35. številka. V Trstu, v sredo I. maja 1889. Tečaj XIV. „EDINOST" izhftja dvakrat na teden, vsako Bredo in soboto ob 1. uri popoludno. „Edinost" stane: za vse leto gl. 6.-; izven Avst. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ za ietrt lota „ 1.50; „ „ 2,25 „ Posamične Številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritu po {» nov., v Gorici in v AJdovičtni po « nov. Na naročile brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. EDINOST Viti dopisi ne pošiljajo uredništvu v ulici Carintia St. 28. Vsako pismo mora hiti frankoTiino, ker nefrankovarm se nr sprejemajo. Hokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila so rakune po 7 nov. vrstica v petitu ; za naslove r debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravništvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije so proste poštnine. \m * w Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko. \ »V »Jinoit J« 11,061, „Obljubljena dežela". Znano je zabavljanje avstrijskih La-honov na našo vlado, znane so Bpletke in surovi napadi, bombe in petarde, katerih so poslužuje ir rede nt a, da pokaže vladi, kako jej jo nasprotna. Avstrijsko vlado zovejo žuleč jarem ter jej kažejo ob vsakej priliki svojo nenaklonjenost ter huj-akajo tukajšnjo ljudstvo proti istej in na-pravljajo pot v „obljubljeno deželo" — laško škornjo. Kakšna je ta dežela medu in sladkorja, v katerej Be pa cedi zgolj suha polenta, kažejo nam dogodki, sloviti po svojih razbojniških činih. Glejmo, kako opisuje sedanjo Italijo italijanski podanik in poal. v zbornici v Rimu sam, namreč poslanec C o 1 o m b o. Isti je nedavno jasno predaval pred mnogobrojnim občinstvom v Milanu ter izustil jako važen govor o gospodarstvu in fi-nancijalnem položaju v Italiji ter navel brezštevilnih podatkov, ki jasno slikajo gospodarstveno stanje v Italiji ter obrazujejo jako spretno in živo veliko nevarnost, ki pretf vsej Evropi od vedno napredujočega militarizma. — Bodi nam dovoljeno posneti nekoliko iz tega pre- „Italija ni več ona srečna dežela, v katerej nikdo lakote no mre, kakor je trdil slavni rodoljub in državnik Massimo d'Aze-glio še pred dvajsetimi leti. Po vsej Italiji, kamorkoli se obrneš, prihajajo ti na uho onemogli kriki na pomoč: „Dajte nam kruha, dajte nam dola !u Leto za letom izseljevanje grozno narašča in najboljši italijanski domoljubi so žalostna priča občnemu propadanju, ne da bi mogli svojim sorojakom pomagati. V Italiji biva 5 milijonov zemljiščnih posestnikov, mej katere jo vštetih 4 milijone manjših gospodarjev. Posestvo sploh je obloženo z grozovito visocimi davki. Čeprav bi se posestvo v Italiji ne nahajalo v tako žalostnem stanju, vendar bi bilo posestnikom nemogoče zadostiti ogromnim davkom in pristojbinam, ki jih tirja od njih država. Zgodi so čestokrat, in to ni v Italiji uže nič nenavadnega, da posestnik zapusti svojo zemljišče državi ter se PODLISTEK. Sprememba v Kurji Vasi. Spisal Ivo T r o š t. (Konec.) Primoc je ostal v dan volitve z novim župam v gostilni ter izustil par uprav korenitih govoiov. Kotnik se je izgovarjal, da ni vreden take časti, ali ker mu oblina zaupa, prevzame vender težko breme. Staremu županu Grogi pa je bilo to breme toli lahko in kakor na hrbet pri-rastlo. Izgubil je ž njim zdaj ne samo župansko časti, temveč tudi vso nado na ženitev. Brez županskega dekreta ni si upal stopiti pred Ančiko ter jo prositi ljubezni, kojo je sedaj starec uiueval zelo praktično. Obupal je, da bi se mogel kedaj se oženiti. Najlepša nada splavala mu je po vodi o volilni nevihti. A ktnalu potem so hudobni ljudje celo govorili, da ima neki mnogo dolgov in mnogo drugih enakih besed, pa saj ljudje tako mnogo oprav- izseli iz dežele; naj država sama gleda, ako more iz zapuščenega jej zemljišča pridobiti zaostale davke. Opomniti je pri tem tudi treba, da so hipotekami dolgovi v Italiji znašali 1. 1887 nič manj nego 14 milijard ter da so se ti dolgovi samo v teku leta 1887 pomnožili za 641 milijonov. — V istej meri, v katerej so davki na zemljišča rastli, škodovalo se je narodnemu gospodarstvu od druge strani z napačnimi naredbami. Od leta 1887 do I. 1888 padel je uvoz blaga za 3(50 milijonov lir in izvoz za 60 milijonov lir. Vsled čolne vojske z Francijo izgubila jo Italija najveći dobiček. Poljski in drugi pridelki, po katerih se je poprej toliko povpraševalo ter so se drago prodajali, gnjijejo sedaj po kletih in skladiščih ali se oddajejo za sramotne cene. Sicilija, bogata vrednih pridelkov kakor : olja, vina, žveplja, citron itd., trpi sedaj, kajti ne more svojega blaga spečati in za denar zameniti. Jako nazadujejo obrtna in trgovinska podjetja pod težo čolne vojsko z Francijo. Leta 1883 razpisano jo bilo 725 kon-kurzov, leta 1888 pa 2200! Vsled teh žalostnih razmer zmanjšujejo se vedno