, za katere so se zanimali.predvsem smučarji.
Razstavijalci konfekcije so največ modelov prikazali v maxi in midi dolžinah. Pri barvah pa so prevladovale predvsem barve naravnega lanu, rjasto.rjave barve ter barve reč nega proda. Na splošno lahko rečemo-, da je sejem mode uspel predvsem za proizvajalce konfekcije in tekstila. Obutvena industrija pa je bila to pot potisnjena na stran, kar se je posebej pokazalo pri delitvi Zlatih zmaj čkov.
nas je bil sejem pomemben predvsem zato, ker smo razstavljali modele, ki se bodo to sezono tudi prodajali ter obenem vodili tudi anketo o tem, kateri modeli so potrošnikom najbolj_ -vseč in kateri manj . Ko_ rezultati ankete, bomo imeli lep vpogled na to, kaj si ljudje želijo in kaj ne. Da bodo ti rezultati precej realni nam gaivsntira že to, da je bilo izpolnjenih preko 15oo anketnih lističev.
Da je za modo pri vas veliko zanimanje nam pove že to, da si je sejem v 10 dneh v Ljubljani ogledalo preko 60.000 ljudi, ki so prišli iz vseh delov Slovenije, pa tudi iz drugih republik je bilo precej obiskovalcev .
MIHA G0VEKAR
KADROVSKE NOVICE
/1PINA je imela svoj razstavni pro *tor v paviljonu Jurček, skupno še i Pekom, Ledo, Koštano, Jadran -✓Cicibanom, Borcem Travnik in Zmago ' ljubi jana. Od vseh naštetih sta rajboljšo kolekcijo predstavila ?avno Alpina in Peko, medtem ko it a proizvajalca modne ženske obut 'e Leda in Koštana to pot z modeli nekoliko zaostajala. Pri nas so že •bo tradiciji največ zanimanja ime-.i smučarski čevlji ter grupa san dal, narejena v barvah, ki bodo :o sezono moderne. Poleg tega smo Imeli razstavljeni tudi dve tcrrbi-
V	januarju ni bilo večjih kadrovskih sprememb. Na novo smo zaposlili pet delavcev, z delom pa so prenehali trije delavci.
V	obratu v Zireh smo zaposlili: Kle-menčič Frančiško, Kristan Ivanko,Jereb Sonjo in Poljanec Vojka kot priučene delavce, Sršen Draga pa v administraciji kot gradbenega tehnika - pripravnika.
Delovno razmerje je prenehalo Kopač Jožetu v prodajnem oddelku. V prodajni mreži pa je prenehalo delo Stanonik Anici iz Škofje Loke. kič Aiši iz Sarajeva.
V obratu v Gorenji vasi v preteklem mesecu nismo sprejeli novih delavcev, niti ni bilo primerov prenehanja dela.
Skupno smo imeli ob koncu januarja zaposlenih 1356 delavcev.
A. F.
PRAVI URBANIZEM ZA ZIRI
Nekaj časa se že nismo lotili domačega kraja. Misli in skrbi imamo res obrnjene v reševanje tekočih problemov in v dohajanje vsem spremembam, ki nam spreminjajo poslovno podobo.
Približuje se pomlad. Mnogokaterim ^o misli že naprej : zidati bo tre-ča, urediti bodo morali administra ■iivne posle okrog lokacij , dovo. -Ljehj, načrtov in seveda denarja . ^enar bo počasi zgubljal na vrednosti, to že vemo. Najbolje bo pri Xranke in redne zaslužke spremeniti v bredmetno, koristno in stalno naložbo. Nekaj besed naj velja raz-7 o Mi kraja. Krivi smo mi v Žireh, ca' si je razvoj sam utiral pot. lir' naenkrat srno se zalotili ,da ni ve tairo v redu, da je vse preveč p svoje, brez kontrole, brez re-ti.
urbanizmu smo večkrat že govorici, in celo odločali. Eden od šir-/ sestankov krajevne skupnosti n najvišjih predstavnikov občine ,3 dal osnovni in važni zaključek bilo je jeseni 197o) , da odslej ;tcparao v disciplinirano obdobje rjanizacije in zidanja novih ob-sktov. Bili smo enotni, čeprav no vedeli, da ne "o tako enostav-
fiti da to velja nam. Tekle sc tiprave, pritegnili smo tudi kranj fto podjetje, ki se je z zanimanjem iftilo dela. Istočasno smo imeli dloino misel, da je sedaj zadnji
čas, da določimo kraju bodočo podobo ali enostavneje - razvoj.
Za Ziri mora biti zelo važno, kakšno mesto si bomo pridobili v nadaljnjem razvoju Slovenije, še posebej , ker smo oddaljeni od najvaž -nejših tokov in ciljev. Smo geografsko oddaljeni od centrov, zato pa j^ sedaj čas, da ponovno odločno spregovorimo o naši prihodnji usodi.
