naslovnica-2005-03.qxd 18.3.2005 09:46 Page 1 @ivljenje na UMANOTERA zavarovanih obmo~jih Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova www.umanotera.org Zbornik zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 1 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih Zbornik Pripravo tega zbornika in posveta je finan~no podprlo Veleposlani{tvo Zdruènega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 2 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih: zbornik Uredila: Barbara Skaberne Lektorirala: Alenka Juvan Fotografije: dr. Nejc Jogan Prelom in tisk: Medium, d.o.o. @irovnica Naklada: 400 izvodov Zaloìla: Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, Ljubljana 2005 Papir: 100% reciklirani papir Publikacija je dostopna tudi na spletni strani: http://www.umanotera.org CIP - Katalòni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjìnica, Ljubljana 719(063)(082) @IVLJENJE na zavarovanih obmo~jih : zbornik prispevkov s posveta v Dràvnem svetu Republike Slovenije decembra 2004 / [uredila Barbara Skaberne ; fotografije Nejc Jogan]. - Ljubljana : Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, 2005 ISBN 961-6450-12-3 1. Skaberne, Barbara 219099136 Ljubljana, marec 2005 Brezpla~na reprodukcija dela ali celotne publikacije za izobraèvalne oziroma nepridobitne namene je dovoljena s soglasjem zalònika in navedbo vira. Mnenja in stali{~a, izraèna v tel publikaciji, ne odraàjo mnenj in stali{~ donatorjev. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova, ne prevzema odgovornosti za kakr{nekoli posledice uporabe vsebine te publikacije. Views and opinions expressed in the publication do not reflect views and opinions of the donors. Umanotera, Slovenian Foundation for Sustainable Development do not take responsibility for any utilization of the text. 2 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 3 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih Zbornik prispevkov s posveta v Dràvnem svetu Republike Slovenije, december 2004 Posvet z naslovom @IVLJENJE NA ZAVAROVANIH OBMO^JIH je potekal 17. decembra 2004, v dvorani Dràvnega sveta RS v Ljubljani. Organizirali so ga sodelavci Dràvnega sveta Republike Slovenije, Uma- notere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj ter Kulturnega dru{tva Na{a Slovenija - Slovenia Nostra. Namen posveta je bil spodbuditi razmislek in dialog o vlogi in pomenu zavarovanih obmo~ij ter ohranjanju naravne in kulturne dedi{~ine za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. ^lanke za zbornik so prispevali: dr. Renata Slabe Erker, mag. Katarina Groznik Zeiler, dr. Milan Oroèn Adami~, Alma Vi~ar, dr. Na{ko Krìnar, Marko Pretner, W. M.N. Eggenkamp, Andrej Sovinc in Flavio Bonin, Bernard Gor{ak, dr. Marko Ko{~ak, [pela Spanèlm in Marjutka Hafner. UMANOTERA Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ustanova www.umanotera.org @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 3 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 4 4 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 5 Kazalo Uvod .................................................................................................................. 7 [pela Spanèlm Marjutka Hafner 1. Ekonomsko vrednotenje varovanja dedi{~ine ............................................ 11 dr. Renata Slabe Erker In{titut za ekonomska raziskovanja 2. Razvojni pomen zavarovanih obmo~ij in njihova umestitev v strate{ke razvojne dokumente .................................................................. 20 mag. Katarina Groznik Zeiler Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 3. Ravnamo s prostorom in okoljem racionalno? ........................................... 26 dr. Milan Oroèn Adami~ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU 4. Povezovanje naravne in kulturne dedi{~ine ter urejanje prostora v zavarovanih obmo~jih ................................................................. 27 Alma Vi~ar Ministrstvo za okolje in prostor 5. Prostorske vrednote kot dedi{~ina .............................................................. 33 dr. Na{ko Krìnar In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU 6. Dolina Trenta v Triglavskem narodnem parku ............................................. 39 Marko Pretner Informacijsko sredi{~e TNP v Trenti 7. How to restore (in) a protected area, or the role of Stadsherstel Amsterdam in restoring the city ............................................. 43 W. M. N. Eggenkamp director Stadsherstel Amsterdam n.v. (The company for City restoration) 8. Krajinski park Se~oveljske soline - primer dobre prakse ........................... 52 Andrej Sovinc, vodja parka Krajinski park Se~oveljske soline Flavio Bonin, v. d. ravnatelja Pomorski muzej Sergej Ma{era, Piran @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 5 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 6 9. Zakaj ni slabo biti doma v Kozjanskem parku? ........................................... 56 Bernard Gor{ak Kozjanski park 10. Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine ............................................. 63 dr. Marko Ko{~ak, vodja projekta "Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine" Obmo~na gospodarska zbornica Novo mesto 6 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 7 Uvod - posvet "@ivljenje na zavarovanih obmo~jih" [pela Spanèlm Marjutka Hafner 1. Namen posveta Posvet z naslovom @IVLJENJE NA ZAVAROVANIH OBMO^JIH je potekal v petek, 17. decembra 2004, v dvorani Dràvnega sveta RS v Ljubljani, v organizaciji Dràvnega sveta Republike Slovenije, Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj ter Kulturnega dru{tva Na{a Slovenija-Slovenia Nostra. Namen posveta je bil spodbuditi razmislek in dialog o vlogi in pomenu zavarovanih obmo~ij ter ohranjanju naravne in kulturne dedi{~ine za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Na eno izmed izhodi{~nih vpra{anj je bilo: ali zavarovana obmo~ja in ohranjanje naravne in kulturne dedi{~ine ovirajo razvoj lokalnih skupnosti ali jim ponujajo prilònosti za trajnej{i razvoj, so se v svojih prispevkih odzvali predavatelji iz razli~nih okolij - tako strokovnjaki razli~nih podro~ij, predstavniki civilne drùbe, vladnih ustanov, kot tudi prebivalci, nosilci ”dobrih praks” v zavarovanih obmo~jih. Posvet je potekal v dveh delih: v dopoldanskem delu posveta je bilo predstavljenih 6 nosilnih tem posveta, v popoldanskem pa posami~ni primeri iz prakse v Sloveniji in tujini. Obema deloma je sledila javna razprava. Po tej poti smo organizatorji posku{ali uresni~iti enega izmed temeljnih ciljev posveta, tj. vzpostavitev dialoga med udeleènci, aktivno izmenjavo mnenj in izku{enj, ter tako prispevati k uresni~itvi na{ih skupnih prizadevanj za ohranitev na{e naravne in kulturne dedi{~ine. To nameravamo dose~i s stalnim zagotavljanjem prostora za dialog javnega, zaseb-nega in civilnodrùbenega sektorja in strokovne sfere. Ta posvet je eden izmed korakov k vzpostavitvi trajnej{ih povezav in sodelovanja med razli~nimi organizacijami na podro~ju varovanja okolja, naravne in kulturne dedi{~ine, {e posebej pri vklju~evanju v procese oblikovanja in sprejemanja strate{kih in konkretnih odlo~itev na vseh ravneh. V naslednjih aktivnostih si bomo {e posebej prizadevali za to, da v dialog pritegnemo sektor gospodarstva, z namenom spodbujanja zavesti o tem, da je gospodarski in podjetni{ki razvoj moèn tudi v soìtju z dedi{~ino, ali pa prav na njeni podlagi. V ta namen nameravamo razvijati skupne programe in projekte, ki bodo vladnemu in javnemu sektorju v pomo~ pri na~rtovanju in sprejemanju pomembnih odlo~itev o na~rtovanju razvoja. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 7 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 8 2. Povzetek dogajanja 2.1. Referati: Ekonomsko vrednotenje varovanja dedi{~ine Dr. Renata Slabe Erker, In{titut za ekonomska raziskovanja Razvojni pomen zavarovanih obmo~ij in njihova umestitev v strate{ke razvojne dokumente Mag. Katarina Groznik Zeiler, Slùba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj Regionalna politika v Sloveniji in njena povezava z varovanjem naravne in kulturne dedi{~ine Dr. Milan Oroèn Adami~, ZRC SAZU Povezovanje naravne in kulturne dedi{~ine ter urejanje prostora Alma Vi~ar, MOPE Prostorske vrednote kot dedi{~ina Dr. Na{ko Krìnar, ZRC SAZU; Janko Roì~, Odprti krog V referatih so v okviru nosilnih tem strokovnega dela posveta predstavljeni razli~ni vidiki varovanja in uporabe dedi{~ine: • ekonomski vidik, • razvojni pomen, • pomen in vlogo politike regionalnega razvoja, • probleme centraliziranega upravljanja, • vlogo dràvnih in drugih strate{kih dokumentov, • vrednote in vrednost dedi{~ine, • vlogo zavarovanih obmo~ij v trajnostnem razvoju. 2.2. Predstavitev primerov Trenta -So~a /Triglavski narodni park (Marko Pretner) Stadsherstel, Amsterdam (Nizozemska), (Wim Eggenkamp) Se~oveljske soline (Andrej Sovinc, Flavio Bonin) Kozjanski park (mag. Bernard Gor{ak) Primerjalna predstavitev projektov Po poteh dedi{~ine v Sloveniji in na [kotskem (Marko Ko{~ak) Pri predstavitvi primerov dobre prakse so predavatelji predstavili predvsem problematiko, s katero se sre~ujejo na zavarovanih obmo~jih. Izbrani primeri so prikazali 8 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 9 razli~ne tipe oziroma na~ine upravljanja ter mòne odgovore na vpra{anja in izzive, ki jih pred upravljalce in prebivalce postavlja tak status. Med najpomembnej{e poudarke v tem delu posveta lahko uvrstimo: • pomen vzpostavljanja dialoga med razli~nimi partnerji, ki vpliva na kakovost ìvljenja v zavarovanem obmo~ju (stroka, gospodarstvo, javni in zasebni sektor); • zavarovana obmo~ja so nastala kot oblika varovanja najdragocenej{ega nacionalnega bogastva, zato je varovanje in ohranjanje najpomembnej{e; preostale dejavnosti so podrejene; • posebej pomemben element je sodelovanje z lokalnim prebivalstvom; • korist, ki jo imajo od zavarovanja obmo~ja vsi dejavniki, je pomembno odvisna od vloènih sredstev; • primarna naloga mora biti zagotavljanje razmer za razvoj ustreznih projektov, ki omogo~ajo ustrezno kakovost ìvljenja na zavarovanih obmo~jih. 3. Razprava V razpravi je sodelovalo 22 razpravljalcev, med poudarki iz razprave pa lahko posebej omenimo naslednje sklope: 3.1. Splo{na priporo~ila • Vsem dràvnim organom, ki skrbijo za ta podro~ja (Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter preostala ministrstva in slùbe Vlade) je treba poslati jasno sporo~ilo, da je v vse postopke treba vklju~evati dràvljane, organizirane v civilni drùbi, in stroko; skrb za to vklju~evanje je obveznost in dol`nost dràve; • v razvijanju drùbe znanja je treba vklju~iti tudi razvoj ve{~in za upravljanje; • problemov se je treba lotevati tudi na lokalni oz. regionalni ravni in tukaj je tudi naloga civilnodrùbenih gibanj, da razvijajo programe za konkretno delovanje (mdr. ozave{~anje, popularizacija, prakti~ni napotki za delo), treba pa je zagotoviti kadrovske, materialne in druge pogoje za opravljanje njihove dejavnosti; • eden izmed klju~nih predlogov je, da se opravi inventarizacija dela, ki je bilo opravljeno glede varovanja naravne in kulturne dedi{~ine, pri ~emer se lahko uporabi vse dosedanje izku{nje in informacije posameznikov in civilnodrùbenih organizacij, ter pripravi na~rt za izbolj{anje dela, hkrati pa je treba poskrbeti, da se izognemo praksam, ki v preteklosti niso prinesle èlenih rezultatov; • trajnostna raba naravne in kulturne dedi{~ine je tako pomembna, da mora postati del vseh sektorskih politik in ne more biti omejena le na Ministrstvo za kulturo ter Ministrstvo za okolje in prostor; • ~eprav je bila tema posveta ìvljenje na zavarovanih obmo~jih, so posamezni referati posegli tudi na druga podro~ja in zajeli {ir{o problematiko celotnega varstva naravne in kulturne dedi{~ine; v tem okviru je bila v premislek dana tudi ideja, da se naravno in kulturno dedi{~ino ponovno zdruì v enoten sektor v vladi. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 9 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 10 3.2. Prakti~na priporo~ila: • stalen dialog ekolo{kih, naravovarstvenih in kulturno-varstvenih segmentov na vseh podro~jih delovanja (dràvni sektor, javna uprava in slùbe, zasebni sektor in civilna drùba), • vzpostavitev trajne oblike sodelovanja med civilnodrùbenimi gibanji na tem podro~ju (mreènje), • zahteva po ponovni oceni vseh nameravanih posegov, pri ~emer je potrebno upo{tevati celovitost problematike, • è pri pripravi na zavarovanje nekega obmo~ja, spomenika ali lokacije je treba zagotoviti ustrezne ekonomske analize in ponuditi razli~ne mònosti (scenarije) razvoja, ki omogo~ajo mònost izbire in odlo~anja, • organizirati vklju~evanje v strate{ke razprave na vseh ravneh; v ta namen je treba razviti ustrezno znanje in sposobnosti za hitro odzivanje, • najmanj enkrat letno bi bilo potrebno organizirati podoben posvet, na katerem bi se bilo potrebno pogovarjati o sorodnih aktualnih temah, • zavarovana obmo~ja so sicer naravovarstvena kategorija, za njihovo celovito obravnavo pa bi bilo pri vsakem naravovarstvenem obmo~ju treba oblikovati {iroko koalicijo razli~nih sektorjev, ki bi pomagali pri upravljanju in zagotavljanju ustreznih sredstev za njihov razvoj. 10 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 11 1. Ekonomsko vrednotenje varovanja dedi{~ine dr. Renata Slabe Erker, In{titut za ekonomska raziskovanja Razmi{ljanje o ekonomskih aspektih zavarovanih obmo~ij za~enjam z vpra{anjem, ki izhaja iz vabila na posvet @ivljenje na zavarovanih obmo~jih, in se glasi: "Ali zavarovana obmo~ja in ohranjanje naravne ter kulturne dedi{~ine res ovirajo razvoj lokalnih skupnosti, ali jim ponujajo prilònosti za druga~en, trajnej{i razvoj?" Tako oblikovano vpra{anje zahteva odgovor v dveh delih. Slika 1: Ekonomski vidik varovalno-razvojne problematike Prvi~, ekonomisti menimo, da zavarovanje ne bi smelo biti ovira za razvoj. Osebno menim, da delitev na zavarovana obmo~ja in obmo~ja razvoja dolgoro~no ni viabilna re{itev. [e posebej zato, ker gre za eminentne okoljske in kulturne dobrine na obmo~jih, za katere verjamemo, da imajo poleg visoke vrednosti neuporabe (kar dokazuje njihov vpis v Naturo 2000), kot obstoj dobrine v zavesti in kulturi ljudi, tudi uporabne vrednosti, ki bi jih bilo smiselno trajnostno izkoristiti; {e posebej v ~asu, ko smo prisiljeni vzdrèvati blaginjo z industrijskimi in drugimi dejavnostmi, ki so bistveno manj trajnostne. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 11 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 12 Na strate{ki ravni se je Slovenija è zavezala k razvoju okolja, saj se o njem pi{e v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije (2001). Gre za pojem, ki se zanima za trajnostno ne{kodljive posege v naravno stanje za ustvarjanje blaginje za ljudi iz ~iste ali vsaj iz ~istej{e rabe okolja. " Razumevanje okolja kot razvojnega dejavnika" (SGRS, 2001) pomeni, da je potrebno tradicionalno "varovanje okolja" nadgraditi z razvojnim aktiviranjem naravnih virov in storitev ter prostorskih struktur za ustvarjanje blaginje iz doslej neuporabljenega okoljskega kapitala. Trajnostno gledano je potrebno okolje varovati le pred netrajnostno rabo (to je pred neu~inkovito in nes-motrno rabo), ne pa pred kakr{nokoli rabo, ~e je ta povezana z ustvarjanjem blaginje. V Sloveniji so opazne precej{nje oportunitetne izgube blaginje zaradi neuporabe nekaterih lokalno razpolòljivih obnovljivih in drugih virov". Drugi~, praksa in navsezadnje organizacija tega posveta dokazujeta, da se v Sloveniji na àlost povsem samoumevno izvaja delitev na zavarovana obmo~ja in obmo~ja razvoja. @e v {tudijah OECD (npr. Integrating Environment and Economy, 1990) so ugotavljali, da je vzrok za tak{no stanje v glavnem posledica institucionalno neu~inkovitega okoljskega upravljanja in razvoja oziroma neintegriranosti politik; do enakih ugotovitev je v svoji {tudiji o dolgoro~nih ekonomskih vidikih {irjenja EU pri{el tudi Pelkmans (2000). Siroma{enje razvoja v zavarovanih obmo~jih je indikaci-ja neintegriranega delovanja dràvne uprave na splo{no in njenega okoljskega seg-menta posebej. Prednostne pozornosti so potrebni znaki neintegriranosti okoljske politike, tako navznoter (med okoljem, prostorom in naravo) kot navzven (z drugimi sektorji in resorji dràvne uprave), (Poro~ilo o razvoju, 2002). Gre torej za upravljals-ki problem, ki je nastal s potrebo (1) po ve~ji udelèbi javnosti in medresorni komu-nikaciji, (2) zniànja netrajnostnih praks ustvarjanja blaginje oziroma s preusmerjan-jem varovanja k razvoju in (3) po odpravi dohodkovne neenakosti, ki izvira iz margin-alizacije nekaterih prejemnikov blaginje, predvsem iz starih gospodarskih sektorjev (mali kmetje, nadaljevalci ljudskega izro~ila, stare obrti in industrije …). Klju~ni izziv v prihodnosti bo gotovo integracija varstva v sektorske politike, zlasti prek prostorskega na~rtovanja in regionalnega razvoja oziroma regionalnih razvojnih projektov, kar bi omogo~ilo nadgraditev deklarativnosti obstoje~ih programskih dokumentov (cf. Slabe-Erker, Hlad, Juvan~i~, 2003). Pri instrumentih pove~anja integriranosti okoljske politike bi se veljalo ozreti predvsem za tistimi, ki krepijo vlogo socialnega kapitala (aktivno strate{ko komuniciranje, participacija, izobraèvanje, uspos-abljanje za vodenje projektov, organizacija). Vlogo socialnega kapitala posredno krepijo tudi ekonomske metode vrednotenja dobrin v prostoru in zagotovo prispevajo k integriranosti okoljske politike, saj upo{tevajo strokovno mnenje in ga povezujejo z mnenjem drùbe. Tej temi namenjam vso pozornost v nadaljevanju. Slika 2: Integrativna funkcija ekonomskih metod vrednotenja 12 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 13 V prispevku torej obravnavam ekonomsko vrednotenje varovanja dedi{~ine kot orod-je za pove~anje integriranosti okoljske politike in s tem prou~itve mònosti za zdruèvanje varovanja in razvoja. Tezo, da je z ekonomskimi metodami vrednotenja smiselno re{evati razvojne probleme zavarovanih obmo~ij, kadar kon~ne odlo~itve ni bilo mogo~e sprejeti s strukturnim dialogom delènikov, v nadaljevanju razlagam na pristopu izraènih preferenc. Temeljna logika vrednotenja zavarovanih obmo~ij izhaja iz lo~evanja uporabnih vrednosti dobrin in vrednosti neuporabe. ^e izhajamo iz predpostavke, da v zavarovanih obmo~jih prevladujejo vrednosti neuporabe oziroma so te vrednosti zelo pomembne, bi morali za vrednotenje dobrin v zavarovanem prostoru uporabljati tak{ne metode, ki so te vrednosti sposobne ocenjevati. V temelju se vrednosti neuporabe lo~ujejo od vrednosti uporabe. Ker je ta distinkcija pri ekonomskem vrednotenju dobrin zelo pomembna, najprej razloìmo vsebino obeh kategorij vrednosti in pojasnimo razliko med njima. Uporabno vrednost (angl. use values) delimo na posredno in neposredno uporabno vrednost. Neposredna (ekonomska) uporabna vrednost naravnih vrednot je vrednost njenih sestavin (npr. lesa, ulovljenih ìvali, plodov in rastlin). Posebno neposredno uporabno vrednost predstavljajo avtohtone kmetijske rastline, pasme doma~ih ìvali, bio-gene snovi in mehanizmi delovanja, ki dobijo vrednost s prenosom v tehnologijo. Neposredno trì naravne, pa tudi kulturne vrednote t. i. zeleni turizem. Posredna uporabna vrednost naravnih vrednot in {ir{e biotske raznovrstnosti je ekolo{ka vrednost, ki pomeni podporo delovanju drùbe in gospodarstva (pri tem gre za pojave, kot je kroènje hranil in kisika, ponor ogljikovega dioksida, samo~istilna funkcija voda, za{~ita pred erozijo in spiranjem ali ìvljenjski prostor per se). Poleg tega ima kulturna dedi{~ina izobraèvalno, kulturno in estetsko vrednost, naravna dedi{~ina pa {e rekreacijsko vrednost. Z ohranjanjem in trajnostno rabo teh vrednot v prostoru se pove~uje blaginja (MOP, 2002). Slika 3: Vrednosti uporabe in neuporabe @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 13 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 14 Vrednosti neuporabe (ang. non-use values) so lahko (cf. Bateman et al., 2002, str. 28-38; Packer in Macdonald, 2003; World Bank, 1998): (1) opcijske vrednosti, ki so neotipljive in odvisne od rabe, pa tudi neuporabe vrednot ohranjanja odprtih naravnih in kulturnih opcij za prihodnost; (2) eksisten~ne vrednosti, ki so povezane s prepros-tim vedenjem, da dolo~ene vrste, ekosistemi oziroma arheolo{ka najdi{~a obstajajo in so lahko globoko ukoreninjeni v ~lovekovi kulturi in religiji. Pomembno je, da lahko tako opredeljeno uporabno vrednost prou~ujemo v okviru pristopa razkrivanja preferenc in tudi v okviru pristopa izraènih preferenc, medtem ko tako opredeljeno vrednost neuporabe lahko prou~ujemo predvsem v okviru pristopa izraènih preferenc (Verbi~, 2004). Prvi pristop, to je pristop razkrivanja preferenc, je posreden in meri povpra{evanje po okoljskih, kulturnih ali drugih dobrinah prek prou~evanja nakupov povezanih dobrin na zasebnih trgih, tj. substitutov, komplementov ali drugih faktorskih dejavnikov v produkcijski funkciji gospodinjstva. Zelo pomembno je poudariti, da ta pristop omogo~a le vrednotenje obstoje~ih dobrin v prostoru, ne pa tudi sprememb (na primer u~inkov projektov), ki bi nastale v prihodnosti. Naslednja pomembna lastnost pristopa razkrivanja preferenc z vidika uporabe je, da ocenjuje samo uporabne vrednosti, medtem ko vrednosti neuporabe z njim ni mogo~e oceniti. V okviru tega pristopa lo~imo dve metodi, in sicer metodo potnih stro{kov (ang. travel-cost method - TCM) in metodo hedonisti~nih cen (ang. hedonic price method - HPM). Metoda potnih stro{kov se uporablja za ocenjevanje povpra{evanja po krajih za sprostitev in rekreacijo, kjer se povpra{evanje ocenjuje z opazovanjem variacije obiskov kraja glede na spremembe v transportnih stro{kih. S tem, ko se predpostavlja stro{ke potovanja, metoda izlo~a lokalno prebivalstvo in ocenjuje vrednost samo za obiskovalce. V nasprotju s tem pa metoda hedonisti~nih cen ocenjuje le koristi lokalnega prebivalstva. Tudi ta metoda ocenjuje koristi, povezane z rekreacijo (aktivno ali pasivno). Metoda temelji na Lancastrovi teoriji, po kateri velja, da posameznik povpra{uje po lastnostih (toplina doma, bliìna rekreacijskih povr{in, lep razgled …), ki jih dobrina poseduje, in ne po njej sami. Metoda hedonisti~nih cen ocenjuje povpra{evanje po okoljski dobrini z analizo o pripravljenosti na pla~ilo za nepremi~nino (hi{o, stanovanje). Nepremi~nina poseduje zdruìtev lastnosti, ki opredelju-jejo njeno ceno (strukturne lastnosti, drùbenoekonomske lastnosti, lastnosti lokalnih prostorskih dobrin). Temeljna predpostavka pri tem je, da koeficienti ocenjene funkcije hedonisti~ne cene razkrivajo preferen~no strukturo lastnosti dobrin in z njihovo pomo~jo se izpelje implicitna cena oz. mejna WTP za spremembe v ravni posamezne lastnosti. Pri obeh metodah je kon~ni rezultat agregatni potro{ni{ki preseèk. Ker imajo zavarovana obmo~ja pomembne vrednosti neuporabe, kar izhaja è iz njihovega zavarovanja, lahko uporabljamo metodo potnih stro{kov in hedonisti~nih cen zgolj kot primerjalno s pristopi izraènih preferenc za oceno uporabne vrednosti oziroma le takrat, ko nas zanimajo predvsem rekreacijske vrednosti dobrine. Zato se bom v nadaljevanju bolj podrobno posvetila metodam v okviru pristopa izraènih preferenc, ki ocenjujejo obe vrednosti, na tem mestu pa sem le skicirala temeljne lastnosti posrednih metod, z vidika njihove uporabe (Verbi~ in Slabe Erker, 2004). 