bolj državni dohodki, v tem ko so vedno na istej stopinji ali celo naraščajo državni troški. V letu 1888 padli so dohodki od iztirjanih davkov na obrtniška pod jetja za 14 milijonov, pri eolnini za 40 milijonov; manj pobranih pristojbin za pravne ! stvari je bilo 7 milijonov in pri tabaku tudi 7 milijonov manj nego leta 1887. — Nikdar ni imela Italija jasnejših dokazov, da je gospodarstveno razdejana. Glejmo bo državne dolgove! Italija je srečno stopila v vrBto najbolj zadolženih !držav na svotu; konsolidirani državni dolg Italije znaša 13 milijard, izvzemši druge : še ne konsolidovane dolgovo. Leta 1862 znašal je ves državni dolg 3 milijarde. Samo obresti na državni dolg znašajo na ; leto 600 milijonov lir, t. j. 40 odstotkov vsega dolga. In karu gredo te obresti ? V inozemstvo, kajti Italija spada k onim državam, ki so prisiljene posluževati se tujega kapitala. Večji del dolga imajo v svojih rokah francoski kapitalisti: 4/e> , vseh obresti gre v inozemstvo, namreč na i ljujo vsacega človeka, ki se je nenadoma pogreznil z mernika pod mernik, z župan- skega stola v Kurji vasi med navadne ljudi. Tako sramote pa tudi po njegovem mnenji njegova hiša ni mogla več tr- peti. Od pravekov so pri „županovih" županili in sedaj — ta fant, ta student, k> šo v črni šoli ni bil, jih jo pa tako na- kuril. Težko, da mu je Groga še o zadnji uri odpustil. Hodil je po vasi kakor ob-lito pišče, še vedno mnogo govoril a malo povedal, še vedno hvalil svojo vlado in grajal novo, če tudi ni mogel ničesar dokazati. Slednjič je pustil posestvo sinu, za kojega vladanja je župunovo liiše slava še mnogo bolj otemnela. Anton Primec podal se je takoj po volitvi h Kotnikovim, povedal vse do pi-Čice, kako se je godilo in zgodilo. Ančina mati bila jo tega zelo vesela. „Oh, kaj sem še učakala na stare dni. Saj pravim, naši rodbini ste bili vedno nekako spojeni in upam, da tako tudi ostane. Kaj ---------------------------------------------------V" Francosko. Česa ostaje Italiji? . .. Orožje, oklopnice, trdnjave in ogromni — primanjkljaj v lastnej bilanci. Ali s tem šo ni izčrpano važno poglavje o dolgovih. Italijanske Jbčino dolžujejo okolo 1200 mili-jjonov lir in pokrajine 200 milijonov. Vse tedaj tiči čez lase v dolgovih: država, dežele in občine. i Napram temu treba je pa spomenoti, da je Italija od 1. 1876 sem za vojskinc priprave izdala 4 milijarde lir in letos tirja i zopet svoto 552 milijonov v enak namen. Finančni minister išče pomoči od vseh i r strani, tuhta novih dohodkov, novih davkov ; težko pa, da jih najde. Slednjič je pa vendar nekaj iztaknol, namreč: pokojninski zalog (fondo j pensioni). Na predlog finančnega ministra je parlament odločil, da se pokojninski zalog — „inkamerira", kakor slovi tehnični izraz. Država prevzame s tem pokojninski zalog v svojo oskrbo ter so zaveže plačevati letnih 18 milijonov lir pokojnine. Avstrija jo nekdaj isto storila. 1 Mnogo je v Evropi, — sklene Colombo — nežnih a pridnih in bogatih narodov, ki s pomilovalnim očesom gledajo, kako drvimo proti lastnemu propadu z neprevidnimi v o j s k i n i m i pripravami!11 j Smelo pa trdimo, da so vredni največje kazni oni rovaši in hujskalci, ki so 'sem privandrali iz dežele polente^in ubo-! štva ter sedaj tukaj propagando delajo ^ uprav za ono državo, ki jo nezmožna ; sama sebi pomoči! L. Politični pregled. Notranje dežele. Češka fevdalna stranka si prizadeva pomiriti se z ustavovernimi veleposestniki na Češkem ter jo pregovoriti, da bo povrnejo v deželni zbor. V ta naraon so sklicali ustavoverni veleposestniki poseben Bhod, da o tej stvari odločijo. Nemški listi delajo z vsemi sredstvi na to, da bi spo-razumljenje preprečili ter navajajo zato vse mogoče in nemogoče razloge. Prvič pravijo, da se bližajo volitve in da bivši po- ne, Tonček r"* Tako jo vzdihala nova mati županja in videti je bilo, da ji novica dobro de. In kdo jo raje slišal take antifono kakor baš Anton. Ni bil onih nezvedno-nežev, da ne bi uporabil ugodno prilike. Ančika jo zvesto poslušala njegovo ukrepe in spoznala, da jo sedaj sitnega snubača skoro prosta. Veselila so je, da bo odslej vsak dan videvala svojega Antona v občinski pisarni. Dan za dnem bo pasla oči pri njem, a tudi srce zadovoljevala in koncentrovala misli svoje. V vasi je pa še dolgo zatem krožila govorica, l ako so novopečeni agentje: Bohne, Krošnjar in Primec mlajši, delovali v svoj namen : hodili so od hiše do hiše ter nagovarjali ljudi, kako naj volijo. Obljubovali so vse, seveda vsak le bolj v svojo korist. Krošnjar jo trdil, da potem pade plot pri „ogradi", Bohne, kako bodo v dan volitve pili in jedli, Primec pa, koliko boljše gospodarstvo in lepši red bode z novim županom v občini. Vas dobi drugo lice, in ljudje bodo o nji go- slanci nimajo soditi o pomirjenju, ampak volilci