mii] ii ti ii it ii ii ii ii um s > SLOVENSKI « mss i n d s s d s 11 Blasilo „5louEnskEga osrEdnjEga čEbElarskEga društua za Kranjsko, Koroško in Primorsko" s SEdEŽEm u bjubljani ter „51o-UEnskEga ČEbElarskEga društua :::: za SpodnjE ŠtajErsko" :::: Urejuje Frančišek Rtijina, nadučitelj u Šmartnem pri Kranju. [iEto XVI. 1913. Sten. 5. : Izhaja 15. dan usakega meseca ter se pošilja članom zastonj. - Članarina znaša letno 3 K. Pri naročilih se ozirajte na oglase v tem listu. Ustanovljeno 1852. Krovec, stavbni, galant., okrasni klepar Teodor Korn. wmm (prej Henrik Korn). Telefon št. 229. Brzojavi: Korn. Zaloga angleškega in eternitnega skrila, pat. L. Hatschek. Ruberoid. Dvakrat zarezana in zapognjena opeka. Opravlja vsa krovska dela, kritja s strešno lepenko in lesnim cementom, stavbna, galanterijska in okrasna kleparska dela. Postavlja strelovode. Vpeljava vodovodov. Hišna in kuhinjska oprava. Postekljena posoda. 12—2 Glavni odbor »Slovenskega čebelarskega društva« v Ljubljani ima v zalogi sledeče čebelarsko orodje in potrebščine: Pitalnik veliki......... K -•70 Nož za odkrivanje medenih satov K 1' — „ mali.......... „ —•35 Vilice za „ „ „ Špiritova svetilka........ u -•40 fine............. „ 1-50 Topilnik za vosek, ki se rabi pri Cedilo za med.......... „ 2'50 pritrjevanju umetnega satja . . 11 210 Stojalo za odkrivanje medu . . . „ 5'30 Cevka za pritrjevanje umetnega Strgulja za Žnideršičeve panje . . , „ —-70 satja............. 11 —•40 Čebelarske kape......... „ 1'50 Šilo za vrtanje luknjic v okvirje . 11 —•20 boljše....., „ 2-80 Kolesce za utiranje žice .... —■70 Lijak za čebele.......... „ 1'80 „ „ „ „ (boljše) . 11 1-20 Univerzalno orodje, ponikljeno . , „ 2-80 Zapah za žrelo, velik...... 11 —■20 Žica za pritrjevanje unietn. satja, „ „ manjši..... „ —•15 kolaček a.........., „ —'20 Dathejeva pipa......... 11 2-80 Kvačice za pritrjevanje mreže (na- Patroni za proizvajanje dima . . 11 —•05 mesto žebljev) zavitek . . . . , , -'50 Matičnice ........... —•50 Matična rešetka, kvadr. meter a . , , 5'50 „ drugačne ....... -•42 Žična mreža za okenca, kv. meter a , , 2'70 „ okrogle za med satove 11 — •30 Pitalne steklenice, komad . . . . , , —'40 V društveni zalogi čebelarskih potrebščin je umetno satje popolnoma pošlo in ga tudi ne nameravamo več naročiti, ker je razpošiljanje z drugimi, navadno kovinskimi potrebščinami nemogoče in predrago. Naročajte umetne medstene naravnost pri g. Žnideršiču v Ilirski Bistrici, Kovinske potrebščine za en Žnideršičev panj: 6 palic iz pocinkane železne žice 80 kvačic za razstoje ...... K -•35 a 8 v ............ K -'48 4 zapone za okenca, patent Strgar „ —•12 1 mreža iz pocink. žice za vrata M -•40 4 tečaji za izletalnico...... 1, —•20 2 mreži iz pocink. žice za okenci 11 — •44 2 tečaja za vrata........ „ —•26 1 matična rešetka, prirezana . . —•85 2 vzmeti za okence....... —•06 2 nosilca za rešetko...... 11 —'24 Skupaj . . K 3'40 Vse te potrebščine se dobe pri gosp. Humeku v Ljubljani, Linhartova ulica 12. HENRIK DESEIFE, 0berrj: pripoznana točna in najcenejša prva tvrdka na tem polju, ki obstoji od 1. 1859. in je povsod najbolje vpeljana ■saliS'" izdeluje izmetalnice za vse velikosti okvirjev, parne topilnike za vosek raznih sestavov, vse čebelarsko orodje, umetno satje iz garantirano pristnega voska, panje raznih vrst, remeljce za okvirje in vso leseno blago za čebelarstvo. 12—2 Razpošilja panji s čebelami, roje in matice. Bogato ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj. Lastna delavnica za kovinasta in lesena dela s strojnim obratom. 120 krat odlikovana s prvim darilom. Nabirajte povsod novih naročnikov oz. članov! ■ ■ ■ ■ v a Leto XVI. jj V Ljubljani, meseca maja 1913. j j Stev. 5. j mesečna navodila. spisuje: jan. strgar. Junij. etos ni skoro čebelarja, ki bi ne bil zadovoljen z letošnjo pomladjo. To vam je bila res pomlad, da je malo takih. Čebelarjem so popravile čebele deloma to, česar v pretekli jeseni niso mogle. Ljudstva so se brez vseh umetnih pripomočkov razvila prav povoljno in pridobila tudi na teži tako, da malokatero pomlad toliko. Nekaj posebnega je bilo tam, kjer imajo vresje. Marsikateri čebelar je imel roje že v aprilu. S temi navodili prihajam že skoraj prepozno, vendar pa je mesec junij mesec rojenja in nadjam se, da ustrežem marsikomu, ako opozorim na nekatere točke v tej zadevi. Ob rojenju