sl h \ a$a nalofl a: obuja in na- te dek naroda! 'frOOM*—«**** NARODNI VESTNIK ,v, \ s NATIONAL HERALD. Naš na^V - ,—) il mvedlm ^ slogi do »»»{»*»»«**** r ^ 6 * S, — Št. 76, Ouluth, Minn., Thursday, September 19,1912. — Četrtek, 19, septembra 1912. Volume II. — Le * Ameriške vesti. % % 1: ' n £K k nl4 Uh se % C >V ^OVENSKE NOVICE. liieage se nam poroča, da. tani vstanovil začasni od- stanqvitev Slovenske Si- ali Sanitarija. Ta odbor lal provizorični načrt in ar prinašamo drage volje 01 ji strani lista. Cenjene opozarjamo, da pazno 0 označeni načrt. Mi ne za danes prinašali naših per nam prostora pri- [e r prosimo le cenjene ro¬ se zanimajo za ta velepo- ijvodj če se s .kako točko ijajo, naj se z morebitno potrpi. Kadar se snide .bor. se bode eela stvar še 1 »cela razmotrivala, in če imeli dobro voljo in malo lija, se/ morda doseže spo- zadovoljirno vs e s&an- tno pa,: da se prvemu po - ipvejo- vse organizacije in buški listi, da se enkrat snidemo in prav po brat- jro roke v edinosti za pre- narodno delo. šilo S. N. P. J. poroča v adnji številki, da znaša itevilo določenih, delega - leto redno konvencijo v jee, Wis„ 108 in 6 delega - pota je imela dne 31. av- ps 179 društev, od poeet- jEuies jih je prenehalo 9. levilo članov in članic [32, skupno premoženje a $73,620.10. je od svoj«, vstano 904 do sedaj* že (gp siiirtn.il) slučajev članov $130,990.75 posmrtnine, , poškodb in operacij ). bolniški podpore pa v r nemo (la °> skupaj $407,- staijf kraj Ober-Domaslovvitz (Čeh ?) 12. Janez Terkoviiik, oženjen, rojen 3. novembra. 3872, rojstni kraj Klein (Mali) Cirnik. 13. Frank Božič, mladenič, m j. 4-. avgusta 1893, rojstni kr »j Raztes (?). 14. Maks Loncailc, mladenič, rojen 10. avgusta 1893, rojstni kraj Schlossdorf (?). To je torej izkaz. Kakor že re¬ čeno, so imena ljudi in krajev ze¬ lo spačena. — Kansas City, Mn, 16. sepr. Danes pričenja.se že drugi teden XI. onvencije N. H. Zadednice. Pr va točka, ki pride na dnevni red, bode vstanovitev lastne sirotišni¬ ce. Zajednica ima že $50.000 za tozadevni sklad. Včeraj vstanovila sV je pa “Hr¬ vaška Zveza”, za ko jo se je do- sedaj darovalo že 43000 prosto¬ voljnih prispevkov. V Haywood aretovan, Lavvrence, Mass,, 16. sept. Vsled obsodbe štrajkovodij lit tor j i, Gjovanettija in Carusota ,je došil setpkaj iz Denverja, Colo., ¥m. D.Haywood, glavni organizat >r zv|ze Industrial Workers of the jVprld (Svetovna zveza industrij- (sklh delavcev) Ko je govoril W. Havvvood na Boston trgu zbrani mnbžici in odločno protestiral nad krivičnim postopanjem z štrajko- j-vodji, je policija tudi njega are- J to vala,,, obtožen natolcevanja pri zajjnjem velikem š^-ajku teic- ' a fefnih 'delavcev. gafih:- ■ »Ukrfta oll rM*e barve Ml«. raste, I N OB® 0INE ilnc 1, ilke jasno kažejo, koliko e Jednota tekom svojega g;a delovanja že storila, tki list ‘Vrts” % dne 23. prinaša, iz Boehuma po- tonesreeenili Avstrijcih, posnema po “01. N ptvirni je le 14 Av.-. rij- 50, kakor so poročali li¬ li seznam je plede imen - urjen. Ponesrečeni Ver- predsednik avstrijskega Boehumu, v katerem jami Slovenci. Doma je s oi. zapušča ženo in več ■jenih otrok. O ostalih podatkov; uradni podat- IPčem izkazu pa so po - [ n nerazu .d]ivi. onesrečenih Avstri jcev ■n Verbič, oženjen, roj. | ^ 865, rojstni kraj Lit- 1 ,J itija?, Zatieina?). rik Marek libra 1868, ‘Ir R®iner, oženjen, roj. jibra 1867, rojstni kraj Berauth. (Koroški Slo- Salobier, oženjen, roj. "Va 1878, rojstni kraj J'siljen, roj. rojstni kraj (jffLiP 1 h " oženjen, rc- 1870, rojstni kraj Brožič, oženjen, rojen 1 B871, rojstni kraj Hb-vat?). H °bee. (Gobec?, ože - . 22 - septembra 1871, P.t Begoviea (?). Jubšek, mladenič, ro¬ ji 3,1 1887 v gt. Janžu na Dvorak (Čeh ?), ože- 1 4 - februarju 1873, roj- "niinšek (Jamšek ?), f°jen 17. 11iarea 1874 ^ 3 Brtle (Brdo pri Kam- 1 hiennr, oženjen, cembra, 1881 , rojstni pustili, ko je položil «$1000 var - Ščine, Vobče se je pričakovalo zopet¬ nega štrajka kot protest vsled obsodbe Ettorja in d n'go v, a tkal¬ ci so se mirno povrnili na delo v tovarne. f ’ T V Delavski nemiri v W. Va. Charleston, W. Va., 17. sept. General Karol Elliot, ki nadzoru¬ je tukaj taboreče vojaške čete po¬ vodom štrajka premogarjev, se je obrnil na guvernerja, naj se 1 ob - sedno stanje še podaljša. Ker so delodajalci odklonil- arbitraci’o med delavci, je pričakovati zopet nadaljnih nemirov. Mnogo pre - mogarjev odločno protestuje, da se jih je po nedolžnem aretovalo in kaznovalo v denarne globe; svote so se jim pa odtegnile od zaslužka. Guverner hode ta slučaj strogo preiskal, delavcem je tudi obljubil, da se ho zavzel za vsak. krivično aretacijo in bazen. \ \ Nepotrebna vljudnost. ! Washington, 16. sept. Častniki in uradniki vojaškega oddelka v Fort Snelling so sklenili, naj se o- pusti v uradnem dopisovanju ra¬ znovrstne izraze o vljudnosti, ka¬ kor: z velespoštovanjem, v čast si štejem, cen j. gospod, ponižno predlagamo, vljudno prošeno itd. Ti izrazi dozdevajo se vojaškim krogom neumestni ali odveč, ker se trati z njimi čas in papir. Za- Jiaprej se bode v uradnem dopiso¬ vanju oziralo samo na bistvene to¬ čke pisma, listine bodo podpiso¬ vali častniki samo z imeni brez označbe šarže. To naredbo name¬ ravajo uvesti tudi drugod, ali za .splošno vojaško uradno dopisova¬ le- .tv -JW 1 Morilec se udal. Clearfield, Pa., 17. sept. —- Že od zadnje nedelje iskala je večja množica policajev in oboroženega ljudstva po gozdovih Cleartielda in Somerset okraja, morilca John Keelerja. Uvidevši, da mu je beg nemogoč in morda vsled gladu, se je danes Keeler sam javil pri tuk. policiji. Keeler je umoril tukaj zadnjo soboto v pisar.ii John Ros- nerja gospodarja in težko ranil tri klerke. , Uspešna aretacija. New York, 16. se d. H. Horo- witza (Gyp the Blood in Lefij- Louis) Rosenzweig-a., je policija v soboto aretovala v Broollvnu, kjer sta stanovala s Svojima že- nam a. Označena d v-a sta glavna morilca Herman Rosenthala.^ V stanovanju našli so detektivi več pisem in razglednic skritih poti preprogami; vse to je policija za¬ plenila, Pomožni okrtjni pravd¬ nih' MosS je izpraše 1 oba areto- vanca nad tri ure, a ni zvedel od nju nikakih informacij. V zaporu obdržali so tudi so¬ proge aretovancev. Nesrečna družina. Danville, O., 16. sep*, Y družini Arthur Metza prip til se je' zo¬ pet omilovanja vreden slučaj. Ko se je igrala tekoči teden njegova štiriletna hčerka pred hišo, je na¬ šla v travi izstreljen n iboj puške, katerega je vsled neprevidnosti pogoltnila, Njena mati je takoj zapazila, da se otrok davi, vsled česar so hčerko prepeljali v bol - nišnico; ondi so našli zdravniki po prestani operaciji v otroške -i sapniku izstreljen naboj, kar je povzročilo smrt vsled zadušenja. Metzova družina je že več lit jako nesrečna, kajti to je že peti slučaj, da je našel kak član smrt radi ponesrečenja ali nenaravnim potom. Šele pred kratkim je ubi¬ lo neko staro dre-)o njegovo ma¬ ter, ko se je peljala v kočiji •/ cerkve domgv. ^ , ...... .4 Zamotana dedščina. New York, 17. sept, Vsled po¬ ziva avstro-ogrskega konzulata došel je semkaj iz starega kraja Frank Menschik, brat pokojne Roze Menschik-Szabo, katera je utonila pred nekaj tedni v Green- wood Lake, nedaleč od New Yor- ka. Istočasno je bila Mrs. Szabo skupaj v družbi s svojim odvetni¬ kom Burton W. Gibsonom. Nave¬ dene,c si je na premeten način prilastil njeno $ 10,000 vredno premoženje; sodnija ga pa drži sedaj pod ključem obtoženega, da je on zadavil in pahnil Mrs. Szabo iz čolna v vodo. Novodošli brat pokojnice je pri¬ nesel seboj overovljen mrtvaški list iz starega, kraja v dokaz, da je mati pokojnice v resnici zunaj umrla, torej ni mogla nikakor podpisati prenosne oporoške li - 'stine v korist odvetnika Gibsona. Razprava, pri kateri se Gibson sam zagovarja, se bo vršila zopet dne 30. septembra. Nalezljive koze v Pittsburgu. . Pittsburg, Pa., 18. sept. Mestni zdravstveni urad ima mnogo po - sla, da bi omejil razširjanje na - lezljivih koz, katere so se pojavile zadnje dni v mestu ter okolici. Do sedaj je uradno prijavljenih že 90 slučajev, izmed teh je 16 bolnikov že umi-lo. Koze so se razširile tu¬ di že v Wilkinsburg in Carnegie, Pa. Med obolelimi se nahaja tu- |di ravnatelj mestnega zdravstve¬ nega oddelka dr. Walters. Koze se po zatrdilu zdravnikov pojavljajo najbolj v onih delih mesta, kjer stanujejo inozemski delavci. 571etna dijakinja. Penn Yan, N. Y., 16. sept. Pred nekaj dnevi vpisala, se je v tuk. Kenka višjo šolo 571etna gdena Šarlota Schwartz. Nadebudna di¬ jakinja je torej povprečno 40 let starejša od svojih šolskih tova¬ rišic. Proti registratorju se je iz razila: “Že več let sem namera vala pričeti z obiskom vaše šole; v to mi pa niso dovoljevala de - narna sredstva in pa tudi zasme - hovanje od strani mladih šolskih tovaršic. Sedaj pa hočem svoj na¬ črt na vsak način dovršiti. 0;j te ženske. Auburn, N. Y, 16. sept. Danes zjutraj ob 6 . uri so el.ektrokucio- nirali črnca James Vvilliama, Smrtna obsodba se je izvršila \ državni kaznilnici. \ r spremstvu duhovna in čuvajev ^je korakal obsojenec iz mrtvaške celice do e- lektričn.eg-a stola, oblečen v svoji zamazani obleki. Že med potjo je prosil jokaje, rekoč: "Gospodje, ne umorite me!” To -|e tudi po¬ navljal, ko so ga posadili na stol, tem besedam je še dosvavil: Boj¬ te se žensk, te so me dovedle sem¬ kaj!” Williams je umoril lansko leto blizu Honeoye, N. J-, že priletne¬ ga, farmerja James Dufiya; kas¬ neje je pa skušal napasti tudi pravnukinjo svoje prve žrtve. Oko pravice se pa ni oziralo na njegovo prošnjo, kajti tekom ne¬ kaj sekund po elektrokuciji pro¬ glasil ga je zdravnik mrtvim. Predsednik Taft 35 let star. Millbury, Mass., 15. sept. Gdč. Delia To)-rey povabila je danes svojega nečaka "Vilao Tafta nn obisk povodom n j - ega balet¬ nega rojstnega dne. PoSeta se je udeležila predsednikova družina- in njegov brat O. O, Taft. Teta Delia je pripravila svoje¬ mu slavljencu obilno,.< kasnega ja¬ bolčnega peciva; k;ifc-’- , (ga- je nek¬ danji Vilko ta ko 1 jr bij. Predsed¬ nik se je udeležil T,|>'-jrine s svo¬ jo skupno družbo TiedMjske slu - žbe božje, in na večer odpeljal se je zopet v avtomobilu na svoje le¬ tovišče v Beverlv. Najlepše plačil). New York, N. Y, loj sept, Da¬ nes podala/se, je v avtoj|i.biiu pro¬ ti V d n rib a nladih deklet, kjer so se kopale blizu Hudson parka. Pri tem se je pa jela neka lSletna kopalka potapljati že precej oddaljeno od obrežja; isto je ondi službujoči •Julian Diaz, čuvaj rešilnega od - delka,, še pravočasno potegnil iz vode. Ko se je prestrašena deklica zopet zavedla, dala je svojemu re¬ šitelju na lica, dva gorka, poljuba, in s tem plačilom je bil Diaz po¬ polnoma z a d o volj en. Smrt v valovih, Chicago, 15. sept. Danes popol¬ dne okoli 2. ure naredilo je 24 go¬ jencev mornarične šole iz North Chicage izlet po jezeru v najetem čolnu; udeleženci so bili stari od 16 — 20 let. Po dveurni vožnji se je napotila družba zopet domov proti vojašnici, a, pri tem je z,gdel čoln z vso silo v neko veliko "bojo” in se je prevrnil. Ker pa gojenci niso bili vešči plavanja, jih je enajst utonilo, 0 - stali so se pa z velikim naporom rešili. Šest trupel ponesrečencev se je že našlo, 5 jih pa še pogre¬ šajo. Ravnatelj šolske postaje, kapi¬ tan Fullam, je nesrečo še pravo¬ časno opazil, ter takoj poslal na pomoč potapljajočim se učencem posebni čoln, ta pa ni mogel do¬ speti do cilja,, ker se je tudi pre¬ vrnil v razburkanih valovih ; ven¬ dar se je vse moštvo tega čolna rešilo. Nova koračnica. “Čemu ste tako zamišljeni?” “Prišel sem na idejo, ki me bo dovedla do slave in časti.’' “In ta ideja je?” “Pokojnemu skladatelju Men- delsohnu je donesla njegova “Po¬ ročna koračnica” nevenljivo sla-, vo. Ker pa živimo v moderni do¬ bi razporok, nameravam uglasbiti “Razporoeno koračnico” in jo posvetiti mestu Rebo.” Počakajte še malo s tem po¬ skusom, da se golden grain. belt pivo udomači pri vseh družinah. Kjer se pije to pivo zmerno doma, vlada, mir in sloga. Pivo vari Min- neapolis Brewing Co., katera ima svojo zalogo v Duluthu, Minn., ob vznožju 19. zapadne Avenue. 13 L m. Iz Inozemstva. 2 evharističnega svetovnega kon¬ gresa, Dunaj, 15. sept. Z vseh delov -•veta, došlo je letos semkaj na ev¬ haristični kongres približno 150,- >00 vdeleženeev. Da se svečanost izvrši na bolj sijajen način, je da¬ rovalo mesto večji znesek v po¬ kritje stroškov. Glavna prireditev kongresa bil je za danes napove¬ dan sprevod udelcžnikov po me - stu; vendar je pa silno deževje manifestacijo precej zadrževalo. ,Vrhovno pokroviteljstvo evhari¬ stičnega kongresa prevzel je cesar Fran Josip sam. Danes okolu 7. ure zjutraj jele so se zbirati skupaj nepregledne vrste udeležnikov iz raznih pod- okrajev, kronovin in inozemstva, v bližini stolne cerkve sv. Štefa¬ na, da prenesejo Najsvetejše v sprevodu v dvorsko kapelo. Na zmagovalnem in Marije Terezije trgu bile so postavljene velike tri¬ bune za gledalce; ceste so pa kin- čale raznovrstne zastave. Velike¬ ga, sprevoda udeležile so se razne skupine v narodnih nošah neka¬ terih kronovin, duhovščina, za - stopniki državnega zbora, .mestne ga sveta, vojaštva, i. dr. in končno vladar sam s člani cesarske dru¬ žine. V pozlačenem slavnostnem vo¬ zu še izza dobe Marije Terezije, peljal se je kardinal dr. Bauer iz Olomuca s tremi pari vrancev. — Samo za, prenovitev tega voza pla¬ čalo se je pred nekaj leti 26.000 hirou*- . -<- 4 —--■ >-, • - \ Vzadn ji' skupini ali dvorski vr¬ sti peljal se je v vpreženi kočiji z osmimi belei cesar; temu so sle¬ dili člani njegove družine, visoki dostojanstveniki in duhovščina; takoj za cesarsko kočijo peljal se je pa papežev legat, kardinal van Rossum z Najsvetejšim. Vsled de¬ ževja se ni mogla vršiti slavnostna sveta maša na prostem, kakor na¬ meravano. Popoldne podelil se je zbranim udeležencem v cerkvi sv. Jožefa na Kahlenbevgu papežev blago - slov in s tem se je oficijelni del evharističnega, kongresa zaklju¬ čil. — Na yeiev je še zborovala v ZoTijski dvorani zveza katoliških dijakov iz Avstrije, Nemčije in Švice; cesar je pa sprejel istoča¬ sno na dvoru v avdijenci v sprem¬ stvu nadvojvod več odličnih ude¬ ležnikov prirejenega kongresa. Velikanska predstava. Dne 15. t. m. se je vršila v Ro¬ tundi na Dunaju Velikanska gle¬ dališka predstava. Vprizorila se je drama “Miracel”, avtorja dr. Vollmollerja, uglasbena od Hum - perdinga. Igralcev je bilo 1400, med njimi 240 koristov. Notna-, njost Rotunde je bila izpremenje- na v prostor v renesančnem slo¬ gu. Prostora je bilo za 10.000 oseb. Oder je bil 80 metrov dolg in 80 m širok. Na odru je bilo več telefonov, da. so bili režiserji la, - h ko v zvezi z igralci. Orkester je dirigiral Ceh Oskar Nebdal. “Cesarski vrt.” Dunajska občina je dovolila 2000 K podpore za brezposelne u- metnike in nastavljence cesar - skega vrta, prejšnjih “Benetk na Dunaju”. Ker je pa prišlo s polo¬ mom . cesarskega vrta ob službo nad 500 uslužbencev in so bili tt večinoma, že več mesecev brez vsa¬ kega zaslužka, je ta podpora po¬ polnoma, nezadost,ovala. Pri raz¬ delitvi je prišlo do pretresli vi h prizorov, in zlasti nekatere korist- ke, ki so bile že pred meseci delo- žirane in nimajo nikakega zaslu¬ žka, so jokaje rotile komisijo, da naj jim da podporo, da ne bodo prisiljene, služiti si denar na cesti. Nemiri v ogrski državni zbornici. Budimpešta, 17. sept. Danes 0 - tvorilo se je zopet zasedanje v ogrski državni zbornici, kakor o- bičajno z velikim hrupom. Takoj, ko je stopil v dvorano predsednik poslanske zbornice, grof Tisza, so ga pozdravili z ne¬ popisnim krikom, žvižgom in za¬ smehovanjem. Tisza si je pri tem zelo prizadeval doseči premirje med poslanci, pa vsled vedno na¬ raščajočega vpitja tega ni mogel doseči. Ko je eita .1 kraljevi de - kret,, otvarjajoč zborovanje, se ni razumelo niti besedice iz njego¬ vih ust; med tem so se priprav¬ ljali navzoči poslanci na medse¬ bojni pretep. Nekateri so grozili svojim nasprotnikom celo s samo¬ kresi. Šele