sami, drugič pa, pravijo, da Be boje razpora mej Staro- in Mlado-Čehi. Iz vsega postopanja ustavoverne nemške stranke so vidi, da jim ni do miru in spravo, da si pa baš nasprotno žele večnih prepirov in bojev, ker miHlijo, da jim ti donesejo več dobička. Posebno si prizadevajo razvneti in razširiti razpor moj Staro- in Mladočehi, kajti nadejajo se, da si tem potom zopet pridobe oblast, kar so jim pa težko posreči. — Pražkega mestnega magistrata juridični oddelek je zahteval od najvišjega sodnega dvora, da mu mora češke uloge češki reševati ter sploh priznati češčini ravnopravnost pred upravnim sodiščem in na najvišjem sodnem dvoru. Ta je odgovoril, da je v zmislu § 27. cesarskega patenta izza 7. avgusta 1850. 1. pri teh oblastvih nemščina priznana kot izključljivi uradni jezik ! Tu je torej tista ravnopravnost, o katerej so sanjali češki in slovenski rodoljubi. Birokrati dobo vedno kak § ob katerega lahko oprejo svojo trmo in — neprijaznost do Slovanov. Gališki namestnik je razposlal svojim uradnikom okrožnico, v katerej jim prepoveduje kandidovati za deželni zbor. Vodja ogerBkega notranjega mi-nistorstva g. Bartosz jo začel hudo pometati in čistiti staro plesnjivo šaro iz ko-mitatsko uprave. Dan na dan objavljajo službeno novine imena uradnikov in velikih županov, ki so odstavljeni ali upokojeni. Bartosz jo naposled sprevidel, da ne gre več tako dalje in da tudi na Oger-skem no smejo več vladati veliki župani po svoji glavi. Vsak voliki župan je bil pravi paša, delal je, kakor se je njernu zdelo, ne meneč so ni za ministerstvo, ni zakon; v komitatu veljala je njegova volja, tej so jo moral vsak podvreči. Veliki župani so bili vsi lehkoživi ljudje j radi so hodili na lov, popivali so in vabili na gosti; za obči blagor in za interese svojega ko-mitata so se pa brigali še manj nego za lanjski sneg. Da se s tem niso baš prikupili ljudstvu in da niso Ogorski mnogo poslužili, jo pač jasno. Dolgo let je trajala ta turška vlada in še le, ko je šla Tiszi vorili spoštljivo. Vsakega so pridobili; ko pa začne Groga svojo agitacije, šlo jo zopet vse vprek. Treba jo bilo zbeganco pripeljati na pravo pot. Ljudjo so res mislili, da se bliža čas občnih zmešnjav, zdaj je priletel v hišo Krošnjar, zdaj Groga, zdaj Primec, zdaj G rogov hlapec, zdaj Bohne. Niti leta oseminštiridesetega ni bilo v Kurji A'asi takšnega gibanja, kot letos, ko smo volili župana. Omika zdaj orjaški napreduje. Ljudjo ne smešijo Kurjevaščanov več pred svetom ; novi župan je dal napraviti pri uhodu v vas desko z napisom: Vas: Kurja Vas, spodaj pa je bilo v oklepih: prebivalci so sami Ivurjevašeani, ker tujci ne dobo domovinsko pravico. . Nedavno slišal sem praviti, da se mlajši Primoc ženi pri Kotnikovih in takoj po poroki misli na ženitovansko potovanje, ker so Primčevi po novi volitvi nekako „gosposki" . . . Kotnik je baje uže obljubil, da zapusti župansko čast „gospodu" zetu. — in njega vladi voda v grlo, poveril je vodstvo notranjega ministarstva inožu, ki ima malo več zrnisla in čuta za pošteno upravo in za javno blagostanje, nego je bilo do sedaj običajno na Ogerskcm. Vprašanje je, ali ostane g. Bartoaz še dolgo na krmilu iu ali si ohrani vso ono eneržijo, s katero jo začel svojo delo. Da vaaj deloma popravi krivde svojih prednikov, trebalo bi železne volje, vztrajnosti in — dolzega življenja! — Vnanje dežele. Srbsko ministerstvo si mnogo prizadeva zboljšati državne finance. Finančni minister dr. Vuic je sklenil z „Natiol. Banko" majhno operacijo, da kupi tabak lanjakega pridelka, ker je prešel v državno oskrbo. Država hoče tudi železnico odkupiti in konvertovati dolg. Davke narod redno plačuje. Zastanib terjatev je v primeri z prejšnimi leti malo, vender je izdal minister strogo naredbo, da se iztirjajo zaostanki. —Bivši kralj Milan je brzojavil regentom, da pride kmalo zopet v Beli-grad, ker želi videti sina. Potem so odpelje v Pariz. Milan jo tudi naročil, naj se kraljica Natalija čim prej povrne na Srbsko, da sama vodi odgojo mladega kralja, ki je, kakor se Milanu zdi, sedaj pod slabim uplivom. Radikalei so sedaj popolnoma na kraljičini strani. V R u m u n s k e m je vladi sovražna stranka osnovala novo novinarsko podjetje „Agenco Roumaine", ki ima namen trositi laži po svetu. Komaj je ta zmašek zagledal beli dan, uže je raztrobil v svet, da je Catargi preklical svojo prvo naredbo, s katero dovoljava Rusom bivati v deželi. Prejšne vlado so jim bile to zabranile, Catargi je pa koj o nastopu svoje vlade te naredbe razveljavil, zato so ga vsi nemški in madjarski listi razupili panslavista in rusofila. Vse vpitje in laži jim ne pomagajo, ruski upliv vender raste na Ilu-munskem, kjer narod ne mara za zvezo z Nemčijo in tudi ni prijatelj madjarskej prenapetosti. C r i s p i j e v a politika vzbuja v italijanskem