Cena knjigam. Večina knjig, ktere je družba izdala, je že razprodana. Sledeče knjige pa se zamorejo še naročiti in veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Naslov pisatelja in knjige Za družnike gia. kr. Za neude in po knjigarnah gld. I kr. Dr. J. Rogač in M. Torkar: Življenje svetnikov, štiri zvezki (9 snopičev) mehko vezani..................... V usnje trdo vezano................. Dr. Št. Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt, dva dela (9 snopičev) mehko vezano..................... V usnje trdo vezano ................. J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov. Mehko vezano............... Y platno vezano ............... J. Volčič: Življenje Device Marije in sv. Jožefa, pet delov (10 snopičev) mehko vezani..................... Trdo v platno vezani .................. M. Lendovšek: Slomšeka Pastirski listi, brož.......... Trdo v prt vezani 40 kr. več. L. Ferčnik: Ooline ali razlaganje cerkvenega leta. Mehko vezane (4 snop.) V usnje trdo vezane ................. Molitve n iki: Fr. Košar: Nebeška liraua. I. del, broš............. , » i, II. del, ............. L. Skufea: Smarnice, broš.................. A. Kalan: Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom! broš....... B. Bartol: Hoja za Marijo Devico, broš............. J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! broš............ Kdor si naroči vezan molitvenik, naj doda za vez v usnji z zlato obrezo 60 kr., v usnji z marmor, ali rudečo obrezo 50 kr., v prtu z marmornato obrezo 40 kr. * * * A. Foerster: Cecilija, II. del (I. del je že pošel)......... Dr. J. Križanič: Cerkvena zgodovina, I. in III. del (II. del je že pošel) vsaki del...................... P. H. Majar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete, broš. . . P. Florentin Hrovat: Franc Pire, broš............ J. S taré: Občna zgodovina. Pet zvezkov (15 snopičev) vkup..... H. Schreiner: Fizika ali nauk o prirodi. Knjiga I. in II., vsaka po . . Fr. Erjavec: Živali v podobah, I. zvezek (domače in tuje čveteronoge živali), novi natis...................... Fr. Dular: Domači Živinozdravnik.............. Fr. Kuralt: Umni sadjerejee................ J. Tomšič: Sadjereja v pogovorih.............. Dr. J. Tavčar: Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebnejših zakonih. 626 stranij, mehko vezan ................ Trdo v prt vezan ............... Dr. J. Sket: Miklova Zala. Povest.............. V. S le m eni k: Križem sveta. Povest............. Slovenske večernice, 36., 40., 41., 42., 43., 44. in 45. zvezek. (Vsi drugi zvezki so razprodani.) Vsaki zvezek............... Koledar za leto 1889, 1890 in 1891 po znižani ceni......... v n n 1892 .................... Podobica sv. Mohorja za stare ude............... 50 60 70 70 45 80 50 50 45 60 10 50 50 50 40 40 40 50 40 40 20 20 45 80 45 25 10 80 20 20 20 30 20 40 3 Opomba. Kdor si pred letom naroči ktero knjigo ali več vkup in hoče poštnino sam plačati, naj doda 10 kr. za zavoj in kolek za vozilni list; če hoče pa knjige franko prejeti, naj doda dotični znesek za poštnino, to je 25 — 40 kr. za prestopno leto Na 8Yet$ i|i založila Družba sv. Mohorja v Celovcu, Tiskarnica Družbe sv. Mohora v Celovcu. Rodopis cesarske rodovine. Cesar avstrijski: Franc Jožef Prvi, rojen v Schonbrunu 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848. Cesarica: Elizabeta Evgenija Amalija, hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, roj. v Posenhofenu 24. dec. 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju. Cesarjevič naslednik: Rudolf (Franc, Karol, Jožef), rojen 21. avgusta 1858, umrl 30. januarja 1889; poročen dne 10. maja 1881 z belgijsko prin-cezinjo Štefanijo, rojeno dne 21. maja 1864. Cesaričine: 1. Sofija (Friderika, Doroteja), rojena 5. marca 1855, umrla v Budi 30. maja 1857. — 2. Gizela (Ludovika, Marija), rojena 12. julija 1856, poročena z bavarskim kraljevičem Leopoldom 20. aprila 1873. — 3. Marija, Valerija (Matilda, Amalija), rojena 22. aprila 1868, poročena 31. jul. 1890 z nadvoj. Franc Salvatorjem, roj. 21. avg. 1866. Hči cesarjeviča naslednika: Elizabeta (Marija, Henrieta, Štefanija, Gizela), rojena 2. septembra 1883. Bratje Nj. Veličanstva cesarja. 1.) Nj. vel. nadv. Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen v Schonbrunu 6. julija 1832, poročen v Briiselu 26. julija 1857 s Karolino, hčerjo kralja belgijskega, — cesar Mehikanski, umrl 19. junija 1867. 2.) Nadvojvoda Karol Ludovik (Jožef, Marija), rojen v Schonbrunu 30. julija 1833, poročen 4. nov. 1856 z Margareto, hčerjo kralja Ivana Saksonskega, rojeno 24. maja 1840, umrlo 15. sept. 1858; vdrugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralja Ferdinanda II. Sicilijskega, rojeno 24. marca 1843, umrlo 4. maja 1871; tretjič poročen z Marijo Terezijo, hčerjo Portugalskega kraljeviča Don Miguela 23. julija 1873. — Otroci: Franc Ferdinand de Este, rojen 18. dec. 1863; Otto, rojen 21. apr. 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margareta, rojena 13. maja 1870; Marija, rojena 31. julija 1876; Elizabeta, rojena 7. julija 1878. 3.) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jožef, Anton), rojen na Dunaju 15. maja 1842. Stariši Nj. Veličanstva. Franc Karol, rojen na Dunaju 7. decembra 1802, umrl 8. marca 1878 na Dunaju; poročen na Dunaju 4. novembra 1824 s Sofijo, rojeno v Monakovem 27. januarja 1805, umrlo 28. maja 1872. Očetov brat. Ferdinand Prvi, rojen na Dunaju 19. aprila 1793, je postal cesar 2. marca 1835, cesarstvu se odpovedal 2. dec. 1848, umrl 29. junija 1875. Poročen je bil z Marijo Ano Karolino, kraljičino sardinsko, roj. 19. septembra 1803, umrlo v Pragi 4. maja 1884. ima 366 dnij in se začne s petkom in konča s soboto. Začetek leta 1803. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, 27. novembra. Godovlnsko število. Zlato število . . Epakta ali lunino kazalo . . . 12 Solnčni krog . Rimsko število Nedeljska črka . 25 . 5 . CB Nebeška znamenja. * oven T r»j tehtnica «*» bik Ö škorpijon in H dvojčki n ifr strelec t HK rak o kozel 5 lev ñ ^ vodnar jjjj V devica m> X ribe X Letni vladar: Venera. Premakljivi prazniki. Septuagésima 14. febr. Pust 1. marca. Pepelnica 2. marca. Velika noč 17. aprila. Križev teden 23., 24. in 25. maja. Vnebohod Krist. 26. maja. Binkoštna ned. 5. junija. Sv. Trojica 12. junija! Sv. Rešnje telo 16. junija. 1. adventna nedelja 27. novembra. Od Božiča do pepelnice je 9 tednov in 4 dnij. Kvaterni in dragi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne 9., 11. in 12. marca. II. „ letne ali binkoštne 8., 10. in 11. junija. III. „ jesenske 21., 23. in 24. septembra. IV. „ pozimske ali adventne 14., 16. in 17. dec. Kvaterni in drugi posti so s f zaznamovani. Znamenje za lunine krajce. Mlaj • j Ščep ali polna luna © Prvi krajec 3> | Zadnji krajec C Letni časi. Pomlad se začne 20. marca. Poletje se začne 21. junija. Jesen se začne 22. septembra. Zima se začne 21. decembra. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, — in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: 1.) Veliki četrtek, 2.) veliki petek, 3.) veliko soboto, 4.) presv. Rešnj. Telesa in 5.) Božični dan. — Druge veselice, n. pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. dec. Sodnja opravila praznujejo: od Božiča do svetih treh kraljev godu, od cvetne nedelje do velikonočnega pondeljka, v osmini sv. Telesa, vsako nedeljo in zapovedani praznik. Mrkovi leta 1893. Tega leta bode solnee dvakrat in luna dvakrat mrknila, po naših deželah pa bodemo samo videli luno obojekrat mrkniti. 1. Prvi popolni mrk solnca bode 26. in 27. aprila. Otemnevati začne 26. ob osmih 52 mm. zvečer, ob desetih 17 min. je polni mrk, konec tega mrka pa je 27. ob jednej 10 min. po polnoči. Videli bodo ta mrk na Velikem oceanu, v Avstraliji in na zahodnih brežinah Južne Amerike. 2. Luna bode nepopolno mrknila 11. in 12. maja, ter začne otemnevati ob desetih 16 min. zvečer, sredina mrka je ob enajstih 59 min. o polnoči, konec celega otemnevanja pa 12. dne ob enej 42 min. po polnoči. Videlo se bode v Evropi, Afriki, Južni Ameriki in na Indijskem in Atlantiškem morju. 3. Drugokrat mrkne solnee nepopolno 20. oktobra, vidno po srednji in severni Ameriki, Gronlandu in po severnih krajih Atlantiškega morja. . . 4 Drugokrat mrkne luna 4. novembra popolno. Začetek tega mrka je ob treh 14 mm. popoldne, poln mrk ob štirih 28 min. zvečer, konec mrka pa ob šestih 26 min. zvečer. Videli bodo ta mrk po Evropi, Aziji, Avstraliji, skoro celi Afriki in po Velikem oceanu. Lestvice za pristojbine štempeljiiov ali kolekov. čez I. Kolek za menjice. do 75 gl. — gl. 5 kr. 75 150 300 450 600 750 900 1050 1200 1350 1500 3000 4500 6000 7500 9000 10500 12000 150 300 450 600 750 900 1050 1200 1350 1500 3000 4500 6000 7500 9000 10500 12000 13500 10 - i, 20 - „ 30 - „ 40 - „ 50 - „ 60 - „ TO - „ 80 - „ 90 3 „ -2 „ - 3 „ - 4 „ - 5 „ - 6 „ - 7 „ - 8 „ -9 „ - II. Kolek za pisma. do čez 2 20 40 60 100 200 300 400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 2 gl 20 40 60 100 200 300 400 800 1200 1600 2000 2400 3200 4000 4800 5600 6400 7200 gl. 1 2 3 5 6 7 10 12 15 17 20 22 0 kr. 7 13 19 32 63 94 25 50 75 25 50 50 50 50 III. Kolek za pogodbe. čez 10 gl, čez 10 „ 20 30 50 ;; ioo „ 150 „ 200 „ 400 „ 600 „ 800 „ 1000 „ 1200 „ 1600 „ 2000 „ 2400 „ 2800 „ 3200 „ 3600 do 20 — „ „ 30 — „ ,, 50 — „ 100 — „ » 150 — „ „ 200 1 » „ 400 2 „ „ 600 3 „ „ 800 5 „ „ 1000 6 „ „ 1200 7 „ „ 1600 10 „ ,, 2000 12 „ „ 2400 15 „ „ 2800 17 „ „ 3200 20 „ „ 3600 22 „ „ 4000 25 „ gl. 7 kr 13 „ 19 „ 32 „ 63 „ 94 „ 25 „ 50 „ 75 „ V 25 „ 50 „ d 50 „ V 50 „ it 50 „ Ključ s kterim vreme za celo leto naprej vsakdo lahko zve, ako le v6, kedaj se luna spremeni, to je: ob kteri uri nastopi prvi krajec J, ščep zadnji krajec C in mlaj Ta ključ je napravil veleučeni, slavni zvezdoslovec J. W. Heršelj in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. " " '" Pomeni pa, kedar se luna spremeni: Ob uri Po letu Po zimi Ob uri Po letu Po zimi od 12 opoldne do 2 popoldne veliko deža sneg in dež od 12—2 po noči lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2 — 4 popold. spremenljivo lepo in prijetno od 2 — 4 zjutraj mrzlo z dežem sneg in vihar od 4—6 popold. lepo lepo od 4—6 zjutraj dež sneg in vihar od 6—10 zvečer lepo pri severu ali zapadniku, dež pri jugu ali jugozapadniku dež in sneg pri jugu ali zapadniku. od 6—10 dopold. spremenljivo dež pri severo-zapadniku, sneg pri vzhodniku od 10—12 opold. veliko deža mrzlo in mrzel veter od 10—12 po noči lepo lepo Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. leto in zimo; za leto velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo — Da se na ta ključ more zanašati bolj, kakor na druge koledarje, o tem sem se že več let prepričal. B. Ji., župnik. ■•fr •!