stavimo temelj za čebelarstvo v prihodnjem letu. Ako smo temelj napravili močno, tedaj nam bo tudi nadalje lahko čebelariti in se nam ne bo treba bati izgube. Le močni roji dajo nam močne in krepke plemenjake, ki jih rabimo za kupčijo ali za pridobivanje medu. Le ako imamo zares močna ljudstva, smemo pričakovati tudi povolj-nega donosa medli. Amerikanci pravijo, da ako nima panj vsaj 80.000 čebel, ne moremo pričakovati od njega posebnega donosa. Ne zanašajmo se na to, češ, saj bode letos dobra čebelarska letina, in nam bodo tudi slabejša ljudstva dobro nanosila; ni res, več nam da panj, ki ima 80.000 čebel, kakor 4 panji, ki imajo po 20.000 čebel. Boljše je imeti 5 dobrih panjev, nego 15 slabih. Le z dobrimi, močnimi panji imeli bomo lepe uspehe. Združujte drugce po dva in dva, posebno ako so isti že bolj pozni in majhni. Matice se pa s pridom porabijo za prašilčke, ter jih boste pozneje rabili, bodisi da vam kakšen izrojenec pride ob matico ali hočete zameniti kako staro matico; same matice se dajo pa tudi lahko prodati, posebno ako so čiste kranjice. 5a Ne jemajte tretjakov ali celo četrtakov; od teh vzemite pest čebel in matico, drugo vrnite izrojencu. Preveliko rojenje izrojenca tako oslabi, da si pozneje ne more ali le komaj opomore tja do ajdove paše. Dobro je, ako se da izrojencem kakor rojem zvečer razredčenega gorkega medu, posebno pa je treba pitati, ako je več dni slabo vreme; to večkrat pomaga, da se matice prej opraše. Posebno je treba paziti na izrojence, ako pridejo ob matico, da se jim dajo druge; če se dobro pazi in pravočasno doda druga matica, se ni bati, da bi imeli tik pred ajdovo pašo brezmatične in trotove panji. Torej vso pozornost obračati je na izrojence, ker to je najboljše blago pomladi za prodajo. Kakor sem že v opravilih za maj omenil, ni dobro devati rojev v popolnoma prazne panji. Pomagamo si, kakor sem že omenil tudi v prejšnjem mescu. Pri panjih s premakljivim delom je pa najbolje vzeti cele umetne medstene, ker s tem zabranimo, da nam čebele ne napravijo preveč trotovine, torej le toliko, kar sami hočemo, obenem pa dobimo lepe brezhibne satove in popolnoma na vse strani dodelane. Pravi čebelar ne bo gledal na to, kako bo trote lovil in zatiral, ampak bode prej skrbel, da se trotov ne bo preveč izvalilo. Ako imamo veliko mero okvirjev, je neobhodno potrebno, da v istih medstene preprežemo s tenko žico, drugače bi se nam utegnili sati pri točenju ali prevažanju polomiti. Drugce je dobro postaviti v čebeljnjaku na poseben kraj, torej da se ločijo od drugih panjev, ker tako se pri prašenju veliko manj matic pogubi, kakor če so drugci pomešani med prvci. Panji, iz katerih imajo izleteti matice na prašenje, je na kak način zaznamovati, bodisi s par kamenčki, opeko, raznobarvnimi deščicami itd., ker na ta način si matica, ki gre na prašenje, laglje zapomni svoj panj. Ako je še tako ugodno vreme, se pri prašenju pogubi vsako leto nekaj matic. Vsak napreden čebelar naj skrbi, da si sedaj v juniju vzgoji vsaj nekaj matic, da jih ima na razpolago, ako se katera pri prašenju izgubi, ali da nadomesti vse nad 3 leta stare matice z mladimi maticami. Prav na preprost način si lahko vzgoji čebelar matic. Od tretjaka ali četrtaka in ako združujemo drugce, vzame se matica in dobro pest čebel, in to dene v primerno škatlo, ki ima 2 ali 3 okvirčke ali vsaj satnike z začetki. Škatle se postavijo posamezno okrog čebelnjaka ali tudi drugam na primeren prostor, le med druge čebele v čebelnjak ne. V nekaj dneh pa bode matica oprašena, katero potem porabimo. Ko se oprašena matica čez 24 ur odvzame iz prašilčka, se lahko da zopet druga neoprašena v prašilček, in sicer v kletko, v kateri ostane tudi kakih 24 ur zaprta in potem se šele spusti. In tako se lahko nadaljuje dokler imamo trotvo. Kolikor več ima kdo plemenjakov, tem več matic si mora vzgojiti. Kdor pa ima kaj matic odveč, jih bode pa tudi lahko prodal. Ta mesec vrši se tudi še prevešanje po istem redu in načinu, kakor sem omenil že za maj. Končno še opozorim na velikost kranjskega panju, le zadostno velike, proč s tistimi škatlicami, katere niso za kupčijo. OBJRViL Podpisanec namerava prirediti v drugi polovici junija t. I. skupno potovanje slovenskih čebelarjev v Ilirsko Bistrico k čebelnjakom g. Znideršiča. Potovanje bi trajalo samo en dan, in bo dnevni red tako sestavljen, da bo nudil