narodu čedalje večjo nevoljo. Posebno je pa narod razburilo, da so je kralj odločil potovati maja meseca v Berolin. Radikalei se pripravljajo na energični protest proti temu postopanju sedanje vlade. Poslanec Cavalotti je predlagal, naj se od vseh stranij pošiljejo tistega dne, ko so kralj odpelje v Berolin, telegrami v Pariz, da se francoskemu narodu dokaže, da Italijani obsojajo politiko svoje vlade, da so jim res bratski narod. Crispi in kralj Ilumbert v Berolin, narod pa v Pariz! Cri-spijeva trmoglavost je pa italijanskemu porodu prizadevala tudi mnogo denarne škode, ker je on edini kriv, da ni mogoče skleniti s Francijo trgovinske pogodbe. Franciji je to pač ravnodušno, Italija si je pa v nekoliko mesecih uže 10 milijonov na škodi. Finance italijanske popolnoma so propale. Država je zidala nekoliko železnic, morala je pa delo ustaviti, ker nima denarja. Delavci so napali javna poslopja. V raznih krajih je beda tako velika, da ljudje lakote umirajo ter v obupnosti napadajo bogataše. Mnogokrat pride do krvavih bojev ter morajo vojaki silom udušiti upore. Toliko revščine imajo Italijani doma, Crispi je pa goni v Afriko, da tam trosijo denar in zgubljajo ljudi, ne da bi kaj dosegli! General B o u 1 a n g e r je v Londonu, kjer je sprva vzbujal veliko pozornost. Preiskovanje proti njemu se vrši v Parizu. "Vladni listi objavljajo gradivo nakopičeno proti njemu, ter se silijo dokazati, da se je general dajal podkupiti. Naštevajo celo svote, katere mu je dal ta ali oni v razne svrhe. Boulangerjevi privrženci so na videz Razdeljeni na dvoje ; eni so monarhisti, drugi republikanci. To je pa bržkone samo navidezno nasprotstvo. s katerim hočejo zvabiti tudi republikance na svojo Btran. Monarhisti v zvozi z boulangisti nadejajo se, da zmagajo pri prihodnjih volitvah ter vržejo republiko. No, to so menda samo pobožne želje. V K o d a n j u slavili so na veliki četrtek 25letnico bitke pri Diippelnu. Vse, kar jo v danski prestolnici odličnega, šlo je tega dno na grobe palih junakov. Tudi kralj, ministri in generali so se udeležili te obletnice. Izuatenih je bilo mnogo govorov, ki nam pričajo, da Danci niso še zabili, kaj jim je bilo trpeti od Prusije, a tudi du niso zgubili nade v bodočnost svojega naroda. Danci so bili pri Diippelnu 1864. leta pobiti in Prusija jim je ugrabila velik kos dežele. To zemljo upajo še vedno Bi zopet pridobiti. Govorniki so to povdar-jali. Narod je klical : „živio kralj, živela Danska, doli z Nemčijo !" O tej slavnosti Nemci molče. V Berolinu se je sešla v ponedeljek samojska konferenca. Zastopniki angleški, amerikanski in nemški se pogajajo, kako urediti razmere na otokih Samoa, da te tri sita ne pridejo v na-sprotstvo. Bismark trdi, do se Nemčija ne more vpletati v notranjo razmero otokov, da zahteva samo varstvo svojim državljanom. Konferenca zvrši svoje delo v desetih dneh, ako se ne pripeti kaj nepričakovanega. DOPISI. V Trstu dne 23. aprila. [Izv. dop.] (Konec.) Pa jutro in druge velike praznike j poje se v vašej cerkvi menda slovenski pri maši in blagoslovu P - Žalibog, ne ! odvrne mi prijatelj ; čeprav moramo vrle naše pevce pohvalno omenjati, kajti naučili so so tudi lepej slovenskej maši, — A predolgo se mudim: zbogom; na svidenje jutre 1 — Ob treh popoludne sem bil drugi dan zopet v Rojanu. Prišel Bem k sv. blagoslovu. Ljudstva, ponajveč domačega, je bila obširna cerkev natlačeno polna. Kar sem danes posebej opazil, bilo je to, da iz vaškega stolpa zvonovi neso pritrkovali, kar mi jo sinoči tako v srce segalo ter me spominjalo srečnih mladih časov, ko smo še kot mladi fantje za velike praznike v mojej domačej vasi na Kranjskem pozno v noč ubirali zvonove glasove. Pritrkovanje je tako milo in ljudstvu dopadljivo, da je škoda, da se je deloma opustilo. Drugi nedostatek, ki sem ga popoludne pri sv. blagoslovu opazil, bilje tudi, da se je takozvani „ofer" držal sredi cerkvene slovesnosti, kar ni marsikomu po volji, kar se je videlo iz tega, da je cerkev kmalu bila pol-prazna. Bolje bi bilo, da bi se isti držal po blagoslovu, ne da bi bilo treba tega motiti. Priporočal bi tudi, da so vrli ondašnji pevski zbor priuči raji kakej slovenskej maši in litanijam z slovanskimi napevi; priznati mu je, da za petje in celo strokovno petje, ima sluha in \eselja. Naj bi se tedaj blagovoljno še dalje trudil in uril ter bil v vzgled drugim pevskim zborom. Zmožnosti mu gotovo ne manjka in menda tudi veselja ne. Srčno tedaj naprej! Pokažimo svetu, da tudi mi Slovuni kaj veljamo in vemo ter se nam ni treba klanjati laškim in nemškim skladateljem, saj imamo svojih v izobilji! Toliko o manjših, kakor večjih praznikih naj bi se gojilo vsaj slovensko petje ker nemamo še staroslovanskega bogoslužja, do katerega mora kedaj priti. Zakaj bi neki o največjih cerkvenih