INFORMACIJSKISISTEM OBČINE
Za hitrejše, točnejše in prijaznejše poslovanje
Delovna organizacija za informacijsko organizacijsko svetovanje ter inženiring Grad je konec oktobra povabila na tiskovno konferenco predstavnike občinskih glasil, da bi prek njih seznanila tudi druge, kako je mogoče v občini organizirati informacijski sistem. Gre za integralni informacijski sistem občine, s pomočjo katerega jc mogoče dejavnost občinske uprave bolj približati gospodarstvu in posamezni-kom, kar pomeni, naj bi urejanje zadev potekalo hitreje, učinkoviteje, točneje in tudi prijazneje. Tiskovna konferenca nas je spodbudila k razmišljanju, kako daleč smo na področju infonnatike v naši občini.
»Na tem področju smo najbolj razvita občina v Ljubljani. Tako so na primer program za izračun zamudnih obresti, če navedem enega izmed naših dosežkov, nare-dili delavci naše občine s pomočjo Zavoda za lnformatiko Ljubljana, zdaj pa ga uporabljajo v vseh ljub-ljanskih občinah. Področja infor-matike smo se nadvse resno lotili leta 1987, ko je avtomatska obde-lava podatkov iz uprave za druž-bene prihodke prešla v službo za proračun, finančne in skupne za-deve. Takrat smo tudi zaposlili strokovnjaka in pričeli to področje redno obravnavati na kolegiju. V pomoč nam je tudi delovna or-ganizacija Sting, ki ima prostore v občinski stavbi, pomaga pa nam predvsem pri vzdrževanju opreme,« je razložil Brane Matja-šec, vodja službe za proračun, fi-nančne in skupne zadeve.
Na naši občini so pri oblikova-nju informacijskega sistema izha-jali iz potreb, ki so se kazale pri vsakdanjem stiku z občani, to je predvsem iz izkušenj, ki so si jih nabrali na občinski upravi za druž-bene prihodke, kamor se ljudje najpogosteje obračajo. Ta oddelek občine je bil tudi prvi, ki je dobil računalnik (že leta 1982) in je tudi sedaj njegovo poslovanje najbolj računalniško podprto.
V letošnjern letu pa so nabavili nov računalnik Kopa 5500 ameri-ške firme DigitaJ, ki je po zmoglji-vosti ta hip najmočnejši računal-nik v ljubljanskih občinah in- tudi v mestni upravi. Nanj že prenašajo podatke iz starega računalnika Delta 800. »Prenos je zapleten, kajti novi stroj ponuja več možno-sti kot stari; z njim je prišel tudi zaboj knjig, ki jih je seveda treba preštudirati,«   je  povedal  Borut
Zupan, vodja sektorja za informa-tiko na naši občini.
Do zdaj je informacijski sistem občine slonel na uporabi 23 oseb-nih računalnikov, ki so jih imeli v posameznih službah, vendar med seboj niso bili povezani, saj so bili opremljeni s programi, ki so jih potrebovali le v teh enotah. Letos pa uvajajo program pisarni-škega poslovanja, ki bo tudi delo-val na osebnih računalnikih, ven-dar bodo ti povezani v mrežo; v stiku z glavno pisarno bosta ko-miteja za planiranje ter urbani-zem, gradbene zadeve in varstvo okolja in uprava za družbene pri-hodke, to je komiteji, ki jih obišče največ strank. Ta novost bo tudi omogočila, da bodo referenti sami reševali naloge, obenem z rešitvijo pa bo že napisana tudi odločba ali sklep. Na ta način bodo upravni postopki potekali hitreje kot do-slej, po drugi strani pa bo ob teh postopkih nastajalo tudi gradivo za dodatne evidence, ki ga bo mo-goče uporabiti v drugih referatih (na primer evidenca kadrov, obrt-nikov in podobno).
»Problem organiziranja infor-macijskega sistema v občinski upravi ni v tehnologiji, marveč
v podatkih, ki jih ni na razpolago,« je poudaril strokovnjak za to po-dročje Borut Zupan. Precej podat-kov se namreč zbira na mestni ravni, ljudje pa po njih sprašujejo v občinah. Do takih težav prihaja predvsem na področju urbanizma. V Ljubljani sicer imamo Zavod za informatiko, ki naj bi bil občinam v pomoč, vendar sta naša sogovor-nika menila, da njegov obstoj pov-zroča več težav kot pa koristi, saj se včasih, kljub slabim izkušnjam, ki jih imajo, kljub vsemu, obrnejo nanj, a so vsakikrat razočarani,
Stroj ne more razmišl jati sam od sebe in je brez napotkov, ki mu jih daje človek, nekoristen. Tega so se zavedali ludi na naši občini, zato so izobraževanju delavcev name-nili precej pozornosti. Zanje so pripravili tečaje na Srednji šoli za računalništvo v Ljubljani, imeli so tudi interno izobraževanje, tako da so vsi, ki so to želeli, spoznali, kakšne možnosti ponuja računal-nik in se prepričali, da jim njegova uporaba omogoča bolj strokovno delo, saj jim je odvzel nekatera dolgočasna tehnična opravila, obenem pa to pomeni tudi dvig pisarniškega poslovanja na sodob-nejšo raven.                         D. J.