• .1. .>■ .1. .1. A. ^ .fr 4 4 j. ■y + -jr 4- -fr -fr + -t- -b + + -h■*■ + * 4- + + + jr. -fr -k' Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji \Zn Novo leto. Obrez. Gospoda. «s Makarij, op.; Konkordij, muč. & Zapisnik 1 Petek 2 Sobota Dete Jezus se vrne iz Egipta. Mat. 2. Ned. C Ned. pred razgl. (J. Genovefa. Pondeljek Tit, škof; Izabela, kralj. Torek Telesfor, p. m.; Simeon, stol. Sreda Sv. 3 kralji ali razglaS. G. Četrtek Valentin, šk.; Krišpin, šk. Petek Severin, op.; Erhard šk. Sobota Julijan in Basilisa, muč. Ned. C Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razgl. G. Pavel, pušč. Higin, p. m.; Pavlin, šk. Arkadij, muč.; Ernest, spoz. Hilarij, šk.; Veronika, dev. Feliks iz Nole; Engelmar. Maver, op.; Izidor, duh. Marcel, pap.; Honorat, škof. O ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. 17 Ned. Č 18 Pondeljek 19 Torek 20 Sreda 21 Četrtek 22 Petek 23 Sobota 2. po razgl. Gosp. Ime Jezus, Sv. Petra stol; Priska, muč. Kanut, kr.; Agricij, šk. Fabijan in Boštjan, mučenca. Neža, d. m.; Majnard, op. Vineeneij (Vinko), muč. Zaroka Marije Device. Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8. Ned. C Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. po razgl. G. Timotej, šk. Spreobrnitev Pavla, apost. Polikarp, škof; Pavel, škof. Janez Zlatoust, cerkv. uč. Julijan, šk.; Marjeta, dev. Frančišek Salez., šk. in cerkv. uč. Janez mil., šk.; Martina (Pav.) Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8. ' lamini spremeni. ' J) Prvi krajec 7. dne ob dveh 18 min. zjutraj. 1 @ Sčep ali polna luna 15. dne ob štirih 32 min. zjutraj > t Zadnji krajec 22. dne ob štirih 48 min. zjutraj, i • Mlaj 29. dne ob petih 44 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje vodnarja. Dan vzraste za 1 uro 1 min. PPlllp^Ra * + + -h** -h + -h * -h •*• : Zapisnik, Nebeško znamenje. Solnce stopi 19. dne v znamenje rib. Dan vzraste za 1 uro 31 minut. -fe**** + ± -fr ** 4 4 -k. -kjfk-k-k-k-tfk Godovi in nedeljski evangeliji (Pust); Albin, škof. (t Pepelnica); Simplicij, p. Kunigunda, ces.; Avsterij, m. Kazimir, sp.; Adrijan, mué. Friderik (Miroslav), spozn. Dnevi Zapisnik 1 Torek 2 Sreda 3 Četrtek 4 Petek 5 Sobota Jezusa skuša hudič. Mat. 4. 1. postna. Fridolin, op. Tomaž Akv., uč.; Perpetva. Janez od Boga, spoznov. t Kvatre. Frančiška, vd. 40 mučencev; Kaj, m. f Kvatre. Heraklij, mué. } Kvatre. Gregorij, p. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Jezus se na gori spremeni. Mat. 17. Ned. B 2. postna (kvat.) Kozina, vd. Pondeljek Matilda, kr.; Evtihij, mué. Torek Longin. m.; Felicita, d. m. Sreda Heribert, šk.; Evgenija, m. Četrtek Jedert, dev.; Agrikola, šk. Petek Ciril Jer., škof,- Edvard, kr. Sobota Jožef, ženin Dev. Marije. Jezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. Ned. B 3. postna. Patricij, škof. Pondeljek Benedikt, op.; Serapijon, šk. Torek Oktavijan, m.; Bazil, m. Sreda Viktorijan, m.; Miklavž F., m. Četrtek Gabrijel, arh.; Simon Trid., m. Petek Oznanjenje Mariji Devici. Sobota Emanuel, m.; Teodor, šk. Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6. Ned. B 4. postna (sredp.). Bupert. Pondeljek Janez, pušč.; Ksist, p. Torek Ciril, šk.; Avgusta, m. Sreda Kvirin, m.; Angelika, vd. Četrtek Amos, pr.; Modest, škof. Nebeško znamenje. Solnee stopi 20. dne v znamenje ovna. Začetek spomladi 20. dne ob štirih 27 min. zjutraj. Noč in dan jednako dolga. Dan vzraste za 1 uro 46 min. Liuninl spremeni. J) Prvi krajec 5. dne ob osmih 20 min. zvečer. © Ščep ali polna luna 13. dne ob dveh 1 min. popoldne. £ Zadnji krajec 21. dne ob šestih 22 min. zvečer. • Mlaj 28. dne ob dveh 23 min. popoldne. Zapisnik, Nebeško znamenje. Solnee stopi 20. dne y znamenje bika. Dan yzraste za 1 uro 38 min. ■'■ * ■'- * * -ic* * * * H^jj»; Godovi in nedeljski evangeliji \Zn. Dnevi Zapisnik Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10. Ned. 15 2. po ve I. Filip in Jakob. Pondeljek Žiga (Sigmund); Atanazij, šk. hk Torek Najdba sv. križa; Antonina, m. r^ Sreda Florijan (Cvetko), m.; Monika. *>e Četrtek Pij V., pap.; Gothard, šk. rt Petek Janez evang. pred 1. vrati. Sobota Stanislav, šk. m.; Gizela. 'J.- Jezus napove svoj odhod. Jan. 16. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. povelik. Varstvo sv. Jožefa. Gregor Nac., šk., cerkv. uč. Izidor, spozn.; Antonin, šk. Mamert, škof; Gangolf, op. Pankracij, m.; Epifanij, škof. Servacij, škof; Glicerija, ni. Bonifacij, m.; Pahomij, op. Jezus obeta učencem sv. Duha. Jan. 16. Ned. 15 4. povelik. Sofija, m. Pondeljek Janez Nepom., mučenec. Torek Paškal, spozn.; Ubald, škof. Sreda Feliks (Srečko), sp.; Jošt, op. Četrtek Celestin, papež; Ivo, spozn. Petek Bernardin, spozn.; Bazila, m. Sobota Valens, m.; Feliksi Kant. Jezus uči o moči molitve. Jan. 16. Ned. B 5. povelik. Helena, dev. Pondeljek Deziderij, šk.; Andrej Bob. ] g Torek Marija Dev. pom.; Ivana. > S Sreda Urban (Vrban), papež, | ¿5 Četrtek Kristusov vnebohod. Filip N. Petek Magdalena Pac., d.; Janez, p. m. Sobota Avguštin, škof; Viljem Ak. Jezus govori o pričevanju sv. Duha. Jan. 15. in 16. 29 Ned.B 6. povelik. Maksim, škof. 30 Pondeljek Ferdinand, kr. ; Feliks L., p. h»S 31 Torek Angela M., dev. ; Kanciian s tov. *** Lunini spremeni. J> Prvi krajec 3. dne ob osmih 17 min. zvečer. ® Sčep ali polna luna 12. dne ob dvanajstih 5 min. o polnoči. C Zadnji krajec 19. dne ob treh 58 min. popoldne. • Mlaj 26. dne ob šestih 55 min. zjutraj. Nebeško znamenje. Solnce stopi 21. dne v znamenje dvoj čekov. Dan vzraste za 1 uro 14 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zapisnik Sreda Četrtek Petek Sobota Gracijana, m.; Juvencij, m. Erazem, škof; Gvido, škof. Klotilda, kralj.; Cecilij, sp. t Kvirin, škof; Op tat. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14. Binkošti. Prihod st. Duha. Binkoštni pond. Norbert, šk. Eobert, op.; Sabinijan, m. t Kvatre. Medard, škof. Primož in Pelicijan, muč. f Kvatre. Marjeta, muč. ■j- Kvatre. Barnaba, apost. Ned. B Pondelj Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Meni je vsa oblast dana. Mat. 28. 1. pobink. Sv. Trojica. Anton P a d o v., spozn. Bazilij, škof; Elizej, pr. Vid, Modest in tovariši. Sv. Rešuje telo. Prane E. Adolf, škof; Lavra. Marka in Mareelijan, m. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Prilika o veliki večerji. Luk. 14. Ned. B 2. pobink. Gervazij in Prot. Pondeljek Silverij, p.; Florentina, dev. Torek Alojzij, spozn.; Alban, šk. Sreda Pavlin, škof; Ahacij, m. Četrtek Eberhard, škof; Cenon, škof. Petek Jez. Srce; Janez Krst. Sobota Prosper, škof; Viljem, op. Prilika o zgubljeni ovci. Luk. 15. 3. pobink. Janez in Pavel. Hema, vd.; Vladislav, kr. t Leon II., papež; Irenej, sp, Peter in Pavel, apostola. Spomin Pavla, apostola. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Nebeško znamenje. Solnce stopi 20. dne v znamenje raka. Začetek poletja 21. dne ob 12ih 28 min. popolnoči. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan vzraste do 21. dne za 15 min. in se zopet skrči do konca meseca za 3 min. Lunini spremeni. J Prvi krajec 2. dne ob desetih 57 min. zjutraj. ® Sčep ali polna luna 10. dne ob dveh 38 min. popoldne. C Zadnji krajec 17. dne ob desetih 6 min. zvečer. 9 Mlaj 24. dne ob treh 12 min. popoldne. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji \Zn. 1 Petek Teobald, pušč.; Pambo. ^ 2 Sobota Obisk. Marije Dev.; Oton, šk. t+i O velikem ribjem vlaku. Luk. 5. 3 Ned. B 4. pobink. Helijodor, škaf! ¡¡^ 4 Pondeljek Urh, škof; Berta, dev. 5 Torek Ciril in Metod, škofa. hE 6 Sreda Izajija, prerok; Goar, spozn. sie 7 Četrtek Vilibald, šk.; Benedikt IX., p. # 8 Petek Elizabeta, kralj.; Kilijan, šk. j« 9 Sobota Anatolija, dev.; Veronika J. <1 O farizejski pravičnosti. Mat. 5. 10 Ned. B 5. pobink. Amalija, dev. & 11 Pondeljek Pij I., p.; Veronika, dev. «J 12 Torek Mohor in Portunat, muč. & 13 Sreda Anaklet, p.; Evgenij, šk. m. A 14 Četrtek Bonaventura, šk. uč.; Kami! S. 15 Petek Henrik I., ces.; Vladimir, kr. ■£. 16 Sobota Marija škapulirska; Favst, m. W Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. Zapisnik, 17 Ned. B 6. pobink. (Škapul.); Aleš, sp. »V 18 Pondeljek Friderik (Miroslav), škof. 19 Torek Vinoeno Pavi, sp.; Avrelija. #»» 20 Sreda Marjeta, d. m.; Elija, prerok, f* 21 Četrtek Danijel, prerok; Olga, vojv. 14 22 Petek Marija Magdalena, spokorniea. 23 Sobota Liborij, šk.; Apolinar, šk. -«6 O lažnjivih prerokih. Mat. 7. 24 >'ed. B 7. pobink. Kristina, d. rt 25 Pondeljek Jakob, apostelj; Krištof, m. 26 Torek Ana, mati Marije Device. rt 27 Sreda Pantaleon, m.; Natalija, m. Ifc» 28 četrtek Inocencij, papež; Viktor, p. ^ 29 Petek Marta, dev.; Olaf, kr. ¡h 30 Sobota Abdon in Senen, muč._rh_ O krivičnem hišniku. Luk. 1(1 31 [ Ned. B | 8. poblnt. Ignacij Loj., šp. j i*i lamini spremeni. h Prvi krajec 2. dne ob treh 18 min. zjutraj. ® Ščep ali polna luna 10. dne ob dveh 49 min. zjutraj C Zadnji krajec 17. dne ob dveh 53 min. zjutraj. • Mlaj 24. dne ob dvanajstih 36 min. o polnoči. J Prvi krajec 31. dne ob osmih 50 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnee stopi 22. dne v znamenje leva. Začetek pasjih dnij. Dan se skrči za 57 min. Godovi in nedeljski evangeliji Dnevi Zapisnik Yezi Petra, ap.; Makab. bratje. Alfonz L., sp.; (Porcijunk.) Najdba sv. Štefana; Lidija, vd. Dominik, spozn.; Aristarh, sp. Marija D. snež.; Ožbolt, kr. Gospodova sprem, na gori. 1 Pondeljek 2 Torek 3 Sreda 4 Četrtek 5 Petek 6 Sobota Jezus se nad Jeruzalemom joka. Luk. 19. 7 Ned. B 8 Pondeljek 9 Torek 10 Sreda 11 Četrtek 12 Petek 13 Sobota 9. pobink. Kajetan, sp. Cirijak, Larg in Smaragd, m. Roman, m.; Domicijan, šk. Lovrencij, m.; Hugon, šk. Suzana, dev.; Filomena, d. m. Klara, dev.; Hilarija, muč. f Hipolit in Kasijan, muč. O farizeju in čolnarju. Luk. 18. 