slovesnostih častili Boga in peli v latinščini P Je-li ne sme pobožno ljudstvo v največjih praznikih razumeti, kar se na koru poje P Gojimo svoj narodni jezik vsaj v božjih hišah! Te besede veljajo pevskim zborom v okolici sploh. Slednjič bi sedanjega unetega gosp. župnika še rad opomnil, naj bi storil, da gre bodoče leto procesija na daljše, da se jo bode vse pričujočo ljudstvo lehko vdeležilo, kar se letos ni moglo, ker jej je bila pot prekratko odmerjena. Upam, da se bodo ti moji nasveti, čeprav tujčevi, blagovoljno poslušali ter se storilo, kar se ni letos. Haj je moj namen dober ter meri sploh — ad majorem g 1 o r i a m Dei! Trž. Sloven. c. Iz tržaške okolice, dne 28. april a 1889. [rzv. dop.] (Staknil jo je!) Bral sem uže dvakrat, da je v tajnej seji tukajšnjega mestnega zbora predlagal neki odbornik šolskega odseka, naj se poroča in odgovori deželnemu šolskemu svetu o nekem učitelju, zoper katerega je zaukazal disciplinarno preiskavo in naj se šolski odsek pritoži zoper to pri deželnem Šolskem svetu ter navede ob jodnem tudi vzroke svojo pritožbe. Povpraševal sem mnogo, kdo bi mogel biti ta učitelj, za katerega se šolski odsek na magistratu toliko trudi, da bi ga opral; po mnogem pozvedovanji in povpraševanji sem slednjič zvedel in sedaj se nisem prav nič več čudil postopanju šolskega odseka. Učitelj, za katerega se toliko poteguje in trudi na magistratu, ni nihče drugi, nego zloglasni in uže davno znani voditelj šole v Rojanu, g. Bonin. Za takega je pač vredno, da se gospodje na magistratu malo potrudijo, ker toliko kmalu no bode kdo za nje storil, kakor je ravno on. Pozvedoval sem naprej in zvedel tudi vzrok postopanja deželnega šolskega sveta proti onemu učitelju in ta je sledeči: Šolski voditelj Bonin je jako samovoljno postopal pri klasifikaciji učencev, prav posebno pri oni iz krščanskega nauka, tako, da je učence, neklasifikovane (v tem predmetu) in one, ki so dobili slab red iz tega predmeta, potiskal naprej v višje razrede, kakor je se njemu ravno ljubilo, prav samovoljno; tako postopanje Boninovo je bilo popolnoma p r o t i p o s t a v n o in ko je kapelan, učitelj krščanskega nauka videl, kako da je, ga je najprej na to opomnil; Bonina pa se ni nič prijelo in učitelj krščanskega nauka je bil prisiljen, pritožiti se naprej. In konec tega je bil, da je deželni šolski svet zapovedal proti Boninu disciplinarno preiskavo zaradi zanemarjenja in prestopka svojih dolžnosti, ker so njegove bile uže precej debele. Če se Bonin tako vede uže proti učitelju krščanskega nauka, kateremu nima prav nič zapovedovati in ki ni v njegovi oblasti, da si uže radi tega nakoplje na glavo disciplinarno preiskavo, misli si pač potem lahko uže vsak, kako da on postopa še le z drugimi učitelji in učiteljicami, katere ima on sam v oblasti in kateri imajo tako plesati, kakor on godo in magistrat zapoveduje. Misliti moramo tudi, da bi bilo pač treba močnega Iler-kula, da bi malo potrebil ta Avgijev hlev! Iz Barkovlj, 30. aprila 1888. [Izv. dop.] — O nameravanej veselici družtva „Adrija" je še zdaj mnogo govorice po okolici in v mestu. Počenjanje znanega Cezara, magistrata in nekega druzega člo-večeta razburilo je vso Barkovljane. „Edinost" šla je v nedeljo 28. t. m. iz roke v roko, čitalo se je dopis iz Barkovelj na mnogih krajih glasno in na zahtovanje večkrat zaporedoma. Razburilo je vse verne Barkovljane tudi zato, ker je bilo izredno lepo vreme in došlo bi bilo izvestno ne-številno gostov od vsih strani. Predsed-ništvo in sploh odbor „Adrije" znal si jo ohraniti Bvojo dostojanstvo; miril in tolažil jo razburjeno ljudstvo, kar je vsekako v čast družtvu. V nedeljo popoludne zbrali so so pevci „ Adrije" polnoštevilno v gostilni g. Ferluge na Greti. Peli so v imenovanoj gostilni krasne naše zbore, med gromovitim rokoploskom poslušalcev. Napivalo se jo Nj. Vel. cesarju in gromoviti „živio* jo donel tako, da je Capovilla doli v Bar-kovljah gotovo mislil, da je to odmev potresa, kateri se morebiti ponavlja pri „bratih" v Ischiji. Cesarsko himno pelo se je stoje, razoglavo rned silnim navdušenjem ljudstva. Napivalo se jo zatem še naše j Avstriji, družtvu „Adrija" in raznim našim domaćim podpornikom. Pred odho- dom zbrali bo se pevci „Adrije" pred stanovanjem vrlega našega podpornika in narodnjaka g. Pogurelca, ter zapeli par zborov. Postavili so se nato v vrste ter pevaje koračnico „Banovci" odrinili doli v Barkovlje. Pevce je spremljalo mnogo ljudstva. Gredoč doli po cesti pelo se je navdušeno krasne naše zbore; enako tudi idoč mimo stanovanja znanega liarkov-ljanskoga „čudnega oblastva". Tu so se pa čuli med spremljajočim ljudstvom gromoviti klici: „Stran s Capovillo", „Živila Avstrija", „Abbasso Irredenta", „Abbasso Capovilla!" Opaziti je bilo magiatratne straže, kako so od daleč