grofu Andrassyu in pa dru¬ gim vodjem opozicijske stranke se je posrečilo preprečiti resni spo - pad. Kakor znano, je pri zad¬ njem zasedanju letos meseca ju ni j a v državni zbornici poslanec Julij Kova.cs trikrat ustrelil na grofa Tiszo, a ga ni pogodil. Rekord zrakoplovca. Villaeoublay, Francija, 17. sept. Francoski avijatik George Lega - gneux je dosegel danes pri svo¬ jem poletu glede visoeine nov sve¬ tovni rekord. S svojim letalnim strojem dvignil se je namreč v zrak 5600 metrov ali 18,372 čev¬ ljev. Pred njim dosegel je naj¬ višjo visoeino dne 6 . sept. zrako¬ plovom Roland G. G:)rr 6 s, ki se je pri mestu Houlgate, Francija, v monoplanu dvignil 16,240 čevljev visoko. Za olajšanje draginje. Berolin, 14. sept. Mestni nad - župan \Vermutli sklical je danes posebno občinsko sejo, kjer se je razpravljalo o življenjski dragi¬ nji. Sklenilo se je ukreniti po - trebile korake, da bi se prišlo isti v okom. V Stuttgartu na Virtemberškem je stopilo ministrstvo v posredo - valno komisijo s kmetovalci, me¬ sarji in trgovci z živino glede dra¬ ginje mesa. Bivši podkonzul obtožen. A’ Draždanih na Saksonskem 11 - vedla se je preiskava napram biv¬ šemu nemškemu podkonzulu v Cbicagi, dr. Snellu, radi goljufi¬ je. Ko je bival ta leta 1903 v A- meriki, je pri konzulatu poneveril večjo svot.o uradnega denarja; stvari prišli so pa šele sedaj na sled. Ponesrečena torpedovka. Dne 14. t. m. zadela je pri Hel- golandu nemška torpedovka “G 171” ob vojno ladjo 'Zahringep 1 , kar je povzročilo smrt šestih mor¬ narjev torpedovke. Ker se je ista' potopila vsled trčenja precej da¬ leč na odprtem morju približno 100 čevljev globoko, bode jako te¬ žko torpedovko spraviti zopet na površje. Nemško časopisje izraža radi tega dogodka svoje sožalje s pri - pombo, naj se uvedejo najstrožji varnostni predpisi za odstranitev morebitne zopetne slične nesreče. Ustrelil očeta in mater. St. Croix, Švica, 17. sept. V dru¬ žini delavca Claire pripetila se je te dni krvava rodbinska žaloigra. i Dietni starejši sin Henrik, ki je bil že od svojega rojstva slabo umen, je ustrelil s samokresom svojega očeta in mater ; po storje¬ nem činu javil se je takoj policiji. Zbesneli brat je nameraval umo¬ riti tudi svoje tri brate; vendar so mu ti še pravočasno utekli na varno. Z velikih vojaških vaj. Berolin, 16. sept. Pred nekaj dnevi udeležil se je cesar Viljem velikih cesarskih manevrov na Saksonskem, kamor ga je bil po¬ vabil saksonski kralj. V priznanje nad uspešno se vršečimi vajami je poslal sedaj nemški cesar sak - sorskemu kralju lastnoročno po¬ hvalno pismo; zaeno ga je tudi naprosil, naj prevzame Friderik Avgust častno mesto generalnega feldmaršala pruske armade; s tem je hotel cesar Viljem okrepiti bolj tesno prijateljstvo med svojim in saksanskim dvorom. Maščevan/je in upor ruskih mor¬ narjev. Sebastopol, Rusija, 16. sept. Na neki stari vojni ladji je bilo zapr¬ tih več vojaških mornarjev kaz¬ njencev. Ko se je jetnikom deli¬ la večerja, napadlo je šest kaz - njencev čuvaja in ga vrglo zve¬ zanega v morje. Uporna šestorica si je nato prilastila rešilni čoln, v katerem je pobegnila proti obre - žju. Beg pa so stražniki ,kmalu za¬ pazili; streljali so iz drugih čol¬ nov za njimi, tako, da so smrtno ranili štiri, dva sta jim pa ušla v bližnje gozde. Ranjene jetnike so zatem varno uklenjene prepe¬ ljali zopet nazaj v zapore. Smrt japonskega junaka Nogija. Tokio, Japonska, 13. sept. Vsled smrti svojega, prijatelja, bivšega japonskega cesarja Mjitsohitija, zrVT.šiA-jna že popolnoma stroh¬ nela, se ni moglo o identiteti niče¬ sar dognati, razen malega potrdi¬ la o vplačilu v neko angleško podporno društvo, označeno s šte¬ vilko; ime na pobotnici je bilo ne* čitljivo. Je pač še malo sledu o- stankov ponesrečenceve obleke, ki kaže, da. je bil zimsko oblečen in vsled tega se sodi, da je do- tičnik morda zmrznil na ondot - nem prostoru tekom lanske zime. -- 0 - HIBBING. — Zadnji torek proti večeru po¬ vozilo je v Mahoning rovu zapo¬ slenega Karol Bartelna, ki je u- rejeval uzorce rude. Ko je jemal nekaj rude z naložene kare, je po neprevidnosti zadel prekmalu premikovalni stroj v dotično. ka¬ ro; nesrečnež je padel pri tem ravno pod kolesa tovornega voza, ki ga je na mestu usmrtil. Pokojni Bartel je stanoval na 104 Lincoln Ave., star je bil 28 let in oženjen. Semkaj je došel še-, le pred dobrim letom s svojo so¬ progo iz michiganskega bakre - nega okraja. — Med vsemi pošnohranilnič- nimi uradi v državi je gotovo Hib- bing na prvem mestu, tako se je izjavil te dni ravnatelj državnih poštnih hranilnic Theodore L. Weed na svojem zadnjem službe¬ nem obisku tukaj. Skupne vloge po večin inozemcev, znašajo sedaj že nad $40.000, kar bi znašalo v primeri s številom Stanovnikov mesta New York $40,000,000. — Vsled uvedbe poštnih hranilnic se pošilja iz Minnesote po zatr¬ dilu gorioznačenega zastopnika približno $8,000,000 manj v ino¬ zemstvo kot prejšnja leta. — Dne 16. t. m. proti večeru zgorele so na Leetonia Location tri bordarske kempe z vsemi pri¬ tiklinami. Škodo se ceni na. $1500. Pri tem imajo škodo ondi bivajo¬ či Italijani, ki naravno niso bili zavarovani. -o-- VIRGINIA. — Naši mestni možje so bili zelo razočarani, ker je poslal okr. avditor semkaj napačne listine. Virginia je dobila volilne balote po vzorcu 4. razreda mest. s 5000 prebivalci; moglo bi se pa posla¬ ti one po vzorcu 3. razreda, ker je štelo naše mesto zadnjič 10,473 Stanovnikov. Predvčerajšnjim se je vršila radi tega posebna protestna seja občinskega odbora, kjer se je ta slučaj ostro ožigosalo. Sklenilo se je poslati prepis resolucije o pro¬ testu na pristojno mesto, ker me¬ ščani iz Virginije nikakor ne tr¬ pijo, da bi se jim kratilo ustavne pravice. — Sodnik Martin je 16. t. m. obsodil Finca. Eli Naabili alias Eli Maki za nedoločen čas v dr¬ žavne zapore v Stilhvater radi bi- gamije. Obsojenec je pred nekaj mese¬ ci izvabil ter odpeljal nedolet.no Hilmo Tuša iz Iron Junction, ka¬ tero je v Duluthu poročil pod pre¬ tvezo, da je še samec, v resnici pa ima v starem kraju še svojo ženo. Parček je pa kmalu po po¬ roki duluthska policija aretovala. Primarne volitve v Minnesoti. , St, Paul, Minn., 18. sept, lz raz¬ nih volilnih okrajev še ni došlo semkaj natančno poročilo o izidu včerajšnjih primarnih volitev. V kolikor se more soditi po doseda¬ njih poročilih, so bili izvoljeni za nominacijo kandidat je republi¬ kanske stranke, izmed katerih o- menjamo samo bolj važne državne urade republikanske stranke. Se¬ nator Knute Nelson, zastopnik v kongresu at large James Mana - han, guverner A. Eberhart, pod- guverner J. A. Bumquist, državni tajnik Julij Schmahl, drž zaklad- ničar W. J. Smith; od demokrat¬ ske stranke: senator Dan. Lavcler, zastopnik v kongres at. large C. J. Buell, guverner P. M. Ringdal. Oddani glasovi za. guvernerske kandidate so znašali iz 154 okra¬ jev : Eberhart, 4160, Lee 3020, Yonng 2149, Gordon 984, Spooner 835, Falk 301. — Kandidatje za St. Louis okraj: rep. stranke: za¬ stopnik v kongres Cl. B. Miller; Iposlanci Fred W. Bessette, J. A. Healy, John Randall, Ant. Bor- gen in A. "VVarner; okra jni za- kladničar Geo. A. Vivian; šerif John R Meining; okr. odvetnik W. A. Greene, okr. klerk J. P. Johnson; od demokratske stran: ke: zastopnik v kongres J. Jens- wold ml.; poslanci: S. Lekve, Lu¬ ke Burns, E. Ribenack, W. North, okrožni avditor W. Johnson, še¬ rif J. W. Murphy. Izmed ljudske Stranke in prohibicijske dobili so kandidatje neznatno število gla¬ sov. Izvirno poročilo iz 5. redne kon¬ vencije S. N. P. J. v Mihvaukee. Na zborovanje je došlo 101 de¬ legat in 6 delegatinj, brez glavne¬ ga odbora.; zborovanje se je pri¬ čelo v ponedeljek dopoldne ob 8. [uri, ter se je izvolil začasni odbor in sicer je bil izvoljen predsedni - kom g. Martin Železnikar iz Bar - berton, O., zastopnik društva “Triglav” št. 48. f V torek, dne 17. sept. je prire¬ dilo društvo “Sloga” št. 16, S. N. P. J., v počast delegatom banket; pri tem je sodelovalo tudi pevsko društvo “Naprej”, pevski klub “Zyon” i^am|)uraški klub „“A- drija”. Ta prireditev se je zaklju¬ čila nad Vse sijajno. Konvenciji prisostvuje tudi brat John Stonich, bivši I. pred¬ sednik S. N. P. J. in bivši tajnik ter urednik te Jednote, brat Fran Krže. O zborovanju in podrobno - stih več prihodnjič. Nad 4000 inozemskih rudarjev IttiSh. š tra J ka ' >.. Bingham, Utah, 18. sept. Ru¬ darji Utah Copper Co. so danes ostavili delo, tako se je tudi pro¬ glasila stavka po drugih družbah tukajšnjega velikega bakrenega okrožja. Vsled tega je nad 4000 inozemcev brez dela. Stavka se je uprizorila, ker družba, ni hotela delavcem povišati plače. Ko je danes nameravalo zanetiti ogenj pod kotli 35 družbinih paznikov, so jih oboroženi delavci s streli prepodili, kajti sltoro vsak dela¬ vec je preskrbljen z orožjem. KJE JE? moj brat Filip Pavičič, rodom iz Smokriča, P. Lovinac, županija Gospie, Hrvatsko. V Ameriki biv že 4 leta. Slišal sem, da je delal pred nekaj meseci v Lead, S. Da¬ kota in v Billings, Mont. — Kdor izmed sobratov Slovencev ali Hr¬ vatov ve za njegov naslov, naj mi ga. blagovoli naznaniti, ali naj se mi pa, brat pismeno javi sam. Niko Pavicich, 529 W. Michigan Str., Duluth, Minn .(8-15-9-12) Sfrojarjf pozor! Tukajšnja strojarna potrebuje' različne delavce, to je za “zecat” usnje za komate na “pamu”, “štrihat” v jardu itd.; tudi de¬ lavci, ki niso te obrti izučeni, do¬ be delo. Plača dobra. Delavci se sprejmejo takoj. Katerega izmed rojakov veseli, naj pride takoj ali naj pa piše v katerikoli jeziku: nemško, angleško ali slovensko na: G. G. HOFFMAN SONS CO., (Grant Co.), Gormania, W. Va. Išče se zastopnik za prodajo gozdnega in drugega zemljišča. Potrebujemo tudi slovanskega tolmača. Pišite ali zglasite se v pisarni: 202 First National Bank Building, Duluth, Minn. (9-12-9-19) Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. VISOKO se je že povspel glas 0 p r naše moke. Radi tega smo že d 0 . saj utdi že zahteva sko^ > me •MS* 1 V . J» Frank Veranth Duluth Universal mol d* ELY, Minn. = Phone96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Eveletli Photograph Studio „ . ti« 1 Priznano najboljša moka iz pomladanske p e : sodni Moka, katero uporabljajo najboljše kuhari Ce Duluth Universal mlinarska in’ Miners National Bani ' ¥ i. s«! 1 ;. ob dv , rijete v ; , j m?> J 1 "Glavi 16 P° mešen b EVELETH, MINN. » -» f,S X dr. .fckega 417 JONES ST., EVELETH Lastnik A. CARLSON. Izdeluje lepe slike za vse prilike; v zalogi ima tudi krasne okvirje Z vsakim naročilom poročnik slik dam brezplačno sliko v velikosti 16 x20 palcev. Navadne ali manjše slike tudi po večujem v vsaki velikosti. FLojaKi! Kadar se nahajate v kaki ne- priliki, obrniti se zaupno na mene. Jaz vam bom postregel in skušal pripomoči, kolikor bom mogel in za primerno ceno. Ako vas v rovu pobije, pridite k meni. Nasvete v teh zadevah da¬ jem ustmeno ali pismeno popol - noma brezplačno. Ljubo Bogicevich Room 614-15 Sellwood Building Duluth, Minn., Cit.y Nat’1 Bank, (Superior in 2nd Ave., West„) John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA 311—3rd Ave. Elco Theatre E L Y, MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10C. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. —- Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik JMP X j? F' F F u F F F F F F *" Jp jp NAGROBNE KRIZE IN SPOMENIKE izklesane iz raznovrstnega kamenja ima v zalogi po - nizkih cenah P. N. Peterson Granite Co., 230 EAŠT SUPERIOR ST., DULUTH, MINN 1 Križe in spominke postav¬ ljamo brezplačno na gro - bove. — Na razpolago več pohval od Slovencev. ifFFFFFFFFFFFFFFFjf Kapital, preostanek in delniška odgovornost $74.000.00 «m is Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne is na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih Mali. Poselite nas. : s SVOJ 0 • š, s te lesn0 ' 11 '' fiuttnik' k ° leta zi ' ..(Hjvrte P 080 ^ 1 1 otfin obsojen n * Pred B. dnevi, 1 Jato vsako upanj' ■ bi! poiriildščen.. 1 1 & svojo rodbine i y ga dan predrto *,va najstarejša lu p^tn “Glavne pot riika nesreča za ni t rut pravičnosti na 1 ; £ dr. Hudnik ni kriv tega poloma n robce pripisuje. 1 raaseln in površen, m zaupljiv in, v neizveden i i v špekulaci; obnesle, ali — to , on sam v resni h ta greh je storil -lairl je. v Ljubiji 'Mutraj v 63. letu profesor v pokoj i vm se* &R[W'C l p-., ^ ‘f* T Postojnski Fitger Brevving Duluth " Milin. R karou Beck s J&nio sta ju Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v lodčkihj« ^ Piishoi ^ "ezgoda b cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, K ) e profesor na I 'ji T Ljubljani s ; Kris «no Pinta Sto svo Pr 3 “ ar on S e i, Sog taH , ’ kl ga <: v* n s, • Blizu >**del v l l av toiru 01 '“»eno Ji 1 Pa State Bank of Auror Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. “ Z ava Ul k° Po§h P°ŠkoJ " l! odo v . ‘Kojiči - 1 "U; , K<| . ..." vo poslopja. Kapital $25.000. Preostan ek Jj. hja n . « 4 » *L\ '•* * pl ■ % , Q °lllli 81 FIRST NATIONAL W Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek^ Osebna odgovornost $5,000- Obrestuje denar P° jsil) 9 d« n L m nv ^ '-asa S... V ?>« i ^ j lle 8ta nr Prodaja parobrodne liste in P° na sev strani. Posebno pozornost dajemo Sl° ve cal te » ^4|f «v. Pridite in se prepri' >':k, * SL** 1 ^1 c >o Vi bajal ati • To potrjuje tudi dejstvo, da ni pri j*‘ i " i , I ■ f padcu izustila nobenega klica na. v< Iz stare aomovine. II pomoč. Pokojnici ohranijo dru ^h******** Kranjsko. r,» kruhom. Dne 3. t. m so je z kolodvora v Ljubljani i im Ll pozneje prišel mimo z vozom neki posestnik, ga je dejal na voz in prepeljal h Končanu, odkoder so ga potem poslali v deželno bolniš¬ nico. llMitlalo v Ameriko 115 Mače- Kr 28 Hrvatov in 35 Sloven- .2L’ za j je prišlo pa 10 Hrva- M, 'Heb je « 16 17 ’ lia Dolen ^ ko Hrvatov. - Dne 4. t. m. pa Odpeljalo v Ameriko 17 Hr- "'^ Tin 29 Macedoneev ; nazaj je pa" 39 Slovencev in Hr - Hi fli so V Ljubljani: Dne 29. a . Edvard Šlegl, živino- • k in učitelj podlcovstva, Dne 30. avgusta: Adela' hči c. kr. policijskega a 3 leta Fran Krascho il Sllezniški delavec v p., 73 let. deželni bolnici: Dne 28. av- h\ | Josip Obreza, bivši dninar, ”1» T)ne 29. avg.: Ludovik NN. 4« ■"lika ■m* | e j ss , železniški poduradnik * 6 DL — Dne 30 - av S- : Rl1 - , ' lfi jasteiger, e. kr. sodni ofici- ^ %[let. rl je dne 1. sept. ob 6. uri v Postojni bivši odvetnik »lnik “Glavne posojilnice” tija Hudnik. Umrl je za bo- l ki se ga je oprijela, v ječi; rje torej nesrečo, ki jo je [čil polom “Glavne posojil- majprej s svojo meščansko in zdaj še s telesno. Kakor je bil dr. Hudnik koncem i lanskega leta zaradi t “GlavUe posojilnice” in potem obsojen na tri Peco. Pred 14. dnevi, ko je -izginilo vsako upanje, da i je bil pomiloščen. Toliko, videl še svojo rodbino.... •!i so ga dan prodno je u- jegova najstarejša hčerka [ Poloni “Glavne posojil - e velika nesreča za mnogo ili čut pravičnosti nas sili |i, da dr. Hudnik ni bil v pri kriv tega poloma, ka- inu vobče pripisuje. Bil je komiseln in površen, bil je reveč zaupljiv in ; v kup- stvareh neizveden in ! se Speljati v špekulacije, i-ki bo obnesle, ali — to je tu- ar je on sam v resnici za- a ta greh je storil trdo — Umrl je v I ljubljeni 1. 8. zjutraj v 63. letu svo- jsti profesor v pokoju Da- 'arlin. i pa*l (tla, »teri je Ambroževo zgra- . vlekel precej časa seboj, ihiiil že mrtvo v stran. — I je odtrgal levo roko, iz .