kolikor mogoče veliko čebelarskega užitka. Poleg tega se namerava pa še izlet v slovečo Skocijansko jamo. Natančen dnevni red bo objavljen v junijevi številki »Slovenskega Čebelarja«. Vozni stroški iz Ljubljane do Ilirske Bistrice in nazaj in pa obisk Skocijanske jame bi znašali okroglo 10 K za osebo. Skupno potovanje se bo vršilo samo tedaj, ako se zglasi primerno število udeležencev. Kdor se namerava udeležiti tega potovanja, naj se do 31. t. m. pismeno prijavi pri podpisancu. Tudi morebitni tozadevni nasveti se bodo po možnosti upoštevali. M. Humek, deželni sadjarski učitelj, Ljubljana, Linhartova ulica 12. odkod dobe čebele rožičke? AVGUST BUKOVIC. Človek je tekom časa razvozljal nebroj čudnih ugank, ki se pojavljajo v čebelinem življenju. Dognal je izvor raznih zanimivih pojavov, spoznal skrivnosti čebelinega življenja in porabil sad spoznanja sebi in čebelam v prid. Marsikatero skrivnost so nam razkrila in pojasnila šele natančna opazovanja novejše dobe. Tako n. pr. ni še dolgo tega, ko je ves učeni čebelarski svet pisal, da se spomladi včasih pojavijo čebele, ki imajo sredi čela dva rumenkastozelena rožička, ali pa tudi po več, in da je to nekaka bolezen. Danes pa vemo, da tisti rožički čebele prav nič ne motijo in da niso znak ali posledica kake bolezni, marveč da jih čebela dobi na cvetju nekih rož, ki so splošno znane pod imenom kukavice (latinski Orchidaceae). Pri nas se dobi več vrst kukavic, Najnavadnejša je širokolistna kukavica (Orchis latifolia), ki raste po močvirnatih travnikih in cvete 5a* škrlatnordeče, majnika in junija. Dišeča mošnjica ali navadna kukavica (Orchis Morio), z rožnordečim, včasih tudi belim cvetom in čeladasta kukavica (Orchis militaris), z velikimi rožnordečimi cveti, raste tudi po travnikih. Gomolji zadnjih dveh vrst dajo znano zdravilo salep. Po svetlih gozdih najdeš mnogo drugih kukavic: dvo-listni mušnik ali vimenjak (Platanthera bifolia) z belimi in jajčnolistni muhovnik (Listera ovata) z zelenkastorumenimi cveti. H"kukavicam spadajo tudi čudna mačja ušesa (Ophrys) n cepteci (Cypripedium), ki so pač najlepši izmed vseh vrst. Kukavični cvetni deli so tako nameščeni, da cvetni prah sploh ne more priti v dotiko z brazdo, če ga ne prenesejo žuželke. Nemogoče je torej, da bi se cvet sam oprašil, kakor se to godi pri večini drugih cvetlic. Prenašanje cvetnega prahu po čebelah je pa tako zanimivo, da ga je vredno popisati. Kukavice diše močno in jih čebele kaj rade obletavajo, ker dobe na njih mnogo medu. Med pa ne leži prost na dnu cveta (ostroge), marveč se nahaja v mehki mesnati steni ostroge. Čebela mora tedaj steno navrtati z rilčkom, če hoče do medu. Ko je čebela sedla na cvetno ustnico, iztegne rilček oziroma jezik do dna ostroge (glej sličico II.). Pri tem se mora z glavo dotakniti kljunčka (glej sličico I.), ki se razčesne pri še tako rahlem dotiku. Takrat se razkrijeta dve lepljivi ploščici, ki nosita peclja s pelodnima grudicama (glej sličico IV.) in ti ploščici se primeta čebelinega čela. Ko je čebela medovnik izpraznila in hoče zapustiti cvet, potegne pri tem pelodni grudici iz prašnikovih predalčkov in odleti okrašena z rožič ki. Peclja, ki sta stala izpočetka na čelu navpično, se takoj nagneta naprej (glej sličico III.). Če sede čebela potem na drug cvet, mora z rožički zadeti ob brazdo, pri čemer se par drobcev cvetnega prahu prilepi na brazdo, in — cvet je oplojen. Pelodni grudici ostaneta na čebelinem čelu več dni, potem pa sami odpadeta. Ko prileti čebela od bere po kukavicah domov v svoj panj, opazi čebelar njene rožičke, se čudi ter vpije, da so čebele -— bolne. Ti slovenski čebelar pa lahko iz teh vrstic posnameš, kako koristna in skrivnostna dela opravlja čebela mimogrede, kadar se trudi za svoj vsakdanji kruhek. Njena navidezna bolezen je le posledica tega koristnega dela. žnideršicev panj. M. HUMEK. (Dalje.) 