sledile našemu ljudstvu, a spremljeval jih je zvesto domači poljski čuvaj, kateri je za Capovillo „največja oblast" v Barkovljah. Predsednik opominjal je vedno pevco in ljudstvo z zapovedujočim glasom, naj no delajo neredov. Pevci in ljudstvo šli so potem do krčme Barkovljanskega užitnega družtva ter so popolnoma mirno razšli. Videlo se je ta pot omiko naših okoličanov, omiko pevcev „Adrije". Protestovali so odločno a vender popolnoma mirno — v najlepšem redu! Čast družtvu „Adrija"! Čast Barkovljanom! Iz avberske občine, dne 22. aprila. [Izv. dop.] Dovoli mi, draga „Edinost" prostorček, da ti poročam o nekaterih tukajšnjih razmerah. Pri nas smo imeli lansko leto še precej obilno „bendimo". Se ve, da Teran ni tak, kakor prejšnjih let, a zato vendar ni slab in ga tudi visoko no držimo. Žalibog kupcev pa ni in večina kmetovalcev ima še svoj vinski pridelek v hramu. Želeti bi bilo, da nas kupci skoraj obiščejo. Saj so bili kupci, ki so k nnm dohajali po Teran, zmeraj zadovoljni in tako se nadejamo, da jih tudi sedaj in v prihodnje zadovoljimo. — Velikonočne praznike smo srečno končali. Imeli smo v cerkvi lepo slovesnost, izvrstno orglanje in potjo. Nekdaj v „Edinosti* toliko hvaljena pevka Dora je si" cer s svojima tovaršicima odstopila, a naš organist si je znal pomagati. Izbral si je samo možice pevce, kateri so o velikonočnih praznikih jako dobro peli krasno in težko latinsko mašo. Cenjena pevka Dora pa naj svoj lep glas poskuša pod prostim nebom, namesto da bi ga rabila v cerkvi v čast božjo! Vsi smo hvaležni našemu organiatu za njegovo niožko postopanje. Kot posebnost omenim še, da se je ista maša pela na veliko noč tudi v To-maju. (Bolj bi nas veselilo, ako bi nam poročali o lepo ubranom slovenskem petju. Saj imamo toliko krasnih skladeb na izbor! Ur.) Občinar. Domače vesti, Odbor političnega družtva „ Edinost" imel je v nedeljo 28. p. m. redno sejo, katere so ae udeležili gg. odborniki polnoštevilno. Sejo se jo udeležil kot gost drž. poslanec g. dr. Vitezič, katerega je zbor z posebnim veseljem pozdravil. Sklenolo se je nastopno: 1. Občni zbor političnega družtva bodo dno 19. t. m. (Dnevni red in kraj zborovanja objavimo pravočasno). 2. Sklenolo se jo enoglasno, da se izrazi v imenu političnega družtva „Edinost" pismeno prisrčno zahvalo načelništvu slovenskih državnih poslancev na Dunaju na možatem postopanju in potegovanju za pravice primorskih Slovanov o priliki proračunsko debate. — Odbor so je o tem ustmeno posebno zahvalil navzočema državnima poslancema gg. Nabergoju in dr. Vitezicu. Nadalje poročal je predsednik g. Iv. Nabergoj o svojih naporih v državnem zboru glede uravnanja užitninske meje v tržaškoj okolici ter izrazil nadejo, da bode imelo njegovo energično postopanje po- voljen uspeh, kajti vis. c. kr. fin. rainister-stvo odpošlje na lice mesta posebno komisijo, katera ima stvar preiskovati. Dotični govor drž. poslanca, kakor tudi nazvani ukrep finančnega ministerstva objavili smo svojedobno v našem listu. Konečno posvetoval se je odbor o prihodnjih deželnih volitvah, posebno glede mesta Trsta in okolice. Nj. Veličanstvo, kraljica Henrietta belgijska s princosinjo Klementino odpotovala je dne 29. p. m. pp. iz grada Mirauiare v Bruselj. — Dne 28. t. ni. prišel je k Nj. c, kr. Visokosti cesarjevni-udovi nad-▼ojvodinji Štefaniji v pohode vojvoda Filip Koburški. „Zlata roža". 3v. oče podelil jo Nj. C. kr. Visokosti cesarjevni-udovi nadvoj« vodinji Štefaniji „zlato rožo kreposti", katero ji izroči posebna deputacija iz Biroa. Imenovanja. Nj. Veličanstvo cesar imenoval je biskupskega kaplana v Trstu Petra Flego kanonikom in dekana Franjo Čobularja na Opčinah častnim kanonikom katedralne stolico tržaške. —• Obema čč. gospodoma naše presrečne čestitke! — Okrajni šolski nadzornik in začasni glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, Štefan Križnič, imenovan je stalnim glavnim učiteljem na istem zavodu. Katoliškega shoda na Dunaju vdeleže se iz Trsta čč. gg. Andr. Šterk, častni kanonik I. Koman, biskupski tajnik Buttignoni in drugi svečeniki. Dotični gospodje so uže odpotovali na Dunaj. Za družbo sv. Cirila in Metoda nabralo se je v pušici v „Slovanskej Čitalnici" tržaškej for. 5. — Darovali so na-dalje gg. : Josip Augustini f. 1, Anton Rebula f. 1, N. Žigon 20 nč., IvanPater-nost 1 f., Josip Ček 50. — Dne 22. t. m. nabralo se je pri domini v kavarni „Te-desco" for. 1.40. Diocezanske vesti. Č. g. MatoGrško-vić premeščen jo od jezuvitske cerkve k ev. Jakobu, č. g. Gini iz Kopra v Trst, 5. g. Št. Destradi iz Milj v Koper, č. g. M. Dobravec iz Starade v Slivje, č. g. Bilan, kapelan pri sv. Jakobu, imenovan je katehetom na mestnih ljudskih šolah. Himen. Tržaškem slovonceru priljubljeni narodnjak gosp. dr. Šegula, odvetnik v Celovci, poročil se je z