(V I So j' visela čreva, in tudi životu je bila močno lff ana - Na lice mesta došla e r !ka komisija je odredila, ■ O 6 * 3 #?' pl ° P re Peljali v mrtvaš- t* 6 (fr h Krištofu. (ri H e 31. avg. je peljal U»P hlapec Karol Melihen ' 1 d0lhle v Ljubljani v Ko JF°. Ko se je zvečer vračal f f ta se mu konja splašila At t 1 " v, 6 Melihen padel.z voza 1 H'■ 1^ * a k °lesa čez obe nogi ^ R ak<) Poškodovala, da je » 0gležal na cesti. Ko je j*i* * Zaradi poneverbe je bila 31. m. m. aretirana 261et,na natakarica Marija Kastelčeva iz Lisičjega. Navedenka je služila pri gostil- ničarici Frančiški Cirmanovi v Št. Vidu nad Ljubljano ter tam med svojim službovanjem poneverila okoli 600 K denarja ter ga vložila v hranilnico. V soboto, 31. m. m. je pa prišla v Ljubljano, kjer je ves denar dvignila in ga spravila pri neki ženski na, Rimski cesti. Policija je po ovadbi denar v zne¬ sku 560 K konfiseirala, Kastelče¬ vo pa aretirala in izročila, sodišču. Dopolnilna deželnozborska vo - litev iz kranjskega veleposestva. Deželna poslanca iz kranjskega (veleposestva, baron Schwegel in baron Codelli, sta odložila svoja mandata, prvi iz ozirov na svojo visoko starost, drugi ker je zapo¬ slen v Afriki. Nadomestna voli¬ tev za ta dva mandata je razpisa¬ na na dan 28. septembra. Volilni imenik izkazuje, da je na Kranj¬ skem samo še 76 opravičencev, ki imajo volilno pravico v kuriji ve¬ leposestva. Ljubljanski občinsk|i svet. — Vladni svetnik in vpokojeni gim¬ nazijski ravnatelj dr. Fr. Detela, hoče odložiti svoj mandat za ob - činski svet ljubljanski. Čuje se že dlje časa, da ,je med dr. Detelo in med klerikalno stranko nastalo nasprotje. Konj udaril. Ko je šel 4. t. m. 'na živinjskem semnju posestnik Franc Virnik iz Tupalič mimo ne¬ kega konja, ga je konj udaril s kopitom na desno lice in ga težko telesno poškodoval. Virniku se je zdrobila čeljustna kost, obležal je nezavesten in so se mu pretresli tudi možgani. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolniš¬ nico. Izpred porotnega sodišča v No¬ vem mestu. Prvi je prišel na. vrsto petnajstletni Avgust Kopitar, ki je dne 12. julija t. 1. v št. Jerneju udaril Pilotno Angelo Hrastarje¬ vo iz Dobra,vice s kladivom po glavi, jo potegnil k sebi v Valeto- vo šupo in jo začel s kladivom na¬ bijati po glavi toliko časa, da se je zgrudila na tla. Potem ji je po¬ tegnil naglavno ruto z glave, djal •v njo pest cementa in vse to za¬ mašil v dekličina usta. Ko je za - čela izdihovati, jo je zanesel na Sajetov pod v slamo. Tam je še enkrat zasopla. Ko je pa Kopitar to videl, jo je začel s ključem su¬ vati v trebuh, dokler ni bila čisto mrtva. Ko je pa zapazil, da cur¬ lja kri iz poda skozi strop, jo je prenesel v seno in jo v krmo za¬ kopal, potem pa odšel po oprav - kih. Po tudi tu je kapala kri sko¬ zi tla in to je napeljalo ljudi na led hudodelstva. Kopitar je maj¬ hne, šibke rasti in zelo bledega lica. Svoj čin prizna in trdi, da je iz jeze tepel deklico po glavi, ker' mu je večkrat nagajala. •— Na predlog zagovornika dr. Ravni - karja je sodni dvor preložil raz - pravo, da bodo psihijatri opazo - vali Avgusta Kopitarja, če je du¬ ševno normalen ali ne, in če je iz¬ vršil svoje dejanje V razsodnosti ali nek štva. vsled nje vestnosti in marlji¬ vosti dober spomin! V kočevskih hribih ponesrečil. Dne 28. m. m. je šel 751etni Juri Jaklič v kočevske hribe iskat pi¬ ce za svinje. Ker ga, ni bilo do - mov, so ga šli sosedje iskat,, a. brez uspeha. V petek je neki deček slišal, v hribih klicanje. Ljudje so šli na dotično mesto, kjer je de¬ ček slišal klicanje in so kmalu na¬ šli čepico, ne daleč od tam pa star¬ čka, stisnjenega med dve skali. Bil je tako slab, da ni mogel več govoriti in j$ po preteku nekaj ur umrl. Štajersko. 4 Nesreča v Idriji. Ko se je dne 2. t. m. meseca vračala proti donra rudarska vdova Marija Kodrova, je na nepojasnjen način padla v nekoliko narastlo Idrijco ob veli¬ kem mostu v Idriji. Nekateri so pač slišali padec v vodo, toda ka¬ kega klica na pomoč ni bilo čuti. Na jezu ob tovarniškem mostu pa so kmalu nato zapazili žensko tru¬ plo, ki so je agnoscirali za Kodro- ivo. Vsi poizkusi oživeti jo, so bili brezuspešni. Na lice mesta došli rudniški zdravnik dr. Papež je konstatiral smrt po mrtvoudu. Ponesrečenka je bila stara 74 let. Opravljala je posel sluge dolgo vrsto let pri večih idrijskih na¬ rodnih društvih in bila kot taka zelo vestna in marljiva. Na uso¬ dni večer je še raznesla časopise, ki pridejo z večernim avtomobi - lom v Idrijo. Domneva se, da se je utrujena hotela odpočiti na obrež¬ nem zidu, in zadeta od kapi padla v vodo kake štiri metre globoko. Drobne novice. Umrl je v Slo¬ venski Bistrici pekovski mojster Ferdinand Bratuša, 65 let star. — - Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: 28. avgusta je iz¬ bruhnil 'okrog polnoči ogenj v go¬ spodarskem poslopju posestnika Jakobi Žumra, ki se je razširil da¬ lje in uničil tudi gospodarsko po¬ slopja posestnika Jožefa Medve¬ da. Pri Žumru je v parmi preno - čeva.1 651etni postopač Jožef Gei- ser, iz Ptujske gore, ki je zgorel. Našli so od njega le nekaj ožga¬ nih kosti. Najbrž je nastal ogenj vsled tega, ker je Geiser kadil in pri tem v slami zaspal. — Iz Grad¬ ca. V Valentovi tovarni za verige Korosistrase, je 29. m. m. ponoči na doslej neznan način izbruhnil ogenj in napravil, dasi so ga hi¬ tro omejili in pogasili, vendar o- koli 20,000 kron škode. — Pri Lju¬ tomeru so prijeli in zaprli 251et- hega Alojza Lešnika zaradi raz¬ ličnih vlomov in tatvin, ki jih je izvršil v ljutomerskem in rad - gonskem okolišu. — Umrla je v ljubljanski bolnišnici gospa Ma¬ rija Logar iz Hrastnika v 55. letu svoje starosti. —■ Iz Šoštanja je iz¬ ginil. znani nemško - nacionalni sodnik Sellvey. Baje je dobil dalj¬ ši dopust, s katerega se ne povrne več v Šoštanj. Kako je naša ju - stična uprava napram takim ju - nakom obzirna! — V Laškem tr¬ gu je umrl 27. avgusta soda.r del¬ niške pivovarne Vaclav Novotnv. Najedel se je sadja in nato napil piva. — V Celju je umrla v 50. letu starosti žena, čevljarskega, mojstra in hišnega posestnika Kristina Maček. Zapustila je 7 otrok. — Iz Konjic poročajo: Ov¬ ce posestnika. Antona Rančnika na Paki so se večkrat zmotile na njivo soseda Vrečka. Ko so se pa¬ sle Rančnikove ovce te dni enkrat brez nadzorstva, se je splazil Vre¬ čkov sin Štefan in jim dal žreti zastrupljenega kruha. Dve živali ste vsled tega poginili. — Iz Ma¬ ribora. Čevljar Lovro Pahič na. Koroški cesti se je hotel pretekli mesec obesiti. Ljudje so ga še pravočasno oteli pred smrtjo in spravili v bolnišnico. Pahiču se je bojda zmešalo. — Iz Konjic. Blizu Tepanj sta napadla dva fantalina kmetico Jožefo Ribič, ko se je vra¬ čala iz Konjic domov, in sta jo hudo pretepla. Najbrže bi jo bila rada oropala, pa se ju je pravo¬ časno prepodilo. Kmetico so spra¬ vili v bolnišnico. — Iz Celja,. Mi¬ nistrstvo za nk in verstvo je dalo dvorazredni dekliški šoli v Celju do šolskega leta, 1914 pravico jav¬ nosti. — Provizorični učitelj na državni gimnaziji v Oberholla - brunnu, Bruno Leitner, je imeno¬ van za pravega učitelja na celjski višji gimnaziji. — Iz Ptuja poro¬ ča “Slovenski Gospodar”, da je prošt Jože Fleck vsled operacije na kolenu nevarno obolel. — V Starem trgu pri Slovenjgradcu je umrla 861etna, kmetica Urša Pod- pla.z, po domače Hadermaš. Bila je 63. let omožena. Kako so jo imeli ljudje radi, se vidi iz tega, da je bila krstna in birmska botra 198 otrokom. Bojeviti župnik. Od Sv. Mi¬ klavža v Polju poročajo, da je te dni zgubil tamošnji župnik Dro¬ fenik v sedmih letih ravno dvaj¬ seti proces s svojimi farani. To¬ krat se je pravdal z občino Sed¬ larjevim zaradi pokopališča in je seveda pravdo zgubil. Sodnih stroškov je v tej poldrugiletni pravdi naraslo več ko poldrag ti¬ soč kron. Primorsko. Poskusen trojni umor. Dne 4. t. m. se je vršila pred tržaškim de¬ želnim sodiščem obravnava proti 36ietn.emu delavcu Italijanu Ber¬ nardu Gallo zaradi poskuSanega trojnega umora. Bernard Gallo se je seznanil v Trstu s hčerko svoje gospodinje, Ano Maraglino, ki je že omožena in ima dva otroka, mož njen je pa v vojni v Tripoli- taniji. Razvilo se je med njima ljubezensko razmerje. Gallo je bil silno ljubosumen, mlada žena pa precej lahkomiselna. Ko se je vrnil nekega večera Gallo domov, je naletel ženico, svojo ljubico, v intimnem razgovoru z nekim tu¬ jim. moškim. Prepirali so se za¬ radi tega cel večer. Ponoči je pa vdrl Gallo v spalnico Maragline, potegnil jo je s postelje in sunil v spodnji del života. Ko je omahni- jo je hotel zabosti z močno iglo! Ker se mu je Ana izmuzni¬ la,, je potegnil samokres in dva¬ krat na, njo ustrelil- Oba strela sta zadela ženo in jo smrtno ranila. V em sta pritekla v spalnico tudi oče in mati. Gallo je ustrelil tudi na. t.a. dva in oba težko ranil. Pri obravnavi je obtoženec priznal, da je imel namen vse tri umoriti, vse tri, vsled česar se je sodišče za, nekompetentno čutilo in pride ta zadeva pred poroto. Anarhisti v Trstu. V nedeljo, 1. t. m., zvečer so aretirali v Trstu in sicer v Miljah, štiri sumljive moške. Na policiji so dognali, da so aretiranci Peter Cesanti iz Pu¬ lja, ki je bil iz Trsta že izgnan, Bradesich, Soutanot in Fransin, jako nevarni vlomilci in goljufi. Pri natančni preiskavi so dognali, da spadajo vsi štirje tudi anarhi¬ stični dražbi. Našli so pri njih več anarhističnih spisov in pisem in več bodal. Povodom slovenskega slavi ja, petletnice N. I). O. v Trstu, so a- retirali tudi med dragim mestne¬ ga svetovalca dr. Quidona Lieb - mana. Ta mož je bil v kavarni Stazione, ko se je pomikal sprevod Slovencev proti Narodnemu Do¬ mu. Ko je zagledal Slovence in zaslišal godbo, še je tako razvnel, da je skočil na. stol in nato pa na mizo in divje kričal: “Abbasso i sciavi!” Policija ga je aretirala in ga odvedla na, stražnico, kjer so ga pa kmalu izpustili, češ, da ven¬ dar ne kaže, da bi zaprli mestnega svetovalca k dvoHrfjmm gostom v policijski špehkamri. “Soča” in “Primorec”. G. An¬ drej Gabršček, dolgoletni urednik in, izdajatelj “Soče” in “Primor¬ ca”, naznanja v zadnji številki “Soče”, da je izročil večji dražbi rodoljubov nadaljno oskrbo za ta dva lista. G. Gabršček je vodil ‘Sočo” celih 23 let. I.z Amerike se je vrnilo v Trst s parnikom “Meran” 24 izseljen¬ cev iz Hercegovine. Več moha¬ medanskih izseljencev iz Soluna je prispelo v Trst z njimi ter so vsi skupaj nadaljevali pot nazaj v svojo domovino. Med potjo je ena izmed izseljenk porodila de¬ čka, neko dekle pa je padlo kakih 12 m globoko ter se na, glavi mo¬ čno poškodovalo. Vtihotapljeni kokain. Svoječa- sno smo poročali, da so prijeli na avstrijsko-laški meji pri Viscu neko gospo, ki je hotela vtihota - piti v Avstrijo za 4000 kron ko¬ kaina. Kokain je bil namenjen po njeni izpovedbi za, trgovca Hek¬ torja Buttija v Trstu. Buttija so v Trstu aretirali. Nesreča v škedenjskih plavžih. Pri razkladanju nekega parnika pri škedenjskih plavžih v Trstu, je zašel nadzornik delavcev, 40- 1 et ni Jakob Godina iz Skednja, med strojno kolesje. Našli so ga šele, ko so slučajno ustavili stroj, popolnoma razmesarjenega med kolesjem. Legar v Trstu se vedno bolj širi. V zadnjih šestih tednih je obolelo 106 oseb. Od 31. avg. do 1. sept. pa so konštatirali že 22 novih slu¬ čajev logarja. Samomor postreščka. V Trstu se je zastrupil postrešček, 36letni Viktor Carouzella. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je v krat¬ kem umrl. Samomor je izvršil za¬ radi nesporazuma v družini. Puljsko mestno gospodarstvo pred sodiščem. V Rovinju se je vršila pred okrožnim sodiščem obravnava, ki je zanimiva, ker je odkrila zopet,, kako so gospodarili laški gospodarji na puljskem ma¬ gistratu. Obtoženca sta 401etni 'depositer Franc Pilat in 421etni Anton Franco, bivši uradnik me¬ stnega davčnega urada. Stvar je vršila sledeče: Na kolodvora y Pulju je oskrboval službo svo - ječasno davkar Silkavy skupno s Francom, kateremu je bil podre¬ jen. Silhavy je opazil med urado¬ vanjem, da, sta. Franco in Pilat sporazumi j ena in skupno goljufa¬ la sta • tako, da, je Franco potrdil Pilatu, da je ta. svoje vino odpe¬ ljal iz carinskega okrožja, za kar je dobil Pilat povrnjeno vso cari¬ no s pripadki. Vino pa je v resni¬ ci ostalo v Pulju. S tem sta pri¬ služila v škodo občine prav znatne zneske. Silhavy je ovadil to go¬ ljufijo mestnemu magistratu, ki pa ni uvedlo preiskave, pač pa je Franco tožil Silhavya. zaradi raz¬ galjenja časti. Silhavy je bil ob¬ sojen in je plačal 30 K globe. Po¬ vodom splošnega, poloma na. pulj¬ skem magistratu pa. so prišli pri natančnih preiskavah tudi tem goljufijam na sled in Silhavy je dobil tudi končno svoje zadošče¬ nje. Tudi pri obravnavi se je go¬ ljufija dokazala, obtoženca sta za¬ krivila hudodelstvo goljufije, od¬ nosno zlorabo uradne oblasti, in sta bila, obsojena in sicer Franco na 15 mesecev, Pilat pa, na eno le¬ to težke ječe. Koroško. Novi domači umetnik, štajerski Slovenec, uradnik pri drž. želez¬ nici v Beljaku, g. Fr. Lampreht,, je proizvedel že celo vrsto lepih slik, .ki so vzbujale pozornost lju¬ biteljev, dasi so bile razstavljene anonimno. Sedaj je g. Lampreht razstavil več svojih slik v hotelu Trabesinger v Celovcu, kakor: kompozicija, iz beljaškega pred¬ mestja, Blače, Jezernica pri Be - Ijaku, motiv iz beljaške okolice, partija ob Dravi spomladi, Mar - kovičev mlin v Blačah, nuditeta, solnčni zaton ob Vrbskem jezera, portret g. Tr. in 10 tihožitij. Slike ostanejo razstavljene še nekaj dni. Par slik je že prodanih. Želeti bi bilo, da si ogledajo slike naši stro¬ kovnjaki in opozore slovensko javnost na mladega umetnika. Tatinski krošnjarji, že delj ča¬ sa se je klatil po gostilnah v Ce¬ lovcu in okolici neki človek, ki je ponujal in vsiljeval natakaricam monograme in čipke, zraven pa. kradel, kar mu je prišlo pod roke. Policija, in orožništvo je dolgo zaman zasledovala sledove, kon - eno pa ga je prijelo orožništvo v Labodski doli ni. 'Roparski umor. Kakor smo po¬ ročali svoj čas, ni bilo mogoče najti svoj čas morilcev Ivana Str¬ nada, čegar truplo so našli 28. ju¬ lija ob izlivu Žile. Sedaj je prišlo naključje na pomoč ter sta oba morilca že pri deželni sodniji v Celovcu. To sta. delavec Rombo in miner Kavčič, ki so jih prijeli, ker sta kradla piščance. Med pre¬ iskavo pa so prišle na dan take o- koliščine, da imajo sedaj oba de¬ lavca na sumu, ta sta izvršila ta roparski umor. Dne 29. avgusta so zaprli tudi Kavčičevo ljubico Kepičevo. Zažig. V Zgornjem Dravogra¬ du je zažgal nekdo, bržkotne iz maščevanja, hlev železniškega ču¬ vaja Cimonerja. Hlev je zgorel ido tal, poginile so tudi tri koze in ena krava. Škoda je za revno dru¬ žino zelo občutna. Neznan avtomobilist je povozil na Beljaški cesti v Celovcu 501et- nega Ivana Šlamihčnika. Voz mi! je zlomil desno nogo v stegnu. — Odpeljali so ga v bolnico, avtomo¬ bilista še niso izsledili. Nov rešilni pas. Dne 3. t. m. so se vršile na, Osojskem jezera jav¬ ne poskušnje novega rešilnega pa¬ su, ki ga je izumil Biakrvva v Be¬ ljaku. Kljub neugodnemu vreme¬ nu se je udeležilo poskušnje pre¬ cejšnje število ljudi. Novi pas. se je dobro obifesel. Izumitelj je sko¬ čil s pasom, ki je bil obložen s proviantom za, več dni in poleg tega še z uteži, ki so odgovarjale teži enega človeka, v vodo. 14 glav živine poginilo na paši. Posestniki Stefan Kulterer p. d. Virnik, Lovrenc Rab, pd. Herbert in Karol Frank so imeli svojo ži¬ vino na paši v zagrajenem pašni¬ ku na Tinjskem polju, občina Grabštajn. Ponoči 23. m. m. so o bolele in kmalu nato poginile Kul¬ terer ju tri krave in ena telica v vrednosti 2000 K, Rabu dva vola in dve telici .v rednosti 1400 K in Franku šest goved v vrednosti 2200 K. Kmetje sumijo, da je vz¬ rok pogina živine umetni gnoj. M. Pogorelc trgovina zlatnine in znakov vsih slovenskih Jednot in Zvez po primernih cenah. 29 E. Madison Street Room 1114. Chicago, lil. Zaeno naznanjam, da nimam ni- kakih zastopnikov in agentov, temveč obiskujem sam cenjene ro¬ jake po raznih naselbinah. Helo Kadar si žejen, ali ce te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. John Povsha, lastnik. A. M. Murnik EVELETH - - MINK Grant Ave. Naj večja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE 10 Š|NA IS EN OGLEJTZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. 