14 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 15 Drugi pristop, tj. pristop izraènih preferenc, pa je neposreden in meri povpra{evanje po okoljski, kulturni ali drugi dobrini prek prou~evanja izraènih preferenc posameznika do teh dobrin glede na njegovo povpra{evanje po drugih dobrinah. Posameznika eksplicitno vpra{amo, kako vrednoti dolo~eno dobrino oziroma njene lastnosti (Verbi~ in Slabe Erker, 2004). Zelo pomembno je poudariti, da ta pristop poleg vrednotenja obstoje~ih dobrin v prostoru, omogo~a tudi hipoteti~ne situacije (na primer u~inkov projektov), ki bi nastale v prihodnosti. Naslednja pomembna lastnost pristopa izraènih preferenc z vidika uporabe je, da poleg uporabnih vrednosti ocenjuje tudi vrednosti neuporabe. V okviru tega pristopa lo~imo dve metodi, in sicer metodo kontingen~nega vrednotenja (ang. contingent valuation methods - CVM) in metodo diskretne izbire (ang. discrete choice methods - DC). Zaradi velike uporabnosti metod pri vrednotenju dobrin v zavarovanih obmo~jih bom v nadaljevanju obe metodi nekoliko podrobneje predstavila; to pomeni sicer le teoreti~ne okvire, vendar s poudarjenimi mònostmi uporabe. Kontingen~no vrednotenje se izvaja na podlagi vpra{alnika, s katerim se na~eloma anketira vzorec uporabnikov vrednotene dobrine in vzorec neuporabnikov te dobrine oziroma velja, da je izbira vzorca odvisna od konkretnega problema. Na za~etku se anketirancem problem objektivno in strokovno predstavi v verbalni in/ali slikovni obliki. Prvi sklop vpra{anj se obi~ajno nana{a na demografske in socioekonomske zna~ilnosti anketirancev. Sledijo pa variacije neposrednih vpra{anj, koliko so pripravljeni pla~ati za dolo~eno prostorsko dobrino ali njeno izbolj{anje v specifi~ni hipoteti~ni situaciji - WTP (ang. willingness to pay) oziroma sprejeti za kom-penzacijo za odrekanje neki prostorski dobrini - WTA (ang. willingness to accept). Iz teh zneskov se izvede ustrezno merilo blaginje (aritmeti~na sredina, mediana). Razli~ice metode kontingen~nega vrednotenja so: (1) odprta razli~ica, kjer se anketirancem prepusti, da se popolnoma samostojno odlo~ijo, koliko so za dolo~eno prostorsko re{itev pripravljeni pla~ati; ta razli~ica je primerna, kadar imajo posamezniki izku{nje z nakupom podobnih dobrin, kadar ne prevladujejo vrednosti neuporabe oz, ~e za tovrstne ali podobne dobrine obstajajo trgi; (2) zaprta razli~ica, ki je primerna za projekte, kadar se razpon vrednosti lahko ugotovi vnaprej in anketirani le izbere eno od ponujenih vrednosti; (3) pristop dvojne izbire, kjer se predloì ena vrednost, ki jo anketirani sprejme ali zavrne; (4) izklicni pristop, ki vsebuje niz vpra{anj dvojne izbire in (5) pristop seznama pla~il, kjer anketirani izbere vrednost med 0 in neko zgornjo mejo. Metode kontingen~nega vrednotenja so zaradi svojih slabosti, nekatere omenjam tudi tukaj, pogosto podvrène kritikam. Temeljna predpostavka in hkrati slabost kontingen~nega vrednotenja je, da temelji na nameravanih pla~ilih anketirancev, ki se lahko razlikujejo od dejanskih pla~il, zato je lahko rezultat precenjen ali podcen-jen. Gre za t. i. u~inke strate{ke pristranskosti, te je mogo~e zmanj{ati z dodatnimi vpra{anji, ki testirajo konsistentnost odgovorov, posebnim poudarjanjem po{tenih odgovorov, pogojevanjem prostorske spremembe in pla~ila zanjo, prikrivanjem odgovorov drugih udeleèncev in uporabo referendumske oblike. Obstajajo pa tudi @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 15 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 16 statisti~ne re{itve (mediana). Kot mòno slabost velja omeniti {e za~etno pristranskost, ki se nana{a na zaprto razli~ico in izklicni pristop, ker je kon~na vrednost pogosto statisti~no zna~ilno korelirana z za~etno vrednostjo oziroma razpolòljivim razponom zneskov WTP. Zato lahko uporabo metode mo~no podraìjo eventuelne predhodne pilotne {tudije za ugotavljanje realnega razpona vrednosti, ki se jih pozneje predloì anketirancu. Pogosto je lahko vzrok za pristranskost tudi oblika pla~ila, ~e imajo posamezniki odklonilen odnos do dolo~enih oblik davkov in prispevkov. Nadalje so vrednosti kontingen~nega vrednotenja odvisne od razpolòljivih informacij, oblike vpra{anj in vklju~enosti naborov izbir. Koli~ina informacij in kontekst, v katerem se vrednotenje prostorske dobrine predstavi anketirancem, torej pomembno vpliva na rezultat (Verbi~, 2004). V Sloveniji bi se metoda lahko uporabila za ugotavljanje upravi~enosti (Verbi~ in Slabe Erker, 2004): • razli~nih razvojnih programov (celostno) za {ir{a obmo~ja z visoko biotsko raznovrstnostjo; • obstoje~ih ali nameravanih programov ohranjanja; • cestnih projektov v bliìni naravnih ali kulturnih vrednot; • obnavljanja posameznih enot kulturne dedi{~ine velikega nacionalnega pomena (spremembe namembnosti kulturne dedi{~ine); • spremembe vstopnine za ogled muzejev in galerij (vrednotenje kulturnih storitev); • obnavljanja starih mestnih/va{kih jeder ter • dolo~enega restavratorskega programa za odpravljanje posledic onesnaèvanja na zunanjosti posameznih kulturnih spomenikov. Med prakti~nimi napotki za uporabo velja {e enkrat omeniti, da je metoda primerna, kadar ima prou~evana dobrina pomembne vrednosti neuporabe in kadar se ocenjuje pogojna stanja dobrine v prihodnosti (npr. obnovljen dvorec, razvojni scenariji prostora). Zaradi tega, ker vrednoti tudi vrednosti neuporabe, je metoda posebej uporabna za vrednotenje prostorskih vrednot, kot so: biotska raznovrstnost, videz krajine, ohranjanje in obnavljanje razli~nih spomenikov, artefaktov, zna~ilnosti starih mest in vasi, kulturno-umetni{kih in knjìnih zbirk. Pomembno je tudi, da omogo~a vrednotenje ve~jega in raznolikega nabora prostorskih dobrin. Na tem mestu èlim poudariti {e dve dejstvi, ki se nana{ata na problematiko uporabe najbolj "~istega" (scenarijskega) kontingen~nega vrednotenja {ir{ega prostora (npr. parka, obmo~ja krajinske zasnove). Prvi~, postopki na~rtovanja prostorskih ureditev v Sloveniji v za~etni fazi ne predvidevajo na~rtovanja variantnih prostorskih ureditev in izbiranja med njimi, kar omejuje uporabo kontingen~nih metod vrednotenja, ki temeljijo prav na razli~nih scenarijih razvoja. Za primere vrednotenja {ir{ega prostora, ki je hkrati bogat z raznovrstnimi naravnimi in kulturnimi sestavinami, pa so najprimernej{e prav kontingen~ne metode. Ocenjujem, da so v tem smislu idejno osiroma{eni postopki na~rtovanja posledica dveh dejstev: (1) stroge delitve varstva od razvoja in (2) neurejenih razmer na trgu nepremi~nin, ki so posledica privatizacijskih procesov. Tradicionalno varovanje narave in kulture ima v praksi o~itno precej{nje teàve z nad-16 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 17 gradnjo, tj. razvojnim aktiviranjem teh virov, storitev in prostorskih struktur. Gotovo je treba okolje varovati, vendar le pred netrajnostno rabo, ne pa pred katerokoli rabo. Dejstvo je, da je prostor eno najeminentnej{ih, ve~namenskih ekonomskih bogastev, in zato ve~uporabno bogastvo. V Sloveniji se ta ve~uporabnostna funkcija ve~inoma podreja gospodarski, v primerih, kjer so se ti interesi uskladili, pa participacija lokalne skupnosti, delènikov in zainteresirane javnosti v procesih odlo~anja ni bila zadostna, ~e sploh ni prihajalo do izraànja interesov konkuren~nih uporabnikov ve~funkcional-nega ekonomskega bogastva (prostora, biotske raznovrstnosti in kulturne dedi{~ine v njem). Upravljanje tak{nega ekonomskega bogastva namre~ zahteva pluralno obravnavo alternativnih rab in funkcij (okoljske, socialne, gospodarske), pri tem pa se vpliv javnih politik na dolo~anje razvojnih prioritet zmanj{uje. Drugi razlog za ignoriranje scenarijskega razmi{ljanja v Sloveniji pa menim, da deloma ti~i tudi v razmerah na trgu nepremi~nin, ki so posledica privatizacijskih procesov. Vendar bi pri~akovali, da se bodo te stvari kon~no uredile in vzpostavili normalni tr`ni odnosi tudi na tem podro~ju (Verbi~ in Slabe Erker, 2004). Metode diskretne izbire so posebna nadgrajena oblika kontingen~nega vrednotenja, zato zanje veljajo enake splo{ne lastnosti kot za metode kontingen~nega vrednotenja. Tudi metode diskretne izbire ocenjujejo vrednost okoljske ali kulturne dobrine z izraànjem preferenc uporabnikov in neuporabnikov te dobrine. Tako kot pri kontingen~nem vrednotenju je tudi tokrat pomembna razlika glede na metode, ki temeljijo na pristopu razkrivanja preferenc (prvi dve metodi), v tem, da pristop izraènih preferenc zajema poleg kategorij uporabnih vrednosti (kot je npr. rekreaci-jska, kulturna, izobraèvalna, estetska vrednost) tudi vrednosti neuporabe (npr. opci-jsko in eksisten~no vrednost). Zato so metode diskretne analize {e posebej primerne za vrednotenje naravne in kulturne dedi{~ine, ki jo èlimo ohraniti za prihodnje generacije. Druga pomembna lastnost je ponovno ta, da omogo~a ocenjevanje pogojnih scenarijev, ki bi se lahko uresni~ili v prihodnosti. Najpomembnej{a nadgradnja kontingen~nega vrednotenja pa je, da metode diskretne izbire omogo~ajo primerja-vo alternativ z multiplimi lastnostmi, iz ~esar je mo~ ugotoviti prispevek posamezne lastnosti h koristnosti. Medtem ko je kontingen~no vrednotenje holisti~no, je vrednotenje, ki temelji na diskretni izbiri, parcialno. Pomembna prednost te metode je tudi ta, da upo{teva substitucijske u~inke posameznih lastnosti v scenarijih. Tudi metoda diskretne izbire se izvaja na podlagi vpra{alnika, s katerim se na~eloma anketira vzorec uporabnikov vrednotene dobrine in vzorec neuporabnikov te dobrine oziroma velja, da je izbira vzorca odvisna od konkretnega problema. Spet se anketirancem na za~etku objektivno in strokovno v verbalni in/ali slikovni obliki predstavi problem, {e posebej pa lastnosti posameznih scenarijev. Prvi sklop vpra{anj se obi~ajno nana{a na demografske in socioekonomske zna~ilnosti anketirancev. Sledi vpra{anje o pripravljenosti na pla~ilo za dolo~eno prostorsko dobrino ali njeno izbolj{anje v specifi~ni hipoteti~ni situaciji, pri ~emer je oblika vpra{anja analogna prvi fazi izklicne razli~ice kontingen~nega vrednotenja (tj. vpra{anje dvojne izbire). Vrednosti (ustrezno merilo blaginje - aritmeti~na sredina ali mediana) se izvedejo iz hipoteti~nih odlo~itev posameznikov, na podlagi zneskov, ki so bili sistemati~no spreminjani v dovolj velikem @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 17 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 18 vzorcu. V ta namen se uporabi ustrezen ekonometri~ni model, ki ocenjuje verjetnosti pritrdilnih odgovorov. Rezultat je koristnost, ki jo posameznik pripisuje posameznemu scenariju ali tudi posameznim atributom znotraj scenarija (Verbi~, Slabe Erker, 2004). Dve najbolj o~itni prednosti metod diskretne izbire sta, da so vpra{anja dvojne izbire zaradi svoje nezapletenosti làje razumljiva, ker so bliè dejanskim vsakodnevnim odlo~itvam posameznikov, ter da zaradi narave vpra{anj dvojne izbire posamezniki tèje prepoznajo namen anketiranja in se posledi~no tèje pristransko odzovejo (Verbi~, 2004). Med slabostmi metode omenjam najbolj o~itno, to je za~etno pristranskost, kjer je kon~na vrednost pogosto statisti~no zna~ilno korelirana z za~etno vrednostjo oziroma razpolòljivim razponom zneskov WTP, pomembno vlogo pa ima {e izbira najve~jega zneska. Nekateri raziskovalci te zneske kljub temu dolo~ijo dokaj poljub-no, drugi pa z namenom zmanj{anja te pristranskosti uporabijo pilotske {tudije in kompleksne prijeme, kar pa nedvomno mo~no podalj{a in podraì vrednotenje. V splo{nem se veljavnost odzivov preverja {e z dodatnimi vpra{anji, ki se nana{ajo na vzroke pritrdilnih in odklonilnih odgovorov. Slabosti, ki izhajajo iz izbire modela verjetnosti, pa na tem mestu ne bomo opisovala (cf. Verbi~, 2004). Razli~ice metod diskretne izbire so: (1) referendumska metoda kontingen~nega vrednotenja z nadaljnjimi vpra{anji, kjer se na vektorju izklicnih vrednosti za WTP izvede vpra{anje dvojne izbire in nadaljuje z vpra{anjem o najve~ji WTP anketiran-ca (2) kontingen~no rangiranje, kjer se razvr{~a alternative z multiplimi lastnostmi od najbolj do najmanj zaèlene in (3) odlo~itveni eksperimenti izraènih preferenc, kjer se razvr{~a alternative z multiplimi lastnostmi, cena pa je ena od teh lastnosti. V Sloveniji bi se metoda lahko uporabila za ugotavljanje upravi~enosti (Verbi~ in Slabe Erker, 2004): • kmetijsko-okoljskih programov oziroma posameznih subvencij za ohranjanje tradicionalnih kmetijskih praks; • varovanja ogroènih vrst ali lokalne biodiverzitete; • posegov za izbolj{anje lastnosti, kot so nizki pretoki vodotokov ali zniànje ravni onesnaènosti posameznega okoljskega medija ter • cestnih projektov v bliìni naravnih ali kulturnih vrednot. Med prakti~nimi napotki za uporabo velja {e enkrat omeniti, da je metoda zlasti primerna, kadar ima prou~evana dobrina pomembne vrednosti neuporabe in kadar se ocenjuje pogojna stanja dobrine v prihodnosti, {e posebej pa posamezne lastnosti tega stanja. Ker omogo~a vrednotenje ve~jega in raznolikega nabora prostorskih dobrin, je metoda odli~en instrument za odlo~anje v ekonomski politiki, kjer ima nabor razli~nih ukrepov za posledico razli~ne u~inke na prostorske tokove. Zaradi tega, ker vrednoti tudi vrednosti neuporabe, je metoda posebej uporabna za vrednotenje prostorskih vrednot, kot so: biotska raznovrstnost, videz krajine, ohranjanje in obnavljanje razli~nih spomenikov, artefaktov, zna~ilnosti starih mest in vasi, kulturno-umetni{kih in knjìnih zbirk (Verbi~ in Slabe Erker, 2004). 18 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 19 Sklep Ocenjujem, da bi uvajanje teh postopkov v Sloveniji prispevalo k integraciji okoljske politike navznoter (med okoljem, naravo in prostorom) ter navzven (med razli~nimi sektorji in resorji). S tem bi pomagali pri odpravljanju temeljnega vzroka za lo~evanje zavarovanih obmo~ij od razvojnih obmo~ij oziroma oviranja razvoja v zavarovanih obmo~jih. Uporabo ekonomskih metod vrednotenja priporo~am v naslednjih primerih: (1) za upravi~enje zahtev po pove~anju/prerazporeditvi javnih sredstev za ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot; (2) za ocenjevanje prispevka ekonomske dejavnosti (kmetijstva, turizma) k vrednosti naravne ali kulturne dedi{~ine; pozitiven prispevek kot ohranjanje je odli~na re{itev za financiranje ohranjanja/vzdrèvanja vrednote ob hkratnem gospodarskem razvoju; (3) kot pripomo~ek za vrednotenje posegov v prostor. Zakonodaja za pridobitev dovoljenja za poseg v okolje predvideva poro~ilo o vplivih na okolje, ki je sestavni del projekta, in javno razgrnitev (zainteresirane stranke dejavno sodelujejo v postopku vrednotenja vplivov na okolje); Kon~na odlo~itev mora vsebovati obrazloìtev o upo{tevanju mnenj in pripomb. S tem se delno è aktivira socialni kapital, o ~emer sem pisala v uvodu. ^e pa se na podlagi vseh informacij {e vedno ne da sprejeti odlo~itve, priporo~am uporabo ekonomskih metod vrednotenja. Literatura • Bateman I., Carson R., Day B., Hanemann M., Hanley N., Hett T., Jones-Lee M., Loomes G., Mourato S., Özdemiroglu E., Pearce D. W., Sugden R., Swanson J.: Economic Valuation With Stated Preference Techniques: A Manual. Cheltenham: Edward Elgar, 2002. 458 • Pelkmans J., Gros D., Ferrer N. J.: Long-Run Economic Aspects of the European Union's Eastern Enlargement. Hague: WRR, 2000. • Poro~ilo o razvoju. Ljubljana : UMAR, 2002. • Slabe Erker R., Hlad B., Juvan~i~ L.: Biotska raznovrstnost kot vir ekonomskega razvoja. Ljubljana: IER, 2003. • Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. Ljubljana: UMAR, 2001. • Verbi~ M., Slabe Erker R.: Smernice za ekonomsko vrednotenje naravne in kulturne dedi{~ine. Ljubljana: IER, 2004. • Verbi~ M.: Ekonomski vidik prostorskih vrednot v procesu usklajevanja razvojnih interesov in varstvenih zahtev: Konstrukcija, analiza in evalvacija metod za ekonomsko vrednotenje prostorskih vrednot. Ljubljana: IER, 2004. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 19 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 20 2. Razvojni pomen zavarovanih obmo~ij in njihova umestitev v strate{ke razvojne dokumente mag. Katarina Groznik Zeiler Slùba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko 1. Zavarovana obmo~ja - spodbuda ali zavora razvoju Odgovor na vpra{anje o tem, ali zavarovanja obmo~ja spodbujajo ali zavirajo razvoj, je po na{em mnenju precej podoben odgovoru na vpra{anje o na pol praznem ali na pol polnem kozarcu. Vse je odvisno od pogleda na zadevo. Ob~ine in prebivalci zavarovanih obmo~ij tako pogosto tarnajo zaradi zamudnej{ih in dràjih postopkov pri posegih v prostor, ob tem pa pogre{ajo ustrezna nadomestila za tovrstne nev{e~nosti ter konkretne spodbude za razvoj. Vendar zavarovana obmo~ja po drugi strani lahko pomenijo tudi nova delovna mesta, ìvahnej{i utrip zaradi izobraèvalnih in kulturnih dogodkov, z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi pa cilj obiskovalcev, ki vedno bolj cenijo tudi zdravju prijazno, lokalno pridelano hrano in izdelke. Z vidika aktualne regionalne politike so zavarovana obmo~ja lahko primeri dobre prakse celostnega razvoja oziroma vzorni primeri trajnostnega razvoja na dolo~enem obmo~ju. Slùba vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj poleg seznanjanja s cilji regionalne politike, organizira tudi delovanje Sveta za trajnostni razvoj. V okviru tega sveta so potekale tudi javne razprave o osnutku Strategije razvoja Slovenije s predstavniki gospodarstva, delojemalcev, regionalnih ter lokalnih interesov, nevladnih organizacij in drùbenih dejavnosti. Odziv na te razprave ni bil zelo velik. Precej{en razlog za to je morda tudi pogosto prepri~anje organizacij in posameznikov, da ni vredno izgubljati ~asa z obsènimi razvojnimi dokumenti, ki se v praksi najve~krat ne izvajajo. V prispevku èlimo predstaviti pomembnej{e razvojne dokumente dràve in njihov pomen za podporo prebivalcem zavarovanih obmo~ij, ki jo daje dràva. 2. Zavarovana obmo~ja in regionalni razvoj 10% Slovenije ima trenutno status {ir{ih zavarovanih obmo~ij, med katera sodijo narodni, regijski in krajinski park, 35,5 % ozemlja pa ima status obmo~ij Natura 2000. Deleòbmo~ij Natura 2000 pri nas krepko presega delè v dràvah EU 15 (okrog 18%). Slovenijo ima tako med vsemi evropskimi dràvami vodilno mesto po ohranjenosti narave glede na kriterije dveh evropskih direktiv o habitatih (92/43/EGS) in pticah (79/409/EGS). Obmo~ja z visoko stopnjo ohranjenosti narave pa so pogosto tudi obmo~ja z razvojnimi problemi, ki so prednostna obmo~ja regionalne politike. Tako ima na primer po na{ih analizah Pomurje med statisti~nimi regijami primerjalno najvi{ji delè zavarovanih povr{in (36%), visok delè med manj razvitimi regijami pa imata tudi Notranjsko-Kra{ka (18%) in Savinjska regija (10%) (Poro~ilo o izvajanju 20 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 21 regionalne politike 2004). Po deleù obmo~ij Natura 2000 pa je z ve~ kot pol ozemlja na prvem mestu Notranjsko-Kra{ka regija (54%), sledi ji regija Jugovzhodna Slovenija (48%), pa tudi Pomurska regija ima za slovenske razmere nadpovpre~en delè (43%). Zavarovana obmo~ja in obmo~ja Natura 2000 se precej tudi prekrivajo. Po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. l. RS {t. 60/99, 56/03) je med temeljnimi cilji spodbujanja skladnega regionalnega razvoja tudi pospe{evanje razvoja okolju prijaznega gospodarstva ter varovanja naravnih dobrin, naravne in kulturne dedi{~ine ter drugega javnega dobra. Eden od glavnih ciljev Strategije regionalnega razvoja do leta 2006 je trajnostni razvoj vseh slovenskih regij in prepre~evanje nastajanja novih obmo~ij z ve~jimi razvojnimi problemi. Med prednostne namene in oblike dodeljevanja regionalnih razvojnih spodbud sodi tudi sofinanciranje manj{ih inovativnih, pilotnih projektov, katerih namen je promocija regionalne politike in iskanje novih smeri njenega delovanja. V obmejnih obmo~jih bodo po omenjeni strategiji iz neposrednih regionalnih spodbud sofinancirani tudi projekti, ki bodo naravnani k prepoznavnosti regije, skupni promociji kulturne in naravne dedi{~ine, kot tudi projekti v zvezi z ohranjanjem naravne in kulturne dedi{~ine. Na~ela regionalne politike, ki so zapisana tako v Strategiji regionalnega razvoja kot tudi v Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, (Ur. l. RS {t. 60/99, 56/03) so: • na~elo celovitosti izvajanja regionalne politike, ki pomeni obravnavanje vse Slovenije s posebnim pristopom k spodbujanju razvoja regij in obmo~ij s poseb-nimi razvojnimi problemi; • na~elo partnerstva, ki pomeni partnerstvo med dràvo in lokalnimi skupnostmi, socialnimi partnerji in civilno drùbo, • na~elo usklajevanja, ki pomeni usklajevanje med ministrstvi in med dràvo ter lokalnimi skupnostmi, usklajevanje z Evropsko unijo, • na~elo subsidiarnosti, ki pomeni prenos dràvnih pristojnosti na regionalno raven, • na~elo programskega usmerjanja razvojnih spodbud, ki pomeni, da se regionalno politiko izvaja na podlagi razvojnih in prostorskih dokumentov, • na~elo vrednotenja u~inkov razvojnih spodbud, ki pomeni spremljavo u~inkovitosti ukrepov regionalne politike, • na~elo sofinanciranja, ki pomeni, da mora izvajalec projekta z lastnim vlòkom sredstev pokazati resen interes za projekt. Med temi na~eli bi z vidika zavarovanih obmo~ij posebej opozorili na na~elo partnerstva in na~elo subsidiarnosti. Partnerstvo vseh razvojnih nosilcev znotraj dolo~enega zavarovanega obmo~ja se nam zdi klju~no za trajnostni razvoj tega obmo~ja. Pri prenosu pristojnosti na nìje ravni pa je pri varstvu narave potrebna posebna pozornost, saj glede na {tevilne preostale razvojne probleme lahko varstvo narave v~asih ostane na repu prioritet ali pa je obravnavano le na na~elni ravni, @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 21 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 22 dejansko pa ne. Tu ima potem dràva pomembno vlogo, in sicer, da okrepi partnerstvo med dràvo in nosilci razvoja na zavarovanih obmo~jih, tako na na~elni kot na konkretni ravni. V Sloveniji {e nimamo pokrajin. Imamo pa 12 statisti~nih regij, v katerih deluje 12 regionalnih razvojnih agencij, ki na podlagi regionalnih razvojnih programov usklaju-jejo razvoj znotraj regij. Neposredne regionalne spodbude se podeljujejo na podlagi regionalnih razvojnih programov. Sistem se {e izpolnjuje. Opaà se na primer problem centralizacije znotraj posameznih regij, ki naj bi se re{eval predvsem z instru-mentom obmo~nih razvojnih programov. Obmo~na razvojna agencija naj bi tako po Navodilih o spremembah in dopolnitvah navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter na~inu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa (Ur. l. RS {t.110/04) v okviru obmo~nega razvojnega partnerstva vodila proces oblikovanja obmo~nega razvojnega programa, ki se lahko pripravi za funkcionalno-interesno zaokroèno obmo~je, ki je lahko tudi varstveno obmo~je s podro~ja ohranjanja narave. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije (Ur. l. RS {t. 110/04) pa dolo~a, da se regionalne razvojne agencije pri izvajanju razvojnih nalog povezujejo v mreò razvojnih institucij z obmo~nimi razvojnimi agencijami. Kot je razvidno iz zgornjih navedb, je v okviru regionalne politike precej nastavkov za podporo razvoju na zavarovanih obmo~jih, {e posebej v razvojno problemati~nih pre-delih Slovenije. Pa vendar je tudi regionalna politika pred velikim izzivom, kako ~im uspe{neje usklajevati razli~ne interese za razvoj in ob tem prispevati k mo~nej{emu aktiviranju ohranjene narave in kulturne dedi{~ine kot razvojne prilònosti Slovenije. 3. Razvojni dokumenti Razvojne dokumente lahko razdelimo na strate{ke in izvedbene. Strate{ki razvojni dokumenti so: • Strategija razvoja Slovenije, • Dokumenti po podro~jih in sektorjih (npr. prostor, regionalni razvoj, turizem, kmetijstvo, varstvo okolja), • Regionalni razvojni programi - strate{ki del. Izvedbeni razvojni dokumenti so: • Dràvni razvojni program, • Prostorski redi, regionalne zasnove prostorskega razvoja, • Operativni programi podro~ij in sektorjev, • Regionalni razvojni programi - izvedbeni del, • Obmo~ni razvojni programi. Razvojni dokumenti so medsebojno povezani, tako da v kon~ni fazi dokument na najvi{ji strate{ki ravni vpliva tudi na izvedbene dokumente. 22 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 23 Posebej èlimo poudariti Strategijo razvoja Slovenije, ki ima ambicijo biti tudi strategija trajnostnega razvoja Slovenije. Trenutno je omenjena strategija v fazi osnutka, izvedenih pa je bilo tudi è ve~ina javnih razprav. V ~asu tega posveta {e vedno obstaja mònost podati pripombe na osnutek, na primer glede upo{tevanja zavarovanih obmo~ij, obmo~ij Nature 2000. Kot zanimivost omenjamo, da so bila v starej{i razli~ici strategije obmo~ja Natura 2000 predstavljena kot razvojni problem. Trenutno pa je kot razvojni problem zapisano vpra{anje glede ustreznega upo{tevanja varovanja narave pri na~rtovanju razvoja podeèlja, kot cilj pa je predvidena ohranitev stanja narave in poseljenosti vsaj v trenutnem obsegu. V nadaljevanju navajamo {e nekaj navedb iz razvojnih dokumentov, ki obravnavajo problematiko zavarovanih obmo~ij. Strategija gospodarskega razvoja Slovenije za obdobje do leta 2006 izhaja iz enakovrednega obravnavanja gospodarske, socialne in okoljske razsènosti blaginje, ki je temeljni cilj razvoja Slovenije. Med mehanizme za krepitev razvojnih dejavnikov in doseganje ciljev te strategije sodi tudi regionalno in prostorsko skladen razvoj. Politika regionalnega razvoja naj bi med drugim ohranjala poseljenost ter naravno in kulturno dedi{~ino na celotnem slovenskem obmo~ju. Dràvni razvojni program 2005 - 2006, kot izvedbeni dokument za parke (narodni, regijski in krajinski) ugotavlja, da podpirajo trajnostno gospodarjenje z naravnimi dobrinami in tako postajajo vedno ve~ja prilònost za temeljne razvojne interese lokalnega prebivalstva. Glede na omejene mònosti za razvoj teh ve~inoma kmetijskih obmo~ij so parki lahko eden od modelov regionalnega razvoja in center zdruèvanja sredstev. V skladu z omenjenim dràvnim razvojnim programom sta varovanje in razvoj naravne dedi{~ine izhodi{~i za pridobivanje dràvnih regionalnih spodbud tistim projektom, ki bodo najbolje izkoristili razvojne prednosti zavarovanih obmo~ij. Po Nacionalnem programu za varstvo okolja za obdobje 2004 - 2008 naj bi do leta 2008 pove~ali delè zavarovanih obmo~ij za 5% povr{ine Slovenije in do leta 2014 za 10%. Na tem mestu ponovno opozarjamo na obmo~ni razvojni program, ki je instrument regionalne politike. V okviru tega razvojnega programa naj bi nosilci razvoja skupaj opredelili razvojne prioritete nekega obmo~ja, za katere bi potem kandidirali na razli~nih razpisih. Obmo~ni razvojni program naj bi bil tako bolj dogovor, izhodi{~e za razvojne korake proti jasni viziji razvoja nekega obmo~ja. Za zavarovana obmo~ja je to zagotovo trajnostni razvoj v naj`lahtnej{em pomenu besede. Na{e ~lanstvo v Evropski uniji je prav gotovo eden od dodatnih razlogov, zakaj kaè razvojne dokumente resno obravnavati. Pri pripravi razvojnih dokumentov, kot so strategija razvoja dràve ali dràvni razvojni program, se oblikujejo razvojne prioritete dràve. Te pomenijo neposredno izhodi{~e za pogajanja za evropska sredstva in potem tudi podlago za porabo teh sredstev. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 23 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 24 4. Razvojna prilònost ohranjene narave in kulturne dedi{~ine Samo po sebi je razumljivo, da imajo podro~ja, kot so regionalni razvoj, varstvo narave, razvoj podeèlja, turizem, gospodarstvo, kultura in druga posebne cilje, ki jih posku{ajo dose~i. Ponavadi pa jih posku{ajo dose~i na istem geografskem obmo~ju in pogosto se ti cilji delno tudi prekrivajo. Dober primer je cilj ohranjanja poseljenosti manj razvitih obmo~ij in hkratno ohranjanje narave teh predelov. Zato menimo, da je pri spodbujanju razvojnih prilònosti na zavarovanih obmo~jih klju~no iskanje skupnih ciljev in skupnih poti za njihovo uresni~evanje. Menimo, da bo treba poleg iskanja dolgoro~nih re{itev za razvojno aktiviranje ohranjanja narave in kulturne dedi{~ine (npr. prednostno obravnavanje tega znotraj Strategije razvoja Slovenije in posledi~no v Dràvnem razvojnem programu, pa financiranje upravljanja obmo~ij Nature 2000 v naslednji finan~ni perspektivi) iskati tudi bolj kratkoro~ne ukrepe za podporo razvojnim iniciativam znotraj obmo~ij varstva narave. Vsak od resorjev mora tu prevzeti svoj del odgovornosti in se hkrati povezo-vati s preostalimi resorji. Slùba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj ima lahko tu mo~no povezovalno vlogo med dràvno, regionalno in lokalno ravnjo. Zagotoviti je treba podporo obmo~nim razvojnim partnerstvom in s tem prispevati k re{evanju problema centralizacije znotraj regij. Izredno pomembno je tudi dose~i aktivno partnerstvo med regionalnimi razvojnimi agencijami, obmo~nimi razvojnimi agencijami in upravljavci zavarovanih obmo~ij. Kot pozitiven primer sodelovanja lokalnega prebivalstva èlimo omeniti Krajinski park Logarska dolina. V podjetju Logarska dolina d.o.o., ki upravlja zavarovano obmo~je, so vodilni doma~ini. Interesov lastnikov gozda in kmetijskih povr{in, ki se z rabo naravnih virov preìvljajo, tako ni mogo~e spregledati. Imajo tudi jasno vizijo razvoja, ki je vizija trajnostnega razvoja in temelji na rabi naravnih virov. Kot zanimivost omenjamo {e pogled od zunaj na to obmo~je. V letu 1932 in v letu 1973 sta bili v Logarski dolini dve geografski britanski odpravi (Boardman 1973). Glavne spremembe v tem obdobju so bile v ve~jem pomenu gospodarjenja z gozdovi v primerjavi s kmetijstvom, pa tudi razvoj rekreacije in turizma. Status zavarovanega obmo~ja pa je po mnenju britanskih raziskovalcev v tem ~asu pozitivno vplival na prepre~evanje novo-gradenj in s tem osiroma{enja krajinske podobe Logarske doline. Slikovita Logarska dolina krasi tudi naslovno stran aktualne Turisti~ne strategije Slovenije, ki jo z vidika turizma poleg Triglavskega narodnega parka uvr{~a med nacionalno pomembne naravne vrednote, kljub temu, da gre zaenkrat za zavarovano obmo~je na ob~inski ravni. 24 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 25 5. Viri • 79/409/EEC. The Bird Directive. http://europa.eu.int/comm/environment/nature/ nature_conservation/eu_nature_legislation/birds_directive/index_en.htm (dostop 31. 1. 2005). • 92/43/EEC. The Habitat Directive. http://europa.eu.int/comm/environment/nature/ nature_conservation/eu_nature_legislation/habitats_directive/index_en.htm (dostop 31. 1. 2005). • Boardman, D. J. 1973. Solcava forty years after Stamp. - Geographical maga-zine, London, s. 726-730. • Dràvni razvojni program 2001-2006 - http://www.sigov.si/arr/9razno/1dr3.html (dostop 31. 1. 2005). • Nacionalni program za varstvo okolja 2004-2008 - http://www.sigov.si/mop/ (dostop 31. 1. 2005). • Navodila o spremembah in dopolnitvah navodila o minimalni obvezni vsebini in metodologiji priprave ter na~inu spremljanja in vrednotenja regionalnega razvojnega programa. - Ur. l. RS {t. 110/04. • Poro~ilo o izvajanju regionalne politike. - Slùba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj, Ljubljana, http://www.gov.si/svrp/5novo/1n-106.html (dostop 31.1.2005). • Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji in pogojih za opravljanje nalog regionalne razvojne agencije. - Ur. l. RS {t. 110/04. • Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 - UMAR, Ljubljana, 136 s. • Strategija regionalnega razvoja do l. 2006 - http://www.sigov.si/arr/2regije/ 1r-2.html (dostop 31. 1. 2005). • UMAR 2003. - Institucionalna ureditev razvojne funkcije dràve, Ljubljana, delovno gradivo, 11 s. • Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. - Ur. l. RS {t. 60/99, 56/03. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 25 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 26 3. Ravnamo s prostorom in okoljem racionalno? dr. Milan Oroèn Adami~ Geografski in{titut Antona Melika ZRC SAZU Ni dràve brez konkretnega ozemlja, prostora, geografskega okolja. Ta je temelj in okvir njenega delovanja. V Sloveniji, tako je tudi marsikje drugod po svetu, se s prostorom ukvarja le eno ministrstvo. Prakti~no vse, kar se v drùbenopoliti~ni skupnosti dogaja, se reflektira tudi v prostoru. Slovenija je v bila zadnjih sto letih soo~ena z dvema diametralno nasprotnima politi~noekonomskima sistemoma. K zapletenosti dogajanja pa je prispevala tudi lega Slovenije na stiku alpskega, jadranskega, panonskega in dinarskega sveta, kjer se hkrati stikajo slovanska, romanska, ger-manska in madàrska kultura. Dodatno prispevajo k "teàvam", svojskosti in zapletenosti ravnanja s prostorom {e "miniaturnost", mozai~nost, raznolikost in izjemna prepletenost slovenskih pokrajin. To so objektivna dejstva, ki pa jih je treba poznati in razumeti. Naravni viri so v Sloveniji porazdeljeni neenakomerno in koli~insko ter kakovostno omejeni. Nedvomno je treba z njimi skrbno gospodariti, jih smotrno urejati in ustrezno varovati. Aktualna vlada v {tevilnih konkretnih primerih dokazuje, da teh temeljnih dejstev ne razume, na to v zadnjem ~asu konkretno kaè tudi njeno ravnanje glede Triglavskega narodnega parka in ostre razprave o Volovji rebri. Zato, da bi s prostorom in okoljem lahko smotrno gospodarili, ju je treba poznati, razumeti in imeti konkretno vizijo, ki ji ne bo mogo~e o~itati interesov divjega lib-eralnega kapitalizma, ki si bo prizadevala za ustvarjanje soìtja z naravo in uravnoteènih smotrnih posegov vanjo. V zadnjih letih, desetletjih v Sloveniji to ni bilo tako. Predvidevamo, da bo v Sloveniji v prihodnje z ve~jim investiranjem in ve~jim vla-ganjem tujega kapitala teh problemov ve~, in ne manj. [e posebej napa~no, drùbeno {kodljivo je v zadnjih letih "skrbno" izogibanje MOPE, strokovnim in vsakr{nim drugim javnim razpravam, preden te pridejo do faze odlo~anja, zakona. Oholo zavra~anje pomislekov, ugovorov javnosti, ravnanje s pozicije absolutne mo~i je nedemokrati~no in za Slovenijo {kodljivo. Menim, da {tevilni primeri potrjujejo, da s prostorom in okoljem v Sloveniji ne rav-namo ustrezno in racionalno. Za to je treba k raziskovanju problemov pritegniti raziskovalne ustanove. Te so imele doslej mònost sodelovati le parcialno, ve~ino obstoje~ih dokumentov MOPE so pripravile strokovne slùbe, ki so se v zadnjih letih zelo pove~ale, kar je v temelju narobe. Strokovne slùbe MOPE bi morale ve~inoma opravljati administrativne in koordinacijske naloge. Poglavitno nalogo vidimo v resni in poglobljeni razpravi o teh problemih, v jasni viziji, ter v podrobni izdelavi konkretnega programa, ki je v osnovnih ~rtah è sestavljen. 26 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 27 4. Povezovanje naravne in kulturne dedi{~ine ter urejanje prostora v zavarovanih obmo~jih Alma Vi~ar Ministrstvo za okolje in prostor Po svetu è nekaj desetletij obstaja mo~an trend glede zmanj{evanja biotske pestrosti. Kot odziv na to dejstvo je bilo v podporo ohranjanju in trajnostni rabi biotske pestrosti sprejetih ve~ mednarodnih konvencij in drugih strate{kih dokumentov. Vsi omenjeni mednarodni dokumenti pa posebej poudarjajo pomen zavarovanih obmo~ij za ohranitev tega svetovnega bogastva. Zavarovanje je ukrep, ki je znan è ve~ kot stoletje, in se v naravovarstveni praksi tudi najpogosteje uporablja. Leta 1910 je [vedska ustanovila prvih devet narodnih parkov v Evropi. Slovenija takrat prav ni~ ni zaostajala za evropskimi naravovarstvenimi trendi, saj je prva ideja o ustanovitvi narodnega parka na obmo~ju Triglavskih jezer è iz leta 1908, leta 1924 pa je bila z ustanovitvijo le-tega peta dràva v Evropi, ki ga je imela. V zadnjih 20 letih se je {tevilo in povr{ina zavarovanih obmo~ij v svetovnem merilu pove~alo za trikrat - na dana{njih ve~ kot 100.000 obmo~jih, ki obsegajo 12% zemlje, zavarovano pa je manj kot 1% morske povr{ine, ki predstavlja tri ~etrtine na{ega planeta. Tudi v evropskem merilu se je {tevilo zavarovanih obmo~ij od leta 1970 bistveno pove~alo. Tako je v dràvah ~lanicah Evropske Unije skoraj 600 razli~nih kategorij in ve~ kot 42.000 zavarovanih obmo~ij. Posebno mesto v evropski zakonodaji ima ekolo{ko omrèje obmo~ij, potrebnih za ohranjanje pomembnih vrst in habitatnih tipov v Evropski uniji, omrèje NATURA 2000. Obmo~ja Natura 2000 tako zajemajo è 15% evropskega ozemlja. ^eprav gre v tem primeru za izrazito naravovarstveno naravnano zakonodajo, pa lahko ugotovimo, da omrèje NATURA 2000 v Evropi è presega ozek naravovarstveni okvir, kar je pogojeno tudi z dejstvom, da tako v Evropi kot tudi v Sloveniji lahko pravzaprav govorimo o vrednotah, ki so nastale med nenehnim prepletom delovanja narave in ~loveka. Tako ima omrèje NATURA 2000 ter z njim povezana zavarovana obmo~ja, predvsem parki, vedno ve~jo vlogo pri oblikovanju razvojnih programov dràv, regij in ob~in. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 27 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 28 Kaj pravzaprav je zavarovano obmo~je? Po definiciji, ki jo je sprejela Svetovna zveza za varstvo narave (v nadaljevanju IUCN) in tudi na{a naravovarstvena stroka, je zavarovano obmo~je: obmo~je kopnega ali morja, ki je posebej namenjeno varstvu in ohranitvi biotske raznovrstnosti, skupaj z naravnimi in pripadajo~imi kulturnimi dobrinami, in je upravl-jano prek zakonskih in drugih ustreznih mehanizmov. Zakon o ohranjanju narave deli zavarovana obmo~ja na òja in {ir{a ter opredeljuje {est kategorij, ki so primerljive tudi z uveljavljeno kategorizacijo IUCN. Òja zavarovana obmo~ja so strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik; {ir{a zavarovana obmo~ja, ki jim ve~krat re~emo kar parki, pa so narodni park, regijski park in krajinski park. Za razliko od òjih zavarovanih obmo~ij, ki so izrazito naravovarstveni ukrep, je parkom zakonodaja dala {ir{o vlogo, saj je parkovna obmo~ja opredelila kot obmo~ja: namenjena ohranitvi abiotske, biotske in krajinske raznovrstnosti. Upo{tevajo in omogo~ajo se tudi razvojne mònosti prebivalstva ter duhovna sprostitev in bogatitev ~loveka. Ideja parka v Sloveniji tako sledi konceptu Parki za ìvljenje, ki ga je podprla Svetovna organizacija za varstvo narave IUCN v letu 1994. Slovenija ima trenutno z razli~nimi kategorijami zavarovane priblìno 10% povr{ine. 25% povr{ine evropskih varstvenih obmo~ij NATURA 2000 je znotraj zavarovanih obmo~ij. Kak{ni so torej na{i parki? Najbolj naravno ohranjena obmo~ja Slovenije (in s tem tudi parki) so prav tam, kjer so bile in so {e mònosti za razvoj è zaradi naravnih danosti omejene. ^eprav je vsak park samostojna zgodba, pa lahko strnemo nekaj skupnih zna~ilnosti: • demografski problemi - {tevilo prebivalcev upada, prebivalstvo se stara ter odseljuje, • naravne in ustvarjene danosti ne omogo~ajo "dobi~konosnega" kmetijstva in preostalih dejavnosti - naravne danosti ne omogo~ajo sodobnega kmeto-vanja in gozdarjenja, prisotna je drobna posestna struktura, ki je pravzaprav soustvarjala krajinsko podobo, ob vstopu v EU je obstoj malih kmetij {e bolj ogroèn, s tem pa tudi na{a krajina, veliko je prikrite oz. potencialne brezposel-nosti, ni velikih zaposlitvenih sredi{~, • "zapu{~ena" kulturna dedi{~ina - izgublja se materialna in duhovna kultura, • izgublja se prostorska identiteta obmo~ij - arhitekturna podoba naselij in tradi-cionalna krajina izginjata, • komunalna infrastruktura je nerazvita - oskrba z vodo je pogosto neurejena, prav tako ~i{~enje komunalnih odpadnih vod, slabe so prometne povezave. 28 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 29 Vendar pa so ta obmo~ja prav zato, ker jih je "intenziven" razvoj nekako ob{el, "spe~" razvojni potencial, ki ga {ele odkrivamo. Ohranjena narava, krajina in kulturna dedi{~ina so temelji identitete prostora in ljudi, ki na tem prostoru ìvijo. So vrednote è same po sebi. Gre za tako pomembne sestavine prostora, v katerem ìvimo, in na{e nacionalne in regionalne identitete, da so pravzaprav neprecenljive. Hkrati pa je ta dedi{~ina tudi pomemben vir, ki ima velik ekonomski pomen. Za posamezne ekonomske sektorje je ohranjena narava temeljni in najpomembnej{i vir (npr. turizem) in zato izjemno pomemben sestavni del trajnostnega razvoja. Zavarovana obmo~ja so tudi mednarodno razpoznavna blagovna znamka (Unesco, Ramsar, Alpska konvencija, MAB, NATURA 2000). Parki so nosilci ~ezmejnih povezav in marsikje izhodi{~e za povezovanje evropskih regij. Predvsem pa so zavarovana obmo~ja mednarodno spoznani nosilci trajnostnega razvoja. Slovenija se je trajnostnemu razvoju zavezala v vseh strate{kih razvojnih dokumen-tih in sektorskih strategijah. Pri njegovem udejanjanju pa nas ~aka {e veliko izzivov. Evropska konferenca ministrov, odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT), ki deluje pod okriljem Sveta Evrope, je v t. i. Ljubljanski deklaraciji zapisala, da: "Trajnosten razvoj ni samo stvar okolja. Obstaja soglasje o treh vidikih trajnostnega razvoja. Prva vklju~uje gospodarsko rast in razvoj, druga celovitost ekosistema in pozornost do nosilne zmogljivosti in biotske raznovrstnosti, medtem ko tretja obsega vrednote, kot so pravi~nost, mònost odlo~anja, dostopnost in participacija. Poleg teh treh sestavin so Vodilna na~ela za trajnosten prostorski razvoj evropske celine uvedla {e ~etrto razsènost, kulturno vzdr`nost." Tako razumljen trajnostni razvoj vsekakor budi optimizem, da bomo znali izkoristiti {e ne dovolj izkori{~eno razvojno prilònost Slovenije - ohranjeno naravo in bogato kulturno dedi{~ino. Kak{en je pravzaprav trajnostni razvoj v parkih? • parki ne ponujajo koncentracije in hitre rasti delovnih mest, zahtevajo skrb za izobraèvanje lokalnega prebivalstva, • parki terjajo ve~ji napor za oblikovanje raznovrstnih razvojnih jeder in povezovanje razli~nih sektorjev, • parki terjajo inovativne razvojne projekte, • parki niso mesto za take posege v prostor, ki zadovoljijo le ozek podjetni{ki interes, in ne za gradbene posege, ki bi prinesli velike in hitre zaslùke investitorjem, ki prihajajo od "zunaj", • razvoj v parkih je skrb, da 1 tolar, vloèn v "razvoj" danes, ~ez nekaj let ne bo zahteval 10 tolarjev za popravljanje napak. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 29 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 30 Ne bi se nam smele dogajati podobne stvari kot npr. s {iritvijo Portoro{kega letali{~a. Pred tremi leti je bilo podalj{anje steze letali{~a prikazano kot nujno za preìvetje letali{~a in celotnega obalnega turizma. Podalj{anje pa bi zahtevalo poseg v obmo~je krajinskega parka Se~oveljske soline, ~emur je naravovarstvo nasprotovalo in tako postalo v o~eh "razvojnikov" najve~ji zaviralec razvoja. Pred kratkim pa sem prebrala ~lanek, da podalj{anje steze pravzaprav sploh ni potrebno in ne bi dalo tak{nih ekonomskih u~inkov, kot so jih prikazovale razne {tudije. Vendar je le malo manjkalo, pa bi izgubili izjemno pomembno obmo~je za razvoj obalnega turizma, okrnjena bi bila proizvodnja soli, uni~eno mednarodno pomembno zavarovano obmo~je, imeli pa bi investicijo, ki je bila narejena "v prazno", po mònosti {e z dràvno podporo. Skratka, trajnostni razvoj v parkih je "tek na dolge proge" in tu ni hitrih "zmagovalcev". Parki so prilònost predvsem za dejavnosti, ki so vezane na lokalne vire (npr. kmetijstvo, kulturna dedi{~ina, turizem, rekreacija), in sicer tako za tiste, ki so neposredno povezane s parkom (nadzor, vodenje obiskovalcev), kot tudi za tiste, ki jih prisotnost parka tako ali druga~e spodbuja (kulturne prireditve, raznovrstna turisti~na ponudba, rekreativne dejavnosti, dopolnilne dejavnosti na kmetijah). Ne smemo tudi pozabiti, da razvoj informacijskih tehnologij in na znanju temelje~e drùbe lahko prav tem obmo~jem, ki so velikokrat oddaljena od zaposlitvenih sredi{~, omogo~i alterna-tivne razvojne programe, in s tem dodatne razvojne mònosti. Ena od pomembnih prilònosti, ki jo ponujajo parki, je tudi upravljanje obmo~ja. Park ima upravljavca (kadrovski potencial) in v Sloveniji {e neuveljavljen dokument Na~rt upravljanja, ki je neposredna podlaga za pripravo Regionalnih razvojnih programov ter s svojo prostorsko komponento tudi podlaga Prostorski zasnovi regionalnega razvoja. Na~rt upravljanja omogo~a upravljanje s povezovanjem razli~nih sektorjev, od kulture, turizma, prostorskega urejanja do regionalnega razvoja in oblikovanja skupne razvojne vizije. To je dokument, v katerem lahko razre{imo marsikatero dilemo, kot npr. • kmetijstvo da - toda kak{no, • turizem da - toda koliko, • delovna mesta da - toda kje, • cesta da - toda kako, • vodovod da - toda kdaj. Izku{nje pri ustanavljanju krajinskega parka Gori~ko Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji lahko pravzaprav govorimo o vrednotah, ki so nastale med nenehnim prepletom delovanja narave in ~loveka. Varstvo biotske pestrosti je tako mo~no odvisno od primerne rabe naravnih virov oziroma razvoja po na~elih trajnosti. Nosilci trajnostnega razvoja pa so predvsem prebivalci zavarovanih obmo~ij in njihova pri~akovanja so velika. 