g, Lavoslavo Lavrenčičevo iz Postojne. Čestitamo! Dr. Campitelli znani „liberalec" in kričač v dež. zboru isterskem je obolel ter odpotoval, kakor poroča „Istria* na Dunaj, kjer ga prevzame v svoje nadzorstvo glasovit zdravnik dunajskega vseučilišča. Veselica pevskega družtva „Adrija" v Barkovljah, katera se je morala preložiti vsled v zadnjej številki objavljenih zaprek, vršila se bodo v nedeljo 12. maja. Pobližj e objavimo v prihodnjej številki. — Opozarjamo si. občinstvo zopet na to veselico, proseč je, da jo mnogobrojno obišče ter s tem dokažo svojo zanimanje za mlado družtvo, katero so ima o prvem svojem nastopu užo boriti proti spletkam zagrizlih neprijateljev. Občinski svet tržaški ima nocoj ob ^H ur' javno sejo z nastopnim dnevnim rodom: 1. predlog naučnoga odseka glede osnovo dveh služb za učitelje in dveh za učiteljice zn I.—V. razred ljudskih šol; 2. Predlog naučnoga odseka gledo dobav-Ijenja zagrinjal v raestnej ljudskoj šoli v ulici Ferriera; 8. Prošnja za potrditev večjih troškov k naslovu „lokalna policija", nasl. XVI., 5, : troški za pobijanje nalezljivih bolezni. 4. Prošnja za odobrenje večjih troškov za iztirance. 5. Predložonje izkaza mestno akcizo za I. 1888. 6. Predložonje izkaza klavnih pristojbin za leto 1888. Slovanska čitalnica v Trstu ima letošnjo svojo glavno skupščino v soboto dno 4. maja ob 8. uri zvečer v družtvenih prostorih (Via del Campanille št. 4) z nastopnim dnevnim redom: 1. Nugovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od zavarovanja na življenje 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov lrtl.500- — Premijna reserva vseh oddelkov • 7,342.780'3"o Reserva za škode • 267.601- 24-9 V portfelju: Premije, ki fc imajo potirjati v prihodnjih letih . . . • 16,9f)4.118'57 Skupni znesek v;, h škod plačanih od 1. Ib38 do 1883 gld. 114.949.847 05 Urad ravnateljstva. Via Valdirivo, St. 2 (v lasttiej hiši.) Prodaja zemljišč. Na Opčinah prodaja se hiša št. 16 tav. št. 925 in nastopna zemljišča: M a Konto volu: T. št. 407, kat. 2545 pašnik, 91 seža., . n n „ 2546 „ 132 n » 408 n 2550 „ 407.64 „ Na Opčinah • T. št. 919, kat. 2850, gozd, 232.60 sežn., d d *t n 2851, polje, 41.21 „ „ „ 920 „ 3365, pašnik, 497.59 fl „ „ 921 „ 2266, polje, 198.42 „ „ „ „ „ 2267, pašnik, 45.67 „ „ „ 922 „ 2635 „ 167.26 „ „ „ „ „ 2636, polje, 250.16 , „ „ „ „ 2H37, gozd, 54.94 , , „ 923 „ 4048 „ 835.32 „ „ „ 934 „ 4101 „ 752.52 „ n * n r 4102, pašnik, 452 ■ „ 926 „ 3639, polje. 241.61 , T. št. 16/925 kat. 02 hiša r hlevom in dvoriščem, 30.19 sežnjev in t. št. 16/925 kat. 65 hiša s hlevom in dvoriščem 9.19 sežnjev. Pobližje pogoje itd. izve se pri uredništvu našega lista. 2—4 La Filiale della Banca Union TRTESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio ■ Valute. a) Accetta rersnmenti in Co>ito corrente, abbonmido P K It NAPOLEONI: PER BANCONOTE: 3® g c. preav di 5 g ni o I O/ 19 ° 8 /O 11 il 'i1- M 3' 2 „ a 4 mesi Cihho 3 '» „ a 'i „ „ 3Vi t. « 8 ,. 21 /'/„o. preav.di 2H g.ni S 40 1 r 1» il »i ii 3'/* « n n n <1 »>esi n i n n 6 « Assicurazioni ijenernli. v Trutu (društvo, ustanovljenu leta 1831.) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vsf vej e zavarovanja, posebno pa* na zava- ' rovanje proti požaru — zavarovanje stekla — j zavarovan ju proti toči — zavarovanje po morju ! in pn kopnem odposlanega blaga in z.iv.tro-vanje na živenjo Društvena glavnic« in reserva dne 31. decembra 1H87 f. 36,120.176 53 • Premije zn poterjati v naslednjih letih f 22,766 lv)6'P5 Glavnica za zavarovanje žive- tija do 31. doiiembra 1887. f. 105,488.661j Plačana povračilu: a) v letu 1887 f. 10,099.647 — b) od začetka društva do 31. decembra 1887. f 207,879.r02*20 Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanih in sploh vsa natanfcneja pojasnita nn dobe v Trstu u tiradu društva.- Via della Stuzione v laetnt-j hlSi. 5-12 SLUŽBA organista, koji bi bil ob enem tudi občinski tajnik, se v občini Lokve (Corgnale) razpisuje. Plača 1 gl. na dan s prostim stanovanjem. Prosilci naj se osebno ali pa pismeno s prošnjami do 10. maja pri podpisanem županstvu oglasijo. 2—2 V Lokvi, 25. aprila 1889. Županstvo v Lokvi (Corgnale via Divača). (lrregorfcič, župan. Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Visokočastiti duhovščini priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistka srebra, kineskoga srebra in iz medenine! najnovejše obliko, kot monstranc, kelihov, svetiluic in svečnikov itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsa- kega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi d.> mi je predložil načrt 8-24 Teodor Slabanja, srelnar v Gorici, ulica Morelli št. 17 Staro reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in posrebrim. Cč. ^g. naročniki naj mi blugovole poslati iste nefrankovane. 