1 Svoji k svojim! | Podpisana priporočata cenjenim rojakom in slovenskim Sfi »Ji gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure- yfj jeno in bogato založeno Lfi 1 grocerijsko trgovino. I V zalogi imata občeznano “Cremo” moko; dalje pro- m dajeta krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo »Ji MR »Ji m Sfi SR »Ji SR Lfi BIVVABIK, MINN. Telefon 63. ifj SfiSfiSfiSfiSRSfiSfiSRSfiSfiSRSfiSfiffiifiSfiSfitfiSfiSfiSfiSfiSRSfiSfiSfi m Sfi m SR SR Sfi Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za!mnogobro|en poset ln naklonlenost se ulludno priporočata! 1 Hl[l Vidas & Zakrajšek, slovenska trgovina Eo^iia VAZNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v . staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gre s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po- šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v goto¬ vini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. b- Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 COBTLAm ST, £# Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. m NEW Y0RK, N. Y. j* s National HeraSd. Slovenic Weekly. Owned and publlshed by the Slovenian Printing & Pufollshing Company a Corporation. Geo L. Brozich, President Joseph Geržin, Vice President John Zupan, Secretary & Lditor Joseph Koshak, Preasurer Joseph Mantel, Director Plače ot Business: Dulutn, Minnesota, 31 East Michigan Street. National Herald i&sued every Thursday; subscrlptlon mn, $ 2.00 ifle test Adiertislng madiurn aitong Slovenlans in ine NurtttW6St- Hates on applicatlon ..tnterec as second-class matter May tl. 1911 at the post ottice uuhith, Milin., under the Act Mateti 3,1879.“ ..NARODNI VESTNIK * 4 izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minit. Izhaja vsak četrtek zvečer na osmih straneh. Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . $2.00 za pol lota . . $ 1.00 Za Evropo za celo leto . . . . $2.50 Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 31 E. Michigan Street Duluth, Minn. Spominjajte se ob raznih prilikah SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. Konvencija S. N. P. J. Odkar smo pričeli delovati ameriški Slo¬ venci na podpornem polju, čitamo in slišimo kaj radi o konvencijah te ali one Jednote in Zveze, zasledujemo pazljivo njeno celokupno poročilo, ukrepe in važne točke na glavnih zborovanjih, ki se delajo za procvit podporne organizacije in v korist slovenske javnosti. Vsaka Jednota podobna je roju čebel, ki s svojo matico neumorno skrbi v panju ter se trudi, da si naberi; zadosti sladkega medu za zimo, za prežitek. Panj bi lahko primerjali tej ali oni Jednoti, kamor pošiljajo skrbni člani svoje prispevke za slučaj bolezni, nesre¬ če ali zimskega življenja v človeški dobi; za matico ali kraljico si.pa predstavljajmo glav¬ ni urad. Tako nabirajo pridne čebelice med po bliž¬ njih in oddaljenih livadah; vsaka donaša ga pa domov pod eno skupno streho v panju. Tu ne poznajo nikalce razlike. Nabranega sadu deležne so vse brez izjeme, saj so delale po tem geslu. In ravno tako je tudi z Jedno - tami. Konvencijo bi se pa lahko- primerjalo s kmetičem, ki je v potu svojega obraza oral leto dni pusto ledino. Napoči zaželjena jesen, napoči konečno težko pričakovani čas žetve ter mlačve. Če je kmetič skrbno čistil svoje njive in mu ni vremenska katastrofa uničila upanja, se mu žetev obilno poplačuje. Svoje shrambe ima napolnjene z raznimi poljskimi pridelki za zimo, nekaj jih lahko tudi proda, da se mu sklad imetja poveča. In tako je dospelo 16. t. m. v Milvvaukee nmogobrojno število delegatov S. N. P. J., katere bi nazivali lahko narodne oratarje. Na konvenciji bode se pokazal sad ali pridelek neumornega triletnega truda na podpornem polju; tu se bode pokazalo elanom in delega¬ tom jeli bila letina uspešna in kako so posa¬ mezna društva obdelovala svojo ledino za do¬ bro, občekoristno narodno stvar. Lepo število društev, članov, Jednotino premoženje in lepa izplačana podpora nam pa kaže že vnaprej, da je imela S. N. P. J. od zadnje konvencije gmoten uspeh. Pomenljivo pri tem zborovanju je dejstvo, da so se istega udeležile tudi delegatinje, kar do sedaj še nismo culi. Tako je tudi prav. Ženska podporna društva imajo iste dolžnosti kakor moška, torej morajo imeti tudi iste pra¬ vice. Radi tega se nam zdi neumestno, da mo¬ rajo pri drugih, starejših Jednotah poobla¬ ščati za konvencije ženska društva samo mo¬ ške delegate. / veliko radovednostjo pa zremo že vna. - prej na sedaj se vršečo konvencijo v Mihvau- kee, kaj li bode ukrenila o nameravani Slo¬ venski Sirotišnici. Mogoče bode ravno S. N. I. J. storila tudi prve korake o Vseslovenski Zvezi? in če se oba ta vprašanja rešita po- voljno, blagrovala bo naša mogočna ameriška Slovenija S. N. P. J. in njeno peto glavno zbo¬ rovanje. Zbranim delegatom in delegatinjam kli¬ čemo torej še enkrat: Mnogo uspeha! Vseslovenska Zveza. V septemberski, številki “Našega Gospo¬ darju”, katerega urejuje in izdaja g. Frank Krže v Chicagi, Jll., izšel je zanimiv članek pod gorioznačenim naslovom. Ker je ta ela- 1 ek vreden ponatisa, ga prinašamo tukaj do¬ besedno. Mesečnik “Naš Gospodar” prinaša običajno lepe stvari za gospodarstvo, gospo - dinjstvo, poduk in izobrazbo sploh. Naročili na na leto velja $1.00. Naslov: 2616 S. Lawn- dale Ave., Chicago, lih, vsled česar ga roja¬ kom toplo priporočamo. Članek se glasi: “Zadnjič smo dali misel, naj se ideja siro¬ tišnice ali zavetišča razširi v Vseslovensko zvezo. Vseslovenska zveza pqtem lahko re - suje naša najnujnejša vprašanja, med katera spada gotovo in najprej vprašanje sirotišnice oziroma zavetišča. Danes pa hočemo malo i:i tančnqje očrtati, kaj si mi predstavljamo pod Vseslovensko zvezo. Slovenci se kaj radi ponašamo, da smo med slovanskimi narodi glede kulture na drugem ipestu. Glede večine pa smo v resnici na zad¬ njem, Poljaki imajo postavim svojo Poljsko zvezo, v kateri je stotisoč ali več Poljakov. Hrvatje so jo osnovali, imajo že odbor in bo¬ do gotovo v kratkem imeli svoj prvi sestanek. Ne vem, zakaj bi jo mi ne. Vseslovenska zveza bi imela predvsem velevažen pomen, da bi združila vse Slovence brez razlike. Danes smo v organizacijah — vsaka organizacija — podporna namreč — ima svojo barvo. Če jo nima že po pravilih, jo pa ima od nasprotnikov. Zdaj rabimo pred vsem nekaj takega, kar bi nas resnično dru¬ žilo. in to bi bila Vseslovenska Zveza. Drugi namen bi imela, da bi ž njo reševali naša tukajšnja kulturna in gospodarska vpra¬ šanja, Med kulturna vprašanja spada pred vsem' vprašanje glede preskrbovališča za sta¬ re, sirotišnice bolnišnice in drugo. Sem spada vprašanje o posredovanju za službe, o poro¬ čilih glede dela, vprašanje glede naseljevanja in podobno. Gospodarsko bi zopet lahko re¬ ševali vprašanje s tem, da bi dajali rojakom predno kam vtaknejo svoj denar, zanesljive informacije. Dajati bi morali informacije o vsem humbugu, katerega uganjajo tujci med našim narodom. Na deset in deset tisoče de¬ narja. je že šlo v žepe humbugarjev. Nikdo ni dovolj svaril naroda. A tudi če bi ga bil, bi ne bilo pomagalo, ker bi posamezniki ali po¬ samezni listi ostali glas vpijočega, Če se hoče namreč med nami nekaj dopovedati, ni dovolj enkrat dvakrat. Dan za dnevom, od enega ušesa do drugega, pa še veliko ne zaleže. Važno nalogo bi imela, Vseslovenska zveza glede .ponesreeenja njenih elanov. Koliko de¬ set in deset tisoeev so izgubili paši poškodo¬ vani ljudje, ker se niso vedeli kam obrniti ali pa so dali zadeve v roke posameznim špeku¬ lantom, kateri so potegnili mesto njih od- šl odnino. To je zelo važno vprašanje. Zveza b- lahko poskrbela za zanesljive odvetnike in poizvedela za vse, ali se kaj da doseči ali ne. Zveza bi nadalje lahko storila mnogo v tem oziru, da bi nas drugi narodi z angleškim vred malo bolje poznali kot nas poznajo. Na¬ stanejo velika vprašanja, politična, in delav¬ ska, katera bi lahko reševali v Zvezi z dru¬ gimi slovanskimi brati, recimo: -.astane štrajk ali izkoriščanje nevednih ali zapelja¬ nih delavcev. Vsak drži zase, vsak se poganja za, svojo kožo. Kompani j e najamejo kake ba¬ rabe, katere potem neovirano streljajo na na¬ še ljudi. V tem oziru bi Zveza vkupno z dru¬ gimi slovanskimi zvezami lahko tako vplivno in odlično protestirala, da bi se slišalo po vseh Zedinjenih državah in tudi v inozemstvu. In kompanije bi dobile rešpekt pred tako silo. Če ne bi že ničesar drugega napravile, bi vsaj ravnale z ljudmi kot ljudje, ne pa tako kot z živino. Večkrat rabi kak rojak kake pomoči gle¬ de neopravičenega zapora ali kaj podobnega. Zveza bi lahko premnogo napravila v tem oziru. Nadalje imamo naselbine, katere premo¬ rejo nmogo zmožnih, inteligentnih ljudi, ka¬ teri bi lahko imeli vsaj tak kruh med svo¬ jim narodom. Ker so pri tujcih, so skoro iz¬ gubljeni za nas. Več je naselbin, kjer bi tak, rojak kaj dobro došel. Eden človek ni veliko, ampak če je človek na svojem mestu, ima la¬ hko velikanski vpliv. Zveza bi lahko skrbela , da bi se naši lju¬ dje bolj poprijeli trgovine. So kraji, kjer se obeta zlata bodočnost človeku na pravem me¬ stu. Pa so zopet kraji, kjer je več takih lju¬ di j. Zveza bi lahko imela svojega zastopnika na naselniškem otoku, kjer so prepuščeni naši ljudje samim sebi. Res je, da obstaja slo¬ vansko naselniško društvo — ampak delo - krog tega je tako velik, da se ne more zani - mati za vse tako, kot bi se moralo. Zveza bi lahko dajala zanesljive informa¬ cije tistim,kateri nameravajo kupiti ali kam vložiti svoj denar. Lahko bi posredovala, da bi se denar porazdelil, to se pravi: posredo - vala bi kredit. To bi se kaj lahko zgodilo. Naši ljudje imajo še zdaj to navado, da imajo v saki naselbini človeka, kateremu nosijo de¬ nar spraviti in sicer brez obresti. Ta ga naloži ali rabi v trgovini in se na ta način dobro ima na račun nevednega rojaka. Zveza bi lahko sama vsprejemala denar in ga zopet posoje¬ nih 1 - Mogoče bi bilo to tisto pot, po kateri bi prišli do vseslovenskega denarnega zavoda. Zveza bi skupno z drugimi slovanskimi zvezami spravila lahko marsikaterega rojaka do kruha. Koliko važnih mest imajo Čehi pri vladali. In koliko mi. Par oseb — to je vse Zveza bi združila vse, blažila nasprotstva in skupljala res ve?: narod. Ne verjamemo, j da bi ostalo pet odstotkov vseh naših rojakov | neorganiziranih. I 11 zveza bi imela še drug pomen: zbližala bi dosedaj nasprotne si podporne organizaci¬ je. Sila v zvezi bi bila tolika, da bi se to do¬ seglo — in mogoče je to edina pot. Ne sme¬ mo nikdar pozabiti, da je pri vsaki Jednoti ali Zvezi, katere imajo velike koristi v orga¬ nizaciji in katere koristi bi izginile, če bi se kaj premenilo. In te osebe imajo svoje mo¬ gočne vplive, imajo nekatere če že ne lastne liste, pa, vsaj na razpolago liste za obrambo svojih koristi pod krinko Jednote ali Zveze. Je veliko ljudi za to, da ostane tako, kakor je, ker bi s spremenjenimi razmerami se skle- | nilo tudi kaj drugega. Zveza, bi reševala še vsa, druga naša na - rodna, kulturna ali splošno koristna vpraša ¬ nja, katera so že ali katera utegnejo nastati sčasoma. Zato pa: naprej do Vseslovenske Zveze. Vseslovenska zveza se mora osnovati po r polnoma neodvisno od katerekoli Jednote ali Zveze. Kot elan pristopi lahko posameznik, celo obstoječe društvo ali cela, Jednota, ali Zveza, če se, sklene tako. V tem slučaju br plačala vsakoletne ali mesečne prispevke skupno za. vse člane. Če začne tako Zvezo kaka od sedaj obstoječih Jednot ali Zvez, bo¬ do reklo: “Aha, ti hočejo spraviti vse v ta ta¬ bor. Če jo začne katoliška Jednota ali Zveza, ne bo tistih, kateri nimajo naravnost tega v pravilih. Če pa začne ta, ne bo onih. Da se premosti ta, prekop, naj se osnuje nekaj ne¬ pristranskega, sestavi pravila, in povabi vse. Kako naj se pa to začne? V eni naselbini naj se skliče par od vseh spoštovanih mož na shod. Povabijo naj se posebej vsa tam obsto¬ ječa društva, da pošlje vsako recimo vsaj pet mož, kateri morajo priti. Povabi naj se tudi druge, da, pridejo. Voli se začasni odbor, in sicer tako, da, je porazdeljen med vse stranke In društva: Če je predsednik ta, naj bo pred¬ sednik oni. In tako ne bo zamere. Potem, ko je sestavljen odbor, naj se pripravi in sprej me pravila, Potem se razpošlje pravila naj¬ prej na liste, zaeno pa, se začne z agitacijo po listih. Če bi jo kateri ne maral prinašati — pojdimo preko njega. Potem naj bi se tajnik tistega odbora obrnil do vseh krajev in na - prosil par oseb, da v sakem kraju vstanove. podružnico. Tako bi kraj zn, krajem sklical setanek — človek bi pripeljal človeka, in v kratkem bi imeli organizacijo, na, katero bi bili ponosni. Bila bi v čast »vsem in v korist vsakemu. In pokazali bi, lahko naši domovi¬ ni onkraj morja, kjer bijejo krvavi bratski boj, kaj se pravi pravilno delovati za, blagor naroda, kaj se pravi delati za, narod, ne pa za žepe posameznikov, kot se godi zdaj povsod. Zberimo raztresene ude našega naroda v skupno celoto, napravimo nekaj, kar bode v ponos nam in v vzgled vsem. 0 ZDRAVSTVENEM STANJU MILIJON¬ SKIH MEST. Umrljivost ljudi po velikih mestih se na¬ naša v prvi vrsti na, zdravstvene odredbe do- tienega mesta, ali predpisov v slučaju nezgod. Glasom zadnjega tedenskega uradnega poročila znaša umrljivost ljudi po večjih me¬ stih na 1000 prebivalcev preračunjeno na leto sledeče: V Ne\v Torku je na vsakih 1000 Sta¬ novnikov v enem letu 16.6 smrtnih slučajev; v Londonu 13.4; v Parizu 21.8; v Berolinu 14.3; na Dunaju 17.8; v Petrogradu 23.5; v Moskvi 28.6. — Število nenaravnih smrtnih slučajev znaša v New Yorku tedensko 95, v Londonu 49, v Parizu 39, na Dunaju 26, v Be- rolinu 5; iz JLusije ni teh slučajev označenih; v primeri s skupnim številom prebivalstva mesta Berolin in New Tork. bi Znašalo v N. y število teh slučajev samo 12 ali 13. Največ jetičnih je umrlo v Parizu, namreč 311 v enem tednu; v New Yorlui 221, na Dunaju 145, v Londonu 141, v Moskvi 126, v Petro¬ gradu 120 , v Berolinu pa 82. Lahko torej raz- vidimo, kako varno so urejene zdravstvene razmere po gori označenih velemestih. \sled bolezni dihalnih organov umrlo je označeni teden v New Torku 322 seb, v Lon¬ donu 259, v Parizu 180, na Dunaju 106, v Pe¬ trogradu 105, v Berolinu 86 , v Moskvi 28. 1 sled ošpic je podleglo v tem času v Parizu 66 oseb, v Petrogradu 35, v Londonu 32, v Moskvi 20 , v New Yorku 11, na Dunaju 6 Berolinu 5. V istem tednu umrlo je skupaj v New I orku 1593 oseb, v Parizu 1194, v Lon¬ donu 1168, v Moskvi 858, v Petrogradu 742, ua Dunaju 707 in v eBroJinu 576. iz pšenice, katera sploh ne zrasle, delajo • 1,1 žitnih borzah špekulantje največ denarja. " en ‘ !a samim krompirjem se ga da v 10 b- 1 in pridelati 10 tisoč milijonov, kar bi za¬ dostovalo za enkratno saditev celega sveta. Na konju naglo čez drn, na oslu pa varno čez strn. Nikdar se ne izgovarjaj: saj drugi tudi tako delajo. V AMERIKI. John Mlakar nabral pri seji društva “Bratoljub” št. 7, S. N. P. J., v Cla- ridge, Pa.: VII. IZKAZ. Nabiralna pola Ivan Brezovec, Cone- maugh, Pa.: Darovali so: po $2.00: .Društvo “Boritelj” št. 1, S. D. P. Z. in John Brezovec; 'Josip Dremelj $1.00; John Potokar 750; po 500: Vinko Sadar, John Spendal, Jos. Bric; Martin Ja¬ ger, Mart. Novak, Mike Rovanšek, Ivanka Sega, Frank Sega, Katy Ro¬ vanšek, Vide Rovanšek" in Antonija Brezovec; po 250: John Ceglar, Matii. Shergan, Fr. Zajc, Al. Butara, Josip Vivoda, Jos. Zgonz, John. Martinšek, Jos. Stermec, Fr. Škufca, Fr. Miler, H. M. Salem, Mart. Petrič, Math. Be¬ dekovič, John Markovič, John Kolar, Frank Perko, John Kukoviča, Štev. Belenčič, Feliks Hadarv, Dušan Ma¬ mula, Ivanka Perko, Jak. Smrekar, Jos. Slatki, Vm. Siter, Frank Umek. Fr. Jakopič, Jak. Dolenc in Ig. Spen¬ dal; Vincenc Car in John Zgonc po 20c; John Bric isc; po toc: John Bu¬ tara, Fr. Dremelj, Iv. Pajk, Jos. Cul- kar, Jak. Suliadolnik in Frank Klan¬ čar. — Skupaj $19.40. Nabiralna pola Mat. Peternel, Unity Station, Penna.: Darovali so: po $1.00: Matevž Pe¬ ternel, Jos. Škrab in Jak. Likar.; po Soc: Pavel Strehar, John Šuštaršič, Matevž Eržen, Tomaž Pudič, Matija Šuštaršič, Jak. Vičič, John Jereb, Jer¬ nej Sibič, John Šifrar, John Hervat, Al. Oberž, Jos. Likar, Fr. Peternelj in Ana Zeletu. Frank Jelovčan 30C; J v ^ * po 25_c: Jos. Sain, Jak. Kokelj, Jakob Jelovčan, Jos. Kirn, Ig. Demšar, Fr. Salan, J. Slabe, Fr. Eržen, Grega Ob- lak, Mart. Kumar, Miat. Primožič, Fr. Šinlcovec, Fr. Dolinar, John Rupnik, Fr.'Kirn, Mike Kastelic, Pet. Jerant, Fr. Šifrar. Pavel Kokel, Tom. Pivk, Matevž Puc, Fr. Kosmač, Ant. Pin¬ tar, Fr. Kacin, Gašper Kirn, Matevž Hantar, Fr. Šifrar, Matevž- Vidmar, Jernej Fatur, Mihael Lavtar, Ignac Fatur, l* p0 C P jjuhal’ „ , > ,ol»° 7 da P rji. ' t . [»■ c Aaz e WhJ eT rf rl ’ e pr** S« r .. c 1 i» o]j ei» pop r ° se 1 «Pri^ #a,r 1^ £eb ulica * Loti na Steel IV strani, oddaljeno od .. ge v samo 25 minut. - T«hj“'■ „ r ell zelo primerno za gradboi taiio se Z ne P „ kraj preblizu tovarn. Ni J? ki se Z aVre lpsča blizu velikih tovar^ !