Prva ugotovitev mora biti, zelo logično, to, da se moramo zavedati dejstva: za kraj smo prvenstveno od 'govorni tisti, ki v kraju delamo in ""^"živimo. Od nas sedaj zavisi, kaj smo sposobni napraviti in kje bomo iskali opore in idej. Idej, lahko rečem, da ne manjka. Manjka morda splošna složnost, ki pa je odvisna od postavljenih skupnih ciljev. Te cilje pa moramo vsaj delno poznati. Poglejmo! Geografsko smo torej malo prikrajšani. Možnosti stika z okolico so Velike, lahko rečem kar izzivalne. Smo na pokrajinski tro -meji. Kaj vse smo že govorili o skup nih možnostih in perspektivah in to s Primorsko in Notranjsko. Manjka povezava. Povezava je odvisna od ljudi in interesov, ki so prisotni. Manjka cesta, boste rekli ! Nova-mo—-derna avtocesta se dela. Dobila bo svoje priključke, glavne in razbremenilne. Možnosti so živijenske.Ved no smo tudi ugotavljali, da kraj nudi po svoji legi mnoge možnosti za turizem, šport, rekreacijo.Kako je bila lepa ugotovitev, da smo se zelo enotno izrekli za samoprispevek. To bo breme, vendar edina pot, da nekaj napravimo. Mislim,, da ljudje svojo osebno iniciativo lepo kažejo z individualno gradnjo. Treba je te sposobnosti še usmeriti v prid skupnim interesom, ki so v tem, da Ziri rastejo in dobijo novo podobo mesta. Kaj vse nam še manjka, to vsi vemo. Poznamo trgovine,ki so ...raztresene po kraju, poznamo gostthn-^ ske obrate, ki ne zadovoljujejo naših potreb, vemo, da se dejansko nič pametnega ne naredi, da vse skupaj ostaja po starem. Nujno bi rabili močno krajevno skupnost, organizirano,s smislom za sedanje zah
teve kraja. Medtem, ko sorodni kra ji rastejo, se razvijajo, mi ugo-~ tavljamo, da ostajamo pri starem. Vrsta kritik in resničnih dejstev navaja človeka, da se vpraša kaj je treba storiti, ker čas ne dela v našo korist.
Nekje se pa vendar moramo lotiti ! Osebno in še dovolj je takih, ki smo enotno prepričani, da moramo začeti z urbanizmom. Ne urbanizmom, ki bi se začel in končal z zazidalnim načrtom, ampak z urbanizmom,ki bi dal bodočo organizirano podobo kraju z vsemi gospodarsko-ekonom -skimi družbenimi rešitvami. Tu moramo začeti in vztrajati, ker je razvoj kraja odvisen samo od tega, da se mu predvidijo vse možnosti in realne poti ter povezava s svetom, ki je za nas zelo važna. Tako smo bili prepričani in razvilo se je zelo uspešno sodelovanje s kranjskim Projektivni podjetjem, kjer je glavni projektant Danilo Oblak,dipl. ing.arh., ki je domačin in ga dobro poznamo.
Zgodovina pove marsikaj in če ne drugega, moramo vzeti iz izročila vsaj tisto, kar je za nas lahko poučno. Urbanizem je bil v Zireh odvisen od ljubljanskega podjetja.Kot laik vem samo to, da imamo sedaj dosti kritično stanje. Po spremembi družbeno-teritorialne pripadnosti spadamo sedaj spet pod njihovo območje, ker je isto podjetje odgovorno za urbanizacijo v loški občini. Na skupščini občine sem pove -dal, da je za nas še kako važno,kdo yrbanizdra žiri in da tu ni sedaj Čel;a po samostojnosti ali svoji politiki, ampak po disciplini, ki ima občinski urbanizem in ki bi ga izvajalo kranjsko podjetje,kjer ^ta dva žirovska strokovnjaka, v prvi vrsti Danilo Oblak kot urba -nist. Osebno sem prepričan, da je „ tak urbanizem, kot sem ga omenil , £peha delati z dušo, kot rečemo in Mer se upoštevajo vse možnosti,ki so pa za marsikaterega tujca malo <rugačne. Čre se nam tudi za to,da angažiramo domače-strokovnjake, ki
dela;o izven kraja, pa ga poznajo
/ /
in živijo z njim. Poleg tega sem o-menjal iniciativo v samem kraju.Pri taki temeljiti urbanizaciji, za katero smo se odločili, je potrebno sodelovanje odločilnih faktorjev kraja, ker s tem dejansko načrtujemo lastno prihodnost. Ne morem pa se strinjati z dejstvom, da urbaniziramo Žiri po neki šabloni, samo, da bo narejeno. Na zadnji skupščini občine je bilo dano zagotovilo, da bo skupščina o tem še razpravljala in da se bodo stvari ugodno rešile.
Čas hitro teče. Tov. Danilo Oblak, dipl.ing.arh. je imel na zadnjem sestanku razširjene seje Krajevne skupnosti, kjer so sodelovali najvišji občinski predstavniki, načrt prvih posegov v kraj, vendar smo se razšli brez zaključka. Alpina in tudi ostala podjetja so pla£ala~_srr~"~ liden znesek v prid izmeri, kot osnovo za urbanizem kraja. Zato pa tudi vztrajamo, da se dela temeljito in tako, kot bo za kraj najbolj prav.
Dosedanje izkušnje, tekoči problemi in izgledi za prihodnost privedejo do prepričanja, da se tu gre za pomembno dejanje. Smatram pa za zelo važno, če ne za odločilno, da urbanizem Žirov prevzame kranjsko podjetje, ki se je sedaj že močno angažiralo in s katerimi smo nedvomno našli pravo smer ter dobro povezavo, kar pa največ pomeni.