13. Kake bistvene izpremembe na Znideršičevem panju bodisi v kateremkoli oziru so vobče nepotrebne, in so skoraj vsi poročevalci mnenja, da si ne želijo nobene reči drugače kakor je na originalu, ker za strokovnjakom, kakor je g. Znideršič, ne kaže popravljati. Mnogi na vprašanje niti niso odgovorili, ali pa izjavili, da o tem niso nič razmišljali. Vendar sem pa iz poročil nekaterih izkušenih čebelarjev posnel nekaj migljejev, ki so gotovo vredni, da se objavijo in da se razmišlja o njih. Predvsem so palice v medišču nerodne, ker zelo ovirajo premikanje deščic, ki ločijo plodišče od medišča in premikanje rešetke, Poleg tega pa palice zabranjujejo, da se zimska odeja tesno ne oprime deščic. Nekdo nasvetuje, naj bi se zato palice priredile tako, da bi se vzele iz panju, kadar bi se ne rabile. Nemara bi ne bilo napačno, ako bi se združile z rešetko v eno celoto in bi se pri prevešanju z njo vred potisnile v panj in pred vzimovanjem vzele zopet vun. Tudi deščice delajo marsikomu preglavico, ker se rade krive. Ako so iz dobrega, presušenega lesa nakrojene, (ne žagane), se ne krivijo rade. Nogi, ki jih ima okence v plodišču, sta zelo napoti, ako hočemo panj popolnoma očistiti, ne da bi okence odvzeli. Se večja neprilika se pokaže, ako bi hoteli dejati na dno vsakega panju pozimi podložek, kamor naj bi se nabiral drobiž. Takega podložka pri tem panju skoro ne moremo rabiti, ker se ne da potegniti vun, ne da bi odvzeli okence. Nek jako vnet čebelar trdi, da bi na vsak način kazalo vpeljati tudi v Zniderši-čevem panju ločilno desko, ki bi se z njo vališče po potrebi razširilo in zožilo. Dobro bi res utegnila služiti začetnikom sploh in zlasti pri obljudenju panjev z roji ter pri prezimovanju več matic v enem panju. Pri večjem obratu pa najbrže ne pride v poštev, ker ta se mora vršiti odločno z orjaškimi ljudstvi, ki napolnjujejo vse plodišče, in se slabiči sploh ne negujejo, ampak na ta ali na oni način odstranjujejo. Končno nekdo želi, da naj se panj izdeluje s tremi predali, da bi se prevešanje vršilo lahko večkrat zaporedoma. G. Znideršič take panji že izdeluje in poizkuša. Ne kaže torej, da bi že danes govorili o njih ali celo izrekali kako sodbo. Edino važno je, da splošno vpeljemo racijonelno mero v panju, ki je sposoben za dobičkonosen čebelarski obrat, vse drugo je vsaj za enkrat postranska stvar. Brez vsega dvoma se bo ta panj v marsikaterem oziru še izpopolnil, a mera in način čebelarstva v njem bosta ostala, ker se kaj boljšega v tem oziru niti misliti ne da. 14. Glede izjav o kakovosti panju so poročila različna. Večina trdi, da ima dobro izdelane panji, kar pa je seveda osebno mnenje posameznika. Mnogo čebelarjev sem naletel, ki vedo ceniti natančno izdelan panj, a prav mnogo jih je, ki imajo v tem oziru velike težave, ker so izdelovali panji mizarji ne čebelar ji, ali pa čebelarji, ki niso obenem tudi mizarji. Pokazalo se je, da je izdelovanje tega panju težko mizarsko delo, ki zahteva popolno umevanje čebelarskega obrata in pa precej vaje. Kdor zna za silo zbiti kranjiča, še davno ni sposoben, da bi mogel dobro izdelati Znideršičev panj. 15. Odgovori na 15. vprašanje glede splošne uporabljivosti Znider-šičevega panju so kratki, a tako značilni, da je najbolje, ako jih nekaj navedem doslovno. Splošna sodba o uporabljivosti Znideršičevega panju je jako ugodna. Posamezniki izjavljajo : »Da je po Znideršiču izpremenjeni Albertijev panj najboljši izmed vseh na Kranjskem vpeljanih sistemov, bodo menda potrdili vsi čebelarji, ki so pričeli čebelariti s temi panji, in za povzdigo kranjskega čebelarstva je zelo potrebno, da faktorji, ki vodijo vajeti kranjskega čebelarstva, delujejo na razširjevanje tega panju. Se bolj pa je delovati na to, da pridemo vsi čebelarji do racijonelne mere, četudi se panji več ali manj razlikujejo.« — »Ako čebelarimo v druge vrste panjih, ter je spomladna in poletna paša dobra, ajda pa ne, imamo veliko rojev pa nič medu! Ce preprečimo rojenje s prevešanjem, in je količkaj ugodno, nam čebelarstvo vendar nekaj da.« — »Znideršičev panj je panj bodočnosti. Čebelarjenje v teh panjih je po vsej pravici višek čebelarske umetnosti. Vresnici racijonelno čebelarjenje je pač edino mogoče v teh panjovih. To ni samo moja sodba, ampak tudi drugi čebelarji ne morejo prehvaliti njegove uporabnosti in vsestranske vrednosti. Zanimanje za Znideršičev panj je splošno, zato je gotovo, da se bo započeto čebelarstvo v teh panjih razširilo.« — »Znideršičev panj je v vsakem oziru praktičen. Ta panj ima posebno za kmetovalce veliko vrednosti, ker se da z njim čebelariti, ne da bi bilo treba zanemarjati druga kmečka dela.« — »Jaz po lastnem prepričanju sodim, da ga ni boljšega panju na celem svetu.« — »Znanih mi je več vrst panjev, pa ne poznam boljšega in pripravnejšega kot je Znideršičev.