*•';’, ne ge V kov; kdor ima ze ondi k-. ^ J«!iC0 den , gledal, da jo proda za vaC st*® breDa začnejo enkrat tovarne poA , ■ , ra0 . zko je človeku v dimu in s: š r *': ‘ s ffl0 fove lati, se težje pa blizu tegz ^ B Tot J-_ « .* '* Jaz mislim, da so naše lo. “ . j {jti* uv - oonsin strani boljše za n.hj ffV ž |j e0 laškega ■zlaži” zaprejo. pa one v Minnesoti. Priporočam se torej roja* ' c vencem, da se obrnejo wt ■ -.stavijo V tem 111 čejo kupiti kaj lot. Vgmenido upol S spoštovanjem ^ m j j e še ve( FRANK ZAJC „ ’ a predstoječe BOX 142, NEW DULUTHl^; m slednjič _ —■ jafjše, ergo, najk« Išče se potovalni zastopnik vest L,: jj napravlja ščine, nemščino in kakec:, kienjadne jestv skega jezika za znano t::; j, R ]j e re p 0 n klamnih novosti. Pišite „ otoV( se na B. T. BUTLEE, 221' ^j^Tudiv perior Street, Room 22! 1 i Nigahse na J Minn. wiia n ukuhovine a b SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA “Narodni Vestnik” 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, IVLinn. □ um IZDAJA SLOVENSKI TEDNIK “NARODNI VESTNIK’ NAROČNINA ZA AMERIKO: ZA CELO LETO - $2.00 ZA POL LETA - . 1.00 ZA EVROPO IN CANADO: ZA CELO LETO ZA POL LETA - $2.50 1.25 B m * * * * * □ □ NAJVECJI SLOVENSKI TEDNIK : : NA SEVEROZAPADU. : : □ □ m m a m toplo celeg a n se more’ •»aknjem; da 1 nam naznat P imajo v zalog L trgovci s knjig: SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA “Narodni Vestni psoi ( ,r | %i 'LIKO ZANJK , 1 TJAMEJO NEPR] 31 EAST MICHIGAN ST. Duluth, Minn. h a ta TISKARNA “NARODNI VESTNI^ • Mmisorv note” * aot ) je tržni j rf- Paper, reci: ka |fe^ Se nekd o pisr gotov, ; ^ zahtevo ® tem IZVRŠUJE VSA V TISKARSKO STROKO SPADAJOČA DE LA: DRUŠTVENA PRAVILA, M 6 '" LA, TRGOVSKE POSETNICE, PISMEN PAPIR, ZALEPKE '"■ ZMERNE CENE, DELO : : : TOČNA POSTREŽBA OKUSNO. * * * * fc Prn Pogodba ( note). ali 7 ‘“Ustij no Vre dnos >teodi 2 Zattl0re v’ v a ,^ ate rg Sv °to !] S a v h 0zi ri ^ ®ote” S > ah tv □ EDINA SLOVENSKA STRO KOVNO MODERNO UREJENA TIS m m PT-JIH ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦{Je <*- ji, 16 niuj. si ^ JJeset. V °’ \ sle » KS5* k Vkl 'bo e ^ 1 1 Sti n e a. «o j. Zakaj bi nodpirali tuje trgovce, ko Vas domačin postreže boljše, cenejše in z istim blagom. O 1 * ib’ č ž ah ,, 6 C 1 »3^, rt M Ib, s Si' ########## Poljedelstvo in gospodinjstvo. i 'iše Viljem Brunschmid. picled Beans (“Ukuhan fižol). Stročji fižol, breznitni, se ope- , e 0 trebi, in če je predolg, se pre- e že čez pol. Kuhaj ga kakih 20 dimit v vodi, koji si pridjal na ar t čašo “cider” jesiha. Zlij odo stran, in kuhaj drugič v “ci- [er ” jesihu, ki ne sme biti pr e - u( j. prideni polno žlico sladkor- a osoli, kuhaj, da je fižol me- |e ’k, deni v “glaže” ali v prstene žare, zapri, da ni duška, in fižol gotov, ter se pripravi za priku- \L kot sveži stročji fižol — s ce¬ lilo, oljem in poprom, in, če je H ^ ^ irehud, pomaga 1 St, 4 .j a io n eno pickled se z vodo. Onions (Ukuhana čebulica. Bela čebulica, zrela, suha, Se U pi, in skuha v vodi, da je me- ka. Potem se očedi in napolni v .glaže” s široko odprtino — na- : adni “džari” so alrajt. linijo se z ne prehudim “cider to.,.; s ihom, ki se zavre in osoli. Med Glaži list,'feja " ‘bistavijo se v toplo vodo in na- ‘8% , .. ..._ tovij| sL bulico dene se v glaže par kr - > tovari'? ov svežega hrena (horse radish), J v dim j ikaj zrnov celega popra in ne- 11 belega ženofovega semena. 1 fejati se more v “glaže” tudi, na esoti, 'fart, žlico laškega olja. Potem “glaži” zaprejo, da ni duška postavijo v temni prostor, kjer shranjeni do uporabe. Znano mi je še več drugih uku- vin; a predstojeee so najnavad- ijše, in slednjič — najpriljub - snejše, ergo, najkoristnejše. — lSCC$ričakujem pa, da se še kedo o- lasi in nam naznani, kako uku- '''T , svati in napravljati dobre zim- ! "e zelenjadne jestvine. Tudi ki- zelje in repo naj opiše kak •okovnjak; gotovo bo vstregel LOglm. Tudi V dobrih kuhinj - iih knjigah se najdejo razna na- dila za ukuhovine; če se ne mo- i, jih imajo v zalogi razni slo- lski trgovci s knjigami. kovanjem anhza IEW DDti BUTU ■tet, škodnino. Mešetar je ubog vrag. ki ne premore več kot vrabec na strehi. Slaba za tebe, prijatelj. Mešetarjevo uboštvo ue zmanjša prav nič vrednosti listine. Ona je polnoveljavna v rokah stranske, pri tvoji in mešetarjevi kupčiji j>.prizadete stranke; in ti moraš seči v žep in plačati takoj, če se hočeš ogniti sitnosti in še večjih plačil. Pozor torej pri izdelovanju vrednostnih listin! Pri dvomlji¬ vih osebah je najboljše, da se na¬ pravi “Promisorv note” tako, da jo zamore iztirjati le dotična ose¬ ba, s katero smo barantali. Isto velja v takih slučajih za “draft” in “check” (reci: “ček”). Glasi naj se listina v takih slučajih le nadse ime dotičnika s komur smo kup¬ čeva li in ne “to the order”, ali “to the bearer”. UPORABA MLEKA FARMAH. NA a N* v . EKOLIKO ZANJK, V KATERE S VJAMEJO NEPREVIDNEŽI. ma pogodba (Promisory note). f‘Promisory note” (reci: pro - bori not) je tržni papir ^com- Ircial paper, reci: kamršl pejpr) pojim se nekdo pismeno zaveže beati drugim gotovo svoto de- irja na zahtevo ali v gotovem Ju. S tem vrednostnim papir- \J £ S' p ali listino zamore se izplača- | svote od izvirnih ali tudi dru- ■ ,sKA ; -'h strank tir j ati. iAJ 0 ČA ",'fa priliko: Urh Mešetar prodal »»Vi*'Je konja, za katerga jamči, da pozdrav v vseh ozirih. Za pogo- ZA lE? po svoto daš Mešetarju “Pro- 0 0 # or .y note” ali tudi menjieo re l, kjer imajo tudi revni sloji pri liko izobraziti se. — Taka mladi na, katera je bila dana za daijš pouk, ostane še vedno pod nad - rorstvom zavoda in sicer do pol noletnosti. Glede zaslužka in dis¬ pozicije istega, bo vodstvo zavoda tako odredilo, da bo del istega pripadal zavodu, ostanek se p; obrestonosno naloži za učenca ii se mu izroči ob polnoletnosti. Zavod. Zavod, prospektivno rečeno, bt imel več poslopij in sicer: 1. Oddelek za zdrave, todS sta re in onemogle stanovalce; 2. Oddelek za nedoletne sirote s posebnim dormitorijem za fanti in dekleta; Sanitarij za bolehne, bolniš niča, opremljena z. zdravili in dni gira. 4. Skupna jedilna soba, kuhi n ja in klet. 5. Šola in igrišče za otroke. 6. Zraven obednice čitalnica h | knjižnica. 7. Stanovanje za zdravnika,, o skrbnika in druge uslužbence. 8. V primerni oddalji druga po¬ trebna gospodarska poslopja. Vodstvo zavoda. Vodstvo zavoda bo izročeno kompetentnemu slov. zdravniku, oskrbniku ih takim uslužbencem, ki bodo potrebni pri vzdržavanji zavoda. Odločujočo besedo bi imel direktorij, sestoječ iz od or¬ ganizacij voljenih elanov in taki! rojakov, kakor bo narod sklenil potom javnega glasovanja..Direk¬ torij in izvoljeni upravni odbor bc imel najvišjo moč, to jc izvrševal- uo in prizivno. Točke, katere se nt bo upal reševati ta direktorij ii ki so važnega narodnega vpraša¬ nja, pridejo na javno glasovanje. Čas, oziroma doba tega direkto rija se določi še le potem, ko je enkrat stalni odbor postavljen. Vsaka organizacija ima pravici, odpoklicati svoje direktorje, ka¬ dar hoče in na njih mesto posta¬ viti druge. Splošno glasovanje sme vsakterega direktorja ali vr¬ hovnega zdravnika ali pa oskrb¬ nika odpoklicati in zahtevati na¬ domestilo za izpraznjeno mesto. Vsak direktor mora položiti varščino, kakor bo določeno. Rav¬ no tako zdravnik in oskrbnik. Začasni odbori. V vsakem mestu ali naselbini sme postaviti začasni odbor. elo l Za naše gosp o linje. t},t r*’w cienar za njeno polno vred- \ ./'rl' Ti se braniš plačati, porav- iJ' ' M .! kupno svoto za konja. Proti .(J j se ugovor; odvetnik Izkuša iztirjati; grozi s tožbo. P .an a 1 | ro čila koncem tedna na vrhovne- prepricanje. ga tajnika, kateri bo stvar vknji- Pi stanovalci, <1 ot • žil m v listih poročal. Denar ua nu opravljati primerna jmi ‘T 1 ' 1 ; na j tako dolgo hranijo v uoma- vda, bodo morali ista opravljati Hh bankah dok]er ne bo f m sicer ne vec kot sest ur na dan .. , . . .. . bo tako odredil i]l en v f talm odbor, kateremu se bo izročil ves nabrani denar in drugo. Stalni odbor se bo volil potom splošnega glasovanja in pa z no¬ minacijo članov v odbor od strani in pa le tedaj, ako vrhovni zdravnik zavoda. Stanovalci v zavodu bodo pre¬ jemali potrebno perilo, hrano, zdravniško pomoč in zdravila za¬ stonj ali kakor se bo štipuliralo v podpornih organizacij. Malh. Matzele Mesnica CHISHOLM- -Mi«. Zaloga syežega in suhega mesa, domačih klo bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svoje¬ ga rojaka! Dobro blago, nize cene jamčim Naročajte, širite Narodni Vestni . Konec na zadrgi strani. I' Dopisi Gilbert, Minn. jMaggiore, Lido s znamenito kope j 'a! J jo, obiskano poleti od nebroj tuj-! | . . V• I g j cev m domačinov,- Pallestrma z j g j utrdbo, M urano, znamenit, vsled j tovarn za izdelovanje stekla itd. j | Lagune so zvezane z morjem po |različnih otokih ali lukah ; naj¬ važnejši ste: Lido in Malamoeco. roč slovenske časopise šem 'Beneško podnebje je mehko, ena- • idel, du blaga ideja vstano- kctiuerne in zelo zdravo. Slano iz- Slovensko Sirotišnico je za -1 pulite vanje morja ustvarja neko v srca vseh Slovencev po Ze~ j posebno ozračje, okolu ležeče mor- -nih državah ter nas kot ne-|j e pa ohlaja preveliko vročino. nevidna moč skupaj vleče; [Benečan je priprost človek, ki , i j, za naše onemogle rojake [tujca rad izkaže vse dolžnosti tra- rote, je čut vsakega posamez- in že iz tega se razvidi, da en narod, čeravno vsal-covrst- i mišljenja, za dobrobit pa vsi krasno je voziti se v njegovi gon- >r eden sili matere Slovenije! ( | 0 jj ter občudovati po dnevu ču- dicionelne beneške gostoljubno¬ sti. Najoriginalnejši tip Beneča¬ na je klepetavi gondoljer. Pre- veda se sempatja sliši tudi nasproten glas, ali večina se 0 ne ozira, in prav je tako; vsak se sam navdušuje in vi« če nismo Slovenci drugače iženi, v tej točki smo pa; Si¬ nica mora biti in bo, da bo 1 kot znak združenih Sloven- v Ameriki. urednik, ko bi slišali debati- je po raznih krajih, v hišah ali si kjerkoli, mislim, da bi tudi srce veselja bilo, slišati može -ene govoriti tako pohvalno o hišnici; vsak je zadovoljen .tirati, bodisi če z večjim ali jšim prispevkom, vsak se čuti uika za narodno stvar;, istim pa, kateri se temu proti- in mečejo vsakovrstne stran- kot vodilno moč, jim tu prat 7 > povem, da se zastonj trudijo, še bi bilo zanje, da vstopijo v e narodnega napredka, ka - samo trobiti v svoj rog, pa ne bode žal, ker prej ali slej ode izvedelo, kdo da so, in njih anek je pri kraju, ker ta stvar lelo posameznika, ampak skup- i naroda; narod čuti potrebo ‘ga zavoda, in kar narod hoče i naredi in bo naredil, čeravno oni ne udeleže pri tem narod- i delu. icer so vsakovrstne zapreke, 'rili nobeden ne more zanikati, potom debatiranja po časopi- . prišli bomo gotovo do naj - j še podlage. sttorej kličem rojakom, pero v • e, vsak naj se izrazi, kar misli, je vseh so dobre, ali čegava je boljša, se bo šele potom dopi- razvidelo. udi bi bilo dobro, da se izvoli travljalni odbor, in sicer mo- kateri so za to stvar sposobni, odbor naj bi svoje seje priob- po časnikih vsak teden, da bi k posameznik vedel kaj se dela koliko se je tozadevno napne - alo, kar bi navdušenje za delo .možilo in bi se na ta način tu- Sirotišnica eimpreje udejstvila. Relnackj. Benetke, Italija. lasna je bila noč in bleda mese- i je obsevala morsko gladino, •kateri je, odpluvši iz Trsta, no plaval parnik proti Benet- n. Po peturni vožnji nas je že daljave pozdravljal novo sezi- . ni stolp Cerkve sv. Marka in alu smo se izkrcali na “Biva li Sckiavoni”. — “> ene tke so nastale po popolnem Icu Rima, nekako sredi šestega let j a. Preseljevanje narodov vedni napadi naselbin po go¬ ji Italiji,, so ljudstvo napotili, se je začelo zbirati po otokih otoeičih v lagunah, kjer se je io varnejših. Tako so nastale netke, ki so imele že leta 697 jega prvega doža z imenom lucio Anafesto, in pozneja be- unska republika, ki je gospo- ala malodane celemu svetu, netke se dvigajo iz lagun ua : otokih, ki so med seboj vezani 376 mostovih s suho zemljo ntingentom) pa po velikan- m 3601 m dolgim železmenem du, ki sloni na 222 obokih. Ve- kanal (Canal Grande) deli do v dva neenaka) dela, ki sta ana po slavnem Tvostu ‘Rialto’. iki del mesta šteje ti okraje, •upaj jih je torej šest ter se iiujejo: St. Marco, Castello, mreggio, St. Bolo, Dorsoduro St. Croce. Benetke imajo sto cerkva in ve- o javnih poslopij. Važnejša iz zgodovine znani arzeual, idemija lepih umetnosti, ljud- muzej, kjer so spravljene in- •nije nekdanje republike, gle desa basina sv. Marka, velikega kanala in drugih v poletnih veče¬ rih pa dihati hladni zrak na Lido. Ako bi si človek v Benetkah vsaj približno natanko hotel ogle¬ dati vse znamenitosti po mestu samem in obiskati tudi izven - mestne otoke, bi se moral muditi v Benetkah vsaj 10 dni. Meni to ni bilo mogoče, ker so me vezala druga pota in klicale druge dolž¬ nosti. Omeniti hočem zato po svojih skromnih močeh le to, kar -sem v par dneh mogel zanimivej¬ šega videti. Trg sv. Marka je središče umet¬ nosti in noblese. Ni ga trga v ka¬ kem estu na svetu, ki bi se mogel meriti ž njim glede krasote po¬ slopij ter enakomernosti oblike. Dolg je 175 metrov, širok pri cer¬ kvi 82, na nasprotni strani pa 56 metrov. Prekrasna je cerkev sv. Marka, kadar jo obseva zlato solnce in nič manj čarobno ne iz- gleda ob luninem svitu. Na koncu trga stoji novi trakt kraljeve pa¬ lače, ob drugi strani pa nove pro- kuraeije, kjer je stanovalo osme- ro novih prokuratorjev sv. Mar - ka. Zvonik je prvotno sezidan v 10. stoletju, pred par leti novo dogotovljen (stari se je porušil) jo 98 metrov visok. Na vrhu ima pozlačenega angelja. Na zvonik peljejo položne stopnice, v znožju zvonika pa je takozvana “mala 1-oža”. Na zgornji strani trga je cerkev sv. Marka, zidana v bi - zvmtinskem slogu, prekrasna stav¬ ba, polna veneči j stiskih in goti - šldh okraskov. Cerkev je bogata na najkrasnejših in najimenitnej¬ ših slikah, mozaikih in sohah. — Stopivši skozi glavna cerkvena vrata k cerkve dospemo na mali trg, znamenit posebno glede kra¬ sote svojega pomola. Poslopje na desno proti laguni je stara knjižnica, ki hrani v svojih pre - dalih beneško zgodovino. Palača dožev je poleg cerkve sv. Marka najveličastnejši svedok nekdanje benečanske m-oči', slave in bogastva umetnin. Ta palača je že dvakrat pogorela in sicer 1. 970 in 1. 