Torej na kratko povedano: smo za urbanizem, pravi urbanizem z disciplino, pri katerem tudi mi sodelujemo, ker smo zanj življensko.....zainteresirani. Hočemo, da je to teamsko delo, v prid hitr^šemu razvoju kraja, specifičnega po svoji legi in utripu .
I. R.
Poročeni v januarju:
SPAROVEC IVO, JEREB MARIJA (2581)
čestitamo !
NOVO V ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU DELAVCEV
po statutu Skupnosti zdravstvene-ga zavarovanja delavcev Kranj_
37. in 38. člen:
stila osebnega dohodka zaradi nege le, če to nujno zahteva zdravstveno stanje otroka in če ni druge o^ be v družini, ki bi bila primerna za nego.
57. člen :	*
Zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 18. leta starosti, ki je prijavljena zavodu za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za de lo začasno ni mogoče zagotoviti za poslitve, obsega te-le oblike zdrav stvenega varstva:
-	sistematične preglede, varstvo in zdravljenje zob,
-	preprečevanje, zatiranje in zdrav ljenje revmatične mrzlice,
j—prcrtetične in rehabilitacij ske
ukrepe pri okvari vida, pri-ano-_
malijah vida, in sluha ter pri (prtopedskih anomalijah in deformacijah .
Nadomestilo osebnega dohodka zaradi nege družinskega-člana od 31. dni dalje, odobri v izjemnih primerih IZVRŠILNI ODBOR (skupnosti) na podlagi mnenja zdravniške komisije. Nadomestilo je za posamezni primer možno odobriti največ za 90 dni; pripada samo za nego ožjih družinskih članov, to je zakonca. jji-xrtrak~-
65. člen:
:2. člen:

Nadomestilo zaradi nege otroka,sta ?ega do pet let, gre od prvega dne
breme SKUPNOSTI (socialnega._za-arovanja), pripada pa največ do o dni v posameznem primeru.
4. člen:
—Višino nadomestila zaradi bolezni, nesreče pri delu in poklicne bolez^-ni - za prvih 3o dni - določi de -lovna organizacija; izplača se v njeno breme.
To nadomestilo ne more biti manjše kot 60% od osnove (povprečni osebni dohodek za preteklo leto) in ne manjše ocLm-j ni.rnalnega^osabriega^do-—^ "~hodka.
67. člen:
Zavarovalna doba (za nezmanjšano ačomestilo) to je najmanj 3 mese-e orez prekinitev oziroma 6 mese-av s prekinitvami v zadnjih 12 me-roih pred nastoponr~primera ,ki da-f ^zavarovancu pravico do nadome -čila.
primerih zadržanosti z dela za-adi IZOLACIJE, SPREMSTVA, NESREČE
DELU in POKLICNE BOLEZNI, se "S zahteva predhodna zavarovalna obč.
S. Člen:
Zavarovancu, ki se zdravi v stacionarnem zdravstvenem zavodu (bolnica, zdravilišče) se zmanjša nadomestilo za 2 0%, če nima družinskih --članov, katere bi moral vzdrževati. To se pravi, da mu pripada nezmanjšano nadomestilo (boleznina), če mora vzdrževati vsaj enega družin -skega člana.
idomestllc osebnega dohodka ob ne— ovanju ctroka do starosti---tren vt se očo.-.vi največ do 30 dni v osam^znem primeru.
',a7arc'var.ec ima pravico do nadome-
0TR0SKI DODATEK
Po zakonu o dolc^itvi^premo-žen-jake ga cenzusa za otroški dodatek in vl~ šini otroškega dodatka v letu 1971 (ur.list SRS št. 46 z dne 2o/12 7o) , pripada otr. dodatek od 1. januarja^. 1971 dalje:
1. če_,os-ebni—dohodek^-ia^-dalov-nega
razmerja za leto 1970 n e presega 760,00 din mesečno na člana družine,
2.	če dohodek iz kmetijstva ne presega 137,00 din letno na člana družine,
3.	če dohodek od samostojnega op -ravljanja obrtnih dejavnosti ne presega 137,00 din mesečno na člana družine.
Otroški dodatek znaša 7 0,00 din za 1.otroka, za vsakega naslednjega otroka pa po 95,00 din mesečno.
Pros i m o vse zakonce upravi -čencev otroškega dodatka, ki niso zaposleni v našem podjetju, da po možnosti TAKOJ, NAJKASNEJE PA DO 24. februarja 1971 prinesejo v kadrovski oddelek potrdila o svojem osebnem dohodku za leto 1970.
Dokler ne bo pristojni komunalni zavod za socialno zavarovanje ugotovil upravičenosti do otroškega dodafka po novem zakonu, bodo vsi upravičenci le-tega prejemali v enaki višini kot do konca preteklega leta, nato bo napravljen obračun izplačil. .