30 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 31 Pri nastajanju krajinskega parka Gori~ko smo posku{ali slediti predvsem pri~ako-vanjem in prilònostim, ki jih lahko ponudi park. Tako smo poleg tega, da smo pripravili naravovarstvene strokovne podlage za zavarovanje, ki bodo lahko dolgoro~na podlaga vsem prostorskim in razvojnim doku-mentom obmo~ja, najve~jo skrb namenili delu s prebivalci. Pripravili smo veliko razli~nih izobraèvalnih seminarjev, kot so npr.: • jezikovni in ra~unalni{ki te~aji, • izobraèvanje o pripravi projektov, trènja, razvojnih mònosti, ki jih ponuja park, • predstavitev mònih finan~nih virov za razvojne projekte, • izobraèvanje vodnikov po parku, • predstavitev izku{enj "dobrih praks" v tujini, • delo v tematskih delovnih skupinah in priprava projektnih predlogov za kandidi-ranje na raznih razpisih. V razli~nih tematskih delovnih skupinah, ki so se ukvarjale s {iroko paleto tem, je sodelovalo ve~ kot 100 doma~inov. Pripravili so razvojne projekte za razli~na podro~ja, ki so jih ocenili kot pomembna za razvoj obmo~ja, kot so: • sonaravno kmetovanje in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, trènje lokalnih proizvodov, • turisti~na ponudba parka, • kulturna dedi{~ina, doma~e obrti, kulinarika, • naravovarstvo kot razvojna prilònost - NATURA 2000, • nove zaposlitvene mònosti - doìvljajsko vodenje po parku, tematske in kole-sarske poti. Vzporedno z delom s prebivalstvom smo takrat {e bodo~i park tudi predstavili javnosti in ga "opremili" z najnujnej{im, da ob ustanovitvi ni bil "gol in bos". Oblikovana je bila celostna podoba parka, blagovna znamka, turisti~ni zemljevid, bro{ure, internetna stran, organiziran nate~aj za kakovostne spominke, pripravljena razstava doma~ih obrti, prav tako je bil organiziran dan kulinarike, kolesarski mara-ton, park se je predstavil na sejmih, opremljene so bile muzejske delavnice in prostori za delovanje parka v dràvno pomembnem kulturnem spomeniku Grad. Projekt je prvi~ (tudi zaradi "prisile" Evrope) ob nastajanju nekega parka zdruìl ve~ ministrstev, ki je vsako finan~no podprlo "svoje" projekte, ideje zanje pa so nastale znotraj delovnih skupin. Sklep ^eprav so parki è aktivni ne le na podro~ju varstva narave, temve~ skrbijo tudi za kulturno dedi{~ino, izvajajo razvojne projekte, skrbijo za svojevrsten turisti~ni pro-dukt, izobraùjejo ter skrbijo za mednarodno promocijo Slovenije, bodo svoje poslanstvo v celoti izpolnili lahko {ele, ko bodo: • prepoznani kot eno od obstoje~ih razvojnih jeder, @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 31 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 32 • nosilci skupne vizije razvoja na principih trajnosti - na ravni dràve in na ravni regij ter ob~in, • mesto zdruèvanja sektorskih politik (prostor, kultura, turizem, kmetijstvo in razvoj podeèlja, regionalni razvoj, izobraèvanje ...) in na~rtovanja skupnih projektov, • pripomo~ek za celovitej{e, usklajeno varstvo in razvoj ter s tem zagotovilo za ve~ji sinergijski izkoristek vloènih sredstev, • nosilci usklajenih mehanizmov za podporo prebivalcem. Evropska unija v zavarovana obmo~ja usmerja {tevilne razvojne programe o region-alnem razvoju, podpori lokalnim skupnostim, kmetijsko-okoljske programe, o razvoju turizma, usposabljanju lokalnega prebivalstva za samozaposlovanje, varstvu narave, ohranjanju kulturne dedi{~ine ipd. V Sloveniji evropsko primerljiv sistem {ele gradimo, zato je {e toliko pomembneje, da zavarovana obmo~ja postanejo na{a skupna skrb. Viri in literatura • Zakon o ohranjanju narave /ZON/ (Ur. l. RS, {t. 56/1999 (31/2000 - popr.), 110/2002, 119/2002, 41/2004) • Zakon o varstvu kulturne dedi{~ine /ZVKD/ (Ur.l. RS, {t. 7/1999, 110/2002, 126/2003) • Agencija RS za okolje: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji, Ljubljana, 2001. • Slabe - Erker Renata: Biotska raznovstnost kot vir ekonomskega razvoja, Ljubljana, In{titut za ekonomska raziskovanja, 2003. • Promoting the Socio-Economic Benefits of Natura 2000. Background Report for the European Conference on 'Promoting the Socio-Economic Benefits of Natura 2000'Brussels, 28.-29. november 2002. • Ljubljanska deklaracija o prostorski razsènosti vzdr`nega razvoja / Evropska konferenca ministrov, odgovornih za regionalno planiranje (CEMAT), 16.-17. 9. 2003, Ljubljana, Slovenija. http://www.gov.si/upr/doc/CEMAT_Ljubljanska_deklaracija.pdf • INTERNATIONAL CULTURAL TOURISM CHARTER. Managing Tourism at Places of Heritage Significance (1999), Adopted by ICOMOS at the 12th General Assembly in Mexico, oktober 1999. http://www.international.icomos.org/charters/tourism_e.pdf • V. IUCN Svetovni kongres parkov - O Durbanskem sporazumu in akcijskem na~rtu http://www.iucn..org/themes/wcpa/wpc2003/english/outputs/durban.htm#daac 32 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 33 5. Prostorske vrednote kot dedi{~ina dr. Na{ko Krìnar In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU I Na splo{no je med ljudmi ve~ razumevanja za varovanje naravnih vrednot kot kulturne dedi{~ine. Pri naravnih vrednotah hitro najdemo skupen interes, saj danes veliko ljudi rado pokaè svoj razsvetljeni odnos do okolja. Zavzemanje za ~isto okolje in ohranitev nedotaknjene narave je danes tako reko~ modno. Po drugi strani pa narava ne polemizira, ne komunicira, ne naslavlja predlogov in protestov, naj rav-namo z njo izkori{~evalsko ali pa po sodobnih spoznanjih o pomembnosti ohranitve naravnega okolja. V primeru kulturne dedi{~ine je druga~e. Pred sabo imamo ~loveka, subjekt, ki èli soodlo~ati o razvoju svojega bivalnega okolja. Individualno doje-manje prostorskih vrednot povzro~a konflikte pri prostorskih posegih, kjer vsaka stran trdi, da je njen interes nad drugimi. Zato je zelo vàno, da bi se zedinili, katere so tiste prostorske vrednote, ki bi jih pri prostorskem na~rtovanju upo{tevali kot nedotakljivo to~ko. Morda je prilònost za to ravno zdaj, ko govorimo o problematiki zavarovanih obmo~ij. Nisem prepri~an, da se predlagatelji in upravljavci zavarovanih obmo~ij zavedajo kompleksnosti problematike, ko gre za ob~utljiva vpra{anja razmerja med razli~nimi vrednotami v prostoru, med katere spadajo kulturna dedi{~ina, naravne vrednote in prostorske vrednote. Ne dvomim pa, da bi morale biti te vrednote eden bistvenih razlogov za ustanovitev zavarovanih obmo~ij. Z vlogo dedi{~ine na zavarovanem obmo~ju sem se prvikrat sre~al v Triglavskem narodnem parku, v katerega so zajeta tudi naseljena obmo~ja, kar ima za posledico ve~je upo{tevanje kulturne dedi{~ine kot v drugih nacionalnih parkih. Spoznaval sem primer ìvinoreje in visokogorskega plan{arstva v Trenti. To je bil v~asih zelo prefin-jen sistem gospodarjenja na podlagi ravnotèja med ~lovekom in naravo. Ko so izginile vrednote, ki so ga ustvarile, se je ta sistem zru{il. Bil je preve~ krhek in kom-pleksen, da bi v novih okoli{~inah preìvel. Ta proces je tematiziran v znani pravljici o Zlatorogu. Nekdanje trentarsko plan{arstvo je lep primer, kako neka (mono)kultura popolnoma zapolni prostor, v katerem ìvi, in dalje, kako prostor degradira, ~e izgine kultura, ki ga je ustvarila. II Vsak prostor è sam na sebi vsebuje neke vrednote, ki jim je treba prisluhniti. V njem pa naletimo tudi na ~lovekove posege ali rezultate sovplivanja narave in ~loveka. Procese, manifestacije in dinami~ne povezave na ozadju omenjenih razmerij imenujemo etnologi tudi kultura. ^e neka skupnost sestavine kulture prepozna kot bistvene za njen obstoj oz. za kakovost bivanja, pa to kulturo imenujemo dedi{~ina. S to bese-do èlimo poudariti, da je treba s temi kulturnimi sestavinami ravnati enako spo{tlji-vo kot z vsako dedi{~ino, ki jo prejmemo od prednikov. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 33 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 34 Prostorske vrednote torej lahko nastajajo s ~lovekovo intervencijo v prostoru ali pa zgolj z njegovo percepcijo prostora. Zato je dedi{~ina v vsakem kraju in za vsakog-ar nekaj drugega. Prostori se razlikujejo, kot se razlikujemo ljudje. Pravimo, da ima vsak prostor svojega duha. Dedi{~ina in prostor sta nelo~ljivo povezana in tako tudi njune kvalitete in vrednote, ki ne morejo obstajati zunaj prostora, v katerem so nastale. Zato lahko tudi o prostorskih vrednotah govorimo kot o dedi{~ini. Glavno spoznanje pri obravnavi razmerja med dedi{~ino in prostorom je potreba po celovitem pogledu na prostor z dedi{~ino. Ni mogo~e spoznati kakovosti prostora, ~e upo{tevamo samo posamezne sestavine, npr. stavbarstvo, kulturno krajino itd. ali samo materialno kulturo, ne pa tudi duhovne in socialne. Dedi{~ina je vse kulturno okolje, ki ga je ustvaril ~lovek v zgodovinskem razvoju prostora. To so njegove sledi v prostoru, ki jih iz roda v rod, iz ene razvojne faze v drugo spoznavamo kot pomembne in kot nepogre{ljivo sestavino kakovosti bivanja. Tako nastajajo dedi{~inski sistemi in obmo~ja, v katerih se prepletajo ~lovekove dejavnosti, njegove vrednote in naravne danosti prostora. V na{em ~asu se oblikuje nova podoba vloge dedi{~ine v prostoru oz. novo razumevanje njunega razmerja, ki ga je treba upo{tevati pri na~rtovanju prostorskih posegov in pri upravljanju s prostorom. III Pri dolo~anju dedi{~inskih sistemov in obmo~ij se mi zdi vloga znanosti oz. znanstvenih raziskav izjemno pomembna. Sistemati~no je treba zbrati sledove dedi{~ine v prostoru in na podlagi njihove analize izdelati zgodovinski razvoj kulturnih vzorcev ter ugotoviti ravnotèje med dedi{~ino, okoljem in ~lovekovimi posegi vanj. To ravnotèje je v~asih zelo krhko in vsaka napaka lahko izni~i stoletni razvoj prostora ter za dolgo onemogo~i kakovostno bivanje v njem. Pred vsakim posegom v prostor bi morali opraviti ve~disciplinarne raziskovalne naloge. Slovenija ni velika deèla, na podro~ju dedi{~ine je bilo opravljeno è precej raziskovalnega dela. V srednjero~nem razdobju bi lahko izdelali temeljito {tudijo prostorskih vrednot in dedi{~inskih sistemov, ki bi bila temelj za nadaljnje posege v prostor, tako za dolo~anje prepovedi kot za dolo~anje prioritet. Predvsem pa bi taka {tudija sluìla pri na~rtovanju za{~itenih obmo~ij. Natura 2000 kaè, da je nar-avoslovcem to è uspelo. ^e bi se zgledovali pri njih, bi nov projekt lahko imenovali Dedi{~ina 2005. Izku{nja z zavarovanimi obmo~ji je lahko dobra prilònost za ohranjanje dedi{~inskih in prostorskih vrednot tudi na nezavarovanih obmo~jih. Hkrati pa zavarovana obmo~ja ne smejo pomeniti ustavitev razvoja dedi{~ine in prostorskih vrednot. Eno 34 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 35 od spoznanj pri preu~evanju kulture je namre~ paradoks, da praviloma preìvijo le kulturni sistemi, ki se prilagodijo novim razmeram. Primer tega so letne verske {ege od poganstva do kr{~anstva in dana{njih dni. [e òje: {ege zimskega kroga. Poganske so preìvele tako, da so se razporedile od 1. novembra do pusta v spre-menjenih drùbenih in duhovnih razmerah. ^e bi vztrajale v starih okvirih, bi propa-dle. Nekatere tudi so. To bi bil lahko koristen nauk za romanti~ne predstave o zavarovanih obmo~jih. ^e na teh obmo~jih ne bo mogo~ ìv razvoj dedi{~inskih sistemov, bodo ostali samo frag-menti dedi{~ine, preìtki, lupine, muzejski predmeti. IV Na àlost imajo najve~ji vpliv na upravljanje s prostorom kapitalske skupine investitorjev, ki jim je najmanj mar za dedi{~ino prostora in za kakovost bivanja dràvljanov. Na prostor gledajo kot na ekonomsko vrednoto, ne na kulturno in drùbeno. Hkrati pa iz lokalnih skupnosti, zlasti na podeèlju, prihajajo pobude za izbolj{anje kakovosti ìvljenja na podlagi ozave{~anja krajevnih vrednot. Navadno za~nejo s tem posamezniki, zberejo somi{ljenike in za~nejo se dejavnosti, ki praviloma vse temeljijo na krajevni dedi{~ini. Predstavil bom tri razli~ne primere iz treh slovenskih krajev. Kambre{ko Etnolo{ka skupina Kontrabant ~ez Idrijo v okviru Turisti~no rekreacijskega dru{tva Globo~ak povezuje ve~je {tevilo krajank in krajanov razli~nih starosti na kulturnem podro~ju. S tem pa je mi{ljena zelo {iroka dejavnost: od zbiranja zgodovinskih podatkov in dokumentov, do ljudskih iger in drugih kulturnih prireditev ter lep{anja videza kraja. V zadnjem ~asu je skupina {e posebej dejavna pri obnavljanju stikov s Slovenci onkraj meje. V dedi{~ino kraja spada namre~ tudi enoten kulturni prostor. Pred vstopom Slovenije v EU je skupina organizirala prostovoljno trebljenje stare ceste, ki je neko~ vodila ~ez reko Idrijo na italijansko stran. Na mostu ob nekdanjem mejnem prehodu so 1. maja 2004 pripravili eno od ob~inskih proslav, s predstavitvi-jo duhovite komedije Kontrabant ~ez Idrijo. Ni treba posebej poudarjati, da je dejavnost omenjene skupine pomembna za ohranjanje enotnega kulturnega prostora in s tem za pomemben vidik regionalnega pove-zovanja, ki sega ~ez okvire lokalne skupnosti. Leta 2005 se je dru{tvo vklju~ilo v ob~inski projekt Interreg IIIa za spodbujanje in razvoj ~ezmejnega turizma. Straì{~e Leta 2001 je bila v Straì{~u ustanovljena Civilno drùbena pobuda za ozave{~enje krajevnih prostorskih vrednot in dedi{~ine, po katastrofalni zazidavi Sor{kega polja z industrijskimi obrati. Razvila se je iz spontanega odpora nekaterih kmetov proti novim na~rtom odtujitve kmetijskih zemlji{~ in dokon~nemu uni~enju Sor{kega polja v Straì{~u. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 35 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 36 Tudi ta dejavnost temelji na èlji po ve~jem upo{tevanju krajevnih vrednot pri prostorskem na~rtovanju in opozarja na nespametne prostorske posege, ki lahko dolgoro~no mo~no zmanj{ajo kakovost bivanja v kraju ter za vedno zabri{ejo sledove dedi{~ine in prostorskih vrednot. Dejavnost Civilno drùbene pobude je mnogim kra-janom odkrila krajevne prostorske vrednote, o katerih prej niso niti razmi{ljali. Primer Straì{~a potrjuje misel, da razvoj brez upo{tevanja krajevnih vrednot vodi v osiroma{enje prostora. Veliki Oki~ Etnografsko dru{tvo Ora~i Oki~ so ustanovili krajani okoli njihove tradicionalne pustne dejavnosti. V tem delu Slovenije je mo~na pustovalska kultura eden od pomembnih dejavnikov zdruèvanja ljudi in krajevne identitete. Novi ~asi zahtevajo novo organiziranost. Skupina goji tradicionalne pustne like, kot so koranti, ora~i in rusa, ter z njimi gostuje po Sloveniji in Hrva{kem. Z ustanovitvijo dru{tva so dejavnost raz{irili na vse leto. S skupnimi mo~mi so po starinskem na~inu obnovili leseno ''cimpra~o'', v kateri hranijo rekvizite in kjer se redno sestajajo. Vsako leto izdajo koledar in zbirajo dokumente o svoji dejavnosti. Dru{tvo ima podporne ~lane tudi v drugih okoli{kih krajih. Dejavnost dru{tva omogo~a prilagajanje pustnih {eg modernim ~asom in prepre~uje, da bi tradicija zamrla. ^eprav so omenjeni primeri na prvi pogled zelo razli~ni, imajo mnogo skupnega. Vse omenjene dejavnosti nastajajo v povezavi s kulturnimi in prostorskimi vrednotami kraja. Opirajo se na latentni tok vrednot, ki jih sku{ajo prilagoditi sodobnim ~asom in vklju~iti v sodobne ìvljenjske tokove. S tem postajajo krajevne dedi{~inske vrednote dejavnik zdruèvanja ljudi in krajevne identitete. Tako se oblikujejo nekak{na dedi{~inska jedra, ki prena{ajo duh kraja skozi ~as. Gre za nov vzorec razumevanja tradicijske kulture, ki povezuje razli~ne kulturne sestavine v celoto in jih ne lo~uje od prostora, v katerem so nastale in v katerem ìvijo. Ta vzorec bi lahko uporabili tudi na zavarovanih obmo~jih. Pozitivna pobuda krajanov za ohranjanje krajevnih vrednot je najbolj{e zagotovilo za obstoj zavarovanih obmo~ij. Omenjene dejavnosti so v bistvu ponotranjena potreba ljudi za ohranjanje vrednot, ki izbolj{ujejo kakovost bivanja. Ne gre torej za zavarovanje ozemlja, temve~ njegove vsebine. V Zavarovana obmo~ja ne bi smela biti alibi za slabo ravnanje s preostankom prostora, da ne bi kdo o~ital, ~e{, v zavarovanih obmo~jih se borimo za ohranjanje prostorskih vrednot in dedi{~ine, v preostalih ìvljenjskih prostorih pa miìmo pred uni~evanjem dedi{~ine in kakovostnih prostorskih vrednot. Zavarovana obmo~ja ne smejo postati roà na mizah podjetnih poslovneèv, ki pozidavajo rodovitno zemljo okoli mest s supermarketi in industrijskimi obrati, v nedeljo pa se radi podajo v zavarovana obmo~ja na kme~ki turizem. 36 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 37 V Sloveniji je vse manj prostora za udobne {iritvene posege. Vsi se moramo zave-dati, da je prostor omejen, zato je treba o vsakem posegu temeljito premisliti. V Sloveniji je samo ena {estina ravninske zemlje. Zdi se, da trenutno poteka bitka za lastninjenje kmetijskih zemlji{~, ki jih zapu{~ajo upokojeni, ostareli in osameli kmetje. ([e bolj àlostno je, da zemljo in kmetijsko dejavnost opu{~ajo mladi dedi~i druìnskih kmetij!) Ne bi smeli dopustiti, da pri prevzemu teh zemlji{~ prevlada kap-italska logika, grabèljivost in prera~unljiv odnos lokalnih skupnosti do tega nezazi-danega prostora. Ta zemlji{~a naj ostanejo namenjena kmetijstvu ali fondu kakovostnih zemlji{~ za prihodnost. Naj jih kupijo kmetje, ki bi radi ostali v tej dejavnosti in jo raz{irili. V nasprotju s to zamislijo pa nekatere ob~ine pove~ujejo vrednost svojega premoènja s preimenovanjem kmetijske zemlje v zazidalno ter s tem pospe{ujejo zlorabe in neprimerne posege v prostor. Ob~inski oddelki za urejanje prostora nato popustijo pritiskom {pekulantov z zazidalno zemljo in naklju~nim kratkoro~nim investitorjem ter njim na ljubo prilagodijo drùbene plane. Slovenija je sprejela {tevilne mednarodne konvencije o urejanju prostora, upo{tevanju krajevne dedi{~ine ter prostorskih vrednot in vpliva prebivalcev na prostorsko urejanje. Med njimi so npr.: 1. Direktiva Sveta 85/337/EEC o oceni vplivov dolo~enih javnih in zasebnih projektov na okolje. 2.Konvencija o evropski stavbni dedi{~ini (Granadska konvencija, Svet Evrope 1985). Ureja ne le varstvo dedi{~ine, ki je posebej varovana, temve~ tudi njene okolice oziroma celot, kjer posamezni deli sami po sebi nimajo vrednosti dedi{~ine, vendar prispevajo h kakovosti ìvljenja. 3. Aarhu{ka konvencija 1998, konvencija o dostopu do informacij, udelèbi javnosti pri odlo~anju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah. Ratificirala jo je tudi Slovenija {e pred vstopom v EU. Pojem okolja vsebuje tudi kulturno dedi{~ino (stavbno, arheolo{ko, krajinsko). 4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta o presoji vplivov nekaterih na~rtov in programov na okolje. 5. Evropska konvencija o krajini, Firence 2002. Krajina je obmo~je kot ga zaz-navajo ljudje in katerega zna~ilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali ~lovekovih dejavnikov. Trije glavni ukrepi krajinske politike: varstvo, upravljanje, urejanje. Velja za vse vrste krajine, tudi za mestne in degradirane. Za vsako krajino je treba dolo~iti cilje kakovosti. 6. Zakon o varstvu dedi{~ine 2004. Obmo~ja dedi{~ine z dolo~enim varstvenim reìmom so "okoljska izhodi{~a". Celovite presoje vplivov na okolje je treba upo{tevati è v fazi strate{kega planiranja, zanje je odgovoren pripravljavec planov. Presoje je treba upo{tevati tudi v izvedbeni fazi, ~e tega ni bilo storjene-ga v strate{ki fazi. Zagotovljeno mora biti sodelovanje javnosti. Vse omenjene konvencije kaèjo na tendenco, da okolje in kakovost bivanja posta-jata v Evropi del ~lovekovih pravic. Zato urejanje prostora ne bi smelo biti odvisno od @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 37 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 38 prostega trgovanja z nezazidanimi zemlji{~i in od samovolje investitorjev. Vse konvencije dajejo veliko pravic ljudem pri odlo~anju o prostorskih posegih, a se ta prav-ica navadno kon~a pri visoko done~ih uvodnih poglavjih drùbenih planov. Izvedbene aktivnosti pa grejo v obratno smer, ne glede na strokovne ugotovitve, na mnenje ljudi, na dedi{~ino ali na kakovost bivanja. VI Prizadevanje za ustanovitev zavarovanih obmo~ij je v bistvu prizadevanje za kakovost bivanja na vsem ozemlju Slovenije. V obeh primerih gre za upravljanje s prostorom, ki naj bi ohranilo krajevne vrednote, a hkrati omogo~ilo krajevni razvoj. Zato bi morali veliko ve~ storiti za preseganje konfliktnosti obeh omenjenih komponent. To je mogo~e le s preusmeritvijo v trajnostni razvoj, pri katerem je eno glavnih na~el, da na~rtovani posegi v prostor ne smejo izni~iti vrednot, ki so è v tem prostoru in bodo neko~ v prihodnosti lahko potencialni vir razvoja. Dovoljen je samo razvoj, ki omogo~a ponovno vzpostavitev prvotnega stanja oz. nadaljnji obstoj prostorskih vrednot. Med najo~itnej{imi takimi vrednotami so pridelovalna zemlja, gozd, kulturna krajina, stara urbanisti~na jedra, pogledi itd. Vsak kraj mora sam dolo~iti cilje kakovosti. To bi morali poznati vsi nosilci odgovornih funkcij. Pri tem imata veliko vlogo ozave{~enost in izobrazba odgovornih. V zvezi s to problematiko predlagam naslednje dolgoro~ne dejavnosti: 1. Ve~disciplinarna znanstvena raziskava prostorskih in dedi{~inskih vrednot - S tem projektom nacionalnega pomena bi dobili sistemati~en pregled dedi{~inskih obmo~ij v Sloveniji. Po njem bi se ravnali zakonodajalci pri dolo~anju zavarovanih obmo~ij in na~rtovalci prostora pri vseh posegih v prostor, od lokalnih skupnosti do dràve. Ta projekt bi bil {e posebej pomemben za regionalni razvoj Slovenije, zlasti v lu~i politike EU do pospe{enega razvoja podeèlja, ki bi moral sloneti na najkakovostnej{i dedi{~ini. 2. Izobraèvanje - Vsem politikom na ob~inski ravni, na ravni strank, vlade, ministrstev, dràvnega zbora in dràvnega sveta bi morali {e pred prevzemom odgovornih funkcij omogo~iti obvezno izobraèvanje o temeljih dedi{~inskih sistemov in obmo~ij v Sloveniji ter o povezavi prostorskih vrednot in dedi{~ine s kakovostjo bivanja in z nacionalno identiteto. ^e nimajo osnovnega znanja o tem, ne morejo delovati v korist dràvljanov, ki so jih izvolili. Takega izobraèvanja bi morali biti delèni tudi vsi poslovni ljudje, ki so odgovorni za velike investicije in od katerih najve~krat prihajajo nespametne zahteve za posege v prostor dedi{~ine in v dedi{~ino prostora. 