1105, sedanja je dozida¬ na v 14. stoletju. V palači so raz¬ lične znamenite sobane, dvorane, hodniki in kapele, v katerih se na¬ haja vse polno najznamenitejših del slavnih italijanskih slikarjev, in kiparjev. Predaleč bi segalo o- menjati vsako znamenitost pose¬ bej. Vendar naj omenim tu še takozvani “most vzdihljajev” (Ponte dei sospiri), ki veže pa¬ lači dožev s zapori. Imenuje se ta most zato tako, ker so državne hudodelce in zaporov pred sodni¬ ke v palačo dožev vodili po tem moštu. Zapori so zidani v klasič¬ nem slogu; pogled nanje nas na¬ vdaja z grozo in strahom. Na lev¬ jem trgu (Piazzetta dei Leoni) je znamenita palača patrijarhov. S konca trga sv. Marka (Bocca di Piazza) pelje cesta na Mojzesov trg, kjer se nahaja znamenita Mojzesova cerkev. Najznameni- tejše v njej je marmornata sku - piha, ki predočuje Mojzesa, ko mu je Bog izročil božje zapovedi na kamemtih ploščah. Od pre¬ mnogih Cerkev, palač in drugih stavb, ki sem jih videl vse naoko- lu, a vendar še pri lično v bližini trga sv. Marka, naj omenim ne¬ kake zvite stopnice (Sehnecken- stiege), ki /gledajo kot poševni zvonik v mestu Piša. Po ozki ulici Pinelli se dospe na trg sv. Janeza in Pavla. Tu je, rekel bi, središče beneških umetnosti. Po¬ leg po modelu in litju znamenite¬ ga spomenika “Colleoni” vidimo tu Markovo šolo, prekrasno cer - kev sv. Janeza in Pavla in v bli- cerkev čudotvorne Matere mednarodno umetnost. Naprej od cerkve sv. Blaža, držeč se poti ua desno, se dospe do arzenala, ki so ga začeli zidati leta 1109, in ki so ga potem razširjali in zidali ne - prestano do prejšnjega stoletja. Od tu dospemo dalje do cerkve sv. Jnrja slavonskega (S. Giorgio de- gli Schiavoni. To cerkev je zida¬ lo neko 1- 1741 vstauovljeno dal¬ matinsko društvo, e Veliki kanal (Canal Grande), kamor se sedaj podamo, je tako- rekoč glavna mestna ulica. Radi bogatih in prekrasnih palač, ki se nahajajo ua obeh straneh kanala, se ta po pravici imenuje “naj - krasnejša ulica sveta”. Več mjuj- ših kanalov, ki jih Italijani zovejo “rii”, se steka v veliki kanal, preko katerega se nekako sredi njegove dolžine spenja most “Rialto”. Še dva železna mostova vežeta pri kolodvoru in akademi¬ ji umetnosti oba mestna dela. Vožnja po kanalu je nekaj div- nega; človek ne ve, kaj bi gledal in opazoval, ali imenitne stavbe rpi obojestranskem obrežju, ali vrve¬ nje vsakovrstnih ljudi, ali šepe - tavega gondolirja v slikoviti nje¬ govi narodni noši. Na daljnem potovanju po mestu, ki takorekoe obstoji iz samih zanimivosti, je treba omeniti morda minoritsko cerkev, ker je vsa polna slavnih umetnin in spomenikov, med temi tudi nagrobni spomenik slavnega Antona Canova. Poleg te cerkve stoji notarijatski arhiv, dragoce¬ na zbirka imenitnih oporok za be¬ neško zgodovino. Nadalje se na¬ haja tu kraljevi državni arhiv, kjer je shranjenega nebroj mate- rijala beneške in sploh italijanske zgodovine. Poleg cerkve sv. Roka se nahaja Rokova šola, krasna stavba, posebno po facadi, zidani v renajsanskem slogu. Cez trg sv. Jakoba ter čez most “Ponte del Meglo” se dospe^do zgodovinsko znanega turškega taborišča (Fon¬ da co dei Turchi). Znamenit je da¬ lje ljudski muzej, zidan v itali - jansko-bizantinskem slogu z .arab¬ sko ornamentico. Marsikaj zani¬ mivega bi se dalo še navesti, mar¬ sikaj že samo od tega, kar sem videl in doživel sam, kaj pa še, če bi človek hotel in mogel ome - njati sploh vse zanimivosti, ko je takorekoe sploh vse zanimivo. Le prehitro je minol čas, katerega sem odmeril poselu Benetk in mo¬ ral sem odpotovati navdušen in duševno okrepčan od vsega tega, kar-sem v tem mestu, ki je res ne¬ kaj posebnega, videl. Pos. Mantel. zaslužek pri sedanji draginji kaj lahko sproti potroši. Malo bolje je pa z zaslužkom okoli Tnleraid; pa naši rojaki so naseljeni najraje skupaj in menda puščajo zatf boljše kraje. Iz Durango se pride dalje po ozkotirni železnici do MonronS, od tam pa do Delta, Colo., kjer se na¬ haja v bližini prijazna slovenska naselbina Someršet, Colo. O tej sem že zadnjic poročal, ko sem potoval skozi, namreč od Trini - da da do Grand Junction, Colo.; torej od- Neiv Meksike do Utah nekako skozi sredino države Co- lorade. 12 milj oddaljeno od Grand Junction je najti še eno malo slo¬ vensko naselbino Palisades. Tu biva menda pet naših družin, ki lastujejo po večini svoja zemlji - šča in lična domovja; delajo samo ob gotovih časih v bližnjemu pre¬ mogovniku. Po lepo obdelanih vrtnih in drugih nasadih tu okoli obrodijo posebno dobro breskve in jabolka. Sadje iz teh vrtov je skoraj nedosežne vrednosti vsled finega okusa. Kdor goji sadjerejo na umetemnačin, temu se delo le¬ po plačuje. Tu je treba namreč dobro ra¬ zumeti o umnem namakanju suhe zemlje, osobito spomladi, ko za¬ piska uradna vremenska piščal vsakokrat, ko pokaže barometer gotovi pritisk mrzlega zraka, Te¬ čaj gredo kurit naši sadjerejci že preje pripravljene pečice, napol¬ njene s premogom, politim z ne- 1 im kadečim se oljem. Kadeči se c im namreč zabranjuje, da ne po¬ zebe j o spomladi cvetoče mladike drevja. To se mora delati pri vsa¬ kem drugem drevesu, na ta način se odpravlja umetnim potom po- guhonosno slano. Vremenska naznanila dohajajo < bičajno iz državnega vremenske¬ ga urada v Washingtonu, seveda se včasih vremenski prerok zlaže l ot drugod. Trudapolno delo sa- djerevcev se jim pa na jesen bo¬ gato poplačuje, ko razpošiljajo cele vagone okusnega sadja v ra¬ zne NAŠI ZASTOPNIKI. Josip IZ SOLNČNE COLORADE. Piše M. Pogorelc. zini j išče Fh6nix, glasovita glasbe-j božje, sv. apostolov itd. Poleg šola Benedetto Mariello itd. Jkolu mesta leži raztresenih še otokov, katerih najvažnejši so: ,so vita Giudecca, St. Giorgio cerkve sv. Petra se nahaja mestni vrt, v katerem vidimo lep Gari¬ baldijev spomenik v gornjem delu vrta se nahaja izložbena palača za V povečani izdaji N. V. meseca februarja letos sem opisal . naše važne in bolj znamenite slovenske naselbine v solnčnati Coloradi. V izpopolnitev tega spisa navajam tukaj še par črtic, zatem pa sle¬ dijo potopisne črtice iz države Utah. Po glavni progi D. & R. G. že¬ leznice dospe se preko Walsen- burga in Levida do prijazne gor¬ ske naselbine Oak . iew, Colo. Tu se ukvarja kakih 40 Slovencev v premogokopih. Kraj ima zelo ro¬ mantično lego in se prostira ob Vz¬ nožju sneženih gora; od tu pelje pot dalje do Durango, Colo./s pri¬ bližno 100 slovenskimi naseljenci. Po večini delajo po rudotopilni - cah, rovih, je pa najti tu v oko¬ lici tudi nekaj slovenskih kmeto¬ valcev, kajti poljski pridelki tu dobro obrodijo navzlic visoki po¬ vršini nad morsko gladino. Po - sebno dobro obrodi tukaj razno sadje in maline; neka družba raz¬ pošilja iz svoje izdelovalniee daleč naokoli sloveč eoloradsMi mali - novec. Vožnja tu po gorskih soteskah in ovinkih je za potnika kaj pri - jetna. Železniška cesta se vije od tukaj med visokimi hribi dalje do Silvertona in Tuleraida, kjer se nahajajo bogati zlati in drugi ko¬ vinski rudniki. Naših rojakov pre¬ biva v tem kraju le malo. Tam - -kaj gori visoko v hribati strmini najti je kako posamezno kočo, kjer životari kak slovenski rudar, ali pa v družbi s svojim tovari¬ šem podobeu pušeavniku. V me - stu ga je opaziti le ob gotovih pri¬ likah, kamor dospe po opravkih za nakup vsakdanjih potrebščin. Zaslužek okolu Durango in Le¬ vida, Colo., je bolj srednji; delo mnogokrat prestane, tako da se Za Oregon City, Oreg.: Kestnar. Za Mohawk, Mich. in okoPco. Anton Schweiger. Za East Helena, Mont.: Frank Suhadolnik. Za Biwabik, Minn.: Jakob Delak. Za Ely, Minn.: math. L. Kapsh. Za Eveleth, Minn.: John B. Smrekar. Za Chisholm, Minn.: Ant. Mahne. Za Tower in Soudan, Minn.: John Dragovan. Za Gilbert in okolico: Louis Ve¬ sel. Za Greaney, Minn.: Josef Smuk. Za Virginijo in okolico: Frank Hrvatič. Za Hibbing, Kitzville in okolico: Martin černugel. Za Aurora, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: George Bro- zich. Za Crosby, Minn., Tony Prosen. Za Dollar Bay in okolico: John Gestel. Za Calumet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za Yale, Kans., John Homec. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, 111.: Paul Bartel. Za Conemaugh, Pa. in okolico: John Brezovic. Za Claridge, Pa.: John Mlakar. Za Primero, Colo.: Michael Kri¬ vec. Za Somerset, Colo.: Kaiet Erzno¬ žnik. Za Due Pue, 111.: Jos. Omerza, Za Fairchild in Willard, Wis.: Frank Klančar. Za Chicago in Joliek: Joseph Blisch. Novice iz Hrvaške. Čuvaj zopet V Zagrebu. Kralje¬ vi komisar Čuvaj se je vrnil dne 4. t. m. v Zagreb in zopet prevzel svoje posle, Spor med hrvaško vlado in me¬ tom Zagrebom. Med vlado in mestom Zagrebom je nastal spor zaradi zemljišča na, šalati Mesto je odstopilo vladi zemljišče, da zgradi bolnišnico ali tehniko. Ker se pa vlada ni tega držala, tem¬ več odredila zgradbo neke sred¬ nje šole, zahteva mesto odškodni¬ no K 160,000, obenem pa noče dati drugega zemljišča za tehniko, ka¬ kor zahteva vlada. Posledice Čuvajevega režima, Zader, 4. sept. Ogorčenje nad Ču¬ vajevim režimom in zagrebškim procesom traja še vedno po vsi Dalmaciji. V Dubrovniku so se zedinili doslej nasprotujoča si di¬ jaška društva napredna, srbska in pravaška društva k skupni ak¬ ciji proti razmeram na Hrvaškem. Samomor finančnega nadstraž - nika, V Hrtkoveih na Hrvaškem se je ustrelil; finančni nadstraž- nik Cerjak. Nadomestna deželnosborska vo¬ litev. Pri nadomestni deželnozbor- - iki vol it vi dne 2. t. in. v kmečkem volilnem okraju kotorskem je bil izvoljen Srb protopresbiter Ivan /a Thomas, W. Va.: Frank Ko¬ cjan. Za Indianapolis, Ind.; Mih. Pa veli, ml. Za Rock Springs, Wyo. F. S. Tauchar. Za Leadvile, Colo.: John Jane- zich. Za South Range, Mich.: Mike Muhvich. Za Barberton, O., Frank Poje. Za Bridgeport, Ohio: Frank Guna. Za Arona, Pa.: Anton Klanchar. Za Cleveland, Ohio in državo O hio: Karol Bauzon. Za Johnstown, Pa.: Mike Štrukelj Za Lorain, O.: Martin Kodelja. Za La Salle, 111.: Frank Krulc. Za Bingham Canyon, Utah, John Samec. Za Leadville, Colo., Jacktown, Stringtovvn, Bocktown in So. Chicago, Colo., F. W. žužek. Za Barberton, Ohio, Fr. Poje. Za Bingham Canyon, Utah, John Samec. Za Little Falls, N. Y., Mihael.. Klopčič. Za Hollsopple, Pa., Joseph Yamc. Buciu. Proti Turčiji. Več patriotičnih društev, med njimi tudi “Naro- dmi Obrana”, je imela dne 2. sep¬ tembra zborovanja, na katerih so sklenili ostre resolucije, v katerih zahtevajo vojno s Turčijo. Manifest kralja Ferdinanda. — Uradni list z dne 31. avgusta pri¬ občuje manifest kralja Ferdinan¬ da na narod ob priliki 251etnice svojega vladanja. Kralj izraža v manifestu svoje veselje na narav¬ nost čudovitem napredku Bolga¬ rije v zadnjih 25 letih, in povdai- ja izredne zmožnosti bolgarskega naroda, ki so mu zagotovile čast¬ no mesto v civiliziranem svetu. — Obenem zatrjuje, da se čuti sre¬ čen, da je po svojih močeh sodelo¬ val pri tem napredku. NAZNANILO IN PRIPOROCii,o Cenjenim rojakom v Clevelan - du, O., uljudno naznanjamo, da smo poverili zastopstvo za naš list za mesto Cleveland in okolico Mr. Dragotinu Bauzonu, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. D-otičnik bo v kratkem obiskal razne slovenske naselbine gori - označene države, vsled česar ga vsem prav toplo priporočamo. Upravništvo “Nar. Vestnika.” PRISTOPAJTE K PODPOR HIM DRUŠTVAM IN JEDNO TAM!... Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE., DULUTH, blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer: od 50c do $1.50 na dan od sobe. NAROČITE SE NA “NARODNI VESTNIK”, First State Bani of A!bany, Minn. Edina in najstarejša slovenska danka v sredni Mini) estl GEO. M. SCHAEFER, predsednik. PETER KRAKER, podpredseri ANDREJ PETERNEL, blagajnik. JOHN WERTIN, JOHN WELLENSTE1N, J' Plačujemo po 3 odst. obresti na hranlj ne vloge za 6 mesecev, in po 4°| 0 za l e | 0 Pošiljamo denar v staro domovino; n rori jamo parobrodne listke zanesljivih dru^ Seznanile se z nami ter se prepričajte o solidni in ceni postrežbi nasproti ie 111111 iPji s e ) e Kad*, ^V eS te # al ' s eJv M ! pa J „14* r «l»k m 3E 30 KUPUJTE LISTU. PRI TRGOVCIH, KI OGLAšUJEJOvT' “Look Out! You’d better take čare of 'Vburself” Glavobol, bolečine v grlu, v prsih in straneh, slabe žleza in drugi znaki prehlade ne bodo imeli nevarnih po¬ sledic, če bodete rabili Dr. Richterjev Fain-Expeller predpisih, ki so omotu. 25c. in 50c. steklenice' Čuvajte se ponaredb K natisnjeni tl m pazit« \'fk , 0 ° zl ’ e r! , vie'» m wi Inlebi” 1 " 6 i e , iKtf pr< Tam vl L kakor F P "p; i „*1 p»p» ld sidro in naše ime 74-80 VVASHINGTON STREET, NEW TOBK, H, J. Dr. Richterjeve Congo Pilule olalš.k (‘^5c. ali 50c.) J J _ _____ . ___ V b* K V P NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska § V v s? ge, V V g 4 W ste, V ste, V V ste, ste. V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 BJ4.5 milijonov kron, Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300.000 kron. j ste, T ste. V « obrestuje po 4” °|o brez Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar k na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in n« kako drugo manjvarno “šparkašo”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. M** se mn * trivi in nežno!« * inoni. lastnik _ pogledal je blag« jlo in sedaj 1 zaspal; vid. jako, ker se je ^ Naenkrat p ■ Rahela. Rahela ali nisem že do 1 pP Ali ne smem i bj mi hočeš, ker ta h * skriva pod t.vo, 4ni se premetaval Naenkrat skoči p sost! Daroval sen I naš oče Abraha ■v preroka je nad i hiusem mu dal mo IHIEHB Janez LAINfi BARDWARE C«. b ELY v Minn. Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNlZJE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. _ r °2nati lopi . • 0t r a Prikin Lr lock Holmes S au ! k °m sem § e» va. ^ s v ktor ije. ”sree než „ 0 ni bil« T ' • a btouis. Je Padel »nlnlti Ge se nahajate v obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. na Hibbingu stopite v Millerjevo restavraciji se nahaja v Hibbing hotelo. Chestnot m Če ste Ge ste na Virginiji pa ravno tako na ali ni priznana resnica, da je najbolje in SCHLITZ-EVO PIVO , iz^Mihvaukee, Wis.? Vsled svoje izbornosti zaslovi 0 le«č na ojioli. r (o5 j ** Cenjenim rojakom Slovencem in bratom H 1 '* znan jam, da imam jaz veliko zalogo SCHLITZ e vedno na razpolago gostilničarjem in drugemu 0 Chisholma ter okolice. — Postrežba točna. Za obilna naročila se vljudno priporoča . -o, 5 0l «ite!’ Sh er .s« lob as a ’ »H t ^ zelo :.' p °v este Jtaboth 'Sk H'° m ’ lob, 'asa lo tin H 1 to 1 bi 'ti oj h Qtvi Je bij. 1«! hov, 'Vpj, * io jg 1 “e i Kfff v St ;>te Na Vi LOUIS KMETT, MS L. 207 Central Ave., Telefon: 61. M*«, Chis hol* 0 ’*/' _ *° l). c a‘ ' ka v to F> iazp "n 0l> k 1 ''ai .li S' •v r J 'l i ■ "0 % »1 Dekle z biseri. Angleško spisal H. R. Haggart. — Prevel J. M. “n, to, (Dalje.) Predno je minul teden, so bili Judje, ki so zakrivili to tatvino, v •ji j u S odba se je glasila, da izgube vse imetje Kalebpvega očeta in Je svoje povrhu. Flor je izročil Kalebov del očetovega imetja tem rajši, ker je sam pri tem najboljše opravil in ker je videl v Kalebu zmožnega in drznega človeka, ki ga morda kedaj še dobro porabi za s voje namene. Tako se je Kaleb čudovito hitro opomogel; bil je v kratkem ugle- * den in bogat. Zanj res še ni bilo vseh dni konec! J V DESETO POGLAVJE. Benom. Nekaj meseeev pozneje je Kaleb oblečen v kožuhovino in škrla ■ Kt a st plašč, dobro oborožen v spremstvu sužnjev na krasnem konju i B topil iz ozidja jeruzalemskega mesta. Onstran Damaških vrat se fvstavi in se ozre nazaj na prekrasno mesto. Večna škoda, da takemu mestu gospoduje rimski tujec!” vz¬ klikne Kaleb. ‘‘Pregnati je treba Rimljane in tedaj bi se lepo vla¬ dalo v tem mestu.” Kaleb je imel visoke misli, kakor se razvidi iz teh njegovih besedi, il je bogat in ugleden, a s tem še ni bil zadovoljen. Kaj mu hoče Samo denar? Časti, slave, vlade si je želelo njegovo strastno srce. Kaleb je bil na potu v Tir na svoja posestva. Imel je pa še drug namen. Tam v Tiru je stanoval stari Jud Benoni, ki je bil Mirijamin vitari oče, kakor je pred leti zvedel. In s tem Benoni jem je želel go¬ voriti. m V prostorni lepi vrtni lopi ene izmed naj krasne jših palač v Tiru Ldel je neko popoldne star mož. Bil je zavit v dragocen kožuhast 1 Oči so se mu svetile kakor ogenj, nos je imel zakrivljen, lasje io bili sivi in nežnobela brada mu je dičila resen obraz. ' I Benoni, lastnik te palače, je po končanem opravilu onega dne — pregledal je blago, ki ga je ladja pripeljala iz Egipta — povžil ivoje kosilo in sedaj počival v vrtni lopi. Naslonil se je na naslonjaču i kmalu zaspal; videti pa je bilo, da ima nemirne sanje; vsaj zdelo je tako, ker se je obračal z ene strani drugo, mrmral in mahal jokania. Naenkrat plane pokonci in zakriči: “Rahela, Rahela! Zakaj mi ne daš miru v spanju? Oh, otrok fcoj, ali nisem že dovolj trpel? Ali mi moraš vedno še očitati moj (reh? Ali ne smem niti na solncu tukaj mirno zatisniti svojih oči? ta j mi hočeš, ker tako gosto prihajaš? Ne, to nisi ti, moj greh je, 1 se skriva pod tvojo postavo!” in Benoni si je z rokama zakril > (Krajilbraz, se premetaval po naslonjaču in glasno stokal. Naenkrat skoči pokonci. “To ni bil greh,” je rekel, “to je bila umni«, jolžnost! Daroval sem jo razsrjenemu veličanstvu Jehove, kakor je m 'tor* )tel naš oče Abraham žrtvovati Izaka,, toda prokletstvo onega, kri- 5 ga preroka je nad menoj. Demas, ta pes, se je splazil v mojo hišo Sjaz sem mu dal mojo hčer za ženo, ker ga. je ljubila. Tako me je Da ! Toda meč on poplačal, izdajalec in jaz — jaz sem plačal n J , h‘ L je zadel dva vratova. On bi bil maral trpeti, ni sn u on (c lui.