Jelica Diklič
/
i
/
J__
JLOVEK - ALKOHOL - DELO
1 ;--
kislim, da ne bom povedala nič novega, če povem, da alkoholizem tudi v našem podjetju predstavlja problem, ki ga ne smemo puščati ob Strani. Tu ne mislim govoriti o alkoholikih, ampak bi rada prikazala nekaj dejstev, ki se prikažejo pri
'^cfnosu alkoholik - delo. • »
(<o človek zaužije alkohol, ta prehaja takoj v kri in po krvi priha-... ^ja do vseh delov telesa. Iz telesa
se izloči šele po 8 - 10 urah.Zato so mnogi zmotnega mnenja, ko mislijo, da so prišli "trezni" na delo, če so uživali alkohol xe prejšnji večer - zjutraj t.j. pred delom pa ne. Posledice, ki se kažejo pri človeku, ki je zaužil preveč alkohola so: gibi in refleksi (reakcija na dražljaje) so počasnejši, moteno je trezno mišljenje ter ravnotežje.
Za varno opravljanje dela pa so bistvene važnesti: hitri refleksi, trezno mišljenje in gibčnost. Tega pa alkoholiki zaradi pogostega uživanja alkohola nimajo. Dostikrat se znajde delavec v nevarni situaciji, iz katere se reši le s hitro presojo situacije in hitro reakcijo. če delavec tega ni sposoben (kar velja za alkoholika), potem take nevarne situacije vodijo v nezgodo pri delu, ki ima za izid tem težjo poškodbo j čim počasneje je delavec uspel presoditi nevarnost v kateri se je znašel. Zato je pravilna izbira delavca na delovno mesto, ki vključuje nevarnosti(kot so nevaren stroj, nevarno ročno orodje itd.), izrednega pomena. Jasno je, da del, kjer je povečana možnost za poškodbe ne smemo zaupati alkoholiku. Prav tako niso redke premestitve delavcev,ki že delajo na takih delovnih mestih, na druga - manj zahtevna oziroma nevarna dela. Vse to pa privede do skrhanja medsebojnih odnosov med delavcem in mojstrom.
Drugo dejstvo je, da delavci,ki prihajajo na delo z "mačkom", nimajo dobre storilnosti. Pogosto pa aara-di prekomernega uživanja alkohola tudi zbolijo in tako pogosto izostanejo z dela. Zaradi tega se vodje in organizatorji dela bojijo imeti med svojimi delavci alkoholike, če pa jih imajo potem so pogosto premeščeni z enega na drugo delo.Izostanki alkoholikov, pa naj bodo to "plavi" ali "koriščenje dopusta" (samo pri tistih, ki so še toliko samo -kritični, da se zavedajo, da ne morejo delati v takem stanju) pomenijo za vodje dela težave, saj je težko dobiti delavca v trenutku, ko bi delovni proces moral že steči. Končno
pa ti izostanki pomenijo škodo za celoten kolektiv.Alkoholiki pa čutijo, da so zaradi stalnega premeščanja prizadeti, nikoli pa pri tem ne priznajo svoje krivde. Vse to pa poslabšuje medsebojne-odno-se-.
-Alkoholik le redko uspe dočakati redno upokojitev na delovnem mes-tu-Njegovo slabo zdravstveno stanje .ga običajno že mnogo prej prisili v invalidsko upokojitev.
Končno pa ne moremo mimo dejstva, da so prizadete tudi družine alkoholikov. Urejene družinske razmere so predpogoj za visoko storilnost jpri delu. Tako tudi člani družin 'alkoholikov na svojem delovnem.jne-stu ne-morejo doseči tiste storilnosti, kot bi jo sicer, če bi živeli v urejenem družinskem okolju.
OD TU IN TAM
čevlji iz umetnega usnja - imitacije kače za hčerko Kosigma
V Diiseldorfu v Zapadni Nemčiji so obiskali strojarno in čevljarno veliki politični ljudje Gromiko in Kosigin. Prvi je imel s seboj ženo, drugi pa hčerko. Ko je gospa Gromiko obuvala nizke pripravne čevlje, se je hčer Kosigin* odločila za zaprte čevlje iz umetnega usnja - imitacije kače.
Ko je hčerka ministra za zunanje zadeve Schella spremljala visoke goste na letališče, so ji podarili krznen plašč (dobra menjava).
Vir: Foto shoe
Prikazala sem samo nekaj-problemov, ki so v zvezi z odnosom alkoholik-— cielo najbolj pereči. Mislim,da bi :e mnogim lahko izognili, če. bi cobronamerni nasveti za zdravije -r.je ne naleteli na zaprta ušesa. 7oda, če bi vsakdo od.njih samo domislil,-koliko neurejenih medsebojnih odnosov na delu in v družini bi bilo odpravljenih, bi te na-s"ete jemal resneje.