38 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 39 6. Dolina Trenta v Triglavskem narodnem parku Marko Pretner Informacijsko sredi{~e TNP v Trenti Za bolj{e razumevanje razvojnih teàv doline Trenta se je treba seznaniti s tem, kaj se je v preteklosti dogajalo z dvema gospodarskima dejavnostma; kmetijstvom in tur-izmom. Kmetijstvo je bilo edina dejavnost, s katero so se prebivalci doline preìvljali od zaprtja rudnikov in fuìn (konec 18. stoletja) do 2. svetovne vojne, medtem ko je turizem v dolini prisoten è od za~etka prej{njega stoletja. Kmetijstvo je vedno temeljilo na ìvinoreji, reji drobnice. Vrhunec je doìvljalo v obdobju med obema vojnama - italijanske okupacije, ko je bilo v dolini Trente priblìno 8.000 glav drobnice. Hitro po drugi svetovni vojni je bil interes po izkori{~anju gozdov tako mo~an, da so spremenili zakonodajo in za~eli s strogim omejevanjem pa{e drobnice, predvsem koz. V tem ~asu je postalo gozdarstvo zelo razvito. Zagotavljalo je veliko delovnih mest (priblìno 120 samo v dolini Trente). Dolina se je za~ela postopoma, pozneje pa vse hitreje prazniti. Predvsem mlaj{i mo{ki brez zaposlitve, so iskali delo zunaj doline, ali celo v tujini. Kmetijska dejavnost je za~ela hitro upadati. Od nekdaj 13 pa{nih planin, sta na za~etku sedemdesetih let delovali samo {e dve. Kmetje so za~eli opu{~ati najbolj{e pa{nike in travnike, ne samo na planinah, ki so bile za mehanizacijo nedostopne, ampak tudi v dolinah. Rezultat vsega tega je bilo propadanje kulturne krajine, in s tem tudi dedi{~ine, obi~ajev in navad. Grafikon 1: Gibanje aktivnega prebivalstva v dolini Trente po dejavnostih. Prvi zametki turizma segajo v konec 19. stoletja, ko so v dolino prihajali prvi obiskovalci. Najve~ zaslug za to ima dr. Julius Kugy, ki je s svojimi knjigami {ir{i javnosti prvi predstavil lepote Julijskih Alp, {e posebej doline Trente in So~e. Po drugi svetovni vojni je turizem v dolini doìvljal svoj razcvet. Predvsem so obiskovalci zahajali v po~itni{ke domove, okrevali{~a in zdravili{~a. Trenta je postajala vse bolj zanimiva za @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 39 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 40 izletni{ki turizem. Vendar je è v sedemdesetih letih opaziti hitro upadanje no~itev in opu{~anje te dejavnosti. Vzroke lahko i{~emo predvsem v pospe{enem vlaganju v turisti~no infrastrukturo zimsko-letnega turisti~nega centra v Bovcu. Dolina je tonila v vse ve~jo recesijo in zaradi neustrezne prostorske politike tudi v izseljevanje lokalnega prebivalstva. Nov zalet v razvoju turizma je dolina doìvela konec osemdesetih in, ko je takratna ob~ina Tolmin naredila razvojni program za oìvljanje doline Trente. Program je zajemal ve~ dejavnosti (zaposlitev pospe{evalca razvoja - Sini{e Germov{ka, vrnitev zdravnika v dolino …). Hkrati je TNP za~el z dejavnostmi za izgradnjo svojega prvega informacijskega sredi{~a. Naklonjenost v razvoju zaostali in zapostavljeni dolini je botrovala, da je bil med letoma 1989 in 1995 preurejen ital-ijanski voja{ki objekt v sodobno Informacijsko sredi{~e, poimenovano Dom Trenta. Dom ima poleg razstavnih prostorov, namenjenih obiskovalcem parka, {e prostore za krajane, turisti~no dru{tvo, namestitvene zmogljivosti (apartmaje) in manj{o ambulanto, ki deluje dvakrat tedensko. Vse iz omenjenega programa za razvoj doline, je botrovalo, da je dolina v zadnjem desetletju v razvoju naredila velik preskok. Lahko bi govorili o neke vrste "zgodbi o uspehu". Informacijsko sredi{~e TNP je imelo v tej "zgodbi" zelo pomembno vlogo. Od Sini{e Germov{ka je prevzelo vlogo pospe{evalca razvoja doline. Ve~ina idej, sprememb in pobud je pri{lo prav iz te hi{e. Za~ela so delovati razna dru{tva, aktiv kme~kih èna. Delovanje TD se je postavilo na nove temelje. V Domu Trenta so bile organizirane {tevilne vidne prireditve (kulturne, {portne, prireditve z naravovarstveno vsebino …). Nekatere so postale tradicionalne in bistveno prispevajo k ve~ji prepoznavnosti doline, tako v Sloveniji, kot v svetu (Mednarodni glasbeni forum pod pokroviteljstvom Dunajskih filharmonikov …). V zadnjem obdobju, sicer hitrega razvoja turizma, so bile investicije (razen nekaterih izjem) usmerjene predvsem v nastanitvene zmogljivosti. Ve~ina ponudbe sloni na sobah in apartmajih brez prehrane in dodatne ponudbe, kar se izraà v izraziti sezonski ponudbi in kraj{em povpre~nem ~asu bivanja obiskovalcev. Ponudniki se ne odlo~ajo in nimajo mònosti (predvsem sredstev) za uvajanje dodatne ponudbe. Grafikon 2: Gibanje {t. leì{~ v sobah in apartmajih, {otori{~ v kampih in {t. sedeèv v gosti{~ih od leta 1990 do 2002. 40 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 41 Na drugi strani opu{~anje kmetijske dejavnosti povzro~a propadanje kulturne krajine, kar se najbolj izraà v zara{~anju nekdaj obdelanih kmetijskih povr{in in propadan-ju zna~ilne stavbne dedi{~ine. Lahko re~emo, da s tem dolina izgublja svojo identiteto in podobo, kar je bistvena podlaga za nadgradnjo turisti~ne ponudbe in s tem omogo~anje splo{nega razvoja doline. Pri tem ne smemo pozabiti omeniti vse ve~jega pritiska na prostor, in sicer poten-cialnih lastnikov po~itni{kih hi{, ki se zaradi omejitev prostorske zakonodaje, velikokrat odlo~ajo za ~rne gradnje, spreminjanje namembnosti objektov in povr{in, ter s tem {e dodatno pospe{ujejo propadanje krajine. Hkrati vna{ajo v dolino navade iz svojih okolij (rampe, ograjevanje zasebne lastnine, omejevanje gibanja po nekdaj slùnostnih poteh in prehodih …), ~emur se lokalno prebivalstvo zaradi neso-razmerja v {tevil~nosti le s teàvo upira. Vsa zgoraj na{teta dejstva so spodbudila, da so se na za~etku leta 2003 zdruìli vsi pomembnej{i ponudniki in institucije v tako imenovano mreò (razvojno koalicijo) Trenta. Narejen je bil program razvoja doline Trenta, ki je temeljil predvsem na izbolj{anju dodatne ponudbe, in s tem podalj{anju poletne turisti~ne sezone, kot edine perspektivne gospodarske dejavnosti v dolini. Program obsega tudi nekatere aktivnosti za ohranitev, sicer è do skrajnosti zamrle kmetijske dejavnosti. Obe dejavnosti, kmetijstvo in turizem, sta med seboj nerazdrùljivo povezani. Brez kme-tovanja in s tem ohranjanja kulturne krajine, dedi{~ine in navsezadnje avtenti~nosti ponudbe, razvoj turizma dolgoro~no nima mònosti. V mreì Trenta so skoraj vsi ponudniki v vaseh Lepena, So~a in Trenta, Ob~ina Bovec oz. LTO Bovec, TNP, KS So~a Trenta, TD So~a Trenta, Zadruga So~a Trenta in LD So~a. Osnovni strate{ki cilj mreè, ob pogoju ohranitve edine primerjalne prednosti, narave, je oblikovati razvojno koalicijo, katere nosilec bo Razvojna Zadruga So~a Trenta, lastnica MHE Krajcarca. Naslednji cilj mreè je izkoristiti vse razvojne poten-ciale. Najpomembnej{a primerjalna prednost doline je nedvomno ohranjenost narave. V dolini so {tevilne slabo izkori{~ene preno~itvene zmogljivosti, kar je za dolino pomemben potencial. Vse aktivnosti naj bi vodile k ~im bolj celoviti turisti~ni ponudbi. Ve~ja turisti~na sredi{~a oz. urbana sredi{~a so oddaljena od 2030 km (Bovec, Kranjska Gora). Vsi na{teti cilji pa bodo vodili v izbolj{anje ìvljenjskega standarda in s tem v ve~je zaposlovanje oz. vra~anje v dolino. Program predvideva predvsem razvoj dodatne ponudbe pomladi in jeseni, podalj{anje poletne sezone in delno tudi zimsko sezono. Ravno tako so predvidena vlaganja v infrastrukturo, ki je v dolini zaradi dolgoletnega zapostavljanja skromno razvita. Posebnosti doline (strma pobo~ja, ozka in izjemno globoka dolina, ki pa ima zaradi odprtosti proti morju blago klimo) dajejo velike mònosti za razvijanje svo-jevrstnih turisti~nih programov in proizvodov. Strokovno vodenje, opazovanje divjih ìvali v svojih zimovali{~ih, pohodni{tvo, sankanje, tek na smu~eh in krpljanje so samo nekatere dejavnosti, ki so omenjene v programu. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 41 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 42 Mreà je v zadnjem ~asu è dosegla nekaj rezultatov. Narejena je bila celostna grafi~na podoba doline Trenta, predvsem z namenom spreminjanja stereotipa, "Trenta je zanimiva samo poleti". Tako je nastal naslednji znak s sloganom [tirje letni po~asi. V razvoju je tudi portal doline Trenta, ki bo predstavil dolino in omogo~al uvajanja rez-ervacijskega sistema za vse ponudnike v dolini. Triglavski narodni park si je z delovanjem informacijskega sredi{~a in sodelovanjem v zgoraj na{tetih dejavnostih v dolini, pridobil med lokalnim prebivalstvom veliko zau-panja. Pri veliko ljudeh je bil preseèn stereotip zavarovanega obmo~ja kot ovire za razvoj. Ravno nasprotno. S tem si je TNP zagotovil tudi bolj{e sodelovanje z vsemi upravljavci prostora in institucijami, ki neposredno ali posredno delujejo v {ir{em prostoru (kmetijska svetovalna slùba, ob~ina, ZGS …) S programom razvoja doline Trenta je nastala dobra podlaga za izdelavo upravljavskega na~rta zavarovanega obmo~ja. Tak{no sodelovanje z lokalnimi skupnostmi v TNP se lahko uporabi kot primer "dobre prakse". Najve~ja pridobitev zavarovanega obmo~ja je nedvomno bolj{e, u~inkovitej{e in preprostej{e varovanje vrednot, zaradi katerih je bil TNP ustanovljen. Prebivalci parka so najbolj{i "naravovarstveniki". Sklenemo lahko, da je park lahko primeren skrbnik oz. pospe{evalec razvoja pon-avadi nerazvitih in zapostavljenih dolin in vasi v zavarovanih obmo~jih. Za to, da zavarovano obmo~je lahko prevzame tak{no vlogo, pa potrebuje ustrezno zakonsko podlago. V zadnjem ~asu smo bili pri~a spreminjanja zakona o TNP, v katerega je bilo nemogo~e vgraditi nekaj ~lenov, ki bi zagotovili pravno podlago za pomo~ pri razvoju naselij v parku. Samo "uzakonjen" razvoj je lahko u~inkovit in primeren za zavarovana obmo~ja. Poleg tega pa je tako za "naravovarstvo", kot za gospodarski razvoj zavarovanih obmo~ij, potreben ve~ji posluh dràve, predvsem pri zagotavljanju potrebnih sredstev, kot so ga vsa zavarovana obmo~ja v Sloveniji trenutno delèna. 42 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 43 7. How to restore (in) a protected area, or the role of Stadsherstel Amsterdam in restoring the city W. M. N. Eggenkamp, director Stadsherstel Amsterdam n.v. (The company for City restoration) Something about the history of Amsterdam Amsterdam is not a very old city. In the 13th century it was no more than a fishing-vil-lage on the mouth of the river Amstel at the IJ, as that part of the Southern Sea directly opposite Amsterdam is called. Amsterdam lies as the most parts of Holland beyond the sea-level. So an ingenious system of dikes, canals, sluices and locks is necessary to live there. In the course of years Amsterdam became a big trade city over water. In the 17th century Amsterdam was the most important trade-city of the world. Trade was there not only to the far East to countries like Indonesia or Japan, but too to Scandinavia and East Europe. In that time Amsterdam was growing around her medieval town. Famous are the three big canals round the old city, called the Herengracht (canal of the lords), the Keizersgracht (canal of the emperors) and the Prinsengracht (canal of the princes). Amsterdam is not a city of palaces, but a city of citizens or commoners. So you don't find palaces, but houses for these citizens, but the rich people had of course very beautiful houses and these are like little palaces. After the 17th century the time of prosperity was over and that's why Amsterdam did-n't grow further till the end of the 19th century. The area within the fortresses of the 17th century was even too big for the people, who lived there in that time. On the half of the 19th century the fortresses were pulled down. In the last part of the 19th century a period of prosperity came. And in that time Amsterdam could grow further outside the walls. Fortunately Amsterdam had no big wars or big fires in the 18th and 19th century, so in the beginning of the 20th century the city was relatively undamaged in its structure and buildings. Amsterdam is the biggest old city in the Netherlands. It has the size of about 800 hectares. The inner city of Leiden, the second city in the 17th century, is about 200 hectares. Amsterdam is a water city, sometimes called the Venice of the North. It consists of about 90 islands, divided by around 100 kilometres canals and connect-ed by about 200 bridges. Since 1999 it is a protected area. It has 20.000 buildings, 1/3 is dating before 1850. There are 7000 national listed monuments and within two years Amsterdam has about 1000 municipal listed monuments. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 43 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 44 Recently the procedure was started to rank the inner city on the world heritage list of the Unesco. Amsterdam after the second World War As in most cities in Europe, the historic part of Amsterdam was in desperate need of restoration after World War II. Although Amsterdam did not suffer much war damage, since there hardly had been any bombing, the inner city looked like a war zone. Part of the damage was caused by neglect and lack of maintenance during the depres-sion years in the 1930's. The larger part of the deterioration, though, had a much more sinister cause. The houses of the deported Jews were stripped of all the wood-en parts, including supporting beams, when the German occupier forbade the sale of fuel to civilians. The wood ended up in the stoves of the Amsterdam citizens. During the post war period, both the central and local authorities in The Netherlands concentrated on the construction of as many houses as possible in suburban areas. The old city centres were not considered appropriate for the housing of people. Thus the unique townscape of numerous historic dwelling houses in Amsterdam was being further neglected. According to the Amsterdam city council the inner city was more suitable as a business centre, shopping area and for cultural purposes like opera, concerts, museums and theatre. Therefore it was necessary to make the centre accessible to automobiles. This meant filling up canals and converting them into roads. It also meant pulling down houses in order to have enough space for a vehic-ular flow to and from the centre and for car parks in the inner city. The buildings considered less valuable - including many 17th and 18th century dwelling houses - were to be pulled down for this modernisation. Only the more remarkable buildings were to be restored. These measures resulted in the erosion of the townscape. The acceptance of these plans by the city council in the early 1950's marked the beginning of a countermovement by the local inhabitants. The people came to see that the historic centre was indeed very decrepit, but not at all lost and very worth-while saving. The more the results of these plans came to light by actual demolishing of complete streets, the more the protests grew. At first the countermovement was carried by respectable monument lovers from the upper strata of society. It was characterized by the search for cooperation with the local authorities and by taking restorations of the smaller dwelling houses into their own hands. But in the sixties the protest generation sided with the monument lovers and their way of working was quite different. They sought the confrontation with the authorities. Of great influence in that period was the decision in 1968 to construct an Underground from the south-east of the city to the central station, that was build at the end of the 19th century on a new constructed island in the waterfront of the old city in the IJ. For that purpose many houses for a length of 3,5 kilometres had to pull down. 44 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 45 Nowadays the central line is on construction but with more developed methods, so that no buildings have to be demolished. The resistance against these plans and the demolishing of the buildings brought the protest generation and the monuments-lovers together. This particular alliance led ultimately to a change in policy of the local government. The large-scale destruction of the historic structure of the city made way for a street-to-street approach. In this approach the existing buildings were the starting point around which the plans were drawn up. In the areas where large scale demolishing had already taken place, the new buildings were put up according to the old street patterns. In Amsterdam - and indeed in the whole of The Netherlands - the idea of how to develop historic cities changed during the 1960's and 1970's. This change was brought about by concerned citizens, who fought for their living environment and cultural heritage. Since then the city of Amsterdam does not think twice, but a hundred times before pulling down any historical building. The tide had turned. The founding of Stadsherstel As already stated, the first countermovement against the plans of the city was carried out by members of the upper classes. The founding of Stadsherstel is the best example of this. It was founded by members of an association called the Amsterdamse Kring (Amsterdam Circle), a club of leading persons from the most important sectors of Amsterdam society. Even the mayor and the aldermen of the city were members. Within this society a group of concerned individuals decided some-thing had to be done about the, what they thought to be, ruinous plans of the local authorities. Many consultations with mayor and aldermen followed, but without result. The president of the Amsterdamse Kring - who was in daily life president of the Amstel Brewery - then proposed to take the initiative himself. He was inspired by a young artist, Geurt Brinkgreve, who developed the idea of founding a company, independ-ent of the city council, which would try to halt the decline of the old city. Brinkgreve had written a memorandum on this matter. He cooperated with the head of the - very small - department for conservation of the city, Ruud Meischke, who thought the plans of his colleagues in the department of city planning were disastrous. This civil servant however had to remain anonymous, because he was bound by the official policy of the city council. Within the Amsterdamse Kring a committee was founded, named De Stad Amsterdam (The City of Amsterdam), to concretize Brinkgreve's plans. It was decided to establish a limited liability company (Naamloze Vennootschap), which meant that the company's capital would come from shareholders. The members of the Amsterdamse Kring were asked to buy shares in the new company. Because Amsterdam is the financial centre of The Netherlands, the country's most important @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 45 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 46 banks and insurance companies are based in the city. Most of their presidents were - and still are - members of the Amsterdamse Kring and thus became involved in the work of Stadsherstel. Also other companies - for example the dock industry - participated. Stadsherstel set itself three objectives: • to buy and restore the most threatened historic dwelling houses, especially listed monuments; • to construct modern dwellings within these buildings for the benefit of the public housing sector; • to maintain these buildings after restoring them The founders wanted to save the city landscape of Amsterdam and especially the more modest buildings. They also wanted the residential function of the city to be restored, as this was necessary - along with the cultural, business and shopping functions - for the good functioning of the inner city. In this way they wanted not only to restore historic Amsterdam, but also to contribute to solving the city's severe housing shortage. A good example you see on the next pictures: One of the founders was involved in finding solutions to the housing problems on a national scale. For this purpose he created the N.V. Nederlandse Maatschappij voor Volkshuisvesting (Dutch Company for Public Housing), a public liability company for the building of new housing projects. The structure of this company became an example for Stadsherstel. Because the founders of Stadsherstel wanted to make a permanent contribution to the preservation of the city, they decided not sell the restored houses but to keep and maintain them and to let them as living quarters. In 1957 Stadsherstel was granted the legal status of a public housing corporation by the Ministry of Housing and Planning. This gave it certain important advantages: it was exempt from both company-tax (35% of the profit) and transfer duties (6% of the purchase price). In 1968 the city of Amsterdam embraced the ideas and goals of Stadsherstel and became a shareholder; today, the city owns a 13% share. A non profit public liability company Stadsherstel is both a limited liability company and a public housing corporation, which makes it an anomaly in The Netherlands: whereas the law requires a limited liability company to make a profit, a public housing corporation is not allowed to do so. However, in cooperation with the Ministry of Housing and Planning and the Ministry of Finance, a solution to the problem was found. The Ministry of Housing and that of Culture feared that the shareholders would take advantage of subsidies or special loans, while such advantages are intended to benefit tenants. Therefore it was decided that the annual dividend should not be more than a reasonable interest on the capital invested in shares (since the beginning, the dividend has been fixed at 5%) and in the case of the company's dissolution, the shareholders would receive no 46 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 47 more than their capital and the dividend; the surplus would go to the Central Fund for Public Housing or to an institution for restoring listed monuments. Later, the government agreed that the 5% dividend would be free of tax for commercial organisations but not for private persons. A 5% dividend is on average not high (although this of course depends on the interest rate on the long-term market). On top of that there is no profit sharing with the shareholders. Stadsherstel's statutes stipulate that any profit it makes after taxes, dividend, etc. must be used for the purpose for which the company was founded: to save historic Amsterdam. Thus the shareholders invest in Stadsherstel primarily for altruistic reasons. As a limited liability company, Stadsherstel has a managing director and a board of commissioners; the former is accountable to the latter. The board holds sessions with representatives of the shareholders - leading businessman from the most important Dutch banks and insurance companies. The commissioners are not paid but do their work voluntarily in order to further the goals of Stadsherstel. Stadsherstel now has circa 25 employees, who organise the restoration and maintenance projects but do not carry them out themselves. They give assignments to architects and contractors, and then supervise the projects right from the first prepa-rations up to and including their execution. Stadsherstel only buys houses that are in a very bad condition; most are unwanted and endangered buildings of historic importance. The company purchases buildings no one else is interested it. Frequently those buildings are almost beyond saving and, in light of their potential rental value, far too costly for their owners to restore. The importance of restoring such dwelling houses lies in the power this has to pull an entire street or even neighbourhood out of the vicious circle of