'J4—9 Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! PiLIMLKA c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-duevni odkaz 2*/«% I 30-dnevni odkaz 2°/0 n 8- „ 2 „ H-mesečni „ 2'/, „ 30- „ 8«/,, C- „ „ 2'/, „ Vrednostnim papirjem, glascčim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogli, pripozna se nov. obrestna tarifa na temelju odpovedi od 22, oktobra. 26. oktobra in 18. novembra. Okrožni otltlel. V vredn. papirjih 2% "" vsako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Ruko, kakor za Zagreb, A rad, Bazen Gradec, Ilerinanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku l°/00 provizije. Pred u j ni i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Uložki v polirano. Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trst, 18. oktobra 1888. 8 --24 I TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejemlje denarne vloge v bankovcih r d 50; noS. do vsacega zneska vsak dan v t>dnu razun praznikov, iri to od 9 —12 ure opoludne. Ob nedtijah pa od 10 -1 i. ure dop. Obresti na knjižice............. Plaćujt vsak dan od 9—12. ure opoludne. ° Znrske do 10 l pld. precej, zneske preko 1/0 višje zneske od 10t)0 do 10000 gld. v t« kočeni računu po......4'/,% Več e svote po dogovoru. Daje d«'iiur proti vknjIŽenju nn posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TltST, 1. upi lin 1889. 9-24 Edina, velikanska zaloga papirja za tapetarje in velika zaloga ŠPANJSKIH STEN 10-104 pri 6. ĐERTIN-U Via Caterina št. 2. Na zahtevanje cenike zastonj in franko. Brnsko sukno zn elegantno pomladansko ali poletno obleko T od r p*klh J.o m. 3-10. to je 4 čuriujske vatlje vsak kupon m »■T 4.30 ist fin« -M W K'tl'1. 6 m fililij«« »r guld. 7.75 i/, j »ko fin ■ IW 10-50 U najfinejše pristne ovčje volne tnkor tudi Hiikno z.i povr^uj« sukr i*, fesljino sukno, p .'plit'ino ■/. g-.-ilo, priletno v,\]Jnno sukno, "nkno zu li\-r-Jo, tkanin« iz niti. k»ter« fe ilftjo priti, fino in nujtini-jile firno sukno nalnn nlileke it i. itd. poPi Ju proti po»«ptju iznosa reelna in sUidiui, Jako dobro pot ana tovarniška zaloga sukna SlEGEL IMHOF v Brnu Brilnnl. 'zjava! Van kupo« ie dolg ,110 in. in flirnk 130 otin., lon-j zadostuje pojKiluoma *a kompletno oMoko za ffnspode. Tudi sv d nje kolikor mutrov se *ell .lamBi se, da se ndpoAlJo niiian&i o lil no po izbranetn u/oreu, Uzorci zastonj in franko. 20-30 m ki m. vU Proni se čo. duhovščina, krščansko učitelje ter meščane uljndno, da kolikor nlogoge priporo^o to solidno, ceno, edino krščansko tekmovanje. l^nl fi m l i 1 jiy m T|L| 3.10 8.10 H.10 fl.10 3.10 Poletno češljano sukno |Jj] za raožke opravo, elegantno, trpežno, se mora Tjijj prati, 00 cm. fiiroko. L^l 1 oprava «'/, metrov samo for. 3 — Brnsko sukno Kame dobro vrnti : za jedno obloko for. 3.110 n i « n >*> — * boljše n „ 7.80 n lino „ „ fl.50 „ jako lino „ „ 12.50 Brnsko sukno za suknje : '2*10 in. za površno suknjo f. <;.30 » « „ B fino n 8.40 '-4-'0 i « „ jako „ „ 12.HO Črno sukno za obleke za duhovniške in Ralon obleke: 1.20 lil. Dosklng za blače for. 2 50 2.30 „ Peruvienne za hlače in telovnik „ 7.20 Vho, kar ponujajo druge tvrdke, ima tudi krščansko tekmovanje in Hiccr bolje in ceneje. m Titi 11 I I Cii Za ženske obleke gladko Hukno vaake barve : Cachemir lo m. ... for. 4.50 Volnatl atlas 10 „ . . . „ fi.fto Poletno sukno za prati: Creton, lopi uzorci 10 inetr. for. 2.80 Satln, „ . 11) n , 3.-Trožlčje Rivo, Hvitlo in temno. 10 m. I. for. 3.50. II. for. 2.80. Za domačo porabo: Domače platno, 29 vatljcv 4, f. 6.20 „ * n 5.50 Sifon, lini » » . „ arednji „ „ Kraljevska tkanina n n * 5 1 " B 1» Kanafasprave barve 29 „ . Oksford „ . B B , Brisalke I. c> komadov « II. 0 Namiznlkl, 6 „ Vho, kar ponujajo druge tvrdke krščansko tekmovanje in sicer bolje in ceneje. KrŠČan8kO tekmovanje -tu/l vestno tor Npr« jm e nazaj kar ho iio dnpadn. 3—10 Naročb« izvršuje se po povzet u tur ho imajo pošiljati na; 10 — 8 Erstes ost. belibrdlich concess. HANDELS-AUSKUNFTS-BUREAU IN BRUNN. sV Uzorci in ceniki se morejo zahtevati pri istej tvrdki. ^mmmmmmm siiasi-ssasi'iss^iaaiSH ei Sulle lettere di versamento in circo-lazione nndia in vigore il nuovo tas90 d'intereso a datnre dal 13 e 20 Maržo a aeconda del relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 28/4°[0 in-teresse annuo Hino a <|ualunquo somma ; prelevazioni sino a f. 20,000, a vista verso che(]ue; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamonti in apposito libretto. ! Contetjrjia por tutti i versamonti f.itti a qualsiasi ora d'ut'ficio la valuta del me-desirao giorno. Asmnun pri p rop r i correntitti Tincasso di conti d i piazza, di cambiali per Trieste, Tienna, Budnpest ed altro principali citta, rilascia loro assegni per rjuestc piazze, ed accorda loro la facolta di dotniciliare effetti presso la suh cassa f'runro