M. K.
Naj gre sonce iz izložbe v ujetništva
Tokio. Japonski strokovnjaki so s kemično snovjo pobarvali steklo, ki je ostalo ravno tako prozorno, imelo pa j/e .lastnost, da sončni žarki niso prodirali na razstavljene pred-mete. Vemo pa,.,da sončni žarki delajo škodo na razstavljenih predmetih. Uspeh se je vsekakor pokazal. Vendar je steklo potemnelo, ker je nastala na premazu električna sončna energija. Problem so začeli reševa-
x---tako, da bodo napravili sončne
/	baterije in energijo izkoristili za
-^razsvetljavo izložbe in to še v večih barvnih niansah. Rešena bosta dva rroblema: zastonj električna energija za razsvetljavo izložbe in odpravljena bo škoda, ki jo napravi j a j o sončni žarki na razstavljenih predme--ih v izložbi.	vi Foto shoe
>
Gabor Damenschuhfabrik - uspeh s sintetičnim usnjem
Zaho:nonemška skupina Gabor je v letu 197o kljub negotTJVemu-^položaju na
i^rgi povečala promet za 36% na 93,4 milij. DM, proizvodnja se je poveča--
la ia 19,4%. Dnevna proizvodnja je dosegla 17.ooo parov čevljev, letos precvidevajo proizvodnjo 2o.ooo parov dnevno in promet v višini loo milij. pM. Delež sintetičnega usnja za gornji del obutve je dosegel lani le	Izvoz skupine se je povečal od 4o na 45,5% proizvodnje. (TA)
Vir: Frankfurter^llgeme±ne_-25>-^, 3.2.1971
- 13
i
MODA V SVETU
Moda je področje, ki ga številni
__^Strokovnjaki vedno bolj proučujejo. Od nje živi mnogo ljudi in za mnoga podjetja je lahko usodno, če ne spremljajo dogajanja v njej.Potrošnik želi biti oblečen moderno in bo dal denar za stvari, ki so mu všeč. Temu se moramo podrediti tudi mi.
^Danes si oglejmo nekaj usmeritev v svetovni ženski modi, prihodnjič pa se bomo ustavili pri ženskih čev ljih.
Ženska moda
Čeprav so polemike o dolžini kril ^-JLekoliko mirnejše, je situacija še vedno nesigurna.. Obstojajo v glavnem tri dolžine:
1.	Pokrito koleno (chanel) - ta dolžina je najbolj sprejemljiva za širše množice.
2.	Do ..sredine meč (midi)-za plašče— in bolj avantgardne—obleke .
3.	^axi za večerne modele in mla -dino.
/ {.
j
£er so krila teh dolžin—za poletj-e-Hekoliko nepraktična, se zopet uveljavljajo kratke hlače v raznih variantah - zlasti za mlade in vitke. Sploh so se uveljavile hlačne kombinacije kot izhod v dilemi o dol-jinah kril. Postale so obvezen del garderobe, bodisi klasične široke jolge hlačey knikers hlače (pumpa-—''rice) ali pa gaucho hlače (dolge • čo pod kolena, spodaj široke).
kostimi so dobili k dolgemu krilu ki se pogosto zapenja po sredini, čli pa pri strani) kratke jopice -io pasu. Modne hiše močno forsirajo -udi pelerine in kapuce. Zelo se u-'eljavljajo zopet krila in bluze v aktualnih modnih izvedbah - s poudarjenim pasom. Priljubljeni so
klasični safari (v stilu afriških lovcev) in blazer kroji. Plašči -— so vse bolj barvno pestri - potiskar— ni, ali pa v jacquard vzorcih.
i
Na skoraj vodilnem mestu so usnjena oblačila, pogosto v western stilu - z zakovicami in resami . Ma j i-— ce in obleke pa so poslikane s pop motivi: metulji, zvezde, ptiči, oblaki itd.
Romantične obleke so v stilu sta -rih mam. Tudi zavzemajo važen položaj v sedanji modi, saj so kar-prijetne s čipkami, robčki, volančki in nabranimi rokavi. Folklora je še vedno aktualna, pozimi zlasti ruski vpliv: tiskane ali vezene burdu-re, krznene obrobe in dodatki. K Vsemu temu so škorrrji obvezno_dopol— riilo.
Na splošno so zastopane tri smeri:
1. Mehka, ovijajoča oblačila, ki rahlo poudarjajo-telo, predvsem iz jerseya.	\
—športno klasična v stilu: Safari, chemisier, trench - kot prak-^. tične dnevne obleke ( iz grobega platna.
3. Individualno romantične obleke z mnogimi elementi folklore —tudi v kmečkem stilu.	\
V
še nadalje je poudarjena naravna linija telesa. Obleke se nosijo pogosto brez spodnjega perila in včasih, na žalost, tudi brez čevljev.
V barvni skali je pričakovati izbruh svetlih, živih, pop barv po nadvladi temnih, pridušenih tonov.
DUŠA MESEC
DOPISUJTE V "DELO, ŽIVLJENJE"
PROMETNE NESREČE V PORASTU
Iz poročila Postaje milice škofj a Loka za čas od 1/1 1969 do'31/lr-197o
Namesto uvoda nekaj podatkov za področje naše občine:
a) število prometnih nesreč	737 od tega:
-samo z materialno škodo	545
-telesno poškodovanih	180
-	s smrtnim izidom	12
b>-rra j pogoste j Ai-^vzrolor—pa^rmetT hi_h ^ nesreč
-	prevelika hitrost	197
-	izsiljevanje prednosti	133
-	vinjenost	111
-	pstali vzroki	296
Za v&rnost v prometu, gledano s širšega stališča, so karaJcteristi--~-črri--~'trrij-e-_osnov ni_element i :
-	s~anje vozila
-	rcanje vozišča in
-	stanje voznika
Obravnavali bomo predvsem zadnja <fva elementa:
1. STANJE VOZIŠČA - KARAMBOLNE TOČ— \E
Postaja milice Škofja loka vodi o :romeTnih nesrečah evidenco na po-■:ebnen zemljevidu, iz katerega je ■azvičnc, kje se dogajajo promeir-e nesreče—naj pogoste j e .