14 Ned. B 15 Pondelj 16 Torek 17 Sreda 18 Četrtek 19 Petek 20 Sobota 10. pobink. Evzebij, sp. Vel. gosp. Vnebovz. M. D. Joahim, oče M. D.; Eok, sp. Liberat, m.; Benedikta, op. Helena, cesarica; Agapit, m. Ludovik Tol., šk.; Elafij, šk. Bernard, op., c. uč.; Štefan, kr Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. Ned. B 11. pobink. Ivana Fr., vd. Pondeljek Timotej, muč.; Hipolit, šk. Torek Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. Sreda Jarnej, apost.; Ptolomej, šk. Četrtek Ludovik (Ljudevit), kralj. Petek Ceflrin, p.; Samuel, prerok. Sobota Jožef Kal., spozn.; Natalija. O usmiljenem Samaritanu. Luk. 10. Ned. B Pondeljek Torek Sreda 12. pobink. Avguštin, šk. Obglav. Janeza Krstnika. Boza Lim., dev.; Hermet, m. Bajmund, sp.; Izabela, dev. Lunini »premeni. © Ščep ali polna luna 8. dne ob jednej 3 min. popoldne, C Zadnji krajec 15. dne ob sedmih 43 min. zjutraj. • Mlaj 22. dne ob dvanajstih 4 min. o poldne. $ Prvi krajec 30. dne ob dveh 34 min. popoldne. Nebeško znamenje. Solnce stopi 22. dne v znamenje device in je konec pasjih dnij. Dan se skrči za 1 uro 34 min. s^A ± ^ ^ jidtfc-kfr ±-k_±-k ± -k * ■>• * Godovi in nedeljski evangeliji Dnevi Zapisnik, 1 Četrtek 2 Petek 3 Sobota Egidij, op.; Verena, d. m. Štefan, kr.; Antonin, m. Evfemija in tov., dev. muß. Jezus ozdravi deset gobavih. Luk. 17. 13. pobink. Angeljska. Lovreneij J., šk.; Viktorin, šk. Hermogen, muč.; Petronij. Regina, d. m.; Albin, šk. Rojstvo Marij, ali Mali Šm. Korbinijan, šk.; Gorgonij, m. Nikolaj Tol.; Pulherija, ees. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Jezus razlaga božjo previdnost. Mat. 6. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobink. Ime Marije. Maoedonij, škof; Tobija. «V Virgilij, m.; Amijat (Ljubivoj). M Povišanje sv. križa; Notburga. Nikodem, m.; Evfemija, m. hik Ljudmila, vd.; Korneiij, pap. hk Lambert, šk. m.; Hildegard, d. »sp Jezus obudi mladeniča v Naj mu. Luk. 7, Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. Tomaž Vil., šk. Januarij, šk. m.; Konštancija. Evstahij, m.; Agapit, p. t Kvatre. Matevž, apost. Mavrieij, muč.; Ema, vdova, t Kvatre. Tekla, dev. m. t Kvatre. Marija D. reš. ujet. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek 16. pobink. Kleofa, sp. Justina, d. m.; Ciprijan, m. Kozma in Damijan, muč. Venčeslav, kr.; Mareijal, m. Mihael, arh.; Timeon, šk. Hijeronim, sp., c. uč.; Honorij Nebeško znamenje. Solnee stopi 22. dne v znamenje tehtnice (vage). Začetek jeseni 22. dne ob treh 5 min. popoldne. Noč in dan jednako dolga. Dan se skrči za 1 uro 41 min. IiUitini spremeni. © Ščep ali polna luna 6. dne ob desetih 13 min. zvečer. C Zadnji krajec 13. dne ob jednej 55 min. popoldne. • Mlaj 21. dne ob dveh 22 min zjutraj. $ Prvi krajec 29. dne ob sedmih 24 min. zjutraj. !■ a + -t- ^ + -h ± + •*• •*■ •*• ± •>• *: ^gjžgjg^Ž^fc^ > •>• -)• ^ -t- •> -fr A .U -t. -S -V 4- + ■>■ -t- + -t- •,>• ± ± * 2 Ned. B 3 Pondeljek 4 Torek 5 Sreda 6 Četrtek 7 Petek 8 Sobota O največji zapovedi. Mat. 22 17. pobink. Kožnega venca Kandid, m.; Evald, m. Frančišek (Franjo) Seraf. Placid in tov., m.; Gala, vd. Brunon, op.; Fida, muč. Justina, dev.; Marko, pap. Brigita, vd.; Simeon, sp. « Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 9 10 11 12 13 14 15 Ned. 15 Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pobink. Dionizij, šk. m. Frančišek Borg., spozn. Nikazij, škof; Emilijan. Maksimilijan, škof in muč. Edvard, kralj; Koloman, m. Kalist, p.; Domicijan, šk. Terezija, dev.; Brunon, škof. M M * Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 16 17 18 19 20 21 22 Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Posveč. cerkev. Hedviga, kr.; Viktor, škof. Luka, evang.; Asklepijad. Peter Alk., sp.; Etbin, op. Vital, škof; Felicijan, šk. m. Uršula, dev. m.; Hilarijon, op. Kordula, d. m.; Šaloma. rf V V th th « Hfc Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4. 23 24 25 26 27 28 29 Ned. B Pondeljek Torek Sreda Četrtek b Petek Sobota 20. pobink. Janez Kap., sp. Eafael, arh.; Everget, šk. Krišpin, m.; Bonifacij, pap. Evarist, p. m.; Lucijan in Marc. Sabina, m.; Frumencij, šk. Simon in Juda, apostola. Narcis, škof; Hijacint, m. 30 31 Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. Ned. B Pondeljek 21. pobink. Klavdij, muč. t Volfgang (Volbenk), škof. I>iiiiini spremeni. ® Ščep ali polna luna 6. dne ob sedmih 17 min. zjutraj. C Zadnji krajec 12. dne ob desetih 43 min. zvečer. • Mlaj 20. dne ob sedmih 29 min. zvečer. Prvi krajec 28. dne ob desetih 32 min. zvečer. Nebeško znamenje. Solnce stopi 23. dne v znamenje škorpij ona. Dan se skrči za 1 uro 41 min. k Sv. Lovrenc. Meško Jak, župnik; Aškerc A, kaplan; Repič Fr, duh. v pok.; Vojsk Alojz, kaplan; Narodna šola; Šijanec Fr, nadučit.; Grebene I, učit. v pok.; Vojsk Ant, organ.; Koser Fr, c. k. poštar; Janžekovič Fr, Ljubša Fr, Čuš Al, predstoj.; Petek Jož, cerk. ključ.; Perger Val, usnjar; Catarič Jožef, Hrga Al, Kupčič Al, Toplak Jak, čuš I, Repič J, Toplak Šim, Janžekovič Jurij, Gomilšak Iv, Lovrec Mart, Toš Jož, Kovačec Jak, Toplak J, Toplak P, Žmavc Jak, Janžekovič Fr, Holc Mat, Tikvic Mat, Vrtič Ivan, Vesenjak Andr, Pignar Jat, Holc Ivan, Šegula Šim, Šoštarič Mart, Čuš Ant, Horvat Anton, Šotnar Iv, Repič Jak, Šegula Ant, Vraz A, Pignar Iv, Kovačec Vido, Plohi Fr, Flos And, Vnuk Jak, Vajngerl Ant, Vogrin Ign, Gril Anton, Mikša Jož, Tašner Ant, Stebih Fr, Erhatič Franc, Toplak Ivan, Matjašič Lovr, pos.; Kosec Fr, Matjašič G, Kajnih Ivan, Čeh Ant, Mikša Fr, Vraz Fr, Horvat Jakob, Matjašič Fr, Puh Mat, Kupčič Martin, Kuhar Ant, Zlodujak Mart, Nigel Anton, mladenči; Ploliel Jera, Majerič Marija, Cizerl Marija, Matjašič Ver, Rižnar Marija, Toplak Neža, Duh Liza, Bohinc Neža, Lovrec Jožefa, Vojsk Marija, Murko Ter, Lajh A, Matjašič Marija, Brumen Ana, Brumen Katar, Vogrin Neža, Majer Polona, Zavec Neža, Cizerl Mar, Šegula Roza, Zemljič Marija, Vojsk Marija, Rus Mar, Lacko Jera, Golob Matilda, Šegula Marija, dekleta; Zorman Liza, Kekec Marija, Matjašič Mar, posestnice; Riznar Fil, Gruškovnjak Jož., Hojnik Fr, Šegula Al, Horvat J, Lupša Iv. (P. Juršinci.) 106 Sv. Urban. Zmazek Fr, župnik; Kolar Vinc., kaplan; Grabar Mih, župnik v p.; Zelenik J., pos.; Janžekovič Fr., org.; Urbanska učilnica; Bezjak J, učitelj; Veršič Mart., cerk. ključ.; Marinič Fr., c. k. poštar; Simonič Fr., gostilnič.; Cvetko Jožef, želar; Bruinen Jan., Simonič Jan., Zoreč Mart., Zelenik J., Zelenko Urb., Zelenik Fr., Tašner Fr., Šešerko Jožef, Šilec Al., Rojko Fr., Eojko Al., Rajšp Fr., Petrovič Fr., Polič Jan., Pibler Mart,., Markež Ludov., Murko Fr., Markež Fr, Marinič Matj., Lenart Pet., Lorenčič Jan., Kolarič Jož., Kaisersberger Fr., Klinar Martin, Kuhar Fr., Kuhar Jož., Krambergar Fr., Kocmut M., Kukovec Ant., Kos Fr., Kocmut Fr., Krambergar A., Irgl Mart., Irgl Ant., Hameršak Anton, Horvat Jan., Horvat Jan., Horvat Fr. Jan., Gomilšak Fr., Gomilšak Jan., Grabar Jak., Fnchs Fr., Arnuš Ant., Čeh Jan., Kurbos Jan., Hameršak Ferd., Damiš Matjaš, Knehtl Jož., Schwaz Fr., Fiirbos Jož., Arnuš AL, Rojs Mat , Kolarič Jan., Fekonja Lovrenc, Črnko Matj., Čeh Fr., Čeh Jan., Čeh AL, Čolnar Jož., Cizrl J., Bračič Jak., Bezjak Jan., Belec Fr., Arnuš Jož., Arnuš J., Arnuš AL, Veber Marija, Hameršak Antonija, Veršič Marija, Simonič Marija, Bračič Ana, Likovič N., Rajšp Mar., Kilman Marija, Gruškovnjak Mar., Benko A., Rošker Gerčka, Bezjak Genov., Veršič Ana, Simonič Marija, Potrč Mar., Simonič Urša, Rašl Ana, Potrč Mar., Perko Barba, MesarecNeža, MalekJoz., Markež M., Mesarec Anton., Lah Gera, Krambergar M, Krambergar Neža, Krambergar Eliza, Kaisersberger Urša, Kocmut Marija, Kocmut Gera, Ilešič Mar., Horvat Anton., Gregorec Mar., Gašparič Marija, Fiirbas Eliz., Cvetko Elizab., Brumen Gerčka, Bezjak Neža, Bezjak Elizab., Benko Apolonija, Benko Mar., Kuhar Mar. (P. Št. Urban pri Ptuju.) 119 Hajdina. Kolednik Jak., župnik; Pajtler J., kaplan; Zorko Mirosl., org.; Rodošek M., Šlamberger And., Jerenko Jakob, Senekovič Jan., Županič Blaž, Županič Mart., Štolc Miha, Motoh Jan., Senekovič P., Dobič Mat., Gajsar Arnej, Fridel Fr., Zagadin Jurij, Črepinko BL, Frank Jož., Šerona Ant, Drevenšak M., Kranjc Mat., Pal Janez, Dobnik Jurij, Paveo Grega, Pušnik Fr., Ogrizek Ant., Merkuž Mat., Novak Jož., Nahberger Jož., Kolednik Fr., Pulko J., Pesek Jurij, Burijan Vinko, Jerenko Mat., Intihar Franc, Rosman Št., Tašnar Ant., Rosman Mat., Dobnik Mat., Jerenko And., Pihlar Jož , Limavšek Jan., Strucel J., Gojčič Sim., Gojčič Jož., Hazenmali Jurij, Turk M., Marušek Jak., Vajd Ant., Kohne Ana, Skaza Ter., Paveo Mar., Nadelsberger Mar., Vidovič Ana, Lešnik Mar., Cebej Ana, Kurež Ana, Grahar Mar., Petek A., Hrtiš T., Zelenik A., Skrbinšek Ter., Kiseljak Barbara, Turk Mar., Drevenšek Ana, Koren Marija, Kaisersbergar Antonija.Kacijan Mar., Kuman Julija, Koderman Ana, Osenjak Marija, Županič Neža, Šerona Miha. ' (P. Ptuj.) 73 Polenšak. Pučko Ant., župnik; Kolbl Anton, učit.; Lovrec Jurij, Horvat Fr., trg.; Ploj Fr., kov.; Šešerko Sim., Štebih Mat., Tobias Fr., Sorko Jožef, Majcen Ant., Petek Jož,, Janžekovič M., Rojht Franc, Lajh Mart., Petek Jož., Mikša Ant., Vršič, Petek J., Žgeč Fr., Vojsk J., Petek Jak., Visenjak Fr., CizrlM., Kostanjovec Fr., Toš Fr., Novak Ivan, Kranjc Frane, Majcen Mat, Klajžar Iv., Janžekovič Fr., Meško Fr., Plohi AL, Belšak Janko, kmetje; Žmoc Fr., Kukovee Jož., Sorko Jož., Žnran Jož., Vrbnjak Don., Golob J., Silak Fr., Plohi Iv., Petek Fr., Petek Franc, fantje; Kovačee Urša, Primožič Urša, Zemljič Marija, Arnoš Julija, Vajda Marija, Šegula Jera, Šegula Urša, Relih Ana, Penj Liza, Vičar Marija, Lajh Marj., Majceni'., kmet.; Plohi Urša, Brumen Ant., Petek Balaš, Relih Roz., Kekec Mar., Visenjak Mar., Petek J., Petek Fr., Bee Jan. (P. Juršinci.) 64 Število družnikov: 13 dosmrt. 987 letnih. 18. Dekanija Rogatec. Dek. poverjenik: Toinbah Jož., dekan v Rogatcu. Kog-atec. Tombah Jož., dekan; Purgaj Jurij, kapi.; Jecman Jož., župn. Taborski; Orač R., nadučit.; Kitah Ant. (Petkov sin), Kores Ant., Prah J., Štinek Val., G('goj Vekoslava, Kores Roza, Reher J., Mikolič Miha, Šinit. Urša, Nežmah Ant., Jug A., Košak Fr., Kores Fr., Šmit Mat., Horvat Ivan, Nežmah Martin, Skrabl Ant., Adamič Ana, Stabus Miha, Gobeo Jak., Potočnik Andr., Kores Šim., Železnik Fr., Ogrine J., Rajher Jeni., Centrih Jan., Kores Vinc., Kores Mar., Plavčak Mart., Galun Jern., Fric Jurij, Križanec M., Rajher Mart., Foglar Ant., Mikolič And., Jerič Mat., Jernejšek Fr., Stojnšek Jan., Mikolič N., Galun Mat., Plavčak Ana, Mikuš Ignac, Ljudska šola Šentjurska, Gobec Jurij, Železnik Ter., Gobec Jera, Mikolič Mat., Hajnšek Jurij, Nežmah Anton., Šanda Marija, Štabus Šim., Štabus Mar., Posl Ant., Stojnšek Jak., Hrovat Imbro, Kidrič Ant., Osvaldič Jern., Beg Mar., Kušic Vek., Bukšek Mat., Gajšek Jak., Prevolšek Urb., Fric Mart., Plavčak Mat., Jernejšek M., Kores Fr., Mikuš Fr., Sodin Mar. (P. Rogatec.) 