« — »Ta panj je najboljši za naše krajevne razmere, ker ne prodajamo živih čebel, ampak čebelarimo le na med, in je glavna paša le mesca maja in junija, to je ob rojenju.« — »Znideršičevi panji so prav porabni, in želeti je, da se splošno vpeljejo.« — »Panj je izvrsten. Odkloniti ga more le tisti, ki ga ne pozna, oziroma je v svoje zaljubljen.« — »Glede uporabnosti se mi panj dopade: 1. ker se zadaj opravlja, 2. ker se sklada v navadni skladnici, 3. ker se več medu pridela kot v navadnih panjih.« — »Ne morem ga dosti prehvaliti in ga morem vsakomur iz srca priporočiti.« — »Ta panj zdi se mi jako dober in priporočljiv.« — itd. Iz navedenih izjav lahko izprevidi vsakdo, ki ima pred očmi samo stvar, da smo na pravem potu, in da ni več daleč čas, ko bomo popolnoma na jasnem glede racijonelne mere, panju in čebelarskega obrata. 16. Naj sledi še nekaj odgovorov na 16. vprašanje glede nadaljevanja započetega čebelarstva. Največ poročevalcev odgovarja z odločnim »da«, drugi pa sledeče: »Svoje čebelarstvo bodem razširjal samo v teh panjih. Prej sem imel dva, letos pa sem jih napravil 10, obljudil sem jih z roji, ki so vsi dovolj nabrali za zimo, čeravno ni bilo druge paše kakor kostanj.« — »Začeto čebelarstvo v teh panjih bom razširil, kolikor mi bo le mogoče.« — »Niti mislim ne na kak drug sistem.« — »V naši podružnici, ki sem jo ustanovil, pridobivam ude, da sploh ne rabijo drugih sistemov razen tega.« — »Edino le z Znideršičevim panjem bom jaz čebelarstvo razširil, ker sem prepričan, da mi je s tem panjem čebelarski uspeh zagotovljen.« — »I, seveda, opustil bom sploh čebelorejo v drugih panjih.« čast kranjicam! janež muhar V četrti številki letošnjega našega lista smo brali prav umesten nasvet, naj bi bolj pazili na kranjsko čebelno pasmo in iztrebili že enkrat križanko kranjske in laške čebele. O vrednosti ene in druge je bilo že v tem članku potrebno povedano, vendar naj pripomnim nekaj iz lastne izkušnje in mnenje nekega izkušenega in razumnega čebelarja. Čebelarim v kraju na laški meji, kjer imamo čebele treh pasem. Dobe se kranjice in »lahinje« in križanke teh dveh. — Ko sem prebral že imenovani članek, sem začel v svojem čebelnjaku takoj malo bolj natančno paziti, in sicer pri vsakem panju posebej, kakšno žival pravzaprav redim. Približno sem pač že prej vedel, a do natančnih rezultatov do tedaj še nisem prišel. Dognal sem pa pri tem preiskavanju tole: Dva panja, o katerih imam najlepše mnenje že iz lanskega leta — zato sem jih tudi vzimil — imata večino kranjic. Zlasti eden izmed teh je dober. Leti najbolje med vsemi, ker ima tudi mnogo živali, lansko leto mi je dal dva lepa roja in imel jeseni okrog 8 kg blaga, kar je bilo za preteklo leto skoraj višek. Do sedaj sem imel to za slučaj, kajti eden mora biti najboljši, a od sedaj bom pazil na to. Drug dokaz, da bo kranjica vztrajnejša in trdnejša, imam v pripovedovanju omenjenega čebelarja. Dotičnik je opazoval, da so v nekaterih panjih sčasoma dobile kranjice nadvlado. Laških in mešank je bilo čimdalje manj, tako da so ostale slednjič skoro same kranjice. On je trdil, da morajo biti kranjice trdnejše in da lahinje prej obnemorejo. Vsekako je to zanimivo. Znan zakon je, da slabejši vedno podleže močnejšemu. Seveda gre to počasi, in preden bi se pleme popolnoma očistilo, vam že lahko pride kaka laška spaka in naredi začetek stare komedije. Na ta način bi pa lahinja ne mogla nikdar kranjici podleči. To se mi je zdelo potrebno omeniti. Gotovo bo bistrejše oko še vse to proučevalo in na podlagi rezultatov še bolj proslavilo kranjice, lahinjam pa napovedalo smrt in pogin. Se en predmet opazovrnjh. IV. JURANČIČ. Podlaga učenju je strogo in natančno opazovanje. Zato se tudi na čebelarskem polju obrača vedno večja pozornost na opazovalnice. Prva točka, oziroma kolona v mesečnem pregledu je »donos«, t. j., kolikor so čebele na dan prinesle, kolikor je panj na teži pridobil. Po vsej pravici se tej točki poklanja prva pozornost, saj od donosa je odvisen uspeh in dobrobit posameznih ljudstev, kakor vobče korist in pomen čebelarstva. Znano je gotovo vsakemu čebelarju in še marsikateremu lajiku, da čebele ne prinašajo samo medu, temveč tudi cvetni prah, vodo in zadelavino (smolo, propolis). Vse te tvarine tvorijo, oziroma zvišujejo donos ter množijo težo vsebine. Voda in zadelavina sta za opazujo-čega čebelarja manjšega pomena, zlasti donos vode se niti ne da kontrolirati, ker