neglect and decay. In the beginning Stadsherstel bought houses in those parts of the city where the city government was planning to start demolition work, to thwart those plans. But it soon started buying buildings of which the rehabilitation would contribute most to the upgrading of whole city blocks even in areas that were not in immediate danger, but did face demolition in the long term because of long overdue maintenance. Corner buildings were very important: when restored, they provide a positive culmination to two fronts and are clearly visible from other places in the street. In later years Stadsherstel tried to buy the buildings adjacent to those it already owns: this helps to reduce the cost of restoration work and, later, that of maintenance. At the same time, it gives the restored frontages a considerable impact and encourages other house owners to restore their own property. Stadsherstel actively searches for buildings that are in the danger zone. When it finds one, the company traces the owner and starts negotiations. It also happens that the @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 47 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 48 city government offers Stadsherstel a building which is in a bad state, and sometimes the company asks the city government to sell it a certain house or building. It is generally believed that the work of Stadsherstel was jointly responsible for turning the tide in the way of thinking about the Amsterdam's historic centre. Of course Stadsherstel did not rescue the city on its own, but it gave the example of how it could be done. The example of her restorations showed that monuments are not pathetic money absorbers, but could stand on their own feet economically. In its slipstream thousands of owner-residents meticulously restored their possession, often piece by piece in a process that took years. Slowly the inner city became a popular residential area. The process of gentrification, so important to a lively city, set in and larger developers began to invest. Now the historic centre is one of the most popular parts of the city to live in. So much, that we have to be careful inhabitants with lower incomes are not forced to leave their homes, thus turning it into a ghetto for the rich. But that is not the task of Stadsherstel. The local and national governments must make a decision whether they want to stop this process by continuing to subsidize the lower incomes or let the laws of the free market take over and make the historic centre only attainable for the higher incomes. As a public housing corporation Stadsherstel usually created dwellings in the houses it restored. Because of the popularity of the old city, people started to buy houses in bad constructional condition for high prices. It became quite difficult economically to restore buildings as rental houses, so Stadsherstel more and more took on restoring buildings outside the housing sector. The last big project Stadsherstel realised in the public housing sector was in 1997 on the Kadijksplein. Furthermore the emphasis was no longer on the 17th century centre of the city. In 1998 the board of commissioners agreed that Stadsherstel should work also in the 19th and early 20th century districts. The biggest problems in the inner city seemed to have been solved, or could be solved by the market. That's why the work of Stadsherstel in the old centre is largely finished. Although their still remain several dilapidated houses of which the company will restore its share, the challenges of the future lie elsewhere. Challenges of the future The restoration of the old houses was the greatest restoration task in the inner city of Amsterdam until the 1990's. Before then there was no institution to restore large monuments like churches and industrial buildings. Those landmark buildings are particularly important for the face and memory of the city. Unfortunately many of them are in danger of being torn down. They occupy high value ground. If the mar-48 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 49 ket is at all interested in restoring such buildings, it would only be to turn them into apartments. But by doing so the character of the building's interior would disappear. To prevent the disappearance of this part of our cultural heritage the Amsterdam Monument Fund (NV Amsterdams Monumenten Fonds, AMF) was founded in 1992. It was, like Stadsherstel, a limited liability company. The aim of the AMF was to restore large listed buildings. It tried to find functions for them without turning the whole interior into offices or dwellings. Only if it was unavoidable for economic reasons an appropriate part of the building would be transformed into offices. More than half of the shareholders of Stadsherstel became shareholders of the new company. At the beginning of 1999 negotiations concerning a merger between Stadsherstel and the AMF were begun. After carrying out investigations and consulting with the Ministry of Housing, the Ministry of Culture and the city government, the shareholders of both organisations came to an agreement. Of course the consequences of the merger for both companies were great. To the new organisation it meant: • Stadsherstel became a restoration company for all kinds of monuments. Its task became to restore the entire threatened cultural heritage in the whole city. As mentioned, at the moment the most threatened monuments are not the modest buildings suitable for dwellings, but the larger edifices like churches and 19th-century industrial structures (e.g. factories, tram depots, pumping stations). So the emphasis has shifted towards the saving of those kinds of buildings. • Subsidies from the government have become increasingly smaller in the last ten years. The only way to restore without suffering a financial loss was to act very sharply and economically during each part of the process, in short, to be busi-nesslike. In recent years, Stadsherstel has increasingly focussed on the financial aspects. To neutralise this tendency, after the merger an advisory committee was installed to assess the restoration plans and to pay attention only to the cultural aspects before applying to the local and the central government for permission. The building itself is always Stadsherstel's first concern: what kind of building is it, what are its characteristics and what kind of function is it suitable for? The larger restored buildings all have very beautiful interiors, which are only suitable for incidental letting. Recent experiences of the AMF and Stadsherstel have shown that it is not possible to transfer such spaces to the hotel and catering sector without exercising strict control. The only way to protect such spaces is to do the letting under own supervision. Thus Stadsherstel has set up its own organisation to supervise the letting of (up to now) eight beautiful spaces or buildings, in which dinners, receptions, symposia, concerts, all kinds of performances and weddings can be held. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 49 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 50 Results after 48 years Till nowadays Stadsherstel has 485 buildings in property. Under them 10 churches. 440 buildings has been restored. In these buildings you find: • 1000 dwellings; • 210 spaces for offices, totally about 20.000 square meters (m2); • 32 pubs and restaurants Every year we maintain our buildings for about € 3 million and we restore yearly about 10 buildings for in total € 10 million. We get on subsidies about € 3 million. Example for other cities? Imperative for the success of Stadsherstel was - and is - the cooperation between a. citizens, b. the business world and c. the government, both local and national. a. citizens - Stadsherstel was and is often the professional continuation of action groups. Concerned citizens muster support for the saving of a building and start the battle. Frequently they contact Stadsherstel for advice or to investigate the possibilities of an economically sound future and a possible purchase of the building by the company. b. business world - the large banks and insurance companies have remained shareholders through the years. They are satisfied with a smaller return on their money, because of the cultural and social benefits of Stadsherstel's work. In other words, social involvement is the main motive for shareholders to invest in the company. c. government - local: although conflicts with some municipal departments were - and are - fought out, others supported Stadsherstel from the start. But since it participation in Stadsherstel in 1968 the city of Amsterdam on the whole has been an ally. national: the national government has supported Stadsherstel in the early years by granting certain tax benefits that are still valid. For Stadsherstel the social acceptance of her work is of great value. For that reason the Society of Friends was founded in 1981. This society provides practical support for the work of the company. Nowadays there are about 2300 members. Thanks to the members' contributions and a number of large donations, the Society can assist in those case, where under normal circumstances a project could not be realized. Particular aspects of restoration, which qualify for only a very small government, grant or no subsidy at all, such as the replacements of historic architectural features and of stone tablets, can now be carried out with the help of the Society of Friends. Members receive a newsletter four times a year, containing information about the acquisitions and restoration projects of the company and articles on specific aspects of restoration, such as the foundations of old houses. An annual canal trip along the company properties is also organized, just as a trip on foot to restoration-projects and projects, which just have been restored, but have not yet been let. 50 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 51 The appreciation of Stadsherstel's work has been growing from the beginning. One of the most notable examples of this is the alderman who was responsible for city development in the fifties. After his term of office he became the chairman of the board of commissioners of Stadsherstel and remained that for 25 years. The American scholar Anthony M. Tung wrote a book on the fate of twenty-two historic cities around the world: Preserving the world's great cities. The destruction and renewal of the historic metropolis (New York 2001). The author considers the work of Stadsherstel an example for other cities. He writes, among other things, about the work of Stadsherstel: "In Amsterdam a marvellous resolution of social equity, modernization, and architectural preservation would evolve in one of the world's most sophisticated urban conservation initiatives." (p.194) "Stadsherstel had introduced a more inventive way to think about the renewal of the city. Problems of urban conservation, urban revitalisation and urban social housing were reconciled by being solved simultaneously. The historic city was largely saved. New architecture was asked to engage in the collective urban aes-thetic colloquy. Amsterdammers learned to live with the liabilities of the historic environment in order to retain its other cherished attributes." (p. 247) Maybe a working method like that of Stadsherstel could be effective in Slovenia. It's crucial for the preservationists to remain constructive and come up with solutions. That's the best way to convince everybody concerned, that monuments are both culturally and economically worth the time, the money and the effort. As Tung puts it: "by actively helping to shoulder the economic burden of conservation, preservationists came to command a higher moral position, enhancing their empowerment in the citywide political dialogue". (p. 244) @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 51 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 52 8. Krajinski park Se~oveljske soline - primer dobre prakse Andrej Sovinc, vodja parka, Krajinski park Se~oveljske soline Flavio Bonin, v. d. ravnatelja, Pomorski muzej Sergej Ma{era, Piran Opis in lega obmo~ja Se~oveljske soline so obmo~je habitatov redkih, ogroènih ter zna~ilnih rastlinskih in ìvalskih vrst, kjer je zaradi dolgotrajnega delovanja ~loveka nastal tipi~en solinski ekosistem. Krajinski park Se~oveljske soline s povr{ino priblìno 650 ha leì na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrva{ko, v jùnem delu ob~ine Piran. Na severu je obmo~je solin omejeno s strugo Jernejskega potoka, z Lucijo in Portoroèm jih predeljuje polotok Se~a. Na vzhodu soline v ve~jem delu mejijo na nasip biv{e ozkotirne èleznice in se mimo Se~ovelj odpirajo proti dolini Dragonje. Na jugu jih obliva reka Dragonja, na zahodu obmo~je solin varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu. V parku ni naselij, ve~ina zemlji{~a pa je v dràvni lasti. Severni del parka, kjer {e pridelujejo sol, se imenuje Lera. Od jùnega dela parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica. Se~oveljske soline so skupaj z blìnjimi Strunjanskimi najbolj severno leè~e {e delujo~e soline v Sredozemlju. So ene redkih solin, kjer se sol {e prideluje po ve~ stoletij starih postopkih. Blaga submediteranska klima podpira razvoj solinarske dejavnosti in vpliva na naselitev specifi~nih rastlinskih in ìvalskih vrst. Tradicionalna pridelava soli, ki je ustvarila solinski prostor, s postopki solinarjenja v njem ohranja biotsko raznovrstnost. Kulturna dedi{~ina in kulturna krajina Kulturna dedi{~ina Piranskih solin odseva stoletno ìvljenje in delo solinarjev SV obale Jadranskega morja. Najstarej{a je ohranjena v bazenu Fontanigge v Se~oveljskih solinah, kjer ru{evine solinarskih hi{, sledi solnih polj, breìne in kanali pri~ajo o starih Starih Piranskih solinah, delujo~ih do {estdesetih let prej{njega stoletja. Premi~no kulturno dedi{~ino Starih Piranskih solin ohranja, varuje in prikazuje Muzej solinarstva ob kanalu Giassi. Od nekdaj {tevilnih solin v Trà{kem zalivu so se ohranile le soline v Se~ovljah in Strunjanu, zato je pri~evalnost teh dveh {e bolj dragocena. Postavlja ju na raven etnolo{ke, tehni~ne, zgodovinske, naselbinske in krajinske dedi{~ine z izjemnim pomenom. K nepremi~ni kulturni dedi{~ini solin {tejemo solna polja (delujo~a in opu{~ena), kanale in bregove s kamnitimi zidovi, stopnicami in zapornicami (ohranjeni so le njihovi kamniti deli), solinske hi{e z okolico (tudi njihove ru{evine in lokacije), poti, mostove, ~rpalke itd. Ni~ manj pomembne niso soline kot celota, kot kulturna krajina s posebnim tipom poselitve. 52 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 53 Varstveni status in upravljanje Vlada Republike Slovenije je obmo~je Se~oveljskih solin leta 2001 z uredbo razglasila za krajinski park. Obmo~je Muzeja solinarstva, ki deluje v obmo~ju Krajinskega parka Se~oveljske soline, je bilo z odlokom Vlade RS hkrati razgla{eno za dràvni kulturni spomenik. Soline so tudi prvo slovensko mokri{~e, ki je uvr{~eno na seznam mednarodno pomembnih mo~virij pod okriljem Ramsarske konvencije o mo~virjih. Zaradi velikega ornitolo{kega pomena so Se~oveljske soline predlagane za sprejetje v mreò obmo~ij posebnega varstva in med posebna ohranitvena obmo~ja po merilih Direktiv Evropske Unije v okviru nastajajo~ega omrèja Natura 2000. Vlada RS je s koncesijsko pogodbo predala obmo~je Krajinskega parka v upravljanje drùbi Soline Pridelava soli d. o. o., v okviru katere deluje tudi Uprava KPSS. Pestrost vrst in njihovih bivali{~ Na Leri so zna~ilna bivali{~a rastlinskih in ìvalskih vrst (habitati) omejeni na razli~no slana solna polja, solinske kanale in nasipe. [e bolj pestra ìvljenjska okolja so na solini Fontanigge: tu so trsti~ja, halofitni travniki, suhi, goli ali delno porasli bazeni in oto~ki v solinskih bazenih, poloji, razli~ni habitatni tipi na breìnah. Za nekatere vrste so vabljivi tudi ostanki solinarskih hi{. Fontanigge obrobljajo grmi{~a ter suhi in vlàni travniki, visokomorske nasipe na zahodu pa obliva plitvo morje. Za slana tla v solinah so zna~ilne slanu{e (halofiti). Te rastline imajo ve~inoma ole-senele liste in steblo, saj trpijo su{o, ker jim sladka voda ni dostopna. Med njimi so najbolj zna~ilni oso~nik Salicornia patula, ~lenkar Arthrocnemum fruticosum, lobode-vec Halimione portulacoides in obrèna lobodika Suaeda maritima. Najbolj privla~na slanu{a pa je mreìca Limonium serotinum z drobnimi vijoli~astimi cvetovi in solnimìlezami na listih. Jeseni se halofiti zaradi pomanjkanja du{ika obarvajo v rde~e-vijoli~no barvo. Zna~ilna vrsta solnih bazenov je solinski rakec Artemia parthenogenetica, komaj centimeter velika ìvo rde~a vrsta planktona. Visoki slanosti vode v bazenih je pri-lagojena tudi riba solinarka Aphanius fasciatus. V vodi sta pogosti rakovici Carcinus aestuarii in Upogebia littoralis. Na bregovih Dragonje se pojavlja èlva sklednica Emys orbicularis. Pester je svet ùèlk. Na solinah je bila odkrita tudi najmanj{a vrsta evropskega sesalca, komaj 5 cm velika etru{~anska rovka Suncus etruscus, od zveri je pogosta kuna belica Martes foina. Zanimiv je svet plazilcev, ku{~arjev in ka~, ki pa niso strupene. Na obmo~ju Se~oveljskih solin je bilo doslej è dolo~enih okoli 270 vrst ptic (to je 70 % vseh doslej registriranih vrst ptic v Sloveniji!). Med njimi so tiste, ki tu ìvijo vse leto, se ~ez zimo odselijo ali pridejo pozimi iz severnih predelov. [e bolj pester je seznam vrst, ki se v solinah ustavijo le na selitveni poti pozimi v smeri Sredozemlja in Afrike in spomladi v obratni smeri. Med njimi je tudi nekaj za Slovenijo izredno redkih vrst. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 53 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 54 Vizija KPSS Se~oveljske soline so … … solinski ekosistem mednarodnega naravovarstvenega pomena, izjemna kulturna dedi{~ina in krajina, ki jo sestavlja mozaik razli~no slanih solnih polj in polojev, mo~virij, kanalov in trsti~ij s slano in sladko vodo, halofitnih travnikov ter stavbnih objektov, v zavetju grmi{~, travnikov, njiv, nasadov in vinogradov ter plitvega morja, ki podpira pester rastlinski in ìvalski svet ter odseva zgodovinske vzorce ~lovekove-ga delovanja izpred ve~ stoletij; … neposeljeno obmo~je, tesno povezano z lokalnim prebivalstvom oziroma delom in kulturo solinarjev, v harmoniji z naravnimi danostmi in kulturnimi posebnostmi prostora in se kaè kot: • pridobivanje soli in s soljo povezanih "proizvodov" na tradicionalen na~in, • negovanjem tradicije pridelave lokalnih proizvodov ter dejavnosti. … obmo~je, v katerem ~lovekova prisotnost ne vpliva {kodljivo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost in ne ogroà ekolo{ke, biotske in krajinske vrednosti obmo~ja, prispeva k u~inkovitemu varovanju okolja, razumni rabi naravnih virov ter hkrati ponuja razvojne mònosti za lokalno prebivalstvo dana{nje generacije in prihodnjih generacij. Dolgoro~ni cilji upravljanja s KPSS Dolgoro~ni cilji upravljanja s KPSS in rabe naravne vrednote Se~oveljskih solin so usmerjeni k varovanju in trajnemu ohranjanju naravnih vrednot in s tem biotske raznovrstnosti Se~oveljskih solin, ohranjanju kulturne dedi{~ine in zna~ilnosti obmorske kulturne krajine Slovenske Istre. Za uresni~itev teh ciljev je treba ohraniti in razvijati: • solinarstvo kot gospodarsko dejavnost, ki je izoblikovala to obmo~je, z ohranjanjem tradicionalnega proizvodnega procesa in tehnologije na sedanjem obsegu povr{in; • pester solinski ekosistem in njegove habitatne tipe, na katere se veè zna~ilna biotska raznovrstnost; • sodelovanje z vsemi zainteresiranimi organizacijami in skupinami, {e posebno z lokalnim prebivalstvom, ter njihovo sodelovanje v procesih na~rtovanja in upravljanja s KPSS. Za uresni~itev dolgoro~nih ciljev upravljanja s KPSS sta klju~na: • vzpostavitev sistema coniranja z jasno dolo~enimi varstvenimi reìmi in • vzpostavitev u~inkovitega sistema upravljanja z zavarovanim obmo~jem, ki ustreza mednarodnim standardom. 54 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 55 Vsebine upravljanja s KPSS Vsebine upravljanja s KPSS se delijo na dva sklopa: a) varovanje in ohranjanje narave in kulturne dedi{~ine ter b) naravi prijazne dejavnosti, ki se izvajajo na trajnosten na~in. Izvajanje dolo~il varstvenega reìma zahteva tudi {tevilne ~lovekove posege, in prav ti poleg osnovnega namena, tj. zagotavljanje razmer za obstoj naravnih vrednot in kulturne dedi{~ine, lokalnemu prebivalstvu ponujajo tudi mònosti za zasluèk. V parku je (skupaj z Muzejem solinarstva) zaposlenih ve~ kot 50 ljudi, ve~inoma prebivalcev iz okoli{kih krajev. Najve~ je sicer solinarjev, zaposlujejo pa se tudi naravovarstveni nadzorniki, ~uvaji, vodi~i in drugi. [e ve~ prilònosti ponuja park za prilònostne zaposlitve, predvsem za najem solnih polj, transportne, zidarske in druge dejavnosti. Izredno pomembna je v parku interpretacija naravoslovnih in kulturnih vrednot, ki jo opravlja posebej usposobljena vodni{ka in nadzorna slùba, za prezentacijo kulturne dedi{~ine pa skrbi Muzej solinarstva. Obiskovanje parka pomeni pomemben vir prihodka za park; {tevilo obiskovalcev se je v zadnjih dveh letih potrojilo! Prav tako obiskovanje parka in doìvljanje narave pomeni vzpodbudo za razvoj naravoslovnega turizma, ki temelji na turisti~nih zmogljivostih v okolici parka. Sklepne misli Zavarovana obmo~ja so in morajo biti gonilo trajnostnega razvoja, pri tem pa je treba upo{tevati dve dejstvi. Prvi~: ne smemo pozabiti, da je osnovni cilj zavarovanih obmo~ij vendarle ohranjati tisto, kar je dràva ali lokalna skupnost izlo~ila kot nekaj najpomembnej{ega, kot narodno bogastvo, in da morajo biti vse dejavnosti podrejene temu, in ne nasprotno (da bi torej druge dejavnosti vplivale na ohranjanja narave in kulturne dedi{~ine). Drugi~: na~rtovanje in usmerjanje drugih dejavnosti v parku mora potekati v sodelovanju z lokalnim prebivalstvom in delèniki. Pri tem je treba posebno vlogo nameniti ozave{~anju, kaj pravzaprav trajnostno gospodarjenje s prostorom pomeni in kako si lahko lokalno prebivalstvo s sodelovanjem s parkom zagotavlja {e bolj{e mònosti za kakovostno raven ìvljenja ter hkrati za ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dedi{~ine. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 55 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 56 9. Zakaj ni slabo biti doma v Kozjanskem parku? Bernard Gor{ak Kozjanski park Kozjanski park je {ir{e zavarovano obmo~je narave, ki ima status regijskega parka. Leta 2006 bo park praznoval 25-letnico, saj je bil ustanovljen leta 1981, ko je takrat-ni parlament SRS sprejel Zakon o Spominskem parku Treb~e. Leta 1999 je Zakon o ohranjanju narave spremenil prej{nji naziv v dana{nji Kozjanski regijski park. Osnovni motiv, ki je vodil odgovorne, da so se odlo~ili v prid ohranitve zavarovanega obmo~ja in s tem v prid razvoja Kozjanskega, gre iskati predvsem v iskreni èlji, da se Slovenija pridruì druìni modernih evropskih dràv tudi v pogledu iskanja pre-verjenih in u~inkovitih trajnih re{itev za vse ve~je probleme v zvezi z degradacijo naravnega okolja, slab{anjem ìvljenjskih razmer in uni~evanjem ìvljenjskih prostorov mnogih ogroènih rastlinskih in ìvalskih vrst. In ~e ne presene~a dejstvo, da je bilo leta 1999 veliko takih, ki so z izrazito subjek-tivnostjo in ozkoglednostjo dvomili v smiselnost ohranitve Kozjanskega parka, pa vendarle ne moremo ostati ravnodu{ni, ko se s takim odnosom do institucije, kot je regijski park, skoraj z nezmanj{ano intenzivnostjo sre~ujemo tudi {e danes - in to navkljub odmevnim, {tevilnim ter pomembnim rezultatom, ki so plod dosedanjega dela uprave parka. Kar pa ne moremo ovrednotiti druga~e kot àlostno in neprofe-sionalno, pa je, da v to skupino ljudi spadajo tudi nekateri izmed tistih, ki so pla~ani, da varujejo naravo in da skrbijo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V nadaljevanju bomo s konkretnimi {tevilkami posku{ali dokazati, da je nasprotovanje sistemskemu upravljanju z 20.000 hektarji slovenskega ozemlja lahko le nasprotovanje mnogim è vloènim (in na~rtovanim) naporom, da se industrijsko, prometno in infrastrukturno nerazvito Kozjansko dvigne iz stanja otopelosti, prezr-tosti in neperspektivnosti. V zadnjem ~asu se soo~amo z medijsko zelo odmevnim problemom akceptiranja obmo~ij Nature2000 - predvsem to velja za lokalne veljake, ki trmasto vztrajajo pri tezi, da so vsakr{ne omejitve pri gospodarjenju z naravo in njenimi dobrinami lahko le nazadnja{ke in v nasprotju z interesi lokalnega prebivalstva. Ti izvoljeni ali samooklicani veljaki zagotovo pri tem ne govorijo v imenu svojih vnukov, saj je zaradi marsikatere njihove odlo~itve vpra{ljiv obstoj osnovnih danosti za trajnostni razvoj v prihodnosti. Kot enega mo~nej{ih argumentov navajajo, da je Slovenija teh obmo~ij razglasila preve~, saj s 35% presega evropsko povpre~je. Ko omenjajo to dejstvo, ki je lahko problemati~no le za ozkogledneè in grobe kapitaliste, pa hkrati pozabljajo omeniti, da je Slovenija glede deleà parkov (le 10%) dale~ pod evropskim povpre~jem. Ve~ kot tretjina Slovencev ìvi na majhnem obmo~ju 8 najve~jih mest, kar v bistvu pomeni, da zunaj najve~jih urbanih sredi{~ ìvi le manj{i del prebivalstva. Zato so razmeroma velika strnjena neposeljena naravna obmo~ja, kot so Ko~evsko, 56 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 57 Notranjsko, Trnovski gozd, Triglavski park in {e nekatera druga "kriva", da je odstotek Nature 2000 tako visok. Kljub temu, da so to od sredi{~ odmaknjena obmo~ja, pa interesi in apetiti po njihovem izkori{~anju zato niso ni~ manj{i. Namesto, da bi jih videli kot prilònost za ohranitev vitalnih delov na{e dràve in kot prilònost za razmah trajnostnega turizma, jih nosilci kapitala raje vidijo kot {e ne dovolj izrabljen potencial za dosego hitrega in velikega profita (npr. nova velika smu~i{~a na Pohorju, hoteli v Triglavskem parku). Ko se vpra{amo, zakaj so ta obmo~ja dobila tako ime - torej, zakaj so zavarovana, pred kom ali ~em varujejo, ne moremo mimo ugotovitve, da je najve~ja nevarnost, ki tem in podobnim obmo~jem preti nikoli precenjena ~love{ka neumnost. Druga~e kot neumnost namre~ ni mogo~e ozna~iti tistih odlo~itev, posegov, investicij in na~rtov, katerih skupna zna~ilnost je, da so naravnani izrazito kratkoro~no, da zanemarjajo vse temeljne ekolo{ke zakonitosti ter se "pòvìgajo" na vsakr{no etiko do ravnanja z lastnim okoljem. @aganju veje, na kateri sedimo, pa~ ni mo~ re~i pametno po~etje! Za ilustracijo prej{njega naj navedemo sicer tuj primer iz leta 2004, ko je en od orkanov na Tahitiju (ki so tam vedno bili in vedno bodo) ubil ve~ kot 3.000 ljudi. Kot temeljni razlog, da se je ta katastrofa zgodila, pa so morali pozneje priznati (tudi taki nestrokovnjaki, kot so tamkaj{nji lokalni politi~ni veljaki) na~rten posek skoraj 90 % vseh dreves na otoku v zgolj nekaj letih. Taisti veljaki so podjetjem dovolili ta posek, da so v skladu z "razvojnimi na~rti in ambicijami" lahko zagotovili "napredek" in sebe postavili kot nosilce vizije tega "napredka". Po to~i zvoniti je seveda vedno bilo in bo prepozno in to spoznanje danes drago pla~ujejo drùbe, ki so v imenu "hitrega napredka" skoraj popolnoma razdejale svoje naravno okolje. Ve~ina danes najbogatej{ih dràv je postala bogatih na ra~un izredno stihijskega, hitrega in intenzivnega izkori{~anja naravnih dobrin. Cena za to bogatost pa je danes zelo velika - moderne bolezni in uni~eni ekosistemi, ki ogroàjo stabilnost celotnih regij. Bogata Nizozemska, ki je obogatela z dobesedno uni~evalno eksploatacijo naravnih danosti, danes namenja kar 1 % svojega BDP za re{evanje okoljskih problemov. To je izredno velik delè, ki pa bo samo {e nara{~al, saj bodo ti problemi zaradi razsènosti preteklih uni~evanj le ~edalje ve~ji. Zavarovana obmo~ja so zato predvsem prilònost, da se lokalne skupnosti (pa tudi dràva sama) ob sprejemanju odlo~itev in na~rtov s pomo~jo neke institucije in z natan~nej{im upo{tevanjem drùbenih in naravnih zakonov gredo nekak{no "razvojno-politi~no izpra{evanje vesti". Parki so analogno potem "spovednica", kjer se veliko bolj neposredno soo~imo s posledicami svojih dejanj, in kjer si moramo iskreno odgovoriti na vpra{anje, ali si z na~rti, odlo~itvami in posegi ne àgamo veje, na kateri sedimo. Potencialov, ki bi lahko bili temelj dolgoro~nega, uravnoteènega, sicer nekoliko po~asnej{ega - a zato toliko bolj zanesljivo stalnega razvoja - pa~ nimamo pravice ogroàti za dosego kratkoro~nih koristi. Zavarovana obmo~ja so v marsikaterem pogledu celo ve~ji potencial za dolo~eno vrsto zaslùka - predvsem s sonaravnimi oblikami turizma, z ekolo{ko pridelavo hrane, s pridobivanjem biomase kot energetskega vira, z neposredno prodajo na domu … @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 57 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 58 Velika teàva je v tem, da se v marsikaterem pogledu obna{amo kot noj, ko ti~i glavo v pesek. Pred resnico si vztrajno zatiskamo o~i in se izgovarjamo na slovensko pre-govorno tradicionalno ljubezen do narave. @al pa bo z vsakim nadaljnjim dnem, ted-nom, mesecem ali letom, ko bomo odla{ali z resda trpkim spoznanjem o lastni destruktivnosti v odnosu do narave, treznjenje le ustrezno dalj{e in bolj bole~e. V Sloveniji se je v istem ~asu, kot se je za 30.000 ha zmanj{ala povr{ina obdelovalnih povr{in, za 15 % pove~ala poraba pesticidov. V Evropi smo na tretjem mestu po porabi umetnih gnojil in pesticidov na hektar, podtalnica je vse nìje in vse bolj onesnaèna, nekateri potoki v Prekmurju so preprosto usahnili ali kar izginili (npr. ^rnec in Dobel pri Beltincih), hkrati pa se znova zaganjajo obsèni na~rti restavracije in dograditve agro-melioracijskih sistemov. Parki so torej nekak{na (~e si sposodimo amerikanizem) "last line of difense", zadnja obrambna linija pred popolno prevlado in "okupacijo" vrednostnega sistema, po katerem so lahko le profit, kapital in kratkoro~ne politi~ne koristi merilo stvari in edini kriteriji, po katerih se krojijo pota razvoja neke drùbe. Star pregovor pravi, da nikoli ne govori narava eno, a modrost drugo. ^e dodamo temu {e svetopisemski rek - ki pravi, da ~loveku prav ni~ ne pomaga, ~e si cel svet podvrè in izkoristi, svojo du{o pa ob tem pogubi - dobimo jasno smernico, kaj po~eti, da bo modro, eti~no, trajno in v resni~no zadovoljstvo: potrebno je le upo{tevati naravne zakone. Seveda se v zavarovanih obmo~jih sme graditi - vendar koliko, kako, kdaj in kje? Seveda se tam sme tudi sekati - vendar koliko, kako, kdaj in kaj? Seveda se sme onesnaèvati - vendar koliko, kako, kdaj in kje? Seveda smejo biti tam podjetja, tovarne, obrati - vendar koliko, katera, kje in kako? V zavarovanih obmo~jih so {e mo~no zastopane in izpostavljene vrednote, kot so velika biodi-verziteta vrst, pestrost habitatov, stabilnost ekosistemov, nizka stopnja onesnaènosti - nedopustno bi bilo te vrednote ogroziti s prehitrimi, preve~ kratkoro~no intenzivno izkori{~evalskimi odlo~itvami. Cena za napake je lahko prevelika. Parki bi tako lahko bili predvsem prilònost, da se v njih kot na nekak{nih poskus-nih poligonih preveri in dokaè modrost neke drùbe, da je sposobna z dobro premi{ljenimi mehanizmi znotraj teh poligonov zagotavljati ustrezen ìvljenjski standard prebivalcev ob hkratnem ohranjanju naravnega okolja z vso biodiverziteto vred. Temeljna postavka, ki sledi iz tega je, da je korist, ki jo neka drùba lahko ima z zavarovanimi obmo~ji, premosorazmerna z vlaganji te drùbe v trajnostni razvoj zavarovanih obmo~ij. Nih~e {e ni dokazal, da so se investicije v sonaravne oblike razvoja in krepitve gospodarskih dejavnosti znotraj zavarovanega obmo~ja kdajkoli in kjerkoli izkazale za zgre{ene in nerentabilne. Doprinosi niso hitri in ekstremno veliki, toda zato je tveganje zelo majhno - in to je tudi logika delovanja temelja kapitalske drùbe - borze. Vedno ve~ je ljudi, ki raj{i vlagajo svoj kapital v delnice, ki po~asneje rastejo, vendar zato dolgoro~no in zanesljivo. Vedno manj ljudi je pripravljenih s svojim premoènjem brezglavo tvegati in kockati z njim s trgovanjem s tveganimi, hitro rasto~imi (in hitro padajo~imi!) delnicami. Zakaj bi se taka drùba ne obna{ala enako tudi s svojim najdragocenej{im kapitalom - naravo. Ta kapital bi 58 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 59 moral biti za vse nas tako dragocen (saj ga je mo~ samo enkrat zakockati), da bi nikomur ne pri{lo na pamet, da bi ravnal z njim kot z delnicami negotovih podjetij. Zakaj ne bi raje skrbeli zanj kot za vzajemne sklade - razpr{eno, premi{ljeno, zanesljivo, po~asneje, trajneje? Z nenehnim ozave{~anjem in izobraèvanjem mladih, medijsko odmevnim javnim delovanjem in preostalimi oblikami vna{anja vsebin in na~el trajnostnega razvoja v vse segmente sodobne drùbe je potrebno krepiti koalicijo tistih, ki bodo v prihodnosti upali kot kazalce uspe{nega razvoja drùbe bolj kot odstotek drùbeno-gospodarske rasti navajati stopnjo ohranjenosti okolja, visoko zadovoljivo zdravstveno stanje ljudi, kondicijo na{ih vodotokov in podtalnice, razmah okolju prijaznega kme-tovanja, preusmerjanje od masovno-industrijskega k mehkemu turizmu. Nara{~ajo~i standard povpre~nega Slovenca se, upajmo, neko~ ne bo meril samo po tem, kako mu je v povpre~ju vsako leto uspelo zadovoljiti vse ve~je apetite trgovcev, ampak po tem, koliko je bolje informiran, izobraèn, ozave{~en, zdrav. Tej novi paradigmi gledanja na razvoj sodobnih drùb pripada vedno ve~ zdravo razumskih ljudi, seveda pa {e vedno veliko premalo, da bi bila doseèna kriti~na meja in bi se zgodil kakovostni preskok v razmi{ljanju ve~ine. Nih~e ne more zahtevati od la~nega, zatiranega, nesvobodnega ~loveka, da se ukvarja in skrbi za karkoli drugega, kot za re{itev primarnih eksistencialnih problemov. Umetnost, kultura, varstvo narave so takemu ~loveku popoln nesmisel, ali vsaj razko{je, ki si ga ne more privo{~iti. ^e bi na primer nekdo posekal ves svoj gozd, da bi s tem re{il svojo eksistenco, naravovarstveniki zaradi tega zagotovo ne bi zgan-jali hrupa. Vendar pa naj naslednji primer izpred 2 let ponazori, kako je tudi v teh primerih mo~ spoznati razliko med ~love{ko po{tenostjo, skromnostjo in ob~utkom za trajnost na eni ter s povampirjeno izkori{~evalnostjo na drugi strani. V bliìni Kozjanskega parka ìvi druìna, katere otrok najstnik je telesno prizadet. Ta telesna prizadetost ni ìvl-jenjsko ali kako druga~e nevarna, je le zelo velik telesni "hendikep" in s tem tudi velik problem za normalni du{evni razvoj otroka. Potrebna bi bila draga lepotna operacija, ki bi vse re{ila. Druìna je precej revna, ima le toliko, da se preìvlja. O~e je lastnik nekoliko ve~jega gozda, ki je za to druìno pomemben stalni vir dohodka. ^e bi o~e posekal ves gozd in prodal les, bi imeli dovolj za lepotno operacijo, toda stalni dodatni vir dohodka bi presahnil. Kljub izjemni dilemi o~eta in stiski otroka se za kaj takega niso odlo~ili. Pa jim je neko no~ eden izmed znanih lokalnih ~rnoseka~ev naenkrat posekal ves gozd. Hitro, organizirano, u~inkovito - in brez hrupa: oddu{ne pline àg so speljali po ceveh v sode z vodo, tako da se àganja sploh ni sli{alo. Naslednje jutro je obupani o~e lahko le nemo opazoval, kako je dodatna nesre~a prizadela njegovo druìno. V teh primerih se ~lovek vpra{a, ali niso glasneì, ki smo jih omenili na za~etku razmi{ljanja, lahko simpati~ni le tej drugi vrsti ljudi iz na{e zgodbe, in da se ne morejo imeti za advokate interesov ljudi, kot je o~e druìne pod Bohorjem (kar sicer izred- @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 59 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 60 no radi po~nejo). ^eprav reven in neizobraèn, pa je mo~ staviti, da bi ta o~e razumel smisel parka in uvajanja nekega reda ter nove etike v odnosu do okolja veliko prej kot marsikateri "pomembni lokalni stebri" drùbe. Tèko pa bi temu o~etu dopovedali, da se bosta ta red in etika zgodila kaj kmalu, kajti ob dejstvih res ne gre pri~akovati, da se bo to zgodilo v doglednem ~asu. Slovenija nameni za varstvo narave letno toliko kot za en referendum ali enoletno delovanje {tudentske organizacije v Ljubljani ter manj kot ob~ina Kranjska Gora za {port v enem letu. To ni moderno, to ni trajnostno naravnano in to je lahko le dokaz ponièvalnega odnosa, ki ga do okolja kaèjo odgovorni na{e dràve. [e en dokaz v podporo te teze: leta 2000 je Slovenija namenila nezasli{anih 0,006 % BDP javnega sektorja za okolje - isto leto nameni Bolgarija 30-krat ve~ji deleìn, nam v primerjavah tako ljuba, Portugalska kar 50-krat ve~jega! Z drobièm, vloènim v vse bolj pere~e okoljske probleme, se zadovoljuje zgolj izgovor, pretveza, da pri nas z re{evanjem te problematike mislimo resno. Za politike so te drobtinice dovolj, da si umijejo roke pred odgovornostjo, da si pote{ijo morebitno vest in se ob obiskih raznih tujih politikov in funkcionarjev lahko izognejo njihovim provokativnim vpra{anjem z vedno istimi "naravnimi biseri" na{e dràve (za katere pa sami pogosto niso naredili prav veliko). Takemu stanju in celo smernicam v na{i domovini se je potrebno upreti predvsem z dobro zastavljenim projektnim delom. Najbolj{i protiargument skeptikom so dokazi, rezultati in u~inki, ki jih brez zavarovanega obmo~ja in brez javnega zavoda kot upravljavca ne bi bilo. V zameno za letni prora~una javnega zavoda Kozjanski park, ki ga nameni Ministrstvo za okolje in prostor, je obmo~je Kozjanskega v zadnjih letih z delovanjem zavoda pridobilo nesorazmeno veliko. Vsega ni mo~ na{teti, na tem mestu pa opozarjamo na naslednje: • ker je zavod tudi strokovna institucija, zaposluje kar nekaj mladih z visoko izo-brazbo, ki bi se, ~e tega zavoda ne bi bilo, zaradi pomanjkanja zaposlitvenih prilònosti v regiji, verjetno odselili - tako pa so si tukaj ustvarili druìni in vsaj delno ublaìli velik problem odseljevanja mladih, • kar nekaj nezaposlenih se je zaradi sprejetih projektov parka lahko zaposlilo v okviru javnih del, • doma~a in tuja medijska opaznost prostora je zaradi parka veliko ve~ja - ùpani, podjetniki in prebivalci parka so bili na TV, v ~asopisu in na radiu bistveno ve~krat, kot bi bili brez parka, • obnovljenih je bilo veliko objektov kulturne dedi{~ine (grad Podsreda, Levstikov mlin, Kukovi~i~ev mlin, trg Podsreda, Slovensko-bavarska hi{a) in narave (Gruska jama); iz umetnostne dedi{~ine 13, iz etnolo{ke in iz tehni{ke dedi{~ine 31 objektov, • izvedena sta bila ve~ja mednarodna projekta: LIFE (hribovski travniki, 275 ha: 275.000 evrov) in PHARE (samozaposlitvene mònosti, novi proizvodi: 260.000 evrov), 60 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 61 • posamezni deli narave in kulturne dedi{~ine zaradi bolj{ega strokovnega pozna-vanja in {iroke promocije po pomenu presegajo lokalne okvirje, • priprava, organizacija in izvedba Festivala Kozjansko jabolko, ki vsako leto privabi mnogo obiskovalcev (pribl. 20.000 evrov prometa na tr`nici), • regionalne proizvode lokalnih producentov je park predstavljal in prodajal na mnogih sejmih doma in v tujini - nekateri so brez vlòka v organizacijo, transport ali predstavljanje dobro zasluìli, • v regijo zaradi parka prihaja veliko ve~ gostov in turistov, ki napolnjujejo postelje, pijejo in jedo pri lokalnih ponudnikih, • posamezniki, organizacije in dru{tva imajo prilònost sodelovati v ve~jih projektih kot partnerji in si s tem pove~ati konkuren~nost v naslednjih projektih (izku{nje, nasveti, reference), • mednaroden popis anonimne stavbne dedi{~ine - 3 leta so pri tem projektu delovali nem{ki in slovenski {tudenti, • priprava, organizacija in izvedba prireditev: glasbeno poletje na gradu Podsreda, prilònostne in stalne razstave, zbirke, koncerti, gledali{ke predstave, pred-stavitve knjig, predavanja, delavnice, seminarji, • raziskovalni programi, prilònosti za strokovno delo in izpopolnjevanje mladih, • druàbni programi (@iv-@av, Kvip-kvip), • mednarodno sodelovanje (Eurosite, Europark, Oberer Bayerischer Wald, Univerza Rovaniemi, Naturpark Suedsteirisches Weinland), • priprava novih ve~jih in zahtevnej{ih projektov: Interreg, Phare, pozneje Leader, • registracija posebne blagovne znamke Soìtje, • projekt Obnova travni{kih sadovnjakov - 6.000 jablan obrezanih brez stro{kov za lastnike, promocija jabol~nega soka, tepkovca, ureditev drevesnice starih sort, kolekcijski nasad, delavnicèganjekuhe, • mreà u~nih in pohodni{kih poti, • reja doma~ih in tradicionalnih pasem - projekt Kozjanski kopun, • izdaja {tevilnih publikacij, @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 61 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 62 • pospe{evanje sodelovanja med razli~nimi javnimi slùbami za bolj{e razmere prebivalcev (SKOP), • 15% ve~ja nadomestila za ukrepe iz SKOP kot za druge zunaj parka, • mednarodna izmenjava mladih, • pomo~ pri izbiri primernih na~rtov za hi{e, • prepre~evanje naravi {kodljivih posegov. Konkretnih primerov je {e veliko ve~, pa tudi vsak od zgoraj na{tetih bi si zasluìl podrobnej{i opis, v katerem bi predstavili vse, kar je dal pozitivnega. Vendarle pa ostaja kot najpomembnej{e dejstvo spoznanje, da je narava danes "na udaru", da so pritiski na nekontrolirano izkori{~anje naravnih virov veliki, da je narava praviloma bolj ohranjena tam, kjer je standard nizek, da smo v Sloveniji po uvedbi demokraci-je in kapitalisti~nega sistema v pretiranem slavospevu kapitalu marsikaj pripravljeni "pòreti" in kot vzor videti le tiste, ki so obogateli - ne glede na ceno. Parki sami ne morejo biti "edini in zveli~avni odgovor" na vse probleme nekega obmo~ja. Ostaja pa nesporno dejstvo, da bo v prihodnosti mo~ uìvati s polnimi plju~i ~istega zraka, s pit-jem zdrave vode ter hrani, ki bo pridelana na zdravi in rodovitni zemlji samo, ~e nam bo uspelo lastne èlje uskladiti z mònostmi okolja. Na tem mestu pa parki ponujajo vendarle ve~ kot samo akademsko-teoreti~no alternativo - ve~ina med njimi (in med te se {teje tudi Kozjanski park) jih je dokaz, da je ta alternativa {e kako realna, primerna, ob dobri volji pa tudi {ir{e drùbeno sprejemljiva. Upajmo, da bo na koncu prevladala dobra volja in zdrav razum - zaradi nas, na{ih otrok, "na{ih" rastlin, "na{ih" ìvali in "na{ega" planeta. 62 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 63 10. Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine Obnovitev podeèlja z vklju~evanjem naravne in kulturne dedi{~ine kot ele- menta turisti~ne ponudbe tega prostora dr. Marko Ko{~ak, vodja projekta, "Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine" Obmo~na gospodarska zbornica Novo mesto Povzetek Pri~ujo~i tekst ima namen predstaviti izku{nje, pristop in metodologijo projekta Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine kot aktivnosti za oìvitev podeèlja z vklju~evanjem naravne in kulturne dedi{~ine v turisti~no ponudbo tega prostora. Gre tudi za "nadgradnjo" in povezovanje posameznih projektov Celostnega razvoja podeèlja in obnove vasi (dejavnosti koordinira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS) v t. i. "regijski turisti~ni proizvod na podeèlju". V sami vsebini so predstavljeni posamezni tematski sklopi, ki pomenijo zaokroèno in interdisciplinarno zasnovo, na kateri je temeljilo teoretsko-razisko-valno in prakti~no delo. Hkrati s tem so dane tudi smernice, kako se lahko izku{nje iz Dolenjske in Bele krajine prenesejo v druge regije Evrope ali {ir{e, {e posebej zato, ker je imel projekt status pilotnega projekta za prostor centralne in vzhodne Evrope. Skratka, nakazani so elementi na~rtovanja, oblikovanja, vzdrèvanja in razvoja aktivnosti znotraj pilotne regije Dolenjske in Bele krajine, kot trajne ekonomske dejavnosti pri razvoju podeèlja tega obmo~ja, ki temelji na uspe{ni promociji in trènju regionalnega turisti~nega proizvoda, tako na doma~em kot tudi na mednarodnih turisti~nih trgih. 