72 Žetale. Merkuš Ant., župn.; Pivec Št., kapi.; Breznik Mart., nadučit.; Stoklas Vinko, učit.; Šolska knjižnica, Pulko Jurij, Selinšek Franc, Očišnik Jožef, Kodrič Pet., Stojnšek Mat., Plavčak Šim., Kamenšek Fr., Mohorko Fil, Kamenšek Andr., Mohorko Jakob, Mesarič Jern., Bedenik Mat., Purg J., Jus J., Krušič Jan., Kopše Ant., Potočnik Jurij, Skledar M., Butolen Mat., Sdave Jern., Kaiser Luka, Peklič Ant., Lorber Jurij, Potočnik Valent., Vogrinc Jan., Topolovec Bl., Galun Mart., Krivec Jak., Kodrič Šini., Kodrič Jožef, Mikolič Miha, Dajnko Mart., Mohorko Mat., Letonja Lovr., Hernec Franc, Fideršek Jurij, Kamenšek Jurij, Tramšek Jurij, Krulc Ant., Ko.res Jož., Horvat Jern., Železnik Flor., Steineker Fr., Širec Tom., Hobnec Fr., Dajnko Jurij, Fideršek Jan., Puh Št., Hrovat Mima, Palir Marija, Kopše Liza, Žerak Mar., Polajžer Liza, Petrovič Liza, Selišek R., Vavpotič Cila, Narat Mar., Ber Mar., Vertnik Mar., Plavčak Jera, Vrdbič Ana, Mohorko Bl. (P. Rogatec.) 67 Stoperce. Sovič Jož., župnik; Šalamun Mart., učit.; Kolar Jak., župan; Čretuik Jož., načeln.; Galun Ant., ključar; Ferlič Jan., Galun Ant., RampreMart., Kores Jak., Dolšak Fr., VrabičPet., Skrabl M., Kores Mat., Cep Ant., Gajšek Jern., Lampret J., Topolovec Jan., Jernejšek Jurij, Kolar Jož., Meško T., Topolovec Mica, Fideršek Franca, Potisk Urša,. Adam K., Mesarič Neža, Narat Mica, Vinkler Jera, Šolska bukvarnica, Topolovec Jož., Korže Fr., Narat Jan., Mesarič Peter, Fišer Štef., Kamenšek Jurij, Kamenšek L., Lampret Terez., Lampret Ant., Plavčak Ana, Polajžer Simon. (P. Rogatec.) 39 Sv. Flori j an. Vraz Janko, župnik; Trafenik Luka, nadučit.; Lesnika Miha, učitelj; Karlin Jakob, Stiplovšek Urša, Ducman Fr., Trafenik Ant., Tramšek Jož., Gobec Miha, Koražija Fr., Kunstek Ant., Širec M., Škrabl Fr., Stress Bl., Plavčak Jak., Ivšak Ant., Stojnšek Jurij. (P. Rogatec.) 17 Sv. Rok. Dečko AL, župnik; Krumpak Mar., Kužner Fr., Schmidt Al., Bele Št., Artič J., Wesiak Gera, Cesar Mar. (P. Rogatec.) 8 Sv. Križ tik Slatine. FrohlichA., nadžupn.; Ulčnik Mart., Cerjak J., kaplana; Šolska bukvarnica; Katol. pol. društvo,- Pušnik Fr., c. k. stotnik; Bezjak Fr., učit.; Brantuša Ant., Cvetko Fr., Cvetko Matija, Cverlin Lovr., Debelak Mart., Dolšak Štef., Drovenik And, Drovenik Jož, Drovenik Jurij, Drovenik Mat, Ducman Janez, Eberl Rup, Ferlež Jurij, Fišer Jožef, Fiihrer Mat, Goričan Ant, Hrepevnik J, Hrovat A., Janžek Greg, Kamenšek Ant, Karlin A, Križan A, Kokot Mart, Krumpak Martin, Kunstič Ant, Kužner And, Kužner Jož, Lipnik Flor, Ogrizek J. (Colski), Ogrizek Jan, Ogrizek Fr, Pelko Jak, Plevčak Jak, Plevčak Jurij, Prah Ant, Prah Simon, Sajko Anton, Sajko Sim, Sinko Fr, Sinkovič Janez, Šerbak Simon, Sipee Jak, Sket And, Škore Sim, ŠornAnt, Šrimpf Flor, Struklec Val, Tramšek Janez, Verbišek Imbro, Zupane Ign, Žurman Jan, pos.; Čebular M, Gorjup Roza, Grobin Jera, Janžek Ana, Jančič N. (Podgorska), Križanec Lucija, Ogrizek Mica, Oberski M, Srabotnjak Ana, Srabotnjak Jožefa, Srabotnjak N, žene; Andrlič Lovr, Blazina Jurij, Čonč Jak, Dimee J, Drovenik Ant, Kovačič Jak, Kunstič Jož, Kušec Jurij, Kepnik Fr, Pepelnik Fr, Prah Fr, Rozman Janez, fantje; Bereko Urša, Bozlič Neža, Brantuša Jera, Brantuša Neža, Brglez Ter, Cverlin Kat, Gaberšek N, Jagodič Ivana, Junež Mica, Kidrič Roza, Kitak A, Kamenšek Neža, Kobula Jera, Kobula N, Kostrun T, Leskovšek Mic-a, Matej Neža, Medved Ter, Mlakar L, Mlinarič Mica, Perkovič Hema, Prah Lena, Prah M, Rozman Zof, Smeh. Mica, Šeligo Mica, Šorn Ana, Šket Roza, Tacar L, Zolgar M. (P. Slatina.) 111 Sv. Ema. Vizovišek Flor, župnik; Vaclavik Rob, kaplan; Farna bukvamica; Končan V, učitelj v p.; Križan Jož, Anderlič Jan, Mlinerič Jan, Kos Jož, Herček Tom, Verk Mat, Zupanec Neža, Mlinerič Val, Koleno Marija, Anderlič Ant, Jurše J, Kovačič Jan, Peperko Jan, Huber Ana, Krivec Štef, Šeligo Ana, Romih Rok, Kajba Mar, Hajnšek Jan, Drofenik Fr, Strašek Jem, Kerhlanko Fr, Smeh J, Stoklas R, Sekirnik Jak, Kovačič Mar, Engelman K, Stiplošek Jan, Šeligo And.. Grobin Jera, Koritnik A, Kovačič Jož, Fais Mar, Žaberl Jan, Krumpak Mih, Harinski Ad, Drame Kristina. (P. Pristova.) 41 Kostrivniea. Sel i a Val., župnik (2 izt.); Kozinc Jan., kaplan; Čoki Mart, nadučit._; Lepej Jak, cerk.; Cebular And, župan; But Fr, Erjavec Martin, Dole Jurij, Jančič Jurij, Sterniša J, Sterniša A, Sterniša Ant, Plevčak Jož, Tadina Jož, Žolgar Jan, Perkavs Jan, Žerak Sim, Kokol Ant, Bohak J, Gajšek Flor., Kamenšek Jan, Došler Šim, Drofenik Anton, Golež Andr, Drofenik Jan, But Ant, Kampuš P, Vodušek Jak, Ogrinc Jak, Kit And, Pepelnik Mat, Ros M, Drofenik Jurij, Strah Ant, Inkret Mart, Inkret M, Tadina Blaž, Ferlič Jan, pos.; Kampuš Mica, Bratuša Neža, Vaj s Ana, Berglez Mica, Šket Liza, But Ana, Berglez Katra, Imenšek Ema, Berglez U, Lindič Ana, Kupnik Ter, Kit Neža, Bohak Mica, Krajnc L, žene; Strašek Val, krojač; Fajs Fr, kolar; But A, pozlat.; Berglez Ant, kovač; Ogrizek Al, trgov.; Jarc Franc, Gajšek Šim, Ogrizek Fr, Jagodič Jan, Strašek Jak, Krivanek Jan, Fajs Jern, Drofenik Ant, Kokol Juri, fantje; Orač Mica, Ruker Katra, Novak Mica, Strašek Ap, Berglez Mica, Erjavc Ivana, Mejavšek K, Inkret Luc, Gračner Jul, dekl. (P. Slatina.) 76 St. Peter na Medved. Selu. Sparhakl Iv, župnik; Stermšek Al, učit.; Sparhakl Ljud, orglar; Fink Ant, trg.; Debelak Šim, Drofenik J, Drofenik Jern, Anderlič Rok, Čonč Jan, Gobec Flor, Grobin Klara, Kleine Gr, Jurše Lovr, Kolar Jurij, Kolar J, Kregar Jož, Kolar Mat, Kovačič Fr, Kostajnšek Jož, Korl Jera, Hajnšek Rok, Inkret Andr, Inkret Jožef, Mahajnc Jera, Novak Marija, Otorepec Jož, Pelko A, Prah Fr, Plevnik Jan, Stiplošek Ant, Strašek A. st. Strašek Anton ml, Strašek Mat. st, Strašek Mat. ml. Šolska bukvarnica, Farna bukvamica, Sabav M, Sabav Fr, Škorc Julika, Skojan Jan, Škorc Genov, Verk Ver, Zerak Fr, Žolgar KI, Verbošek Franc. (P. Šmarje.) 45 Število družnikov: 7 dosmrt. 469 letnih. 19. Dekanija Šaleška dolina. Dekan, poverjen.: Šribar Janez, dekan v Skalah. Skale. Šribar Jan, dekan; Šmid Mil, kaplan; Hajšek Jož, duh.; Jan Ant, Kovač Jož, Speh Mart, Jan Juri, Pocajt Ant, Tušnik Juri, Tučman Valent, Blažič Fr, Videmšek Mart, Jelen Mat, Kunaj Jakob, Kovač Fr, Pirnat Mart, Vrabič Jan, Skaza Anton, Silovšek Fr, Miklavžina Jern, Pocajt Fr, Stropnik Jož, Kima Jan, Deleja Fr, Siter BI, Rotnik Anton, Jan Jan, Povli Miha, Naraks Jan, Hudournik And, Silovšek Ant, Ževart Juri, Stropnik Jakob, Tajnšek Miha, Rotnik Jan, Blažič Maks, Hriberšek M, Marot Ign, Dobelšak Martin, Lipnik Leop, Lambizar Juri, Vovk Jan, Ocepek Fr, Gosinek Greg, Krajnc Vinko, Kvartič Jan, Meža Jan, Speh Jan, Zagradišnik Fr, Švarc Jan, kmetje; Švarc Adolf, org.; Gorjan Janez, Plazi Jož, Karničnik Fr,. Finžger Jan, Čanč Mart, Meh Ant, Jevšek Franc, Šmon Mart, Cvenk Martin, Pustotičnik Juri, Jelen Ant, Šmon Anton, Zaveršnik Jož, km. sini; Tušek Filip, Rednak Mart, Kačič J, Pungartnik Fr, Kasesnik Dom, Rebernik J, knapje; Blekač Terez, Abreht Franca, Ježovnik Zefa, Šošter Lena, Berlizg Liza, Pirtovšek Ant, kmetice; Stropnik Lena, Gruber Mica, Sevčnikar Terez, Končnik Mica, Mravlak Ter, Strahovnik Mica, Jastropnik Antonija, Povh Mica, Skarlovnik Meta, Gruber Anton, Jezernik Mica, Aberšek Ter, Kvartič Ant, Cvikl Ter, Orešnik Ter, Pocajt Zefa, Jerič Ana, Toter Neža, Mikek M, Zaluberšek Ana, Hudournik Anton, Trobina Anton, Ostroveršnik Cila, Doler Franca, Martinšek A, Krajnc Ana, Aristovnik Mica, km. hčere; Skalnik Juri, Ple-šivčnik Miki, Zaberdnik Jak, Bric Mart, Cirkovšek Ožbolt. (P. Velenje.) 108 Sv. Martin pri Saleku. Dr. Lipold J. Ev, župnik; Mešiček Jože, kapi.; Lahovnik Janez, Lempl Jože, cerk. ključ.; Stropnik Juri, org.; Šolska bukvarnica; Artang Pav, Brdnik Mart, Brglez J, Čretnik Jož, Dobovičnik Jak, Germ Mart, Auberšek Janez, Čuješ Al, Goršek Greg, Grobelnik Jak, Hudales A, Jan Jož, Jan Mart, Koren And, Korun M, Krušnik Jož, Lah Jak, Lahovnik Jož, Lempl Maks, Meh P, Miklav Lovr, Morn Jož, Novinšek And, Oštir Fr, Pačnik BI, Pečečnik Jož, Pirnat Miha, Podbevšek J, Poklač T.; Povh Fr, kroj.; Povh Fr, čevlj.; Rajšter Juri, Spital Mart, Šteiner Jože, Stropnik Jiiri, zid. mojst.; Škorjanc Val, Trnek Fr, Verzeljak J, Vivod Flor, Vodovšek Juri, Vošnjak Fr, Vošnjak Pav, Za-bukovnik BI, Artang Anton, Dobrovšek Mica, Goršek Jul, Ježovnik Ana, Ježovnik Cila, Krajnc Ag, Krpač Mica, Kvartič Urša, Paternevš Hel, Ropotar Marija, Skaza Fanika, Skaza Suzana. Skubic Pavi, Verstovšek Mar, Wirth Franca; Rak Ed, Ježovnik Ed, učenca. (P. Velenje.) 66 St. Janž na Peči. Strašek Mihael, župnik; Farna bukvarnica; Skaza Fr, naduč.; Šolska bukvarnica; Cvikl Mih, trg.; Videmšek M, Lah Mat, cerk. ključ.; Brecl Juri, Brecl Ign, Delakorde Neža, Drev Juri, Drev Atanaz, Gradišnik Fr, Gradišnik Janez, Jovan Mar, Košan Jak, Košan Fr, Košan M, Kru-hovčnik Anton, Leve Fr, Malovšek Mar, Mihelak A, Novinšek Bern, Ograjenšek Franca, Ograjenšek Ign, Poyh Jož., Povh Marija, Podpečan Fortunat, Pezman Fr, Petek Mar., Razbornik Jož., Ramšak Jož., Riliter Jož.; Rotnik Greg., načel. kr. Sol. sveta; Strahovnik Al., org.; Strahovnik Jern., Strahovnik L., Senegačnik Mar., Tržan Fr., Uhan Mar., Vanovšek Fr., Videmšek Mar., Vinder Barb., Vošnjak Jož., Vranjek Mar., Zaje Franca, Žerjav Fr., Žoher Ant. (P. Velenje.) 48 Sv. Til pri Gradiču. Smrečnik Fr., župnik; Verdev Fr., Rotnik Mart., ključ.; Trobej Vek., nadnč.; Šolska knjižnica; Krajnc Iv., velepos.; Jelen Gregor, Koren Mart., Korber Ant., Voh Matija, Voh Martin, GorSek Ceno, Furman Ant., Glinšek Jož., Gril Janez, Gril Ant., Končnik Jak., Orozel Ant., Vodovnik Jan., Drev Mat., USen Mart., Vranjek Fr., SredenSek Fr., Pirnat Ant., Dražnik BI., TajnSek Avgust., SredenSek Stanko, Cvikl Ant., Rojnik Fr., Dolirtšek J., Prodnik Jož., Ograjenšek Jak., Pirnat Ant., Ocepek J., Hudo-vornik Til, Glušič Jož., Jelen Jož., Blagatinšek And., posestniki; Jelen Anton., Miklavzin Ter., Glusič Jera, Koren Mica, Rednak Luc., Potočnik Zefa, žene; Košan Til, Krušnik Pet., Pušnik Til, Menih Jož., Kolar A., Skaza Fr., Pusovnik Jož., Camlek Mat., Verdev Jak., fantje; Gradišnik Nefka, Jezernik Lenčika, SredenSek Lenčika, SredenSek Ančika, Prislan Mica, Steiner M., Viher Zefa, Drev Franca, Dobrovšek Brigita, Vošnjak Alojzija, Hribernik Mica, Razbornik Neža, Krajnc N., Drev Neža, Ježovnik Tončka, Miklavzin Franca, Drev Mica, Kos Mica, dekleta, (P. Velenje.) 