jo čebele donašajo nevidno — v telesu; vsekako je pa čebelam voda velevažen življenski element. Glavni faktorji, ki provzročajo upad teže čebelnega ljudstva, so: izhlapevanje, izguba čebel zunaj panju vsled neugodnih vremenskih vplivov, izločevanje vode iz nektarja, ki jo čebele iz panju iznašajo, in oddaja odpadkov, kar pa se ne vrši le pri prvih spomladnih izletih, temveč ves poletni čas, dokler čebele izletavajo. V prirastku, ki nam ga kaže tehtnica, ne moremo smatrati čistega donosa, ker pride tukaj v poštev razvoj ljudstva in uživanje. Kar použijejo letajoče čebele, izgubijo zunaj panju po odpadkih in dihanju, t. j. po izhlapevanju, ter se isto »odšteje« po upadu tehtnice; kar se pa porabi za zalego, ostane v panju ter v primeri s telesno rastjo posameznih bitij in skupnim razvojem mladega zaroda še vedno naprej na tehtnico pritiska. Potemtakem se prirastek na tehtnici nikdar bistveno ne strinja z notranjim donosom. Tem manj moremo računati, da ljudstvo na dan pridobi toliko na medu, kolikor prirastka tehtnica izkazuje. So sicer nekatere rastline, ki nudijo čebelam le cvetni prah, a prav malo je takih, ki bi dajale med brez cvetnega prahu. V dobri paši se nabere zraven medu torej velika množina cvetnega prahu, ki resničen donos medu napram prirastku na tehtnici še bolj zmanjšuje. Ker pa je cvetni prah neizogibno potreben del čebelnega živeža, razen tega pa tvori zlasti ob dobri paši izdaten del donosa, bilo bi menda umestno, da bi tudi temu predmetu opazovalnice poklonile svojo pozornost. Že pred mnogimi leti, in še pozneje večkrat, sem se postavil vstrani k žrelu z uro v roki ter sem štel čebele, prinašajoče obnožino. Naštel sem jih v minuti po 25, 40, 60, 75, 95, 130, 160 do 200, kakršna je pač bila paša, dobra ali slabša. Sicer vajeno čebelarjevo oko presodi to na prvi pogled, vendar dandanes se marsikaj ne sklepa »kar per en glih«, temveč se računa s številkami. Kadar cvetijo cvetice in razna zelišča, je najvišji donos cvetnega prahu od 10.—12. ure, ob času drevesnega cveta, t. j. ob cvetu krepkejih rastlin, pa še tudi popoldne. Ako bi se sprejelo donos cvetnega prahu kot predmet opazovanja med dosedanje točke naših opazovalnic, bi se iz tega dalo marsikaj sklepati za praktično čebelarstvo kakor tudi za strokovni pouk. V mesečnih tretjinah zabeležen najvišji in najnižji donos (namreč, koliko čebel prinese v minuti obnožino) bi nam podal natančno pojasnilo o dobroti paše. Razen tega bi se lahko že naprej vedelo, kdaj bodo ljudstva na višku razvoja, ker od tega časa, ko narava daje največ cvetnega prahu, se zalega v panju najbolj množi in širi; zato je navadno črez štiri tedne rojenje potem, ko so čebele začele prinašati obilo obnožine. Slednjič bi se na podlagi tozadevnega opazovanja mogel nekoliko natančneje določiti pravi donos medu, ko bi se donos cvetnega prahu od skupnega prirastka, ki ga kaže tehtnica, odračunal. Četudi bi se to zdelo praktičnemu čebelarju manj pomenljivo in dolgočasno delo, bi pa tembolj imel ukaželjen opazovalec v tem jako poučen predmet. Predvsem bi bilo potrebno na fini, občutljivi tehtnici določiti težo obnožine, n. pr. od 10 čebel; po tem se lahko ve, koliko prinese 100 čebel, koliko prinesejo čebele enega panju v eni uri, v teku celega dne itd. K sklepu želim, da bi cenjeni čitatelji v tem novem predmetu opazovanja ne ugledali gole, brezpomenljive igrače. Nič ne de, če tudi mi Slovenci stopimo enkrat naprej, saj smo že dovolj delali — za drugimi. dva čebelarja. f p Na Veliko noč popoldne 1. 1904 je sedel stari Ilec pred svojim čebelnjakom, o katerem je trdil, da stoji že nad sto let, ter opazoval svoje ljubljenke, ki so se, kot je bilo soditi po redu in snagi, ki sta vladala v čebelnjaku in okrog njega, prav dobro počutile. Ded je vlekel svoj vivček in opazoval pridne čebelice, ki so se vračale v panji z raznobarvno obnožino. Kmalu se mu pridruži vriuk Ivan, osemnajstleten mladenič, in ded mu je jel pripovedovati o letinah, in kaj da se je bilo »tisto leto« tu pa tam zgodilo. Našteval je razne čebelarje, ki se pa že vesele pri sv. Ambrožu v nebesih. »Rajni oče, Bog mu daj nebesa, ta je bil najboljši čebelar v tem kraju! Ta čebelnjak je bil vsako leto poln. Čebelaril je pa drugače kot njegovi sosedje, — v jeseni namreč ni nikoli moril čebel, — ki so ga smatrali za čarovnika, ker je imel prve in najtežje roje, v jeseni pa obilo medu in voska. Takrat je bil tu za župnika gospod Martin, ki je tudi čebelaril — jaz sem imel takrat šest let, kje je že to! — in prišel večkrat k nam. Ko je zvedel, da zna moj oče brati, — naučil ga je bil neki zelo učen berač; ta revež, ki ga je bila tu zajela zima, in ni mogel nikamor, je bil malo zmešan, — mu je podaril tisto Janševo knjigo, ki si jo tudi ti čital. Vidiš, po tej knjigi je čebelaril moj oče, čebelarim jaz in sem naučil tudi tebe. Skoda je bilo gospoda Martina, umrl je bil ravno tisto leto, ko je zgorel naš hlev. Jaz sem bil še majhen, a pomnim dobro. To je gorelo! V maju je bilo.