^ O, | Rahela, moja zgubljena hči Rahela, odpusti uii to, ti, « počivaš naj dnu morja, odpusti mi! Jaz ne morem prenašati te i i\o,p i ou. bi ar sem, Rahela ,star in slaboten.” ; . Nato vstopi arabski vratar, sijajno opravljen m oborožen z veli¬ kim mečem, in ko vidi, da njegov gospodar ne spi, se g o loko pri¬ kloni. “Kaj pa, je?” vpraša Benoni. “Gospod, mlad človek z imenom Kaleh želi govoriti z vami. “Kaleb? Tega imena ne poznam," odvrne Benoni: “Stoj, mo¬ rebiti je to Hilijelov sin, ki mu je rimski namestnik, — pri tej be¬ sedi se je obrnil in, pljunil na tla žen ja. Čul sem, da pride in prevzame pelji ga notri.” “Sluga sem,” je rekel Benoni resno in vljudno, ko je vstopil Kaleb, lep, mlad in fino oblečen. “Kaj želiš?” “Jaz sem sin Hilijela, ki je pred več leti tako nesrečno umrl v Jeruzalemu. Gotovo si slišal kaj o tem?” “Da,” reče Benoni in pozorno motri svojega obiskovalca. "Do¬ bro sem poznal Hilijela — razumen človek .je bil, ki se je pa dal vse¬ eno v jeti v nastavljeno past. Ti si torej njegov sin. V obraz si mu prav podoben, skoro bi dejal, da stoji sam Hilijel pred menoj.” “Ponošeni sem na tvoje besede,” odgovori Kaleb, dasi mu je bilo znano, da, med Benonijem in njegovim očetom ni bilo pravega prijateljstva, — “Znano ti je,” je pristavil, “da so se nekateri naši ljudje polastili moje dedščine, ki sem jo sedaj dobil nazaj — vsaj nekaj! ’ ’ “Po namestniku Flora, kaj ne, ki je radi tega zaprl več Judov v ječo — med njimi tudi nekaj nedolžnih.” “Prav glede Flora prihajam k tebi. Rimljan si je pridržal boljšo polovico mojega premoženja,” in Kaleb je vzdihnil in srdito pogledal “Srečen si, da si ni vsega pridržal.” “Jaz sem vzrastel v puščavi, daleč od mest in ljudi,” je rekel Kaleb. “Ali ni nobene postave, da bi se mogel upreti taki krivici?” “Nobene,” reče Benoni. “Rimski državljani imajo pravico, Ju clje pa samo dolžnost. Pameten bodi in zadovolji se s polovico, ki jo imaš. Sicer ti pa jaz ne moreni nič svetovati, zato mi manjka ugleda, jaz sem le star, navaden trgovec, brez veljave.” , Kaleb je bil potrt. “Zdi se, da so za Jude časi budi,” je rekel. “No, zadovoljiti se moram in skušal bodem stvar pozabiti.” “Bodi zadovoljen in skušaj, da se'okrepiš zoper svoje sovraž¬ nike,” odgovori Benoni. “Ti si bil ubog, sedaj-si pa bogat; zahvali Boga za to.” “Noč in, dan Ga zahvaljujem,” odvrne Kaleb. “Ali misliš stanovati v Hezronovi —- sedaj tvoji hiši?” vpraša Benoni. “Da, za nekaj časa, dokler ne najdem najemnika. Nisem vajen mest; vse mi je pretesno in prešunino.” “Kje si bil vzgojen?” , “Med Esenci pri Jerihi. Vendar jaz nisem Esenee — ta vera mi ni ugajala; držim se vere svojih očetov.” “Mnogo je ljudi, ki so slabši od Esencev,” odvrne Benoni. “Brat moje ranjke žene je tudi Esenee, dobrosrčen bedak, ki mu je ime Iti- jel; gotovo si ga poznal.” “O, da, poznani ga dobro. On je eden izmed upraviteljev in va¬ ruh svoje pravnukinje Miri jam.” Pri teh besedah se starec strese, prebledi in sapa mu zaStanee. (Dalje prihodnjič.) Probate Court Notices. :b n • Order Limiting Time to File Claims, and for Hearing Thereon. STATE OF MINNESOTA, C,um ty of St. Louis, ss. In Probate Court. In the Mattel’ of the .Estate of Peter Smolčich, Decadent. . Letters of administration lniv : mg been granted to Peter Rada - kovich. IT IS ORDERED, That the KOVALI, & SON, ELY, MINN. “pomagal do očetovega premo- time within which ali creditors of veliko hišo na obrežju. Pri- the above named decedent may prese.nt claims against liis estete in this court ace n ® i pT6inot6‘ k sti 50 mili' i milil , MKUH Janez Klobasa, španski kralj. bo (Dalje.) “V rožnati lopi —” Klobasa je prikimal. Sherlock Holmes je pogledal na uro. “To vendar ni mogoče! red trenutkom sem še govoril z gospodično Louiso, napravlja se za fedališče.” In čelo se mu je pooblačilo. Da, orhideje, to je parfum •aljice Viktorije..,. I “Nesrečnež,” je zavpil sicer vedno tako mirni Sherlock Hol- p, “to ni bila Louisa!” i “Ni — bila Louisa?” Lebiček je pogledal debelo. “Kdo pa — V' • .tj pl “Kraljica je bila, vi, vi, vi vi vi vi — Klobasa! Sam zlodej vas je IN sel tja V rožnato lopo.” Klobasa je padel kakor brez duha na divan, oči in usta odprta steza j. “Zato —’ “Molčite!” Sherlock Holmes je osorno hodil po s^bi. Kaj ta- a se mu mora zgoditi, njemu! Škandal! “Kaj pa ona,'” se je vsta pred Klobaso, “ali ni nič spoznala?” Klobasa je odkimal z glavo. “To je res čudna štorija! Morani za kraljico, da stvari ne izda. Kralj je zelo ljubosumen in dal bi vas na mestu obesiti. Vi seveda ^ Ipčl' ne poveste nikomur ničesar!” 1 In Sherlock Holmes je odhitel. slednika brezdvomen. Kako lahko bi tu mogli nastati prepiri glede pravosti bodočega princa in glede prestoionasledstva! Na srečo je kraljica smatrala epizodo v rožnati lopi s humori¬ stične strani, kakor malo pikantno izpremembo svoje zakonske idile in ni bila nikakor nezadovoljna. Vs"e ženske ljubijo tajnostne in avan- turske pripetljaje, in Sherlock Holmes je opazil, da se kraljica za go¬ spoda Klobaso zelo zanima. I no ženske! Nji sami je seveda tudi bilo na tem, da bi kralj ničesar ne zve¬ del, in rdeče rože v lopi so tudi molčale. Drugih prič pa ni bilo. Da bi se pa zagotovil pred možnostjo nadaljnih zapletljajev, je Sherlock Holmes hitro doigral svojo vlogo posredovalca — tudi v tem je,bil mojster. Nekega krasnega večera so videle rože v lopi Janeza Klobaso pri nogah gospodične Louise in so slišale slovensko-špansko-angteško- franeosko izpoved ljubezni. Spet se je širil po zraku mamljivi vonj oleandrov in nočnih /vijolic, španske muhe so brenčale še zapeljiveje nego takrat in slavčki so navdušeno žvrgoleli. Listi ognjenih rož so padali na srečo blaženih zaljubljencev, Janeza Klobase in gospodične, to pot resnične gospodične Louise. be, and the same herebv is, limited to six moriths from and after the date hereof; and that the llth day of' lVlareh 1913, at ten Veloek A. M., in the Probate Court Rooms at the Court House at Duluth in said County, be, and the same herebv is, fixed and appointed as the t ime and plače for hearing upon the examination, adjustment and ai- lovvance of such claims as sinilI be presented within the time afore- said. Let notice nereoi oe given by be publication of this order in the Narodni Vestnik (National Herald), as provided by law. Dated, Duluth, Mirin., Septem¬ ber Hb. 1912. Bv the Court, S. W. GILITN Jndge of Probate. (Seal Probate Court, St. Louis Co., Mirin.) Narodni Vestnik. Sept. 12, 19, 26. AUSTRO-AMERIGANA PAR0BR0DNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobra kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se sovore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF L, MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za, vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHEL PS BROS. & CO., General Agents, 2 Washington St., New York, se G R O C E R S J s K A I N MANUFAKTURNA TRGOVINA Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi veliko izbero GliOCEKiJ - SKEGA in MANUFAKTURNEGA blaga, ter se priporočamo cenj. odjemalcem za blago - hotno naklonjenost. Za sveže in dobro blago jamčimo. Cene nizke. Poskusite in se prepričajte o resničnosti. V POSLOPJU SARTORI, BROS. ELY, MINN. . & '5* * * USU * JOSIP SCHARABON, ►P BLIZU UITION POSTAJE. 415 West Michigan St., DULUTH, Minn. KADAR PRIDETE V DULUTH, POSETITE ME. ZAGOTAVLJAM VAM IZVRSTNO PO- : : STREŽBO V MOJI GOSTILNI. : : [Pošiljam denar y staro domovino PO SVETOVNO ZNANI BANKI KNAUTH, : : : NACHOD & KUEHNE. : : : Prodajam parobrodne in železniške listke. ►P * * 2EZ2ZZjIi ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. Village Llvery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Math. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! PETO POGLAVJE. Trideset atentatov. — Dogodek z moko. — Dogodek s tridesetrmi konjskimi silami. — Dogodek s telegrafijo brez žice. — Dogodek s kranjskimi žganci. — Dogodek s termitom. — Klobasa v Londonu, v Klobasa je žalostno čepel na divanu. Razmišljal je o podrobno- i« in svoje ljubezenske aventure in čemdalje jasneje mu je bilo, da to resnici ni mogla biti gospodična, Louisa. Tako drzno bi ona ne bila Jpala. Ne, to je bila izkušena gospa.... J "Torej pomota,” je vzdihnil. “Ali lepo je vendar bilo,” je pri- Fil za trenotek. la filozofiral je v svoji preprosti pameti: Pravzaprav nisem gre- fv'I Obe sta enako lepi, ljubeznjivi, kako naj ju razločim? V pri¬ čuje najprej povprašam: Ali ste vi? In da bi ne bilo pomote, do- |l 1 ) 1 “ M, r lm : to sem, prosim jaz. Drugače ne pojde. Ampak lepo je bilo. I T-» .ti • •• » I Tl TV T _* _ „ M J Iz njegovih sanjarij ga je prebudila gospodična Louisa — zdaj „j,P lla v resnici ona. Imela je krasno toaleto. 1 ‘No, ali se vi ne napravljate za gledališče?” Klobasa jo je ogledoval in iskal na nji razlike med njo in kraljico. im °goče, podobnost je bila. čudovita. "Ali ste vi to?” _ "Kaj?” I “Ali ste vi to?” | i ® eve da sem jaz.” f i (( * a jaz, jaz sem tudi ja,z.” I No, to vidim. Kako se mi prilaga ta obleka? Ali nisem ka- r kraljica?” ufi T)a, kakor kraljica,” je rekel Klobasa kakor v sanjah. * * * | Slavnega detektiva, je zelo jezila ljubezenska dogodbica Janeza Pbase s špansko kraljico. Bilo je prvič, da se mu je v njegovi obrti | e M ma ler. Stvar bi imela lahko neprijetne posledice. Na eni b il kralj v svojo mlado ženo še vedno zaljubljen do ušes in ,otovo trpel, da. bi mu hodil v zelje — Janez Klobasa. Na drugi Pa na Španskem strogo gledajo na to, da je izvor prestolona- sl \7A Za gospoda Klobaso so nastali dnevi težavnih izkušenj. Naglo se je bližal čas, ko se je imel prvič pojaviti kot španski kralj pred licem Evrope, pred celim svetom, ko je imel prvič izpregovoriti s svo¬ jima kolegoma, kraljem Edvardom angleškim in cesarjem Viljemom nemškim. In ne samo izpregovoriti. V Londonu so se vladarji po¬ svetovati imeli o važnih diplomatičnih in političnih stvareh; to je de¬ la lq Janezu Klobasi velike skrbi. Zaupal je sVoje skrbi Sherlocki! Holmesu. “Jaz sem Slovenec, iz Kurje vasi, gospod Sherlock Holmes, in ne smete pozabiti, da, naš narod zna delati sicer marsikaj, omenjam samo žgance, kislo zelje in kranjske klobase, toda politike ne zna delati Kako naj torej jaz. “Nič ne skrbite,” ga je tolažil Sherlock Holmes, “to je majhna skrb. Jaz vam v Londonu že povem,.kaj je treba storiti.” Pot v London je Janeza Klobaso poučila o mnogih stvareh. Tu šele je spoznal, kako važno vlogo igra pri vsem slavni detektiv in kaj vse mu ima on, Janeza Klobasa, zahvaliti. Prej se mu je vedno zdelo; da ima Sherlock Holmes pri dvoru pravzaprav počitnice. Toda temu bi. bilo tako. Naloga Sherlocka Holmesa ni bila samo skrbeti za osebno var¬ nost kralja — pravzaprav obeh kraljev — ampak je moral vse ure¬ diti tako, da bi javnost in dvor niti ne slutila o atentatih, ki so jih anarhisti nevtrudno in brez prestauka pripravljali. In največ dela je imel Sherlock Holmes ravno s potovanjem na Angleško. Vsled neprestanih ponesrečenih poizkusov razdraženi so sklenili anarhisti pri tem pptovanju španskega kralja prav gotovo spraviti s sveta. Sherlock Holmes je imel o tein zanesljive vesti od svojih detektivov in agentov v Parizu, Londonu in v Švici. Nič manj •nego trideset zavratnih napadov je bilo pripravljenih, in vse te je moral Sherlock Holmes skrivaj preprečiti. “Gospod Klobasa, semtertje bom potreboval vašega sodelovanja. Ne strašite se, vaša naloga bo samo v tem, da me v vsem brez zadrž kov in premislekov poslušate.” (Dalje prihodnjič.) ČE Sl ŽALOSTEN ALI OTOŽEN poseli naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj- novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Ea obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. American Exchange Bank == VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mesta. Pošiljamo denar na vse i strani sveta In prodajamo vozne liste. -J... 3% obresti od vlog. Rojaki na Eiy> Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnite se na JOHN DINSMORE L1VERY TELEFON ŠT. 55 kateri Ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo. Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. : __ Oepostt your Mor.ey in^our, Banke, NAŠA BANKA NAJ BO VAŠA BANKA. Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nasvete in po¬ jasnila v raznih lcupčijskih zadevah vsem onim, ki se obrnejo na nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu po¬ sameznih oseb, tvrdk ali družb. * PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKE. ,i Miners State Ban CMsholm, Minn, FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - MINN. Glavnica ----- $509.000. Preostanek In nerazdeljen dobiček-- $ 1 , 550 . 000 . V to banko vlaga država svoje vrednosti. »te '4 1 Obresti hranilnih vlog se plačujejo od 1 . . 1 P mmk Hss s« i/ 1 Za smeh in kratek čas. TfcS rai i i ir^sssi -" 1 " ^ sssrii .ii. i 1 1 II II i il II II I II 1 I' PISMA Z HOULtiVA^DA. Piše Mike C e g a r e. Tako jo, la k Hot XXXIV. — fant obrača, punca pa Dobrne ali prevrne. Zaroka, vofcet in guci tajinsi, vse 'je fuč; vse. je šlo rakom žvižgat. Oj ti preklicana Ropotarjeva Lihi ti. Rako lepo sem fantaziral,', da se, bom ž njo dobro komendiral; a ta, trošt mi je sedaj eksplodiral, da bom še zanaprej peclarižiral. Baj gaš, tako sem pa že fčrdrisan, na¬ taknjen in ekseajtan. da bi si naj¬ raje kar polovico jezika odščenil — če bi rite ne bolelo. Kdo mi bo seda j vse ekspenzese Ui truhel po vrnil? V našem La Salte hotelu najel sem pod streho že lep fojnič rum zase in' zanjo, k^ , ise i ififip.isHl,.;4a pride tudi sem na va kejšn; ča¬ kal sem jo na vseli dipah in šti - marjih; kdpil sem ji že za prezent Židane štakinze, nov klobuk in 1’vintr kot iž lisičje kože za $85, cel boketelj lilij in -kož, kupil sem ji tudi lepega širhelna Za ježo, pa te¬ ga hudi Mana le ni bilo. No sedaj sem šele zvedel, da je že oddana. Zakaj mi ni to precej povedala, da je že rekla M ja” in da ima že tam v Žuletu svojega desca,:|er fa- miljo! Tako se človek večkrat o- pp§e, $e vČksih ka|ko prehitijo reče. Vaj? metat* vic jj Čila, ali misliš, da'bo Majk Cegare devors Ane ženske tu po Minnesoti okoli vla¬ čil,? Ra jej 1000x nobene. Nazadnje bi mogel še za njenega penžjoni - ranega moža in familjo Ate mente plačevati; ko mi gre še z lastnimi Alp mentj huda? Ne, ne, Čila —■ ti me ze nejboš dobila, če bi se tudi razporočija. Jaz čem dobiti lepe¬ ga, fletne'ga in nedolžnega ko - štminčka,.; svifhartarja, da se maja gliha bolj skupaj pestrih«. Gtj| baj |'ija! Raje se bom poprijel njene te¬ te, če je še ledik in frej, ali pa ka¬ ke švogerne, njene k lizine ali bo- trce. Pravzaprav pa tudi ne gle¬ dam dosti na lepoto, samo da je kaj v banki ali pod palcem. V»f- cet brez cveti ka, slaba je in gren¬ ka, ž dvakratnim “ničem'’ se ne da ničesar drugega narediti ka¬ kor “puf”. Če ima vsaj ie eden izmed novoporočSncev par ja v - žentatčkov, se s tem druge j' polo¬ vici Veliko opomore. Jaz nimam drugega premoženja, kakor pričakovano doto od moje¬ ga strica, ki. v Kaliforniji zlato rudo koplje in žehta. Mislim, da bo njeg. premoženje enkrat name padlo? (Je se pni pa tudi ta vofcet in.jerbšna skisa, se bom dal pa le¬ tos na pečlarski konj venci ji v mont Ani za večnega peelarja vpisati: pristopili bomo k Sel ve¬ šču armi, pa bora ondi boben na¬ prej nosil do hladnega groba. Kaj se če, — živeli bomo itak vsi samo do smrti, potem pa: gut baj, fertik Amen avštajgen Via podzemeljska pordenga! Če- je.