71 Sv. Mihel pri Šoštanju. Govedičlv., župnik; Fišer And., Kitak Jak., kaplana; drnd. Medved Ant., kaplan v deli' anima v Rimu; Kačič, Iv., c. k. notar; Vošnjak Ivan, veleposest.; Savinski, Čitalnica Šaleška, Šolska knjižnica v Šoštanju, Šolska knjižnica v To-polšici; Falko Jak., žup. okol.; Goričnik Fran, cerk. ključ.; Remic Jož., org.; Dvornik Ivan, živinozdrav.: Virbnik Dav., obč. tajn.; Šip Radoslav, lonč. mojst.; Tajnik Miha, Cerovšek Miha, Rajštar Fr., Kortnik M., Medved Juri, gostilnič.; Hlep Fr., Košar Iv., trgovca; Ravljan Jož., Topolšek Jan., klob. mojst.; Mak Jern., Volk Jak., Dermol Nace, Praprotnik And., Praprotnik N., kroj. mojst.; Ferlin Lovro, Hleb Mart., Novak J., Ravljen Miha, kov. mojst.; Lužnic Ant., Oštir Jože, mlin.; Srebotnik T., Toter Jož., zid. mojst.; Perovec Marko, miz.; Golob Jan., obč. predst..; Švarc Florijan, Mak Pav., čevlj. mojst.; Rihtar Mat., rokodel.; Blažič Pav., tkal.; Obšteter Jan., mežn.; Koren Jan., ubožni oče; Božič Jan., Brodnik Jož., Dreu Val., Dermol J., Friškovec Mart., Golob Jak., Goršek Ant., Hrastnik Ant., Hleb Jan., Irman Jak., Kugonič Jan., Koželj M., Mevc Val., Mravljak Jak., Meh Janez, Menih Jakob, Melanšek Miha, Mežnar Flor., Napotnik Blaž, Ocvirk Fr., Pečovnik Jan., Pusovnik Fr., Slomšek Jak., Špeh Jan., Tajnik Jak., Tekaue Balt., Tajnik M., Umbreht Jož., Volk Pav., Verhovnik BI, Verbič Gr, Sovič Fr., Tajnik BI, Zapušek BI., Zapušek Štef., Zupan Janez, Stanovšek Mart, Tamše Mart, kmetje; Medved Val, nač. cerkv. zgr. odb.; Polanc Franc, tovar. del.; Hliš Fr, gim. dij.; Medved Jož, Melanšek Jan, Navodnik Miha, Pusovnik Ant, Srebotnik Vinko, Stropnik L, Stropnik Jan, Škruba Miha, Šoln Jan, Zupan Ant, fantje; Paradiž Anton, Stropnik Jož, Šamobor Jože, Stropnik Fr., učenci; Bernhard Ana, kuh.; Ferder H, Brišnik Urša, Grebenšek Roza, Grejan Mar, Melanšek Neža,. Topolnik Ana, Koželjnik M, tržanke ; Brodnik Franca, Dermol Mica, Jelovšek Mar, Kešpret Terez, Razbornik Mica, Srebre Neža, Tamše Liza, Videmšek Ter, km. žene; Berločnik Amal, Dreu Helena, Golob Apol, Hrastnik Mica, Kos M, Mravljak L, Napotnik Mica, Novak Mica, Ocepek Ana, Oberš Joz, Ocepek Terez, Petrič Barba, Stvarnik Joz, Slatinšek Miea, Stropnik Neža, Stropnik Joz, Špitau Neža, Turinek Jera, dekleta; Tajnik Ana, šiv.; Turinek Jož, cerkv. ključ.; Mihelec Ter, Sevčnikar Ant, Bevc Ant., Za pridne šolarje (2 izt.), Miklavžina J. (P. Šoštanj.) 143 Zgornja Ponikva. Kunej Jož, župnik; Vizjak Karol, učitelj; Šolska bukvarnica; Voh Jan, Verdev Val, Miheljak Jan, Verdev Mart,, Vasle. Jož, Tkavc Mart, SredenSek Fr, Kos Fr, Zupane Mica, Verdev Hel, Zorman Anton, Tkavc Marj, Verdev H, Tkavc M, Verdev N, Tkavc F, Skerlin St. (P. Velenje.) 20 Zavodnje. Roj k o Fr, župnik; Smolnikar Jan, učit.; Potočnik Ant, Napotnik Lovro, cerkv. ključ.; Srebotnik Jan, org.; Žak Juri, Hleb Jak, Napotnik Jan, Napotnik Jur, Orožen Jern, Medved A, Knez Jož, Olet Greg, posestniki; Potočnik V, Karničnik Pav, Brdnik Marko, Brdnik A, Šumah Fr, Klančnik Mat, Brgles Fr, Vrhovnik Gr, fantje; Juvan Liza, Stropnik Katra, Koželj Mica, Rojko Julijana, Paluc Liza, Brusnjak Mica, Švarc M, Stropnik M, Ježovnik Mat, Praprotnik Jože, Pusovnik Mica, Kotnik Gašp., Pusovnik Nace, Kotnik Juri, Praprotnik J, Potočnik Jerica. (P. Šoštanj.) 37 Belevode. Frece Mat, župnik; Ovčjak Franc, Ovčjak Ant, Potočnik Miha, Cvikl Fr, Vejdl Franc, Kladnik Mart, Atelšek Jan, Verbuč Val, Kotnik A, Ramšak Blaž. (P. Šoštanj.) 11 Število družnikov : 2 dosmrt. 502 letnih. 20. Dekanija Šmarje pri Jelšah. Dek. poverj. : I v a n c M a r t, č. kan. in dekan v Šmarji. Šmarje pri Jelšah. Ivane Mart, čast. kan. in dekan ; Stabuc Jern, Rotner Jan, kaplana ; Rotner Jož, c. k. sodn. prist. ; Pučelik, c. k. davkar ; Wutt Šim, Stumberger Frid, Toplak Fr, c. k. davk. prist.; Jurkovič Fr, naduč. ; Debelak Jan, Ferlinc Fr, učit. ; Iljašič Ant, c. k. knjigov. v pok. ; Anderluh J, nač. okr. zast. ; Skaza Fr, pošt. in vel. pos.; Lešnik Jan, tržki žup. in trg. ; Wagner Jož, trg. ; Tančic Hugo, trg, zal. tob.; Jagodič Karol, gostiln.; Adrinek Fr, nač. kraj. šole; BrinSek Jož, naduč. v p.; Ferenčak Fr, fin. komis.; Kolšek Vinko, c. k. notar; Sternat Fr, not pis.; Strehar Karolina, gospa; Kobav Mar, Šolska knjižnica; Zupančič Fr, sedi.; Hudolin Jože, gr. lov. vodja; Kresnik Fr, Vrešak Fr, sodn. strež.; Rupnik Jak, pis.; Stoklas Tom, župan; Grobelšek Jož, Kosmač Miha, Pecko Jan, Vodopivc Fl, Skale Miha, Marš Jan, Pišek Mat, Zidar Tom, Novak R., Rataj Mat, cekmeštri ; Čuješ Vinko, kov. ; Šket Rok, kroj.; Regoršek And, Lipeš Fr, cerk.; Markuš Mar, Veseljak Frančiška; Hrup Mat, vrtn.; Ringer Maks, miz.; Fajs Jož, urar; Plavšak Ânt, Jug Rok, tkalca; Svetelšek BI, kroj.; Sovine Jož, čevlj.; Cerovšek A, kroj.; Petaver Štef, cest.; Smeh Ant, trg.; Dvoršek Jan, Volšek Fr, mlin. ; Vodopivc Lena, per. ; Jeriček Luc, kuh. ; Jagodič Juri, čevlj. ; Vončina Helena, dac. sopr. ; Strašek Jož, Strašek Jan, Lorger Fr, Krajnc Jan, Hrovat Mart, Drofenik Jern, Hrovat A, Romih Karol, Jagodič Jern, Čakš Miha, Jesenik M, Vrešak Ant, Jug Fr, Čakš Jak, Murn Anton, Rajšek Miha, Vreže Juri, Jagodič Jož, Pezdevšek Fr, Imenšek Fr, Sovine Miha, Klajne Ant, Vodopivc Fr, Čakš Mart, Verbovšek Štef, Verk Jak, Rupnik Štef, Ogrinc A, Rataj Mat, Sovine Jož, Skale Jož, Skale J, Plevnik Ant, Cinglak Jan, Kampuš Miha, Rupnik Jak, Uje Jan, Jagodič Štef, Šket Jan, Jecel Juri, Doberšek Rok, Šuo Val., Podrepšek Pet., Imenšek Jož., Sovine Juri, Jerovšek Jakob, Smeh Tom., Penič Jož., Hrup Tom., Herič Pr., Potočnik Jož., Grobin Lovr., Skale Ant., Turk Jož., Jeeel Jak., Šket Val., Cerovšek Jak., Čakš Miha, Vrešak Ant., Žolgar Jožef, Kokot Jožef, Anderluh Ant., Vrešak Mart., Dobrajc Jak., Krajnc Vino., Krajnčan Andr., Rupnik Štef., Seme Matevž, Pekovšak Ant., Lah Jož., Lah And., Pezdevšek Rud., Strašek Jak., Fajs Jož., Pezdevšek Mat., Strašek M, Penič Mar., Šket Mar., Herič Lena, Smole A., Rupnik Mar., Pecko Mar., Jagodič Neža, Smole Mica, Tičer Lena, Šket Neža, Pajs Mar., Pišek Reza, Ledrer Neža, Vrečun Lena, Penič Mar., Verbovšek Hel., Novak J., Copf Avg., Novak Ant., Penič Mar., Jesenko Štefan, Pogelšek Al., Arzenšek Fr., Galuf Jan., Plevnik J., Ringer Rajm., Veber Jan., Lorger Jož., Lorger Tom., Rožencvet Polon., Vodopivc Leopold., Polanec Liza, Dečman Mar., Verbovšek Jera, Pogelšek Reza, Staneer Boštj., Zatler Marija, Stumberger Jera, Jerovšek M., Kraus K., Kolar Pr., Krumpak A. (P. Šmarje.) 182 Sladka gora. Kene Pr., župnik; Janžekovič Vid, kapi.; Vodlak Jak., učit.; Anderluh Gr., naduč. v p.; Šola na Sladki gori, Šola v Lembergu, Zdolšek And., Dobnik A., cerkv. ključ.; Det.iček Pr., velepos.; Drofenik Šim., trg.; Rokavec Al., gostiln.; Leskovar Fr., Šket Ant.. tržana; Anderluh Anton, Buser Pr., Ciglar Jož., Filej Juri, Gajšek Gašp., Glavač Flor., Golob And., Gradišnik Fr., Jagodič Fr., Jagodič M., Jančič Jak., Jecl Gašp., Lah Fr., Lah P., Kadenšek Mart., Majcen Urb., Medved Mat., Novak M., Nunčič Ant., Orlep Mat., Pajmon Juri, Romih Fr., Stiplovšek Mih., Šket Luk., Šket Mih., Šket Vinc., Šue Jakob, Teršek Jan., Tkalec J., Topolovšek Mirosl., Tratenšek Jak., posestniki; Habot BI., mežn.; Graf Jož., sod.; Lah Mart., miz.; Jecl Flor., Jeel Juri, kroj.; Topolovšek Jak., Volf Jož., črevlj.; Dobnik Jan., ZorinA., godca; Pahole Jak., oseb.; Žganjar Mih., prež.; Kene Marj., Kos Rož., Kranjčan Magdalena, Majcen Urša, Pšeničnik Liza, Ratej Joz., Tihec Mar., gospodinje; Jecel Marija, preživ.; Colnarič Mih., Jezovšek Blaž, Kamplefr Mih., Nunčič Jože, Pahole Andr., Turnšek Fr., fantje; Veber Jan., Vodlak Mirosl, uč.; Arzenšek An., Brglez Hel., Brglez Hel., But An., Debenak An., Fajt Katra, Ferjuc Mar., Habot Urša, Jančič Neža, Lah Helena, Lah Neža, Lisec Marj., Lorger Anton., Novak Mar., Sinko Mar., Smole Ana, Topolovšek A., Topolovšek Ter., Tratenšek Ana, Vrbovšek T., Škorenj Sara, dekleta; Detiček Urša. (P. Šmarje.) 93 Sv. Štefan. Ferme Ant., župn.; Kačičnik G., kapi.; Žolnir Jan., naduč.; Kotnik Jan., učit.; Hedžet Mat., trg.; Farna šola, Žaberl Janez, Tojnko Štefan, Ferme J., Pungaršek Fr., Žaberl Ant., Volavšek Fl., Hostnik Flor., Pevec Jož.,,TaIjan And., Žolgar Mat., Žaberl Fr., Bračko Ant., Čakš Miha, Koeman Franc, Zorko Mih., Tičar Št., Kozjan Al., Kos Bošt., Kozjan Jak., Tanšek Pr., Drobinc Ant., Čanžek Št., Metličar Mart., Novak Jan., Korošec Pr., Kramar J., Zakošek Mar., Planinšek Ana, Trepanc Franca, Bizjak Apol., Žaberl Neža,, Račko Gera, Fajs Ter., Jazbec Franca, Jager Urša, Žaberl Anton., Knez Al., Štancar Marija, Žekar Ana, Pistivšek Liza, Žaberl Ana, Belak Alojz, Zakošek J., Seničar Jož., Povalej Štef., Žaberl A., Vajnar Ant., Sprajc Št., Planinšek Jak., Penič Peter, Jazbec Št., Pistivšek Fr., Pungaršek Mat., Dobršek Miha, Jazbec J.-, Smole Juri, Romih Mar., Trepanc Mar., Volavšek Neža, Antolinc Ter., Cimerman Ivan. (P. Šmarje.) 67 Sv. Vid blizu Ponikve. Ulaga Jož., župnik; Brglez Fr., kaplan; Kokot Miha, učit. mestj.; Šumar Mat., naduč.; Kurbus Tom., učit.; Senica G., Šoster Fr., Žnidar Jož., Metličar Val., Brglez M., Podgoršek Jak., Obreza Štef., Javornik Mart., Javornik Fr., Ja-vornik Val., Kopriva Štef., Golež Flor., Antolinc J., Rataj Flor., Galuf Franc, Galuf Miha, Mlakar Miha, Ledinšek And., Taček Ant., čakš Jož., Dečman Fr., Jazbec Juri, Pekovšak Mart., Sanjkar Jak., Arženšek Jak., Marš And., Marš Mart., Pušnik Jož., Gajšek I., Gajšek Jak., Šmid Mart., Drame Valent., Sivka Mat., Tkalec Jern., Golež Jož., Goležica Mar., Goležica J., Žoganka C., Metličarica Mar., Lorgarica N., Ribičevka Mar., Miložička Mar., Marševka Mar., ŽupanSevka. H., Cimerman Ana, Tonjkova Joz., Lindičeva Terezija, Sanjkarjeva Mar., Žmaharjeva Mar., Cerovšekova M., Satlerjeva Ter., Mastnakova R., Gobec J., Kranjc V. (P. Šmarje.) 59 Zibika. Plaskan Vinc., župnik; Bevcar Ant., Maroški; Bizjak Fr., Bizjak Miha, Bračko M., Cvirn Šim., Čoki Val., Drofenik Jož., Gajšek Pongr., Gorjup Jan., Jager And., Jeranko Fr., Kočevar M., Krašovec Šim., Krašovee Tomaž, Lah Jakob, Mestinšek Matej, Mestinšek Tom., Planinšek Mart., Rihtar Jož., Smole And., Smole Franc (Lastinski), Smole,Prane (Lupše), Strašek Jak., Strašek J., Šket Jern., Šket R., Sovine Jan., Vehovar Jan., Verbek Mat., Žolger Jak., Žolger Miha, Vevcar Ant. (Verški), Pevec Fr., možje; Orač Mica, Pilko Barba, Pilko Mar., žene; Šola, Andrenšek Jož., Čoki Fr., Palir Fr., Verbovšek BI, Verbovšek Jož., Založnik Mart., mladenči; Guzej Val., gospod.; Bračko Franca, Guzej Mar., Jager Mar., Kotušek J., Krivec Ema, Šega Jera, dekleta; Čander Ant., orglar. (P. Pristova.) 52 Žusen. Hecl Avg., župnik; Kotnik Jož., učit.; Žekar Miha, Pertinač Jož,, cerkv. ključ.; Farna bu-kvarnica, Šolska bukvarnica, En priden učenec, Skok Fr., Užmah Miha, Beve Juri, Jost And., Zakošek J., Volk Jan., Užmah Ant., Turnšek Miha, Bevc Jožef, Žuraj Ant., Kotnik Val., Artnjak Jak., Turnšek Miha, Županec Jan,, Malec Fr., Lipovšek Katra, Lesjak M., Aplene Mar., Užmah Mar., Žlof Mar., Drobne Mat., Peperko J., Turnšek Fr. (P. Loka pri Žusenu.) 