1. Uvod Projekt Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine je pilotni projekt, ki ga je sofi-nancirala Evropska komisija DG XXIII - Enota za turizem, znotraj Evropske skupnosti. V regiji (regijah) Dolenjska in Bela krajina je potekal od januarja 1996 in se je formalno kon~al junija 1997. Njegov osnovni namen je oìvitev podeèlja Dolenjske in Bele krajine z vklju~evanjem objektov in obmo~ij naravne in kulturne dedi{~ine kot elementa turisti~ne ponudbe tega prostora. Sam projekt je interdisciplinarno zasnovan, tako sestavljen je bil tudi mednarodni tim, ki ga je izvajal. Zaradi tega èlimo opozoriti na {irino problematike, ki se pojavlja pri snovanju razvojne strategije za tako oblikovan regijski turisti~ni proizvod. Prepri~ani smo in zavedamo se, da bodo potrebni dodatni elementi in vrednotenje ter analize, ki bodo klju~no prispevali k nadaljevanju, po na{em mnenju relativno uspe{nega dosedanjega dela pri projektu. Le-ta se na podlagi podpisanega sporazuma o medsebojnem sodelovanju dvajsetih partnerjev projekta (zdruènih v interesno zdruènje s podpisanim sporazumom), predvsem na @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 63 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 64 podro~ju trènja in marketinga regionalnega turisti~nega proizvoda, nadaljuje, zaenkrat v ~asovnem obsegu prihodnjih treh let. KAJ JE PROJEKT PO POTEH DEDI[^INE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE? Projekt Po poteh dedi{~ine bi lahko definirali kot: • regionalno mreò naravnih in kulturnih znamenitosti in turisti~nih storitev, ki je oblikovana v okviru natan~no dolo~ene turisti~ne ponudbe in ki naj bi turistom v ~asu do enega tedna omogo~ala zanimivo in pestro bivanje v regiji. Projekt Po poteh dedi{~ine ozna~ujeta dve bistveni zna~ilnosti, in sicer NARAVNA IN KULTURNA DEDI[^INA, ki obsega izjemno kulturno krajino, arheolo{ka najdi{~a, tradicionalno arhitekturo, dejavnosti doma~e obrti, prireditve, obi~aje itd. Druga zna~ilnost je NATAN^NO DOLO^ENA TURISTI^NA PONUDBA. Poti dedi{~ine niso samo seznam podatkov o turisti~nih znamenitostih in turisti~nih storit-vah v neki regiji, v na{em primeru Dolenjski in Beli krajini. Prav tako to ni niz znamenitosti, povezanih z eno skupno temo, ki jim turisti sledijo, npr. od mesta A do mesta B oziroma do mesta C. Ker je ve~ji del podeèlja srednje in vzhodne Evrope, kamor {tejemo tudi slovenskega, manj razvit in manj obiskan, tako ozko opredeljene storitve ne bi mogle zagotoviti trajnostne ponudbe. Poti dedi{~ine povezujejo razli~ne vrste naravnih in kulturnih znamenitosti, turisti~nih storitev in dejavnosti in tako turistu ponujajo {iroko izbiro v okviru teme narava in kultura. Namen tega projekta je obiskovalce sploh privabiti v neko regijo, in sicer z raznovrstnostjo ponudbe. Ko pa obiskovalci regijo obi{~ejo, si s seznamom ponujenih mònosti ali dodatne ponudbe posameznih lokalnih skupnosti lahko oblikujejo svoje lastne poti. ZAKAJ PROJEKT PO POTEH DEDI[^INE? Cilj tega projekta je izbolj{ati ìvljenjski standard podeèlskega prebivalstva, ne da bi pri tem korenito spremenili ali "uni~ili" lokalno kulturo ali obstoje~i na~in ìvljenja, in to predvsem na nekaterih naslednjih podro~jih: • EKONOMSKA O@IVITEV - Projekt Po poteh dedi{~ine je izdelan kot razvojna mònost za ekonomsko oìvitev podeèlja. Iz è obstoje~ih sredi{~ pomaga {iriti turizem na nova in malo obiskana podro~ja s tem, da pove~a {tevilo obiskovalcev, podalj{a ~as njihovega bivanja (omogo~a razvoj stacionarnega turizma) ter pove~a raznolikost zanimivosti in storitev ({irjenje, podalj{anje, pestrost). • PRISPEVA K REGIONALNEMU TURISTI^NEMU RAZVOJU - Projekt Po poteh dedi{~ine je turisti~na ponudba, ki v svoje sredi{~e postavlja naravno in kulturno dedi{~ino neke regije. Razvoj takega projekta je torej, v skladu s cilji turizma, bistven sestavni del razvoja celotne regije. Vendar je projekt Po poteh dedi{~ine samo ena od ponudb, medtem ko lahko mnoge regije ponudijo {e druge turisti~ne storitve in proizvode, ki pa niso zajete v projekt. Pri oblikovanju poti dedi{~ine na Dolenjskem in v Beli krajini smo pogosto pri{li v sku{njavo, da bi v ponudbo zajeli 64 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 65 vse turisti~ne zanimivosti in storitve v regiji. Vendar bi se s tem izgubil cilj natanko dolo~ene turisti~ne ponudbe - tr`ne ni{e za ciljno turisti~no trì{~e. • DOPOLNJUJE DRUGE TURISTI^NE PONUDBE - ^eprav se projekt Po poteh dedi{~ine osredoto~a samo na nekatere zanimivosti v regiji, pa lahko sluì kot dopolnilo k preostalim turisti~nim storitvam in è izoblikovanim proizvodom. Prispeva lahko na primer k zniànju stro{kov pri promoviranju regije - na Dolenjskem in v Beli krajini sta bila projekt Po poteh dedi{~ine in è razvit proizvod zdravili{kega turizma v regiji promovirana skupaj in stro{ki so bili porazdeljeni. Projekt Po poteh dedi{~ine lahko prispeva tudi k {ir{i ponudbi na ciljnih trgih. ^e spet vzamemo za primer Dolenjsko in Belo krajino, vidimo, da zdravili{ke goste lahko zanima tudi ponudba projekta Po poteh dedi{~ine, medtem, ko lahko gostje, ki hodijo in odkrivajo poti dedi{~ine, uìvajo tudi v ponudbi zdravili{~. • PRENOSLJIVOST - Koncept projekta Po poteh dedi{~ine lahko prenesemo v druge regije in deèle, kjer imajo dovolj kakovostno ponudbo naravne in kulturne dedi{~ine, da privabi obiskovalce, in kjer èlijo izkoristiti prednosti turizma in obenem ohraniti svojo dedi{~ino. To {e posebno velja za predele v srednji in vzhodni Evropi, kjer je bil razvoj uveljavljenih naselbinskih vzorcev in gospodarstva podoben kot v Sloveniji in centralni oziroma vzhodni Evropi nasploh. • TRAJNOSTNI TURIZEM - Poti dedi{~ine so osredoto~ene na naravno in kulturno bogastvo podeèlja. Pri tem tvegamo, da bi bile nekatere od najob~utljivej{ih znamenitosti v regiji izpostavljene prevelikemu {tevilu obiskovalcev. Zato mora priprava poti dedi{~ine vsebovati tudi "raziskavo o turisti~ni zmogljivosti" vsake od pred-laganih turisti~nih znamenitosti. ^e bi nenadno pove~anje {tevila turistov lahko kakorkoli {kodilo naravnim zna~ilnostim znamenitosti ali ~e bi zahtevalo preveliko strpnost lokalnega prebivalstva, potem te znamenitosti, dokler ne bi bilo mogo~e preventivno ukrepati, ne bi smelo biti v projektu. Ti postopki oz. analize zmogljivosti so bili opravljeni skupaj z doma~imi strokovnjaki in lokalnim prebivalstvom. OBLIKOVANJE POTI DEDI[^INE Postopek oblikovanja poti dedi{~ine obsega naslednje dejavnosti (nekatere od njih lahko potekajo hkrati): • VREDNOTENJE KVALITET POKRAJINE, NARAVNE IN KULTURNE DEDI[^INE - Katere turisti~no zanimive objekte in obmo~ja lahko regija ponudi? Ta dejavnost obsega tako delo za "pisalno mizo" kot tudi obiskovanje in vrednotenje znamenitosti - terensko delo, s ~imer odkrijemo primerne lokacije, ki so normalno dostopne za obiskovalce. Dedi{~ino pri tem projektu smo vrednotili skupaj z interdisciplinarnim mednarodnim timom strokovnjakov. Upo{tevali smo njihove ugotovitve, izbrali primerne objekte in obmo~ja ter predloge posredovali v oceno lokalni skupnosti. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 65 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 66 • ZMOGLJIVOST - Potem ko izberemo mòne objekte in obmo~ja kot elemente vsebine poti, moramo izra~unati njihovo zmogljivost za sprejemanje obiskovalcev z vidika varovanja okolja in drùbenih razmer. Bo prihod ali porast gostov ogrozil rastlinstvo ali ìvalstvo, oteìl preskrbo z vodo ali preobremenil kanalizacijo? Kako bodo prizadeti doma~ini? Bodo morali svoje dejavnosti prilagoditi obiskovalcem in, ali je to zanje sploh sprejemljivo? Potem ko pretehtamo tovrstna vpra{anja, vidimo, da nekatera obmo~ja in objekti niso primerni, da bi jih vklju~ili v poti dedi{~ine. • FIZI^NO NA^RTOVANJE - Na tej stopnji je treba izbrane lokacije - objekte in obmo~ja fizi~no in tematsko povezati ter pri tem upo{tevati prometne povezave in poti. • ANALIZA TRGA - Analiza sedanjih in mònih turisti~nih trgov je potrebna zato, da bi raziskali in evidentirali ciljne trge, kar bi nam pomagalo dolo~iti in dose~i tiste zna~ilnosti poti dedi{~ine, ki bodo privla~ne za te trge. Potem, ko je vsebina poti dedi{~ine dolo~ena in izdelana, jo je treba vklju~iti v marketing in promocijo. Analiza trga nam kaè, kako jih lahko najbolje trìmo. • OBLIKOVANJE LOKALNEGA INTERESNEGA ZDRU@ENJA - Najbolj{i na~in, da zagotovimo neprekinjeno nadzorovanje in trènje poti dedi{~ine je, da ustanovimo turisti~no interesno zdruènje, ki bo zanje odgovorno. V tem zdruènju lahko sodelujejo upravljavci posameznih objektov in obmo~ij, ponudniki turisti~nih uslug, predstavniki lokalnih oblasti in drugi zainteresirani, skratka vsi, ki jih neposredno zanima uspeh poti. • PROMOCIJA IN INTERPRETACIJA - Za uspe{no trènje regionalnega turisti~nega proizvoda - v na{em primeru Poti dedi{~ine, smo pripravili promocijsko gradivo in ga "ponudili" na ciljna trì{~a, ki smo jih dolo~ili v analizi trga. Interpretacije znamenitosti moramo posredovati razli~no: s promocijskim gradi-vom in storitvami, turisti~nimi informacijskimi sredi{~i, z vodi~i in kaìpoti. • NORMATIVI - Na podro~jih, kjer je turizem {e relativno nova "dejavnost", je priporo~ljivo posredovati navodila o tem, kaj turisti pri~akujejo od namestitve, hrane itd. Dodan je tudi seznam drobnih stvari, na katere moramo biti pri ponudbi {e posebej pozorni. S ~asom se bo projekt Po poteh dedi{~ine {iril in zajemal nove znamenitosti, nove trge, nove interpretacije itd. Z drugimi besedami, razvojni proces projekta se bo nadaljeval. Njegov uspeh pa bo v glavnem odvisen od tega, kolik{na bo stopnja zan-imanja in odgovornosti na lokalni ravni. 66 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 67 2. Na~rtovanje regijskega turisti~nega proizvoda Naloga na~rtovanja regijskega turisti~nega proizvoda Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine je zdruìti razli~ne pobude za razvoj trajnostnega turizma in njegovo povezavo v fizi~no in operativno celoto. Za to je potrebno timsko delo razli~nih strokovnjakov in tesna povezanost med ljudmi, ki pripravljajo poti dedi{~ine, in med tistimi, ki so odgovorni za urejanje krajine, varstvo dedi{~ine in promoviranje turizma v regiji. Glavni poudarek je torej na poteh - obmo~jih in objektih dedi{~ine in njenih tipi~nih prvinah, vendar se mora projekt celovito vra{~ati v regijo, ker se obiskovalci ne zadovoljijo samo z "omejenim" turisti~nim proizvodom. Prav tako bodo na vedenje turistov in na njihovo dejavnost znotraj regije vplivale tiste zna~ilnosti, ki niso zajete v poti dedi{~ine. Posebno pomembno pa je dejstvo, da lahko turisti kulturni krajini na~rto-vanega razvojnega obmo~ja "koristijo" ali pa "{kodijo". Na~rtovalec turisti~nega proizvoda mora torej osvetliti obseg, znotraj katerega bodo oblikovane poti dedi{~ine, pa tudi preostale sestavine ob njej. Ta obseg vsebuje predvsem: POKRAJINO - njen zna~aj, lastnosti, privla~nost za turiste pa tudi vse elemente, ki lahko zmanj{ajo privla~nost le-te (npr. degradirana obmo~ja v okolju, ki kazijo njeno podobo). Drugi element tega obsega je STRUKTURA NASELIJ - zlasti mest in letovi{~, ki so sredi{~a prometnih poti (letalskih, èlezni{kih, cestnih itd.) ter trgovskih in preostalih storitev, ki jih bodo turisti med svojim bivanjem v regiji potre-bovali. Naslednji element so PROMETNE ZVEZE - ceste, èlezni{ki potni{ki promet, javni avtobusni prevoz - znotraj regije in v povezavi s preostalimi regijami (pri tem moramo upo{tevati iz katerih krajev bodo obiskovalci najverjetneje prispeli. Prav tako pomemben element so @E OBSTOJE^I VZORCI TURIZMA - tudi sredi{~a, ki jih potencialni uporabniki poti dedi{~ine è obiskujejo. [ele sedaj se lahko na~rtovalec turisti~nega proizvoda, v tesni povezavi s preostalimi ~lani tima, osredoto~i na glavne morebitne sestavine poti dedi{~ine. To so lahko podro~ja z IZREDNO PRIVLA^NO KULTURNO KRAJINO, skupaj s priblìno oceno, koliko so primerna za panoramske vònje, sprehode, kolesarjenje, jahanje itd. Nadalje POTI, ki so è dolo~ene in trasirane, ali pa {e bodo, in ki so posebno primerne za turiste in njihovo gibanje po pokrajini, npr. dalj{e pe{poti, panoramske ceste ali èlezni{ke poti, jahalne poti itd. Potem so pomembna sestavina OBMO^JA IN OBJEKTI NARAVNE IN KULTURNE DEDI[^INE, ki bi zanimale obiskovalce. To so lahko kraji in objekti, ki so è znani kot del dedi{~ine (npr. zgodovinski spomeni-ki, mestni parki ali naravni parki) pa tudi veliko drugih posebnosti, kot so romarske cerkve, samostani, ohranjena va{ka arhitektura, gradovi, stari mlini, soteske, izviri rek, vrtovi, muzeji, jame ali razgledne to~ke. Ko tako poveèmo kontekst in morebitne sestavine poti, lahko za~nemo snovati mòno OBLIKO POTI DEDI[^INE. Pri oblikovanju modela poti dedi{~ine je dobro izdelati poenostavljen metodolo{ki diagram najverjetnej{ih vzorcev gibanja turistov. Ti diagrami bodo sproìli vpra{anja o mònostih prevoza, o mònih za~etnih to~kah @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 67 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 68 poti in o tem, kako naj razli~ne znamenitosti "razvrstimo v skupine", ki bodo skupaj tvorile ve~jo turisti~no zanimivost. Po izdelavi kartografske dokumentacije in shemati~nih diagramov pridemo do naslednjega koraka, to je izdelava enega zemljevida v velikem merilu, ki naj prikaè za~asno obliko poti dedi{~ine, in sicer glavne CESTE, po katerih bodo gostje verjetno prispeli v pokrajino in po katerih se bodo po njej gibali, SREDI[^A, v katerih bodo verjetno iskali preno~i{~e (ter s tem omogo~ali nadaljnji razvoj stacionarnega turizma) in druge usluge ter glavna in najpomembnej{a OBMO^JA IN OBJEKTE NARAVNE IN KULTURNE DEDI[^INE, ki bodo sestavni del objavljenih poti dedi{~ine. ^lani interdisciplinarno sestavljenega strokovnega tima morajo nato o tej karti, ki prikazuje za~asno obliko poti, temeljito razpravljati in izpostaviti razli~na mnenja. Predvsem se morajo prepri~ati ali znamenitosti, prikazane na zemljevidu, prenesejo obisk turistov, pri ~emer je odlo~ilno vrednotenje drùbene, naravne in okolje-varstvene sprejemljivosti okolja, ki je sestavni del projektnih aktivnosti. Karto lahko nato pokaèmo in predstavimo lokalnim oblastem in vsem, ki kakorkoli skrbijo za obmo~ja in objekte naravne in kulturne dedi{~ine, prometne zveze (npr. èlezni{ki in avtobusni prevoz) ali druge sestavine, vklju~ene v predlagane poti dedi{~ine. To je odlo~ilen korak, kajti uspeh projekta (ki naj bi privabil nove turiste in jim u~inkovito sluìl) je predvsem odvisen od tega, koliko se vsak od partnerjev strin-ja z idejo in jo uresni~uje. Razprave s temi krajevnimi interesi lahko seveda pripeljejo do spremembe prvotne oblike poti. [ele ko se vse razprave kon~ajo, lahko za~nemo pripravljati promocijsko in drugo gradivo, ki je potrebno za marketing in trènje tako nastalega regijskega turisti~nega proizvoda, za vodenje gostov ter za predstavitev in interpretacijo objektov in obmo~ij, vklju~enih v projekt. PRIMER METODOLO[KEGA PRISTOPA PRI OBLIKOVANJU TURISTI^NEGA PROIZVODA NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI Na Dolenjskem in v Beli krajini nas je {irok obseg privla~nih krajev in objektov ter vstopnih to~k v regijo za turiste vzpodbudil, da smo si poti dedi{~ine zamislili v obliki dveh "teoretskih modelov" oziroma "metodolo{kih pristopov", in sicer modela "venca" in modela "roè". MODEL VENCA temelji na hipotezi, da bodo nekateri gostje prispeli z avtomo-bilom ali kolesom (ali drugo obliko prevoznega sredstva) in bodo èleli potovati po regiji od ene znamenitosti do druge in verjetno preno~evali vsaki~ v drugem kraju. MODEL RO@E pa temelji na ideji, da bodo nekateri obiskovalci hoteli bivati v enem kraju, od tam pa v obliki enodnevnih izletov obiskovali posamezne objekte ter obmo~ja naravne in kulturne dedi{~ine. Na te izlete bodo {li lahko pe{, z avto-68 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 69 mobilom, javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali pa v katerikoli drugi kombi-naciji na{tetih oz. drugih mònosti. Ta dva modela sta nam pomagala oblikovati poti dedi{~ine. Po mnogih razpravah smo se odlo~ili, da bomo kot metodolo{ki pristop v konkretnem primeru projekta Po poteh dedi{~ine Dolenjske in Bele krajine uporabili KOMBINACIJO MODELA VENCA IN RO@E. Glavni razlog za to odlo~itev je bila ugotovitev, da so zanimivosti regije in tipi gostov tako raznovrstni, da ena sama ali preprosta pot, oblikovana na podlagi enega od modelov, ne bi bila primerna. Zato poti dedi{~ine obsegajo {tevilne pomembnej{e razgledne ceste, po katerih lahko turisti potujejo od ene do druge znamenitosti po modelu venca, kakor tudi lokalne ceste, ki jih lahko turisti uporabljajo za enodnevne izlete mest, kakr{na so npr. Trebnje, Novo mesto, ^rnomelj, Metlika, [entjernej, Kostanjevica itd. Po dolgi razpravi smo se odlo~ili, katere znamenitosti bomo vklju~ili v poti dedi{~ine. Za~etno vrednotenje objektov in obmo~ij smo opravili po vzoru vodnikov Michelin, kjer *** (tri zvezde) pomeni "vredno posebnega potovanja", ** (dve zvezdi) pomeni "vredno zaviti s poti", * (ena zvezda) pomeni "vredno postanka na poti". S pomo~jo raziskovalnega dela in usklajevanja med ~lani tima in lokalnimi predstavniki smo tako razvrstili ve~ kot 100 objektov in obmo~ij ter se odlo~ili, da bomo v prvi osnutek poti vklju~ili samo tiste s ***. Pri tem smo morali upo{tevati tudi predloge lokalnih organizacij in institucij, ki so èlele, da v turisti~ni proizvod, ki ga imenujemo poti dedi{~ine, vklju~imo dolo~ene druge objekte, obmo~ja (lokacije) in naselja. Prav tako smo upo{tevali kakovost, dostopnost in zmogljivost razli~nih lokacij, kot so jih ocenili ~lani tima, ter zna~ilnosti posameznih lokacij: na primer, neposredna bliìna ve~ manj kakovostnih lokacij je dolo~enim krajem dala enako vrednost kot eni lokaciji s ***. Vse to je vplivalo na kon~no podobo poti in na kon~ni izbor vsebine poti dedi{~ine. Uporabili smo preprostej{i dvostopenjski sistem in objekte in obmo~ja razdelili na "glavne" lokacije (ali njihove skupine), ki si zasluìjo, da jih vklju~imo v poti in jih pro-moviramo, ter na ostale lokacije, ki naj jih ne bi vklju~ili, ~eprav nekatere od njih priporo~ajo turistom v lokalnih turisti~no-informacijskih centrih, in ki bi se ~ez ~as lahko toliko razvile, da bi jih vklju~ili v ponudbo poti dedi{~ine. Na tej podlagi je na~rtovalec regijskega turisti~nega proizvoda nato izdelal popravl-jeno razli~ico zemljevida in na njem dolo~il poti dedi{~ine. Zemljevid je vseboval naslednje glavne elemente, in sicer glavne objekte in obmo~ja, ki si zasluìjo, da jih vklju~imo v mednarodno promovirane poti dedi{~ine, glavna servisna sredi{~a, kjer lahko gostje najdejo nastanitev, trgovine itd., razgledne ceste, ki povezujejo vse glavne znamenitosti in sredi{~a, èlezni{ke poti in glavne avtobusne linije, ki naj morebitnim turistom pokaèjo, kako se lahko gibljejo po regiji z javnimi prevoznimi sredstvi, glavne pe{poti skozi regijo in znotraj nje ter regionalne parke in naravna obmo~ja, ki {e dodatno privabijo turiste. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 69 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 70 V zemljevid smo vklju~ili tudi nekaj turisti~nih zanimivosti, ki so è znane v regiji, kot sta dve è dolgo znani in visoko kakovostni zdravili{~i Dolenjske in [marje{ke Toplice, postavljeni v privla~no okolje ter {tiri obmo~ja Vinsko-turisti~nih cest, ki jih je pred nekaj ~asa zasnoval projekt Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije - sektor Celostnega razvoja podeèlja in obnove vasi - CRPOV, kot vzpodbudo obiskovalcem, da si pridejo ogledat vinograde in poskusit nekatere vrste odli~nih vin iz tega okoli{a. Tako dokon~ana in dopolnjena oblika poti je nato sluìla kot izhodi{~e za izdelavo promocijskega gradiva, ki bo promoviralo regijski turisti~ni proizvod. Izku{nja iz Dolenjske in Bele krajine kaè, da sta pri izbiri obmo~ij in objektov naravne in kulturne dedi{~ine, ki jih bomo vklju~ili v poti dedi{~ine, potrebna velika pazljivost in natan~no timsko delo. Povr{na raziskava ali pa lokalni interesi lahko privedejo do tega, da so v poti vklju~ene lokacije, ki niso dovolj kakovostne, dostopne ali zmogljive. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da nekatere zelo zanimive lokacije v poti niso vklju~ene zaradi naglice ali neupo{tevanja lokalnih interesov. 3. Predstavitev projekta AKTIVNOSTI "PO POTEH DEDI[^INE"… KOT DEL TRAJNOSTNEGA IN REGIONALNEGA RAZVOJA • Nara{~ajo~e povpra{evanje po "proizvodih kulturnega turizma". • Ta zvrst turizma ustvarja finan~na sredstva za ohranjanje lokalne dedi{~ine (obmo~ij in objektov naravne in kulturne dedi{~ine). • Trènje tovrstne ponudbe prispeva k ohranjanju in nadaljnjemu razvoju obrti in rokodelstva ter drugih kulturnih tradicij dolo~enega obmo~ja. • Spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti (dodana vrednost kmetijskim proizvodom) in gospodarske preobrazbe podeèlskih obmo~ij ter s tem ustvarja nova delovna mesta. KONCEPT PROJEKTA PO POTEH DEDI[^INE • Upravljanje in razvojna strategija je "v rokah" lokalnih skupnosti (zdruènja oz. partnerstva). • Zasnova ponudbe zajema predvsem ponudbo in objekte manj{ega obsega (kmetije, gostilne, lokalni TIC, izdelovalci doma~e obrti, podjetniki) - zadovolje-vanje osnovnih funkcij drùbe. • Vsebina in oblika je bila zasnovana s pomo~jo endogenega potenciala strokovnih in drugih institucij ter posameznikov; {e posebej je pomembno sodelovanje lokalnega prebivalstva od samega za~etka nastajanja projektnih aktivnosti (presoje sprejemljivosti okolja). • Marketin{ke in promocijske aktivnosti so skupaj z vzdrèvanjem kvalitete ponudbe in vsebine regijskega turisti~nega proizvoda vodene profesionalno. 70 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 71 REGIJSKI TURISTI^NI PROIZVOD MODEL RO@E MODEL VENCA ORGANIZIRANOST ZDRU@ENJA/KOORDINACIJSKEGA ODBORA PO POTEH DEDI[^INE Na~rt notranje organiziranosti projekta PO POTEH DEDI[^INE: KOORDINATOR • vodi delo in poslovanje (notranje koordiniranje), • predstavlja zdruènje, • sprejema strate{ke odlo~itve, • sodeluje s programskim odborom, z zunanjimi sodelavci, s ~lani zdruènja, • usklajuje lokalne in regionalne interese, • sodeluje s STO in z ministrstvi. TURISTI^NI PROGRAMI Informirati posamezne doma~e in tuje goste (pari, druìne in drugi), ki so na krònih potovanjih po Sloveniji in Evropi oz. so se odpravili na enodneven izlet iz svoje po~itni{ke destinacije ali pa potujejo proti izbrani po~itni{ki destinaciji oz. proti domu (prehodni gostje), ter doma~im organizatorjem potovanj posredovati konkretne informacije, kot temelj za pripravo potovanj oz. izletov za njihove stranke oz. ~lane, in {olam kot temelj za pripravo {tudijskih izletov (kot sestavni del u~nega programa ali dodatno). Poimenovanja turisti~nih programov projektnega obmo~ja: Dolenjska in Bela krajina PROMOCIJSKO-PRODAJNI KATALOG • uporabniki: organizatorji potovanj, strokovna javnost, • vsebinska izhodi{~a: • natan~na predstavitev lokacij, • izbranih ponudnikov turisti~nih in gostinskih storitev (partnerjev), • vsebina: • osnovne informacije o obmo~ju in ob~inah s poudarkom na dedi{~ini, • natan~na predstavitev 28 lokacij in 26 ponudnikov (osebe za stike, urniki, minimalno {tevilo ur, potrebnih za ogled znamenitosti, mònosti lokalnega vodenja, posebnost ponudbe ...), • oblika: v skladu s celostno podobo projekta Po poteh dedi{~ine, • koli~ina: 15.000 izvodov (5.000 v sloven{~ini, 5.000 v angle{~ini, 5.000 v nem{~ini), • distribucija: svetovni turisti~ni sejmi, po{ta, osebno. @ivljenje na zavarovanih obmo~jih 71 zbornik-2005-03.qxd 1.6.2005 13:40 Page 72 TRIJE KLJU^NI PRINCIPI RAZVOJA • HARMONIJA MED LOKALNIM PREBIVALSTVOM IN OKOLJEM • USKLAJENO DELOVANJE (od spodaj navzgor in obratno) • AKTIVNO SODELOVANJE LOKALNEGA PREBIVALSTVA V RAZVOJNIH PROCESIH 4. Viri in literatura • DOWER, M., PAPAGEORGIOU, F., TZIALLAS, G.: Tourism Planning, Heritage Trails Project in Bulgaria & Slovenia - Dolenjska & Bela krajina, 1996 - 1997; • SELL, J., WADE, J.: Assesing Cultural Assets, Heritage Trails Project in Slovenia, 1996- 1997; • GOODWIN, DR. H.: Assessing Social, Physical & Environmental Carrying Capacity, Heritage Trails Project in Slovenia, 1996-1997; • NIZETTE, P.: Marketing the Heritage Trail & Creating a Tourism Association, Heritage Trails Project in Slovenia, 1996-1997; • BINKS, G.: Providing Information and Interpretation for Visitors, Heritage Trails Project in Slovenia, 1996-1997; • GRESSHOFF, M.,M.: Standards and Accomodation, Heritage Trails Project in Slovenia, 1996-1997. 72 @ivljenje na zavarovanih obmo~jih