‘torej Čilkna teta dobro podkovana;; naj mi precej piše, da se boiti zhal pripravljati; bukvice od banke ali zlittniiio mi pa že lahko t&prej .pošlje, jaz jo vzamem in če je tudi že svit fifti fajf'; samo da še ni oddana. Iz onega mosta, kjer nedaleč od Adams Ave. po Kayal Lokejšen Eve letajo; iz Eveleth«, sem dobil naznanilo, da imajo ondi necega kranjskega eifuta, ki prodaja za¬ prašene rajfelne, hornete za god¬ bo, lepe' Sultane! in Karotovke. I habionilte brez meha — — pitane grlice, eekjnovo seme in druge drobnarije; prodaja vse to na me¬ ro, na kose, na “čez” in na vago. Obiskal ga bom kmalu, ker rabim en cucelj ter hokpinkelček za mo¬ jega mladega Kareta, ki je zagle¬ dat luč pasjega sveta predzadnjo nedeljo rta Ilaju. - P.. S. Ali ve kdo za antores od nekdanje Komarjeve Špeh- ' Rad lu ga zvedel do predpnsta ! Mike Cegare. OGROMNO DELO. Vodstvo Cahadske severne že¬ leznice gradi letos na severnih to¬ čkah novo t r a n s k o r it i 11 e ti t a 1 n o progo. Pri tem ogr.>mnem pod jetju je zaposlenih 28,000 delav¬ cev in 12,000 vprezenih vozov. Za gradnjo nove železnice ob velikih jezerih po zapaduib. pokrajinah se bo izdalo $25,000,000, tu je p; aposlenih 20,000 delavcev. K že dograjeni žcleznišivi prog' se bo letos dovršilo še 2058 milj; skupni stroški nove železnice bo do pa znašali .približno $100,000, 000. _ V okraju Alberta se deia tudi s- polno paro; kajti ondi dela ne preslano 7000 mož in več tiso* vozov. Oddelek te proge bo vo dil do Peace Rivier Lancbng to čke ali najbolj severno na rasem kontingentu, izvzetuši železnice v A laski. Progo do P.razeau pre mogarskega ozemlja i-.e.di 150l delavcev in 800 vprežnih vozov. Ženska — učiteljica vojakov. Vojaški gubernator v Parizu general Dalstein, je nastavil žen slep, gospo Lagardelle za učitelji¬ co vojakov. Gospa Lagardelle je namreč izumila neko novo me - to lo, po kateri se analfabeti (lju¬ dje, ki ne znajo niti citati niti pi¬ sati) jako lahko in hitro nauči citati in pisati. . Gospa Lagardell je že začela s poukom vojakov a nalfabetov. V njenih rokah je oi ganizaeija vseh šol, ki se imaji vstanoviti za francosko vojaštvo m n « ti H n a n ti 8 13 M sa Don’t Forget TO INCLUDE WITH THE OTHER GOOD THINGS YOU PACK INYOUR PICNIC BASKET IT WILL GREATLY ADD TO THE PLEASURE OF YOUR OUTING “Leads themAll” Tirno. Iiumni Brewing Co. ST. PADI, MINK. I t I l r i v s i e K 8 B K E K B B E E a E It K i i b i m Nadaljevanje 5. strani. Na tem shodu spreje ta je bi h; | tudi sledeča resolucija, katero po j dajarno tu dobesedno: . RESOLUC _ x, j sprejet a dne 15. septembra 1912 i na občnem shodu, kateri se je vr-1 šil na povabilo Pripravljalnega i odbora Slovenske Sirotišnice ali i Sanitarij«, v Narodni Dvorani na j Center ulici in 18. cesti, v Chica- j go, Illinois. 1. Ker ima že dandanes skoro vsak narod v Ameriki svoje na¬ rodne zavode in zavetišča, samo naš slovenski narod še ne; 2. ker smo Slovenci v Ameriki večinoma sami proletarci in smo kot taki odvisni od kapitalistične¬ ga razreda in svojih zdravih in žu ljavih rok in kot taki si nismo v svesti našega bodočega obstoja in tudi ne vemo, kaj se bo zgodilo z našimi potomci in z nami samimi a ko se poškodujemo in postanem« stari in onemogli; 3. Ker smo prepričani, da j. nas Slovencev v Ameriki toliko da tvorimo vel i k del ameriškega naroda, a smo kljub temu tako rekoč nepoznani in to le vsled te ga, ker smo' zaostali za drugim : narodi, ker smo bil do sedaj ne složni, ne samo v političnem, ver škem, narodnem, ampak tudi \ družabnem prepričanju oziroma stališču; 4. ker spoznavamo, da v slog; je moč in da v združenju podpor nih organizacij nam je zagotov ijeno važno mesto med splošnost jo, kakor tudi naš obstoj, kot na¬ rod in 5. ’ ker srno konecno prepričani la morajo naše, slovenske siroti n onemogli iskati miloščine pr tujjh dobrodelnih zavodih, kjei pa niso tako gostoljubno sprejeti cot bi bili, če bi se obrnili ha de aač dobrodelen, zavod, zato hod. tklenjeno: 1. da se dela na to. da se slo¬ venski narod v Ameriki zedini, da e kar naj več .mogoče zbližajo slo¬ venske podporne organizacije r larodnem, družabnem in gospo tarskem ozliru; 2. da slovenski narod v Aiuei-i ci vstanovi potrebne narodne za¬ vode, v prvi vrsti Slovensko Siro išnieo ali Sanitarij, to je narod 10 za vetišče: za onemogle, stare il irote in da se v ta namen zaiu- eresira vse slovenske podporni rganizacije, tla delujejo na to ii. pomagajo zgraditi in vzdrževati ak naroden zavod, na popolnom: rarodni dobrodelni podlagi. 3. da se pričeta propaganda v vrho vstanovitve prepotrebnega avoda s vso vnemo nadaljuje, cakor tudi pobiranje mi lodarov n drugih doneskov; 4. da se zedinijo vsi viovenski asniki v Ameriki in delujejo rezplačno za vresničenje te bla e ideje in 5. da se naprosi konvencijo Slo¬ venske Narodne Podporne Jedno- e, ki sedaj zboruje v Mihvaukee, a ista stori prvi uradni korak za združenje vseh slovenskih pod¬ pornih organizacij, da zastopniki velike množine slovenskega naro- i v Ameriki ukrepajo glede vsta¬ novitve omenjenega zavoda in da ■ pridruži drugim podpornim im¬ unizacijam, ki so se že izrekle odpravljenim. za pomoč pri izvr- itvi te blage in za narod kakcu udi za organizacije prepotrebne n koristne ideje. Nadalje bodi sklenjeno, da se pošlje en iztis te resolucije na kon- encijo S. N, P. Jednote v Mil- ,-aukee in na glavne odbore vseh lovenskih podpornih organizacij, akor tudi na vse slovenske časo¬ pise v Amei-iki, za brezplačno pri- bčitev. A. H. Skubic, tajnik shoda. Arnold & Pickeiing ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela Društvene vesti. DRUŠTVO SV. PETRA, ŠT. 20, 3. H. ZVEZE, EVELETH, Minn. To društvo spada pod Slovensko Hrvatsko Zvezo, Calumet, Mich. Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Max Sti- petičevi dvorani ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slo vence in Hjvate. , Slovensko-Hrvatska Zveza zavaiu je vsakega člana za svoto $800.01 smrtnice, ter plačuje: Za izgubo eni roke za pestjo $300.00; za izgubo etn noge pod členkom $300.00; za em oko $150.00; za izgubo polovico stop; aa eni nogi $150.00; za izgubo trel prstov do tretjega členka na eni rok $150.00; za izgubo obeli rok $800.00 za izgubo obeli nog $800.00; za izgu bo obeh očes $ 3 oo.oo. Društvo plačuje $20.00 bolnišk. podpore na -mesec; po preteku ses mesecev prevzame Zveza bolneg. uda za izplačilo podpore za dobo po¬ leta po $20.00 na mesec. — Rojaki Pridno pristopajte k temu društvu, 1 Slovensko- H r vat ski Zvezi, kajti si gurni ste, da vam društvo, kakor tur’ Zveza, natanko izplača podporo o! času bolezni in v slučaju smrti smrt nino vašim dedičem. Za natančnejša pojasnila se obrni te na - tajnika: John Agnich, 41 Grand Ave., Eveleth, Minn. Uradniki društva sv- Petra, št. 2; S. H. Zveze, Eveleth, Minn.: Pred -ednik: Frank Kochevar; podpred sednik: Ivan Lenič; I. tajnik: Joh> Agnich; II. tajnik: Anton Kochevat blagajnik: John Shutte; zastopnik Prank Brozich; bolniški obiskovale’ Frank Longar, Andrew Germ' Fran Jarc in Frank Drobnik. JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800, Angležinje ss« županje. iNa Angleškem so tri ženske žu¬ panje. Županja mesta Aldes- burgh, ki ima 2500 prebivalcev, .je doktorica medicine ga. Garott Anderson. Mesto Oldham si je iz¬ volilo /n županjo ugledno in bo¬ gato posestnico go. Legs, ki je znana kgt izvrstna govornica. V mali občini Itmmn v Walcsu pa županuju gdč, Filip Morgan, vne¬ ta pristašinja antialkoholnega gi¬ banja. Ko je zasedla županski sto¬ ječ, je takoj prepovedala uživanje opojnih pijač pri vseh občinskih slavnostih in je uradnikom dovo¬ lila kaditi le na slavnostih. DRUŽTVO SV. CIRILA IN METODA. Štev. 1, J. S. K. Jednote. Je najstarejše slovensko podporn društvo Jugoslovanske Katol. Jedno te v Elyj Minn. Redne seje društva se vršijo vsa ko prvo nedeljo no 20-tint v mesec v Jos. Skaletovi dvorani ob 2. uri po¬ poldne. Društvo vljudno vabi za pristoj vse Slovane. Zavarujejo se lahko z smrtnico od $500.00 do $1000.00, z bolno nodporo do $420.00,. za izgub roke ali noge $400.00, za izgubo obe rok ali obeli nog, ali ene roke in en loge $800.00, za izgubo enega očes p200.00.riu obeh očes pa $ 3 oo.oo. Ra\ 10 tako’ še plača popolna podpor “800.00 za popolno onemoglost vsle akoršnekbli ponesrečbe. Društvo sprejema moške in žensk y oba oddelka šmrtnine. Rojaki, boljšega društva .si ne m; ete misliti, ki bi vam plačalo tolik mdpor; društvo je združeno z J. . c Jednoto, ki posluje po popolnom arneni sistemu, tako ua se za vaš iodpore lahko popolnoma zaneseti 'a nadaljna pojasnila se je obrniti Josip Spreitzer, predsednik, Box 97. John Matkovich, tajnik, Box 77. , jos. J. Peshell, blauajnik. Štefan Banovec, zastopnik, Box 7. Jos. Sikonja, boln. načelnik, Bo>: 251 Vsi na Ely, Minn. Prvo Slovensko Borštnarsko podporno družtvo Sv. Frančiška štev. 1027. Catholic order of Foresters. Ely - Minn. Se priporoča vsem Slovencem z- obilen pristop. Vsak, kateri zaniore zraven slo venskih Jednot držati še eno Jednote bi moral biti član našega društva kjer bi se marsikaj lepega naučil. Barštnarska društva imajo lep o brednik, po katerem vodijo svoje se jT in iz katerega se lahko vsak na uči lepe dostojnosti pri društveni sejali. Društvo sv. Frančiška obreduj« popolnoma v slovenskem jeziku ta ko, da je Vsakemu rojaku umljivo. Pri nas se lahko zavaruje za bobu 'ko podporo po $20.00 na .mesec i za smrtnico za $500.00, $1000.00 a’ $2000. S‘‘je se vršijo vsako četrto nedelj- v mesecu v Gleason dvorani ob 8 . u zvečer. -— Za nadaljna pojasnila s c obrniti na: Paul Bukovec, C. R. Joseph Schtveiger, V. C. P. Leonard Slahodnik, F. S. John Matkovich, R. S. Marko Pluth, jr.. T. K. John Tomshich, S. C. Slov. podp, društvo sv. Janeza Krst., št. 112, v Kittzville (Hibbing, Minn.). vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vr.se vsako pr v o nedeljo po dvaj¬ setini v mesecu in sicer v prosto rih M. Chernugelna, Kittzville Minn., ob 2. uri popoldne. Pri zad n, ? 1 v s ®R sklenilo društvo, dr plačuje članom, opravičenim de podpore, 80c dnevno, ali $24 n; mesec. Odborniki: Frank Gornik, nre-l sodnik, Rlijž Gorše, podpredsed - i’i -1 1 " la l'tijj < 'hernugel. box 509, ilibbing,-Jdjun.. I. tajnik, Audrei IjZanic, 1|. tajnik, Andrej Divjak, zastopnik, Marko Majerle, blagaj- pujj gospodarski odbor: Ferdo Rausel , J ol ju filojior, Anton Koče¬ var; bolniški odbornik; Anton Kiknbep.. ...... Odbor- Loti na Steel Plantu! Ti loti se nahajajo blizu velikih United States Steel Co. jeklenih tovarn na minnesotski strani (ne pa na Wiseonsin strani, kjer ni to¬ varn) in se prodajajo sedaj rapi- dno ali za med. Ako hočete narediti sedaj do bro kupčijo in dobiček, ki se pri tem obeta, se morate požuriti. Sedaj že dela pri družbi 1800 mož, ki zaslužijo od $2 do $5 dnev¬ no; nastavilo se bo pa še nadalj- nih 3—400 delavcev v kratkem. Vredno $5.00. Izrežite ta oglas in ga pokažite nam pri morebitnem nakupu lote; dali vam bomo zanj $5.00 kredita, s činiur lahko pokrijete potne stroške v Duluth in nazaj. Cene lotov so različne, od $275 do $1000. Dobite jih lahko pod ja¬ ko ugodnimi pogoji; $50 v goto¬ vini kot naplačilo, ostanek pa \ mesečnih obrokih po $40, $15 in $20. Dosedaj se je zgradilo že 2' hiš, upoštevši hotele, grocerijsl« prodajalne, mesnice, gostilne ii “boarding” hiše, napolnjene s t.o karniškimi delavci na Steel Plan tu. Prosta vožnja z avtomobilon do Steel Planta vsak dan ter ot nedeljah. Referenca: Jos. Scharabon. ALPRRED W. KU£HNOW, 403-4 Columbia Building, Duluth, Minn. lllillilili SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIA ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA 7 VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. 11111181111 Frank Gonže javni notar CHISHOLM - MINN. Ipravlja vsa notarska dela. Do bite me pri Miners State banki. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna TAJSTAREJŠI SLOVENSK’ TRGOVEC V MINNESOTI PRIHRANIM VAM .DENAP NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! Priporočilo. Cenjenim rojakom v Eveleth ii okolici se priporoča za razn, stavbena dela bodisi pri novi; gradbah ali popravah. Dela izvi šujem solidno ter po nizkih ci ah. JOSIP INTIHAR slovenski zidar 206 Monroe St. Eveleth, Minn. Kadar se mudite v Du- luthu in iščete morda zdravniške polno či zglasite se pri znanem ter iz kušenem zdravniku Dr. C. J. VVallace 14 W. Superior St, v poslopju Fi- delity Bldg. soba 401. Zdravniške ure vsak dan od 11 dop. do 4 uro pop. izvzemši ne¬ delj. Zdravi raznovrstne bolezni na, krvj, dalje vse notranje in zu¬ nanje bolezni. Posebno pozornost daje pri leče n ju ran in izdiranju *ob. 1 M a Paneiilovlch & Co. 529 West F^ich. St. v | Svoji k svojim! ' LK! ZlaS Jv Ca pJNigovfrr, a mulo sse i\Tl tn'0,en!u i-* i’j?vršiil y Zrn. se pri itas K wjjiie i>i*i »ja« Siilk&rie l Sl izvrši«« iišiade. V vsciii vam hočemo njoslfečs hi t Ul1 j L^l žL&fisii' piTdfeile v liGiiiii*, obiščltte rass i*» §■«; jj uti|iI-e«;4 vas storili in taferaf bodefe s-saii reltih dviimo se? ’ VI * i i iJJ _ Svoji h s v o I i m * PSžite na napis i bs v of salooiV’ sie “Poijsi,;*' je* E ik, First • National Bank' EVELETH, MINN. ’ Najstarejša narodna Iranka na Mesaba li an KAPITAL IN PREOSTANEK $122.000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo ponaJ«iiju, ccna L Pa rob rod ni i isti za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto =11 * 1 v g' ^'tri 1^. ulic* .'rikl» v ® lC . Ji M 1 inf n 1*1 ki J apr« dse ' fckeh'.... Jli* 1 ' 4oP diii F- VB’ so iz fin 1 DRUŠTVA, TRGOVCI, OBRTNIKI! VPRAŠAJTE Z\ IN VZORCE TISKOVIN PRI NARODNEM VESTNIKU DNO ISTE KJE DRUGJE NAROČITE. j taJ” , p» r - r 'i( K” he W’- kar, za| F’ 1 ;. Karol ?o . j, porot”’. • konve” 0 ’^ ' .^glasilo Je J” UU za p: doloee” 1 ’ 7 Caln” 1 John B. Smrekar Real Eslaie and Insurance Agersc 308 GRANT AVE. .Telefon 232 L 1 polotilo se J« t«' ti znaša, i» e s ■M člana, in i razdeljen sl" i fond 45c. posk° (minski 5c, reze EVELETH, MINN, ^ tisk0Vn: centov. J* Vam preskrbi najbolj zanesljivo zavarovalnino proti ogim ker zastopa najboljše družbe. Pošilja denar v staro doaio vino, opravlja vsa notarska dela za Ameriko in staro d,n,, vino. Rojaki, obrnite se na svojega rojaka kadar kaj r«!«'* \^SVOJI K SVOJIM! . Gospodarji k gospodinje! . Če rabile Iiišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročile rsii svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, yam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošto, PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROSNE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn Brewing & Malting Ci Duluth, Minil. Na zborovanju s« V.---, predlog, da s- jmsrja 1913 v Cl v prilog Sl " . K tej seji zastopniki razni! lih organizacij mssih listov. -Tretjo nedeljo dne ŽO.-cktob Clevelandu, Ohi< »vodom pola htmna nove slo boa, Y to s vrh o lni odbor vs **ka in hrvaška ^ udeležila velike ^ ra« v • ^«eem dan. ■" bl 'ko bolj usp o svrho več w Da V 5 ’ m ' m biroja r , teren ”i je r 1 Colo J-jMikml. p ok *. “ 3Te , Gr osup mka j zap K* J ^ : k i er Pa STMal k t KtuJ b °4e do SdJaek aj P( lii • • • • Je dni ‘zine. Vari najboljšo in rojakom dobro znano pi” v steklenicah pod imenom „REX :: tudi pivo v sodčkih. FRANK TRAMPUŠU, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, ' J ®tna n j« n pol Miim,-..,,. P° v ed a ‘e« t» k Ski ' V gostih SVS. F. SKALA, agent za u Pabsl st iVSlIwaukee i * 1 “Peoples 6 *, Duluth p^ 0. * s s * * s s m •Ti Fina zaloga domačih in importiranih pij a ” vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. m Se nljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v S m siil !e ELY, MiNN. Telephone No 52. k u, le S, ’et a ii K, .as 'av , oio »*0 aSki , , . Vo ‘3i , C l- 5 Siva ' j *Si , 1 “K 'No * !