30 St. Juri na juž. žel. Vošnjak Lor., župnik (2 izt.); Mikuš Val., Ogrizek Franc, kaplana; Farna knjižnica; dr. Ipavic G., Ripšl Nik, zdrav.; dr. Brenčič Al., odv. kand.; Jarc Val, Grah Tom., učitelja; Orač M., Bohm Alb., učiteljici; Ljudska šola v Št. Jurju, Ljudska šola na Blagovni; Kartin Pr., Kaučič Mat., Praunseis Fr., trgovci. Možje: Aužner Fr., Benedikt Len., Berglez Jan., Brečko Ant., Brečko Jern., Cimerman Jan., Cmok Jož., Cmok Šim., Čater Jož., Čater Juri, Čater Mat., Čretnik Ig., Čretnik Jak., Čretnik Miha, Dečman Flor., Dobuvišek Ant., Dobovišek Fr., Dobovišek Janez, Dobovišek Mat., Dobovišek Rud., Dobrajc Jak,, Drofenik Jak., Ferlež Jan., Frece Fr., Gaber Fran, Gajšek Fr. (Verb.), Gajšek Fr. (Gorič.), Gobec Štef., Golež Mart., Golob Al., Golograne Jan., Gradišnik Ant., Grafus Jož., Hren Jan., Jager Janez, Jager Miha, Jančič Jan., Jug Štefan, Knafelc Juri, Kopriva Jak., Kopriva Jern., Korošec Karol, Krajšek Flor., Kramperšek And., Kristan Ant., Kroflič Avg., Kroflič Mart., Kumerc Juri, Leber Ant., Leskošek Fr., Lesjak Miha, Lubej B., Mastnak Pr,, (Lok.), Mastnak Fr. (sv. Roz.), Mastnak Jak., Medved Fr., Mehle J., Mlinar Fr., Mravlak Jakob, Novak Jož., Oset Janez (Hruš.), Oset Jan. (Kranjče), Oset Jan. (Rifn.), Oset Miha, Pečar Jož.,, Pevec Flor., Pisanee Fr., Plahuta Jak., Ploštajner Štef., Plevnik Jan., Podgoršek Fran, Podgoršek Jož., Rataj Ant., Regoršek Jan., Rezar J., Rezar Jan., Romih Ant., Sajko BL, Samec Fr., Siter Mart., Skoberne Boštjan, Solar Fr., Spolonak Miha, Šalomon Jan., Šmid Jan., Stojan Fr.. Stojan Miha, Štante And., Štante Fr., Štante Jož., Teichmeister J., Tkavc And., Tofant Miha, Trebovc Ant,, Trepanc L., Virant Fr., Vrabič Jan., Vrabič Jož., Vrečko Anton, Zebič Fr., Zemljak Boštj., Zupane Karol, Zupane M., Žafran Gr., Žličar M., Žogan Ant. Mladenči: Brglez Ant., Ca ter Jož., Čretnik Juri, Fidler Fr., Fidler J., Fidler Juri, Gajšek Lor., Gerzina Fran, Golin Miha, Gračner Št., Grejan Jož., Guzej Jan., Knez Fr., Lubej Fr., Mastnak Jož., Mastnak Mart., Mulej M., Novak Fr., Novak Jan., Oset Fr., Oset Jan., Oset Jož., Oset Rom., Palir Jan., Pevec Jak., Ribič Miha, Romih A., Šolinc Juri, Šoline Karol, Šrot Mart., Štante Franc, Weber Fr., Zdolšek Fr. (Podgor. 15), Zdolšek Franc (Podgor. 20), Zdolšek Fr. (sv. Prim.), Zorko Janez, Zupane Mat., Žličar Fr., Žvegler Jož. Žene: Baumgartner Neža, Fidler Neža, Fidler M., Gajšek Neža, Gajšek Ter., Jager Zefa, Korže M., Majcen T., Nendl Anton., Paradiž Ana, Ploštajner Ter., Roter M., Sene-gačnik M., Slomšek Ana, Solar Neža, Spolonak M., Vodeb M., Weber Liz., Weber M., Žvegler Ana. Dekleta: Brečko Ana, Cimerman Hei., Čater K., Dobrajc M., Dobrajc Neža, Fidler Franca, Gajšek M., Gorjup Ton., Jevšinek Hel., Kincl M., Kokot Jera, Kopriva Neža, Koželj Lojza, Kregar Neža, Križane R., Križnik Franca, Lempl J., Omerzu M., Pepelnak L.. Potočnik M., Regoršek Ton., Ribič Franca, Solar Zefa, Straže Jer., Šanc M., Škof K, Vovk B., Zdolšek M., Žogan Ter., Oset M. (P. Št. Jurje na juž. železnici.) 212 Ponikva. Vrečko Matej, župnik; Fekonja And., kaplan; Dobnik Jož., naduč.; Šetinc Fr., učit ; Učilnica na Ponikvi, Podgoršek Fr., Brglez Fr., Zdolšek Jak., Marzidovšek Fr., Marzidovšek Jož., Štor Miha, Štor Jak., Štor Jož., Šančič Jož., Marguč J., Slomšek Ant., Vrečko Fr., Slatenšek Štef., Slatenšek Jak., Pe-pelnjak Miha, Jelšinek M., Golež M., Zidanšek Jože, Zdolšek Jož., Sekolec Jož., Fidler Jož., Korže Franc, Zabukovšek Jak., Bizjak Janez, Kristan Jož., Skrabl Mat., Gajšek Greg., Kristan Karol, Leber J., Pilpahar Juri, Leinež Fr., Zdolšek Ant., Stumpf Jak., Krajnc Jož., Zabukovšek Juri, Senica Fr., Brečko A., Zdolšek Miha, Rataj Fr., Rataj Fr., Jerebinšek Jan., Brglez Fr., Zabukovšek Ant., Pemič Jak., Kolar And., Sovič Fr., Slatenšek Miha, Zdolšek Miha, Korošec B., Prah Ant., Lah Mart., Vovk Miha, Grmek And., Lah Št., Župnik Jož., Čretnik Ant., Vovk Ant., Cmok Martin, Podčedenšek Mart., Esih Štet., Zabukovšek A., Fugina Jan., Mlakar Fr., Krajnc Fr., Zdolšek Jan., Golež Fr., Pavčnik Fr., Vrečko Jak., Gorjanc Pet., Pintar Lud., Šmigovc J., Novak J., Zdolšek Fr., Senkar J., Jager Fr., Senkar Miha, Sitar Urša, Golež Urša, Galuf J., Šibal Ag., Zabukovšek Ter., Spolonak Neža, Zdolšek Ter., Zdolšek Neža, Zidanšek Ana, Šraml M., Drobnak Mar., Pustišek Hel., Ferlež Hel., Korže Mar., Brglez Mar., Vrečko Mar., Pevec Ana, Labotar Katar., Švarc Joz., Zabukovšek Mar., Dobrajc Mar., Sevšek Marija, Skale Ana, Jezovšek Neža, Golež Ana, Zdolšek Ana, Buser Mar., Gorjanc Kat., Križnik M., Pecko Bliža, Gorjanc M., Zajee M., Hajm Sus., Eihman K., Fidler N., Samec M., Hladin J. (P. Ponikva.) 118 Dramlje. Jurčič Joz., župnik; Šket Alf., trg. (2 izt.); Košutnik Fr., naduč.; Šarlah Terez., učit.; Šušterič Bal., org.; Jarnovič Miha, trg. pom.; Avžner Juri, Freisteiner Fr., Vodušek Miha, cerkv. ključarji; Blagovšek Tom., Bregant Jož., Dobič Andrej, Gorjup Mat., Grabler Fr., Guzej Bal., Jesenek Ant., Jevšinek Fr., Jug Jan., Kačičnik BI., Kačičnik Miha, Kopinšek Ant., Kopinšek Vinko, Korošec Juri, Košir Fr., Kožuh Fr., Lorger Fr., Mastnak Ant., Mastnak Fran, Mulej BI., Podergajs Mart., Preložnik Fr., Romih J., Smodej Fr., Svetelšek Fr., Vengušt Jan., Verbič Jak., Vidmar Mart., Vok Št., Zabukovšek Mat., Zidanšek Ant., Zidanšek Fr., Zidanšek Jan., Župane Jož., Štante Juri, zak. možje; Berglez Ana, Dajčman Mar., Klanšek J., Kolar Mar., Korošec Joz., Marzidovšek Terez , Lavbič Anton., LeberEliz., Vengušt Mar., zak. žene; Breznik Mat., Brezovšek Ant., Ivenčnik Gr., Jošt G., Korenak Mart., Kožuh Tom., Kramaršek Franc, Lužar Jožef, Preložnik Jak., Slemenšek Gr., Vengušt M., Vidmar Jan., Zabukovšek Jak., Župnek Miha, mladenči; Ar-zenšek Ana, Jesenek Hel., Jesenek Eliz., Kopinšek K., Korošec Mar.. Korošec Neža, Lavbič Marjeta, Lavbič Mar., Peček Mar., Podšedenšek Ana, Strahovnik Mar., Šolinc Ana, Šuler Marija, Župnek Marija, Freisteiner M., Preložnik J. (P. Št. Jurje na južni železnici.) 84 Slivnica. Mastnak Jak., župnik; Sirk Bošt., naduč.; Kranjc Fr., učit.; Kuder Miha, Lesjak Jurij, veleposest.; Graseli Rob., trg.; Mravlak J., Ječovski Flor., Ozis And., Gajšek Jak., Tanšek Jurij, Gradič Miha, Pungeršek Fr., Klanjšek Jož., Arzeušek Andr., Kladuik Jan., Jagodič Juri, Kurnik Karol, Selič M., Veber Gašp., Bouha Jak., Lončar Jak., Lončar Jož., Skale Jan., Fidler Jak., Razboršek Jož., Lah J., Jug Jan., Kladnik Fr., Mastnak Jože ml., Novak Avgušt., Mastnak Jože st., posestniki; Lesnika France, Golob Jož., Tonjko Miha. Turnšek Gr., Mastnak M., Kram-peršek Fr., fantje; Selič Jan., pos.; Tanšek Ana, km.; Planko Anton., Pušnik Franca, Kolar Jul., Leskošek Marija, Tovornik Ana, Verhovšek Mar., dekleta; Šola Slivniška, Brečko Mat., Tanšek Miha, pos.; Verhovšek Karol. (P. Št. Jurje na južni železnici.) 50 Kalobje. Kreft Al., župnik (3 izt.); Gajšek Fr., učit.; Ocvirk Jož., predst., Dobivšek Fran, pis.; Vouga Jur, Bukovšek Mat., obč. svet ; Žogan Anton, trg.; Koprive Ant., Mahne Miha, Tržan Jak., Jazbec Lov., Kumperger Jož., Zapušek Jurij, Brečko Janez, Knafele Juri, Močnik Jan., Zebič Jan., Tuhter Jan., Vengušt Fran, Virant Miha, Tuhter Rok, Zaje Jurij, Videnšek Jan., Zupane Jož., Trupej Ana, Benedek M., Pečar Urša, Župane Helena, Kocman Marija, Šošter Antonija, Zupane Ana, Tanšek Neža, Hren Terezija, Šošter M., Rozman P. (P. Št. Jurje na juž. želez.) 37 Število družnikov: 7 dosmrt. 977 letnih. 21. Dekanija Šmartin pri Slov. Gradcu. Dekan, poverjen.: Dr. Šuc Jož., dekan v Šmartinu. Šinartin. Dr. Šuc Jož., nadžupnik in dekan; Vreže Jan., kapi.; Muršec Jan., nadučitelj; Arnečič Vekosl., učit.; Domiukuš Gizela, učit.; Ljudska šola, Ilromadnik Jan., oskrb.; Schondorfer Tone, Kleush J., Stermčnik Jan., cerkv. ključ.; Pušnik Fr., obč. pred. Šmart.; Pečoler Jak., obč. pred. Logen.; Fišer Val., tajn. Golavab.; Vaukan Fr., tajn. Šmart,.; Kamer A., šol. nač.; Stimnikar Tone, šol. ogl. Št. Ilj.; Gaberšek Jan., Krenkar A., Lampret Fr., Vošnjer P., Zavodnik Juri, krčmarji; Abermut Tone, Čas Val., Ergold Fr., Gams Jan., Hartman Ant.. Hodnik Luka, Kac Jakob, Kac Val., Lužnik Miha, Kovač Pavel, Kreuh Frane, Kreuh Frane, Kristan Filip, Lampret Jož., Marovšek Fr., Požarnik Jož., Smonkar Jan., Strmčnik L., Šolar Juri, Šoti Fr., Štalekar Jak., Turičnik Juri, Vošnjer Fr., Zakržnik Jan., Zavodnik Gr., Žegelj T., posest.; Miklavžina Jan., Pernat Martin, Kreuh Jož., kovači; Uršej J., čevlj.; Kanič Ant., lonč.; Praznik L., rud.; Gaberšek Andrej, Glinšek Mart., Pogorelčnik Pavel, Prevoljnik Jern., možje; Sprahman Jan., cerkovnik; Gašpar Tonč, Kalinšek Mat., Konečnik Fr., mlinarji; Podgoršek Juri, Zavodnik Val., čevlj.; Bokal Marija, Kranjčeva mati Lena, Lampreht Ter., Medveršek A., Mrzel Nana, Obreza Mar., Sekovčnik Anton., Serušnik Mica, Sure Mica, Zdolc Antonija, Žegelj Lena, žene; Aberjev Miha, Cekunov Tonče, Gošer Avg., Kae Lav., Korošec Pav., Pernat Jak., Pogorelčnik Val., Pokržnik Jan., Rotovnik Jož., Sorman Jan., Volavc Fr., kmet. sinovi; Baumgartner Flor., Laznik Jan., fanta; Ačko Zefa, Černič Neža, Erc Mica, Gašpar Mat., Globočnik Franca, Gril Lojza. Jehart Roza, Jenišek K., Kaceva Fan., Kac Mica, Kraker Mica, Kresnik Mar., Kvartič Mica, Lamprečeva Han., Marof Mica, Merkuč Len., Panterjeva Lon., Perovnik Miea, Plevnik Frančiška, Posrpnjak Ton., Robnik Urša, Slemenik Mica, Šimon Ivana, Sirnik Lena, Štaleker Miea, Trobej Fr., Sedlarjeva Mica, Vajžerjeva Liza, Žegelj M., dekleta; Kreuh Pavlina, Lärmen Mica, učenki; Dvorjak Franca, dek.; Nandeljnov Pepi in Polde, minist.; Kaštivnik J., km. (P. Slov. Gradec.) 121 Sinildavž. Rath P., župnik; Stergar Tomaž, Grobelnik Fr., Končič Bern., Verdnik Alb., Stergar Jak., Legner Martin, Tamše Franca, Detečnik Miea, Uranc Antonija, Kladnik Ant., Blatnik Fr., Priteršnik Jak., Pogorevčuik Domin., Stergar Jan., Golob Miea, Semernik Neža. Ramšak Tona, Andreje Urša, Kerpač Greg., Pašnik Fr., Sušeč Anton., Lavre Ljudm., Pečovnik Jan., Stergar Pankr., Jesenak Fr., Germadnik F., Gas Fr., Kerhne S. (P. Slov. Gradec.) 29 Sile. Kopriva Juri, župnik; Jesičnik Franc, org.; Rudi Lov., Ilovnik Jož., Ilovnik Ton., Barle J., Sekavčnik Tona, Luter Ter., Zagernik T., Gostenčnik Fr., Grobelnik Juri. (P. Slov. Gradec.) 11 Podgorje. Presečnik Gr., kurat; Rogina J., obč. predst,; Šmid Mat., učit.; Verčkovnik J., Knap Juri, cerkv. ključ.; Uršej Fr., org.; Šolska bukvarnica, Gumpotova hiša; Hrastel And., Herman Ant., Tišler Greg., Praznik Mart,, Stermčnik Mart., Breznik Lov., Verčkovnik Juri, Šubl Gr., Pogorevčnik Fr., možje; Grajner Ferd., Perše Flor., Ravlan Val., Prednik J., Klančnik Blaž, Lavre Fran, Verčkovnik Jož., fantje; Srabotnik Joz., Vovk Ana, Čas Marija, Spanžel Mar., Rogina Marija, Jesenik Apol., Lenart Marija, Slivnik Luc., dekleta; Krasnik Jera, vdova; Rogina J., pos.; Šuta Tom., mlinar. (P. Slov. Gradec.) 