/
.a prvem mestu je križišče pri petrol" servisu v Škofj i Loki z nesrečami, na drugem pa je Log 21 nesrečami, slede Gorenja vas 18 nesrečami, četrto mesto si yele mostna ožina v "Traškem grab-, Ljubljanska cesta od "Plevne" o "JKovača" in Gorenja vas - Rete-e š po 17 nesrečami, na petem metu je naselje češnjica (nevarne :ožitve) s 15 nesrečami, slede jim laselje Vešter s 14 nesrečami, Pod
gora (ovinki) s 13 nesrečami, "Bu-kovško polje" z 12 nesrečami, Selo-Žiri z 11 nesrečami (podatki samo od 1/1 1970 - 31/10 1970) in križišče na "Plevni" z 10 nesrečami.
Prometne nesreče s s mi'- * , on inem porastu. V ieiu 1969 jih je bilo—v letu 19TO~trt^-ai^l0; pa že 7. Za skrbi jjij-oče-pri teh nesrečah je, da jih je bilo kar 8 za-radi-alkoholiziranostizvoznikov, le 4 pa iz dragih—vzrokov.
2. STANJE VOZNIKA - ČLOVEK V PROMETU, IN NJEGOVE PSIHOFIZIOLOŠ-KE LASTNOSTI
_človek se udejstvuje v cestnem prometu z vsemi prednostmi in pomanjkljivostmi svoje narave, s svojo
življensko preteklostjo in sedanjo-__J
stjo, pa tudi s sposobnostjo, da primerno ukrepa na situacije, ki nenadoma nastajajo v. prometu.
Pričakovali bi, da bo aktivnost lju-_di v cestnem prometu postranska ,t. j . namenjena predvsem zadovoljitvi potrebe po gibanju iz kraja v kraj iz gospodarskih in številnih drugih razlogov. Vendar temu ni cako^-cresT-ni promet je postal tisto torišče ^ človeške dejavnosti, kjer se naj -bolj kaže človekova individualnost. -Od hlastanja za modnimi učinki,preko vrtoglavega osvajanja hitrosti, pa do potrpežljivosti in tovarištva na cesti.
človek se angažira v prometu s sredstvi, ki dosegajo takšne hitrosti, s kakršnimi se človek do začetka ..stoletja ni gibal.
Hitrost pa vsebuje tudi element nevarnosti in strah.
Vseh teh pojavov pa človek še ni dovolj obvladal. Motorno vozilo je postalo dostopno širokemu krogu ljudi, zato jih je vedno več na naših cestah. Voznik pa vsak po svoje razlaga smisel prometa, ga vsak po svoje doživlja in zavzema do enih in istih vprašanj v prometu
tudi povsem—nasprotn^
stališča.
Ko obravnavamo tri osnovne elemente v prometu - človek - cesta - vo žilo, je prav obravnavanje človeka najtežje izvedljivo , iz česar sle di, da je človek tista neznanka,ki je verjetno najpomembnejša in do sedaj najmanj raziskana, tudi v vi soko razvitih državah.
ŠPORT


Starejši mladinci: (nastopilo je 15 tekmovalcev)
1. Kobal Klemen, Triglav Kranj
189 točk (58,5 in 57,5 m) sledijo: Blaznik, Oblak, Kapušin in ostali.
Člani (nastopilo 40 skakalcev):
1.	Stanko Smolej - JNA 217,6 točk
(65,5, 62,5 m)
2.	Peter Štefančič	217,4 točk
(65, 64 m)
3.	Danilo Pudgar	216 točk-
(65, 63,5 m) sledijo: Dolhar, Jurman, Demšar, Dovžan itd.
Zaradi nastopanja na turneji po Švici se prvenstva niso udeležili^Zajc-, Mesec ter^Loštrek.
Nekaj dni pred tem tekmovanjem pa je bilo na isti skakalnici tudi občinsko prvenstvo Škofje Loke za vse kategorije. Nastopilo je 17 tekmovalcev iz Zirov in Gorenj-e-vasi. ____
Rezultati:
Mlajši pionirji: 1. Bogataj - Gorenja vas, 165,1 točke (19,5, 19,5 m) 2. Podobnik in 3. Zust, oba ALPINA.
Starejši pionirji: 1. Burjak~-Alpina_ 19o,7 (22,5 in 22 m), sledita Zakelj - Alpina in Kržišnik Gorenja vas.
Mlajši mladinci: 1. Primožič -Alpina 18o točk, (33 in 32 m)
Starejši mladinci: 1. Poljanšek -Alpina, 199 točk (37, 37 m) sledita: Šega - Gorenja vas in Tr-ček - ALpina.
Člani: 1. Giacomelli - Alpina 2 23,5 točke (42, 45 m) sledi Jereb Alpina.