« Ded je umolknil in se zamislil. Crez hip izpregovori Ivan, ki je ves čas molčal. »V onem »Čebelarju«, ki sem si ga izposodil pri podružnici, sem čital, da danes že povsem drugače čebelarijo, kot je učil Janša, in znava midva.« »Tako ? Sem radoveden! Kaj si pa čital ?« vpraša očanec z zanimanjem. Ivan mu pripoveduje, da imajo sedaj večje panji, da zidajo čebele sate v okvirje, katere se lahko odvzame ali preloži; da se da z nekim strojem iztočiti med, ne da bi se satovje pokvarilo; da vlivajo že umetno satovje, in dostavi, da ga miče nabaviti si en tak panj za poizkušnjo. »Bog vedi, če je to res! Te hentaj ! Jaz ti svetujem, da se držiš naukov našega Janša, in medu in voska boš imel dovolj,« de Ilec in se odpravi v hišo, ker je jel pihati mrzel veter. Zvečer je razodel Ivan svojo namero tudi svojemu očetu, ki je pa rekel, naj prečita, kar je čital o novem panju, še enkrat glasno. Ivan koj prečita v »Čebelarju« spis o Gerstungu in njegovem panju, kar sta stari in mladi Ilec pozorno poslušala. »Lepo se to sliši, kot Luthrov nauk, Bog ve pa, če je vse res«, je dvomil ded, ki mu že to ni ugajalo, ker je Gerstung protestant. Cena, cena! Ta je tudi delala zapreke, a na Ivanovo neprestano prošnjo sta se očeta omečila in prispevala za nov panj. (Dalje.) naše opazovalnice. Mesečni pregled za april 1913 POROČEVALEC AVG. BUKOVIC. Kraj Panj je na teži &> trt I >o V w "trt C >N -3-iU -5 M C ►N dravsko polje se vrši dne 25. maja ob 2. uri popoldne pri čebelnjaku g. Jožef Štampfla v Strazgojnci pri Pragarskem, kjer se bode razkazalo delovanje pri več vrstah panjev, kakor: Žnideršičev, amerikanski, Gerštungov, dunajski itd. Vsi čebelarji se prav vljudno vabijo. Načelnik. KOROŠKE PODRUŽNICE. Podružnica v Zg. Vesci na Koroškem priredi dne 18. maja ob 3. uri popoldne predavanje pri uljnjaku g. Filipa Martiča v Bilčovsu. Predaval bo odbornik osrednjega društva Bukovic. Ker bo predavanje važno, je želeti obilne udeležbe. Matija Šloser, t. č. predsednik. Pri nakupu čebelarskega orodja posebno priporočamo cenj. čebelarjem tvrdko Henrik Deseile, v Oberhollabrunnu pri Dunaju. Opozarjamo na inserat v tem listu. MALA NAZNANILA. Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov brezplačno, to pa le dvakrat v letu. Iščem hlapca za čebelarstvo, sadno drevesnico in za druga mala domača dela. Plača po dogovoru. Vstop takoj. I. Luk-man, Šoštanj. 2—2 Prodam stiskalnico avstrijske mere za 14 K, dalje 15 kg grenkega kostanjevega medu po 4 K kg — 4 golobe in panje dunajske ležeče mere. Alojzij Pire, Ravni 1, p. Krško. 2 2 Umetno satje iz garantirano pristnega, doma pridelanega voska prodaja kg po 4 K 60 vin. Blaž Urbanič, čebelar na Ščavnici, pošta Sv. Ana na Krembergu pri Cmureku, Štajersko. 2—2 Krmljenje spomladi s sladkorjem je čebelam pravi strup. Zato kupujte le zanesljiv ajdov med. 5 kg pristnega ajdovega pitanca K 7'50. — Umetno satovje K 4'40. Rabljeni panji raznih sistemov se zaradi omejitve čebelarstva ceno prodajo. — Čebelarske knjige: Anton Janša: ,,Popolni nauk o čebelarstvu", eleg. vezano K 2'40, broš. K 2'-—; „Razprave o rojenju čebel", eleg. vez. K 1'60, broš. K 1'20. Nekaj izvodov: 1. Černe: „Umno čebelarstvo", vez. K 1'—. I. N. Babnik, Dravlje, p. Št. Vid pri Ljubljani. 3-2 Kupujem čebelne voščine in vosek v vsaki množini. Kupim tudi nekaj stočenega cvetličnega medu. Ponudbe z navedbo cene in množine naj se blagovolijo pošiljati na Franc Oblak, Sv. Gregor, pošta Ortnek. V zalogi bodem imel tudi ple-haste posode (dežice) za med vseh velikosti po zelo nizki ceni. 7-3 Dobi se čist fin točen spomladanski med po zmerni ceni pri Francetu Obrekar, Dolenja Trebušu, p. Slap ob Idriji. 