35 Stari Trg. Šlander Ant, župnik; Vidmaier Fr., kapi.; Barle J., ravn. m. šole; Areli P., Poplaz P.. Apačnik J., Konečnik J., cerk. kij.; Prednik P., sadjer.; Uršič Tone, orgl ; Vrisk Pav., miz.; Barl B.. Breznik Miha, Dvornik, Šim., Fišer Fr., Golob Juri, Jamnik Jern., Karnar Stef.. Karničnik Jož.. Krevc M., Krevh Jan., Krevh Lov., Kuhelnik Lov., Kurej Tone, Merzel Ant., Ovčnjak Ivan, Plaznik Blaž, Pogač V., Popijal Mart., Prevorčič D., Šavc Juri, Sehöndorfer Iv., Tu-ričnik Filip. Turičnik Jan., Turičnik Šim., Verhnjak Mat., Vodovnik Fr., Zabel Jak., Zabel Matija, Uršej Jan., Viderašek Jož., Živortnik Pav., kmetje; Breznik Urša, Brezlan Zof., Jakob Barba, Kasesnik Frančiška, Leder Jula, Penšek Mar., Rutnik Apolon., Sekutnik Anton., Stale);ar Jera, žene; Breznik Miha, Berdnik Jož., Ješovnik Jož., Kokošinek Jak., Pepevnik Filip, Popič Mart,, Prednik Urb., Rubin Tom., Sekavčnik Lipe, Sedovnik Jož., Slemenik T., Spešnji J., Turkar Jož., Zabel Fr.. fantje; Jeseničnik Jož., Kamnik Pav., Lakošek Jož., Lužnik Ant., Mlekuš AL, Müller Lov., Ostrožnik Jož., Pleteršek JPongrac, Privorčič Lovro, Zavodnik Luka, delavci; Štruc Mart., Uršnik Franc, krojača; Gošar Ivan, Vodovnik Mat., črevlj.; Kristan Mat., Pratnekar Jož., Štruc Jož., delav.; Črešnik Iv., Erlič Mar., Ješovnik Mar., Kancijan Alojz., Kosirnik Helena, Kuhar Mar., Lubej Mar., Mežnik Apolonija, Ovnič Ana, Pečovnik Mar., Pečolar Mar., Perovie H., Perovic Mar., Pistotnik Liza, Poplaz Neža, Popič M., Pušnik Mica, Rebernik Mar., Repas Mica, Slemnik Z., Smertnik Mar., Studenčnik Dr., Tamše M., Verhovnik M., Zupančič A., (P. Slov. Gradec.) 106 Slov. Gradec. Černoša Šim., župnik; Trobej Jan., c. k. šol. nadz.; Bonča BL, c. k. okr. živinozd.: Skaza Pet., Haas Jož., Šuk Anton, Pustinek Martin, Zorman Jož., Šendorfer Len., Debelak Jož., Karničnik Mar., Jeromel Urša. (P. Slov. Gradec.) 12 Pameče. Ostrožnik Anton, župnik; Farna knjižnica, Šolska knjižnica, Pridni šolarji; Uršej Jern., Rotovnik Jož., Doler Ferd., Pečoler Ant., Vrdnik Bl., Blazinšek Fr., Marošek Jan., Hudej Fr., Krevh Štef., kmetje; Hajtnik Fr. z druž.; Polanc Fr., Verhjak J., Hutmajer Mat., Špegelj Jak., fantje; Marzel Helena, Zaje Genov., dekl.; Kobot Mar.; Pogač Luka, župan; Ošlovnik And., šol. načeln.; Repnik Janez, kmet. (P. Slov. Gradec.) 24 St. Janž. Vozu Peter, župnik; Konečnik Š., Lesičnik Pet., Močnik L., Šuler Fr., kmetje; Plesnik Fr., Pirpank Jož., mizarja; Šolska knjižnica, Arah J., Gosnik Mat., Kotnik Jan., Kružnik Šimon, Pepevnik Jan., Pirpank Šim., fantje; Čadež Mar., Rogina Mar., Verdnik Marija, žene. (P. Slov. Gradec.) 17 Razbor. Klepač Fr., župnik (2 izt.); Kavnik Juri, Lorenci Miha, cerkv. ključ.; Podstenšek J., org.; Slivnik Jan., župan; Dekliško pevsko društvo, Šolska knjižn.; Podojsteršek J., Berdnik J., Cajgar A„ Epišek M., Glasenčnik J., Glasenčnik M., Jereb A., Kališnik Jan., Kočnik Jern., Kočnik Martin, Kočnik Matevž, Kotnik Fr., Kristavčnik Mart., Križan Mart., Lesnjak Jan., Linasi Šimen, Mežnar Gašpar, Pačnik Lenart, Pečovnik Fr., Pečovnik Lovro, Plešivčnik Juri, Podojsteršek Juri, Pogorelčnik Jož., Potočnik Juri, Pra-protnik Marka, Ročnik Fr., Ros Mat., Slivnik Anton, Sovine Jak., Stimnikar Fr., Verhnjak J., Verhovnik Fr., Žgank J., gspč. Fribec M., Glasenčnik M., Juvan Marija., Lesnjak Leniča, Pečolar Mica, Rožanc Franca, Sumah Barba. (P. Slov. Gradec.) 48 Dolič. Fideršek Mat., župnik; Vivod Janez, župan (4 izt.); Vivod Mart., Vanušek Miha, Jastrobnik Alekš, Lušnic Jan., Cerkovnik Frane, Banošek Miha, Grušovnik Fr., Naveršnik P., Smonkar Jern., Župane Al., Krajnik Ign., Martine Ant., Lušnic Štefan, Čaš Ant., Glažar Fr., Tašič Greg., Ježovnik J., Zaponšek Juri, Lopan Juri, Hof Franca, Verboten Jula, Glažar Jan., Grušovnik Jož., Kričaj Fr., Skok Peter, Štruc Juri, Sušeč Fr., Kričaj Len., Sušeč Ferdo, Jurač Al., Pajenk Felic., Boronik And., Potočnik Ign., Potočnik Filip, Britovšek Filip, Potočnik Jern., Cerkovnik J., Marhat J., Podjavoršek Miha, Krajan Matevž, Večko Juri, Kamenik Filip, Krajan M., Grušovnik J., Rošer Juri, Štinjek Amal., Štinjek Miea, Germič M., Pesjak Andr., Pačnik Andr., Kranje M., Zupane Ant., Vivod Fr., Pačnik Juri, Rošer Miha, Levovnik Fr., Slatinšek Val., Dobovičnik M., Staud Fr., Ramšak M., PožekA. (P. Mislinje.) 66 St. Vid nad Valdekom. Leber Fr., župnik; Aberšek Jož., Britovšek Andr., Borovnik Mat., Bovha Jož., Danijel Mart., Dvorjak And., Dvorjak J., Krajnc Jož., Kari Jern., Kuii Ant., Merkae Frane, Kajtner Fr., Močilnik Andr., Pajer Peter, Pastirk J., Pustinek Fel., Pustinek Juri, Tamše Flor., Vrčkovnik Andrej, Tisnikar Flor., Leber Terezija, Pejovnik Fr., Topolšek Terezija, Cerkovnik Fr. (P. Mislinje.) 25 St. Peter. Kajtna Andr., župn.; Močnik Fr., Poberšnik Juri, Konečnik Jan., Lapuš Jera, Sedovnik Ožb., Poberšek Ant. (P. Spod. Dravograd.) 7 Št. Ilj pod Turjakom. Klavžer Fr., župn.; Kocpek Fr., kapi.; Vrečko Fr., naduč.; Rozman Fr., učit.; Krušic Fr., orglar; Jaklin Franja, Smon Jan., Arih Mar., Kokolj Vine, Koprivnikar Janez, Tolšak Blaž, Vogrin Franca, Pehar Jož., Sedovnik A., Širnik Jak., Sovič Jan., Večko Andr., Rotovnik Blaž, Lazar Mart., Ramšak Joz., Zavodnik Mar., Gašper Marija, Čas Jan., Vavkan Andr., Krenker Andr., Vavkan L., Kreiner Joz., Pehar Lena, Čepelnik Jan., Furjan M.. Krenker Luka, Uršej Fr., Smonkar Pavel, Arnejšnik Avguštin, Arnejšnik Luka, Kranjc Jan., Pajer Janez, Krenker Jurij, Jeromel Jože, Šuligoj Fr., Matvos M., Zaveršnik J., Kristan V., Laznik I. (P. Mislinje.) 44 Število družnikov: 2 dosmrt. 543 letnih. 22. Dekanija Velika Nedelja. Dek. poverj.: Schwinger Alb., dekan v Šmiklavžu. Velika Nedelja. Skuhala Pet., župn.; Kralj Davor., kapi.; Jesih Ant., oskrbn.; Ebrl Ant., učitelj; Alt Ivan ml., Anderlič Ant., Bezjak Filip, Bezjak j., Bezjak Jakob v Mihovcih, Cajnko Fr., Dovečar Ivan, Dominko Ant., Erhartič Jož., Fistravec Fr., Gašparič Mat., Halužan Mat., Hergula Jož., Hebar J., Horvat Ant., Hržič Juri, Hebar Ivan, Hržič Pet., Igre Jak., Irgolič Ivan, Jesih Fr., Kociper Štefan, Kajnč Filip, Križanič Sim., Kolarič Al., Kuharic Florij., Kuharič Matj., Kuharič Jož., Kosi Al., Kukuvec Sim., Lastavec Peter., Meško Iv., Meško Sebastjan, Majcen Franc v Mihovcih, Majcen Franc na Lesnici, Ozmec A., Petek Mart., Petek Jož., Polak Jož., Prigl Ivan, Petek J., Rudolf J., Raušl Fr., Sova Vine., Salar Arni, Senjor Mart., Skuhala Fr., Šostarič Ant., Stuhec M., Skvorc Juri, Trop Mart., Tušek Jož., Veselič Peter, Veselko Miha, Volmut Jož., Brodnik Apolon., Belec Barbara, Cajnko Joz., Hebar Ter., Gotvajn Apol., Gruškovnjak Mar., Kosi Katar., Krajnčič Mar., Kirič Mar., Kaučič Elizab., Lašič Barba, Leben M., Lipnik.I., Meško M., Novak Ana, Pelko Marija, Rajh Ana, Šoštarič Neža, Tomažič El., Zemljič Mar. (P. Vel. NedeljaJ 79 Ormož. Cajnkar Jak., župn.; Munda Franc, kapi.; dr. Geršak Ivan, c. k. notar; Ivanuša Urša; Mayer Jož., živinozdr.; Porekar Ant., naduč.; Zupančič Ivan, učit.; Pirnat Mil., učiteljica; Knop Ivan, c. k. dav. kontr.; dr. Omulec Ivan, odvet.; dr. Lemež U., koncip.; Nedeljko Ivan, uradn.; Krajnc Vek., konc.; Kapus Fr., Vrtnik Ivan, Krajnc Fr., Kandrič Simon, Miki Al., mestjani; Čitalnica, Arklinic Roz., Besget Fr., Bauman Ivan, Bac Andr., Balažič Mart., Babič Mar., Drobnik Terez., Dogša Terez., Erhartič Matjaš, Freuensfeld Joz., Fuchs Joz., Grossinger Al., Grivec Brigita, Gregorec Marija, Heiss Pavla, Hrga Tomaž, Hanželič Mar., Hrga Ivan, Hržič Jak., Hartman Pet., Habjanič Mar., Horvat Alojz, Humska šola, Habjanič Dora, Ivanuša Mart., Juršič Mar., Juršič Mar., Janžič Notburga, Kik Ter., Kikl Ana, Kikl Marija, Kukovec Ana, Kukovec Ana, Kovačič Fr., Kovačič V., Kovačič Neža, Kirič Ter., Kuharič Kata, Kuharič M., Kaučič Jož., Kociper Martin, Kociper Ivan, Kocbek Andrej, Koderič Ivan, Keček Ter., Kotnik Pet., Kušter Jurij, Lukman Matjaš, Legros Adela, Lihtenvalner Balaž, Lešenčar Eliz., Lesjak Helena, Medik Lenča, Majerič Ant., Masten Mar., Masten Jak., Masten Jož., Masten Ana, Masten Ana, Masten Ant., Marinič Ter., Munda Ant., Munda Mart., Magdič Joz., Magdič Gera, Mejak Jak., Miško Gera, Megla Ign., Majcen Mar., Meznarič Mar., Novak Sim., Novak Ivan, Pere Ana, Podgorelec Matjaš, Potočnik J., Paušner Andr., Puklavec Ivan, Puklavee Vida, Peršak Mart., Prapotnik Matjaš, Polak Fr., Plaveč Ana, Pavlinič Ana, Potočnik M., Pavlovič Stipan, Ruklič Mat., Rakuša Marija, Rakuša Marija, Rakuša Amalija, Rojko Jak., Sever Kata, Sever Ivan, Sever Marija, Srabotič Mat., Sodeč Mat., Šoštarič A., Slatič Ivan, Šulek Fr., Stebih Mat., Škrinjar Terez., Stupca Mar., Šoštarič Barba, Skoliber Cecilija, Stanič Barba, Sova Ter., Šerca Gašp., Trop Alojzija, Težak Helena, Trop Jak., Trstenjak Fr., Trstenjak Alojzija, Trstenjak Ivan, Trstenjak Filip, Žinko Vida, Žinko Ludv., Žnidarič Fr., Žibrat M., Žnidarič J., Zadravec Mat., Zadravec Alojz., Zadravec Mar., Zidarič Marija, Žinko Ivan, Vidman Ivan, Vukovič Anton, Vrbnjak Ivana, Vtičar Ivan, Vtičar Martin, Ivanuša Marija, Vaupotič Ivan, Vaupotič Ana, Vaupotič M., Vaupotič Jož., Vaupotič Jak.; Sušnik Števo, kapi. v Maruševcu; Magdič Miha, Zidarič Jak., Kršnik Urša, Vastel Iv., Franzy Anton, Kirič Ana, Sever F.. Kristanič Ana, Ivanuša Juri. (P. Ormož.) 163 Sv. Miklavž. Schwinger Albin, dekan (2 izt.); Gliebe Andr., kaplan; Repič M., naduč.; Wessner Jožefa, učitelj.; Pavličič Jož., župan; Ljudska šola; Dolinar Jak., Tomažič Ant., cerkv. ključ.; Jerebič A., Štampar Juri, Tomažič Miha, Lipovec Juri, Lipovec Ferd., Kolarič Mart., Zadravec Balaž, Vaupotič Lov., Šandor Ant., Plohi Balaž, Kosi Matija, Lukman A., Rozman Mart., Švegelj Mat., Lah Balaž, Dajčar M., Lah Ivan, Zorjan J., Rajh Al., Polak Fr., Štampar T., Štrucelj Ant., Janežič Ant., Rizman Gera, Tomažič Ana, Pauša Ivana, Medik Mar., Medik Terez., Velnar Helena, Jež Gera, Verbnjak Fanika, Žnidarič Marija, Žnidarič Liza, Ozmec Gera, Zadravec Terez., Kosajnč Mar., Meško Cecil., Korošec Mar., Čeh Fr., Verbančič Mar., Rizman Ter., Škorjanec Mar., Ozmec Uršula, Rozman Alojz., Kolarič Ter., Veldin Marija, Škrinjar Dorot., Horvat Genov., Križanič Anton, Pesrl Ivan, Vogrin Matija, Himmelreich Franc. (P. Sv. Miklavž pri Ormožu.) 