Tudi to tekmovanje je potekalo v slabem vremenu, vendar pa je treba povdariti, da je bila skakalnica za obe tekmovanji dobro priprav -ena m tudi organizacija samega, tekmovanja je bila zadovoljiva. \
Miha Govekar \
Verjetno ste pri čitanju časopisov ali pa ob poslušanju radia ali televizije večkrat zasledili, da ;je bilo-omenj eno, da se bo tega m tega dne, v tem in tem kraju pršilo "že tradicionalno tekmovanje, zborovanje ali srečanje" ,ali kaj podobnega. Skoraj vsak kraj ima že kako tradicionalno prire -citev. Premišljeval sem, kaj pa imamo v Zireh takega tradicional-Aega, kar bi se ponavljalo iz le-ia v leto, pa se nisem spomnil nobene stvari.
<o pa sem se v nedeljo 31.1.1971 ves premočen in premražen prestopal z noge na nogo po blatu ob 7o metrski skakalnici v Novi vasi,mi ;e naenkrat padlo v glavo, da ima-no mi vendar "ZE TRADICIONALNO SLA 30 VFEME" ob ysaki prireditvi na" rej skakalnici. Enkrat je snega premalo, drugič preveč, tretjič :ada sneg,ali pa dež, kot to pot; Tsele; je nekaj, že vsa leta od--ar so tekmovanja na skakalnici v ■'ovi vasi. Upajmo, da se za spre-;iemoo "tradicija" pri nas ne bo adaljevala ampak, da jo bo en -rat :e korfec.
icerpa poglejmo kdo so bili naj-oljši v megleno deževnem"republi^ ;kaa prvenstvu v smučarskih sko -c-'A zla starej-še"ml.adLince in čla -
r
/
VPRAŠANJA -PRIPOMBE- PREDLOGI
Večkrat smo že opazili, da se išče ključ od posameznih vrat v oddelku in celo v hali, ko je potrebno zaradi določenega transporta vrata odpreti. Pomisleke imam, kaj bi bilo, če bi prišlo do nesreče ali požara?
Predlagam, da se na vseh vratih, ki omogočajo izhod, montirajo o-marice in v njih rezervni ključi od posameznih vrat. Omarica naj bo zapečatena. V slučaju—požara ali druge nevarnosti, bi bil kljiič-^ takoj pri roki.
/	"Delavec"
ODGOVOR^^marice_Jza-	ki j u-
pe so narof
naročene in upam, da se bojo kmalu tudi lahko namestile.
M. K.
"DELO, ŽIVLJENJE" je glasilo tovarne obutve ALPINA ZIRI.
Ureja ga uredniški odbor:
JOŽE PETERNELJ, MARIJA KASTELEC, VLADIMIR PIVK, ALFONZ ZAJEC, ANTON' ZAKELJ, ERNEST"DEMŠAR, MILAN MOČNIK, STOJAN PERTOVT - odgovorni urednlk^^ MAJDA JESENKO - glavni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1300 izvodov .
Ziri, 15. februarja 1971
ZAHVALA
Zahvaljujeva se vsem prijateljem in sodelavcem za kakor koiLjLzra-Jteno sožalje, za vence in za cvet je ob prerani izgubi našega dragega ata KAJETANA NOVAKA. Prisrčna zahvala tudi pihalni godbi Alpine.
Kajetan Novak Marija Mohorič
J
/ JOŽE PODOBNIK
/

MAS 'K ARA D. NA
N
Pustni torek. Praznik. Veselost. Naprej, ljudje! V maškare pojdite, inemite tuje, svoje nadenite. 'aj? Maske vendar. Maske za norost.
jaz? Ostanem sam? Ne, z vami grem ; „e v stari maski, v maski večnih šem.
lapil se bom. Napil, da bom razgrajal -'n tepel se, preklinjal, psoval vas n rojstvo, smrt in vmesni čas, i nor je norce še v norost zavajal, .n ko sanjav - pijan po cesti se bom majal -poznal bom, Modigliani: ti - sem jaz.
-TrTPIS VREDNJT^A: Slikar svetovnega slovesa Amedeo Modigliani je bil vo;en 1:84. .. v Livomvu--Otroška leta je preživel v Livornu, mladost • ?irercah. ..eta 19o6 je prišel v Fariz.Tam se je poleg umetniškega ust-ar j an; a vda. razuzdanemu življenju in Dijančevan ju. Zato je zbol&l^irr-^ mrl s-ar ko:aj 3 6 let.
'jegc/či voznXrx dela so: Delavna_d£d<aica.,_Kmeč^^
LITERARNA UGANKA - nagradna
Neskončno daleč se je vlekla pot. še nikdar ni bila poljanska dolina tn-ko dolga in pot tako slaba. Pri vsakem koraku se je nategnila veriga i se je železje zajedlo v živo meso. Roke so otekale in kri je brizgala iz ran. žulji na nogah so pekli in roji muh, ki so se podili za konji, So sedali nesrečnikom na život in vbadali in se napajali s človeško krvjo. Vročina je bila neznosna in strašna žeja jih je mučila. Nikogar pa ni bilo, ki bi sočustvoval z njimi. "Naprej!"
Poveljnik je priganjal, ko so nesrečniki pešali in se ustavljali. Tedaj je staremu neprestano zvenela v ušesih beseda žolnirjeva: "Povej!"
čarobne so bile slike, ki jih je obujala kratka_beseda^pa-tudi—usodne-. Stari se je še bolj stisnil in še trdovratneje sikal:	\
"Ne! Nel Ne!"