2-i Jan. Strgar, Bitnje pri Bohinjski Bistrici, Gorenjsko, kupi več dobrih eksportnih panjev s čebelami; prosim ponudb s ceno. 2—2 Umetno satje, garantirano, iz doma pridelanega voska, kg po K 4 80. Ajdov med, dober pitanec, 4 kg za K 7'— franko prodaja Tomaž Plohi, čebelar v Korači-cah št. 12, pošta Sv. Tomaž pri Ormožu, Štajersko. 2 i Udnina (3 K) in reklamacije naj se pošiljajo upravuištvu »Slovenskega Čebelarja" v Ljubljani, dopisi in članki za list pa uredniku »Slovenskega Čebelarja" Fr. Rojinu, nad- □□□□^□^□□□□□□□^□□□□□□□□□aanaonn učitelju v Šmartnem pri Kranju, □□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□□□□o Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo". aaanoanascjaoacicjonannncincDnaa Tiska „Katoliška Tiskarna" V Ljubljani. HDDDaaonananaaaaanDDaanaDoaD Prvi roji. Splošno že davnej ni bilo toliko zgodnjih rojev kot letos. Morebiti se vrnejo oni dobri stari časi, ki o njih stari čebelarji vedo toliko povedati. Že dne 25. aprila so naznanili prve roje gg. Ignacij Čadež iz Srednje vasi v Poljanski dolini, Ivan Engelsberger iz Tržiča, Frančišek Hmelj iz Radeč in Valentin Mihelič iz Podbrezja na Gorenjskem ; dne 26. aprila je imel prvi roj g. Frančišek Gregorčič od Šmarjete na Dolenjskem; dne 28. aprila so jih imeli gg. Frančišek Furlan iz Verda pri Vrhniki, Ciril Košutnik iz Borovelj in Frančišek Rant iz Strmce v selški podružnici ; dne 30. aprila pa sta imela prvce ga. Marija Jeglič iz Begunj pri Lescah in g. Alojzij Lotrič iz Dražgoš nad Železniki. Za maj se jih je tudi mnogo naznanilo, pa vseh imen ne moremo navesti. UMETNO SATJE ^'Hllllllf UIM llllUlUtt ltltIIIHSU'HIIII(|lllHl|l tllll,IIIUl|l|IIM(tU tlllHHIM t tlllll MlIlIlMIJMlMlIlOJHIlUlHH tl^ltflllt I tTWI{tttI4tH1] tlM)U)H tIMtltyilHf IIIH UIIUH1 MillltMUUUlUrtllIMnj IIUIJU ttltlHt IIITIlliitMIllllfllTl III1U>IUIX • iz zajamčeno čistega voska, prirezano na poljubno mero: zabojček 3 xh kg vsebine 16 K 90 v franko; manjše količine kilogr, 4 K 70 v; večje količine kilogr. 4 K 50 v nefrankovano. Na kilogram gre okrog 13 do 14 satov za satnike racionelne mere. Naše satje ima prednost, da so celični robovi nekoliko zvišani. «®<§ws> Trčan med v dežicah 4"50 kg vsebine 9 K franko. Čist vosek se kupuje po 3 K do 3 K 30 vin. TiiiHiititiiiuitMiiimmnimiiminiurimiiiwmiiiiuiu^ Kranjska čebelarska družba z omzav., Ilirska Bistrica. Izdelovalnica čebelarskega orodja »Kranjsko tržno čebelarstvo" Peter Majdič preje baron Rothschiitz, Smrek, pošta Višnja gora (Dolenjsko) Prodajalna v trgovini „MERKUR" priporoča vsakovrstno čebelarsko orodje lastnega izdelka, posebno panji vseh sistemov, vso pripravo za izdelovanje Alb. Žnideršičevih in drugih panjev, stiskalnice za umetno satovje, rokavice, avbe, kadilnice „Smoker" in razne druge pipe za kajenje, točila za med, kakor tudi vse druge v to stroko spadajoče predmete, vse skrbnega in dovršenega dela, po prim. nizkih cenah, na debelo in drobno. Deter Majdic, Celje " Graška cesta št. 12 kjer se dobi tudi vsakovrstno železninarsko blago, posebno za sezono: traverze, cement, poljedelski stroji, umetna gnojila itd. 6—4 Zriideršičeve panji, izdelane po Znideršičevem originalu, opremljene z 18 okviri racionalnemere, matičnorešetkoin drugimipritiklinami, dalje remeljce v vseh dimenzijah, blazine in druge potrebščine izdeluje -------Trink mizarstvo s stroji. Ljubljana . Linhartova ulica 8 Cena kompl. panju 16 K, pri večjem naročilu primeren popust. se zanima za čebelarstvo in hoče kupiti najpotrebnejše stvari, naj zahteva ilustrovan in z mesečnimi navodili o-premljen 'cenik, katerega pošlje zastonj FR. SIMMICH zaloga čebelarskega orodja v JRUERMIGCJ, avstrijski Šleziji (osterr. Schlesien) Posebno se priporoča: umetno satje iz čistega voska, razstojišča za okvirje, priprave za roje, matične kletke, kadilnike, čebelarske kape, pitalnike, klešče za okvirje, trčalnice, sita za čiščenje medu, vilice za odkrivanje medu, matične rešetke, zapahe za izletnice itd. 12-4 KDOR Povsod odlikovano! Postrežba točna in poceni. Prvi in največji 1KII AttlbrOŽiČa gorenjski 1II« v Mojstrani = čebelnjak pošilja: Umetno satovje iz čistega, jamčeno pristnega voska 1 kg 5 K, 3 Va kg poštnine prosto. Jamčeno čisti, pravi med za pitanje čebel itd. 5 kg v ploščevinastih škatljah 8 K. Ambrožičev panj s 17 okvirji nemške normalne mere ali dunajske društvene mere in z okvirjem za okno, posebno pripraven in solidno izdelan — 6 K. Lovilniki za roje, posebno praktični 6 K.