"Vse se pretrpi! Tudi tega bo konec!"
Toda čedalje hujše je bilo. Zmagovalo jih je trpljenje in bolečina. Sinova nista ^oglar-ve^-^adrževati solz, ki so jima z znojem vred lile na zemljo.
"Ali je še daleč do Tolmina?"
Tako sta začela spraševati čedalje bolj pogosto, a odgovarjalo jima je samo krohotanje trdosrčnih žolnirjev in' poveljnik je zagnal porogljivo: "0, to je šele dobro jutro!"
Torej trpljenje še ni zvrhano. Vse premagovanje ni nič pomagalo. Ihtenje mladcev, ki so prej opešali kakor utrjeni oče, je postajalo čedalje bolj krčevito, in glasen jok se je razlegal»_J<-i pa~i spremljevalcev, ki so se le krohotali. Samo oče je prosil:
"Potrpita fanta! "Potrpita! Vse bo minilo!"
Tako so se privlekli na Razpotje, ko se jim je začela odpirati temna grapa. Onkraj grape - na zapadu - so se stegovale zelene Kobalove planine in temna pobočja Struških gor z Gladkimi skalami in Tičnico. Po mračnih soteskah so šumele vodice in drvele v grapo, ki je zbirala vodo z vseh bregov in jih oddajala naprej in naprej, čimdalje bolj se je odpirala grapa; globel je postajala prostornejša, ob gorskem področju so se pokazale ravni, <i so se spuščale do vode. Zeljne oči Alojnarj-ev so iskale mesto, na katerem bi zagledale leseno hišico, svoj dom. Iz globeli se je vzdigoval vlažen zrak, nasičen z vonjavo gozdov, ohlajen v s°nci sctesk in mraku gozdov. Najbolj hladilen balzam ne bi mogel tako blagodejno vplivati na živce utrujenih in strtih, ne bi mogel tako hladiti telesni: ran, kakor jih je hladna sapica, ki jim je pihljala nasproti I
Sa trenuter. so pozabili na svojo usodo, na bolečine in so se vdali privatnim občutkom, ki so jih obšli, lom tako blLzu!
la mestu, icer se je cepila od glavne tovorniške poti steza, ki je vo-cila navzco. po Špehovi grapi v dolino in na dom Alojnarjev, so zavili *onji z glavne poti in so hoteli navzdol po stezi, zakaj žival je vede-a, kje _tia ;asli.
;rsta se ;e car hipoma razdrla. Prednji stražniki so šli naprej, konji !,rtran, etniki so se obotavljali in premišljevali ali bi šli s konji a'i- s stražniki; sinova sta začela nagovarjati očeta. Zdelo se je,kakor tc. ;etndJe. ootalJLj-zlcoristiti nered. Tedaj so 'stražniki od zadaj aačeli
kričati in so planili vmes, da bi preprečili pobeg Sredmka. Straža se je obrnila in nastavila kopja, kar je nered le še povečalo. Z velikim kričanjem, preklinjevanjem, prerivanjem in suvanjem se je vrsta zopet vzpostavila. Dobila jih je žival, še več pa jetniki. 0, kako so jih suvali in pehali, kako nategovali verigo, ki je na razbolelih uklenjenih rokah povzročala neznanske bolečine. Stok in jok se je razlegnil, kar pa ni ganilo brezsrčnih spremljevalcev, ki so še nalašč napenjali verigo, da so bile bolečine večje.
"Naprej! Naprej!" je ukazoval Kaneij an Anderlajn in pogledoval starega porogljivo, češ: sam si kriv.
0, saj je bila starega Alojno obšla misel, da bi se vdal. Bližina doma je bila tako mamljiva in bolečine tako neznosne. "Vdaj se!"
Vso železno voljo je napel, da je zatrl zapeljivi glas in je s stisnjenimi zobmi sikal: •'Ne! Ne! Ne!"
Zavedal se je, da si le tako ohrani zaklad.
"Otroka, potrpita! Minilo bo!" je tolažil oče sinova, ki sta jokala zaradi bolečin in jima je bilo še huje, ko sta videla, da gredo še naprej mimo doma. "Oče! Oče!"
Stari je dobro vedel, kaj pomeni obupno klicanje, ki mu je šlo v srce. Hrepenenje po domu je bilo, ki je sprožilo obupno klicanje sinov in njega samega vsega zbegalo. Kakor blisk se mu je-posvetilo: "Tolmin! 0 strašna pot! Ječa! In kaj potem? V grapi pa dom njegov, družina, mir, konec trpljenja.V Sklepi so se začeli majati.
"Ali bo res vsega konec, ako pove, kje je dobil srebro? Kaj nekjL.,mu more škoditi, ako pokaže studenec loškemu žolnirju?"
REŠITEV - ime in priimek avtorja ter naslov dela vpišite v spodnje kvadrate.
nr i -,—r		i ..........FT 1 i		
				
i	.....!! 1 i	l	II i i II	!
Pripravila: Nad j a Peternelj^
REŠITEV sporočite tudi uredništvu in to najkasneje do 5.3.1971. PrjLpraVljena je NAGRADA din 3o,oo.
X
V prejšnji literarni uganki smo objavili odlomek iz črtice SELANOV ANTON - PAVEL PERKO pa jo je napisal.
\
\
/