61 Središče. Venedig Vil ib., župn.; Stranjšak Ant. Maks, kaplan (2 izt.); Sejnkovič Fr., duh. v p.; Unger Pav., naduč.; Strenkl Sim., Kosi Ant.. učitelja; Šulek Ant., župan; Bralno društvo „Edinost", Kočevar Ivan, Dogša Juri, Terstenjak Jož., Ozmec A., Dečko Ivan, Herg Jak., Jurinič Anton, Kikl Miha, Kolarič Fr., Kovačič Ivan, Zadravec Mat., Bedo Al., Bedjanič Andr., Masten Andr., Simonič Ivan, Žnidarič Franc, Čerček Ivan, Heržič Jož., Prosnik Ivan, Čerček Alojz, Dogša Sr., Borko Rud., Bedjanič Ivan, Bedekovič M., Mašek Andr., Lašič Blaž, Klemenčič Jakob, Lončarič Jož., Sever Mart., Horvat Jož., Rakuša Ivan, Koter Ant., Vrabelj Mart., Zadravec Jak., Kelemina Ivan, Masten Ivan, Rakuša Miha, Horvat Jož., Potočnik A., Kukovec Jož., Slanjc Ivan, Zabavnik Ivan, čačkovič Miha, Masten Juri, Neuman Jož., Potočnik A., Kranjc Jak., Raušelj Ant., Klobučar Ivan, Jurjaševič Jakob, Serec Miha, Podgorelec Mart., Spešič Mat., Plepelec Mat., Pintarič Miha, Lukačič Fr., Alekšič M., Špendija Ivan, Špešič Mat., Türk Ivan. Robič Makso, Verbančič Št., Bezjak Fr., Šinko Emil, Zadravec Iv., Majcenovič Ivan, Dečko Mar., Kolarič Hel., Modrinjak Doroteja, Vargazon Mar., Sejnkovič Mar., Jaki Mar., Tomažič Ter, Hanželič Ivana, Prajndl Urša, Kolarič Alojzija, Lukman Mar, Kosi Ter, Lašič Mar, Kolarič Katar, Kočevar Katar, Sever Ter, Lukman Mar, Terstenjak Mar, Golob Ter, Majcen Neža, Marčeč Joz, Jakelj Mar, Zadravec Mar, Dogša Julij, Čulek Ot, Ozmee Mar, Dečko Julijana, Mlinarič Joz, Puklavec Marija, Klobučar Amal, Vavpotič Katar, Ivančič M, Glavnik Katar, Čulek Mar., Stros Mar, Horvat Ljub, Bratuša Mar, Masten Marija, Zidarič Otilija, Ozmee Marija, Hazelmeier Katar, Veselko Neža, Ivanuša Ana, Ka-menščak Eliza. (P. Središče.) 119 Št. Tomaž. Očgerl Jakob, provizor (2 izt.); Plepelec Jož, kaplan; Sivka Ant, nadučit.; Močnik Andraž, poduč.; Krajnc Ludv, Šijanec Matija, Kosi Tom, Petrona Jož, Novak Mat, Majcen Jak.; Meško Jož, Holc Fr, cerkv. ključ.; Plohi Mat, Cajnkar P, Kukuveo Blaž, Marin Jak, Magdič Jan, Meško Ant, Rajh Mart, Kvar Fr, Križanič Juri, Krajnc Martin, Heber Mart, Belec Jož, Tomanič And, Pignar Jan, Cajnkar Ant, Majcen Jož, Munda Tomaž, Gašparič Jož, Križanič Ivan, Cajnkar Lov, Šegula Fr, Petrena Andr, Kukuvec Blaž, Majcen Lovro, Zemljič Franc, Krajnc Fr, Obran Jan, Petrena Mart, Marin Franc, Cvetko Blaž, Antolič Fr, Cajnkar Lov.. Rakuša Vid, Obran Lov, Kostanjevec Mat, Plohi Karol, Majcen Ivan, Koren Blaž, Goričan Blaž, Goričan Mat, Belec Mat, Kukuvec Ivan, Munda Jan, Šulak Mat, Obran Fr, Antolič Juri, Šeruga Tom, Kociper Jak, Brumen Jož, Obran Mat, Blagovič Fr, Krajnc Franc, Perko Tom, Rižnar Jak, Kavčič Ivan, Janžekovič Julijana, Belšak Mar, Žinko Apol, Karba Mar, Rajh Julijana, Janžekovič Mar, Vajda Katra, Majcen Ivana, Stibere Mar, Košar Ana, Majcen Jera, Antolič Terez, Munda Mar, Petrena Marija, Črnjavič Liza, Žmavc Marija, Vrbnjak Mar, Škrinjar Ana, Cajnko Ana, Zorko M, Plohi Ana, Keček Ana, Obran Mar, Magdič Marija, Meško Neža, Zelenjak Mar, Kokl Mar.. Filipič Mar, Goričan Alojz, Gašparič Mar, Goričan Mar, Antolič Mar, Perger Mar, Plohi Mar, Rojht Mar, Magdič Ter, Petek Joz, Magdič Alojz, Gašparič Iv, Obran Jul, Goričan Mar, Škrlec Joz, Kosi Mar, Donaj A, Lovrenčič Alojz, Heber Ivan, Pintarič Jern, Gašparič Jož, Jesih Mart, Pisanec Fr, Cajnko Ignacij, Pod-platnik Vido, Šegula Terez, Magdič Fr, Janžekovič Mat, Horvat Mar, Ciglarič Jan, Klemenčič Frane, Pevec Fr, Vičar Fr, Krajnc Miha, Petek Jož, Muhič Miha, Novak Tom, Majcen Al, Škrlec Mar, Antolič Andr, Ambrož Fr, Vorsič Filip, Stabuc Jož, Ritonja Juri, Kranjc Mat, Tarča Ter, Cajnko Lovr, Stebih Franc, Plohi Barba, Stih Ivana, Potočnik Franc. (P. Št. Tomaž.) 146 Sv. Bolfeiik. Trampus Ivan, župnik; Čurin J, duh. v pok.; Rakuša Fr, naduč.; Zabavnik Fr, nač. kr. šol. sveta; Rubin Jak, Pokrivač Jak, cerk. ključ.; Borko Ant, Borko Fr, Dajčbauer Lovr, Črnčič And, Gregorinčič Tom, Hlebec Mat, Kolarič T, Lukman .Tak, Lukman Vinc, Nerad Mat, Novak M, Pintarič Štef, Pevec Fr, Puklavec Pet, Pavlin Luka, Sodeč Fr, Šolska bukvarnica, Škobl A, Vičar Fr, Zabavnik Mart, Zadravec Jož, Žganec Jožef, Borko Doroteja, Cimerman Mar, Dragoner Hel, Klemenčič L, Onič Ter, Pavlin Mar, Štuhec Ana, Filipič J, Gregorinčič Mat, Novak Ant, Rubin Mar, Šegula J, Zadravec J. (P. Sv. Bolfenk pri Središču.) 41 Svetinje. Gajšek Ivan, župnik; Svetinjska šola, Megla Fr, učit.; Zadravec Jak, orglar; Voršič Lov, cerkv.; Novak Anton; Vraz Fran, obč. predst.; Novak Mart. Koglički, Masten Lov, Antolič Mihael, Gabere Ant, Kosi Filip, Škrinjar Ivan, Ravter Fr, Bogša Ant, Munda Fr, Zadravec Andr, Novak Juri, Polak Ivan, Novak Tom, Zupanič Miha, Janžek F, Novak Mar, Kosi Ana, Krajnc Julija, Kušter Helena, Stamper Neža, Kopriva Ana, Zadravec Alojzija, Lah Neža, Jesih Mar, Rižner Ana, Marin Neža, Stermšek Ter, Slavinec Julija. (P- Svetinje.) 35 Število driržnikov: 5 dosmrt. 639 letnih. 23. Dekanija Vuzenica. Dek. poverjenik: Mraz Tom, dekan v Vuzenici. Vuzenica. Mraz Tom., nadžupnik; Viher Sim, nadučit.; Šuligoj Jan, orgl.; Mravljak Anton, tržan; Breznik BI, Črešnik Ign, Črešnik Miha, Dolar Jakob, Ferk Florij, Gaberšnik Jan, Helbelj Janez, Kolman Alekš, Lorenci Marka, Mravljak Peter, Pernat Janez, Peruš Urh, Pokršnik Luk, Pušnik Jan, SmrečnikM, Šave Jurij, Unuk Miha, Verdnik Fr, Verdnik Jakob, Vodenik Ant, možje; Salecl Ant, Tepe Fl, Zeleznik Ferd, fantje; Ehemann Marjeta, Rotner Mar, Salecl Urša, žene; Mravljak Mar, Ogrizek Amal, Ojevic L, Ostre Ana, Peteliuček Jožefa, Vavpotič Kun, dekleta. (P. Vuzenica.) 36 Trbonje. Kočevar Jož, župnik; Regoršek M, vodja šolej Sagmeister Franc, župan; Trbonjska šola; Tramšek Josipina, gospodič.; Gostenčnik Jern, Lavko Blaž, Lužnik Lovro, Kupljen Val, Doler Jož, Kurej Marko, Škorijanee Jan, kmetje; Smrečnik Jan, obč. tajn.; Lavko Žorž, trg.; Frk Fr, cerk.; Pešelj Jurij, krojač; Jagodič Ant,., Petelin Florij, Poleiner Janez, žel. čuv.; Hajnže Lovr, Močnik L, Skralovnik Mat, Škorijanee Jož, Vrbnjak Fr, fantje; Lavko M, zas. (P. Vuzenica.) 25 Sv. Primož na Pohorju. Srabotnik Adolf, župnik; Urm Jak, cerk.; Ladinek Mat, Kuplen Jož, cerk. ključ.; Cank Jak, Peruš Franc, Črešnik Franc, Naglič J, Teizel I, Jeromel A, Rek P, Hauer Ana, Pačnik M, Trost M. (P. Vuzenica.) 14 Vuhred. Černko Jož, župnik; Končnik Miha, cerk. ključ.; Lederhas Jan, org.; Fašink Franc, Irgl Jern, Kralj Florij, Kristan Fr, Miklavc J, Stih T, posest.; Gosak Rud, Kaližnik And, Kaližnik Lenart, Koglnik Fr, Razbernik Jan, Rihtarc Fr, Rojak Ant, Rojak Mark, Urnat Mih, Veronik Luk, Žužek Jan, Hirsman A, Osirnik Jerica, Pahernik Mar, Urban J. (P. Vuhred.) 24 Ribnica. Hrastelj Fr, župnik (2 izt.); Mere Jak, kaplan (2 izt.); Korže Leop, nadučitelj; Bralno društvo v Ribnici (15 izt.); Farna knjižnica, Lehenska šola; Streihar Lipe (2 izt.), Miklavc Jož, Miklavc G, Vomer Frane, Kozjak Fr, cerk. ključ.; Osvald Jan., Deržečnik Luka; Biglez Jož, organ.; Grubeljnik Al. (2 izt.), Verčko Jož, župana; Hrastelj J„ Peklič P, Hojnik Ign, Zaveršnik Luka, Kristan Anton, Lopert Rud, Mejač Ant.. Ladinek Ant, Sgerm Ign, Miklavc Lipe, Mihelič Marko, Osrajnik J, Kičnik J, Stemljak Lovr, Miklavc Len, Vran Jan, Kaiser I, Podlesnik Dom, Janšnik Jan, Grubeljnik Jožef, Janko Anton, Žgajner Jan, Mihelič Rajm, Verhovnik A, Bobovnik Janez, Osrajnik Simon, Pokorni Miha, Tratnik Nace, Koprivnikar Ivan, Miklavc Pet, Brenčur Ig, Kolman Ant, Verhovnik BI, Kaiser Pet, Smolar Št, Krecen-baher Pet, Pokršnik Andr, Kozjak Jan, Vais Janez, Pisnik Henr, Ropič Pet, Vrenčur Anton, Voh Ant, Drozg Pet, Miklavc Pet, Ovčar Jan, Konig Pavlina, Grubeljnik Luka, Pokršnik Len, Šlosar Gašp, Bučnik Ign, Medved Jak, Verhovnik BI, Urh Mat, Praznik Jern., Herič Jan., Stepišnik And., Pur Jer., Grebene Ant., Grubelnik Gregor, Tomažič Ignac, Miklavc Fr., Fišinger Lovr., Rakovnik Jern., Brenčur Ant., Satur Pet., Fišinger Ant., Ajdnik A., Fornezzi A., Fornezzi Fr., Verdnik Fr., Rebernik Marija, Koper M., Snežič Marija, Verdnik Marija, Hartman Marija, Medved I., Verdnik Katra, Verhovnik Julija, Arih Mar., Urnaut Jož., Pive Ter., Cigajner Karol., Struc Apolon., Lipuš Marija, Gregorc Ida, Hartman Marija, Skočir Marija, Zapečnik Amal., Stardijen Marj., Gregorc A., Ladinek Julija, Naberšnik Anton., Jerlah Mica, Potočnik Mar., Mori Marija, Javšnik Marj., Oswald Ivana, Ričnik J., Kamenšek Marija, Rek Alojzija, Pisnik Ter., Vodušek Marija, Koper Alojzija, Kunčnik Jul., Mravljak Jera, Ferk Jožefa, Ogrin Jera, Plevnik Liza, Tovšak Gen., Blazina Ana, Jakob Ter., Karat Mar., Hartman Al., Pičko Pet., Tomažič Ant., Zapečnik BI, Lepe Neža, Kovač Ant., Verhovnik Ign., Rebnik Ana, Grubeljnik Ant., Rojer Karol, Vrdinek Ant., Weinberger Jernej, Ferk Urša, Golob Jožefa, Kaspar Anton., Ogriz Liza, Fuxhofer Julija. (P. Ribnica-Brezno.) 164 Sv. Anton na Pohorju. SI a vi č Fr., župnik; Stibler Jan., učitelj; Ljudska šola; Mravljak Fr., obč. predst.; Pušnjak Kat., kuh.; Urh Edm., cerk.; Kovač Kristlj., Stepišnik Jan., Grušovnik Jan., Keber Pavel, Mravljak Jan., Kogelnik Len., Robnik Ant., Stepišnik Ter., Sol Pet., Kristan Jan., Zaveršnik Gr., Podlesnik Ignac, Mrak Miha, Vamlek Anton, Kogelnik Anton. (P. Vuhred.) 21 Število družnikov: 3 dosmrt. 281 letnih. 24. Dekanija Z a vrč. Dekan, poverjenik: Šuta Rup., dekan v Zavrču. Zavrč. Šuta Rup., dekan; Simonič Fr., kapi.; Plohi Fr., org.; Strajnšak Jož., Jurgec Jož., c. ključ.; Freund AL, šol. načel.; Vuzem Jurij, Mihelič Tereza, Žiher Jurij, Kokot Marija, Kelc Matj., Bratuša Štef., Borak Fr., Budigan Marija, Jakopanc M., Kostanjovec Ivan, Ribič Bart., Novak Val., Kramer A., Pungračič Marija, Korpar Blaž, Fietum Jož., Kokot Marj., Liber Jož., Borak Št., Pungračič Mart., Veselič Jož., Belšak Št., Petrovič Lucija, Roner Fr., Plošinjak J., Herkovič Št., Kokot Št., Vauda Jan., Stumberger K., Herkovič Terez., Hančič Jož., Skok Miha, Ivančič Štefan.. Žula Ana, Vidovič Mart., Krajne Neža, Žnidarič F., Špilak Lena, Vuzem Fr., Ciglar Jak., Žiher Jož., Lorbek J., Špilak Miha, Pungračič Iv., Križanič I., Kokot Mar., Žunec Šim., Hrnčič Miha, Zorjan Ana, Hrnčič Anton, Pohorec Fr., Žuran Fr., Herkovič Št., Kokot Andraž, pl., Kuntič Tone, Visjak Henr., Kočevar M., Vesenjak Miha, Bosil Andr., Kralj Marija, Barlič Tone, Jurgec Jak., Pungračič Jurij, Primožič Ana, Pravdič I., Kokot Ivan, Kotolenko Tone, Vuzem Ter., Šolska knjižnica. (P. Zavrč.) 75 Sv. Vid niže Ptuja. O. Klemen Šalamun, župnik; o. Ernest Čuček, kaplan; Robič J., nadučit.; Reizinger Jož., selski nadučit.; Vrunkar Rad., Lovrec Fr., Kresnik Pet., učit.; Weissbacher M., obč. predst.; Kos Dav., org.; Junger Miha, Skrbinšek Sim., cerkv. ključ.; Drobnič Jan., Fridauer Fr., Goričan J., Golob Henr., Kirbiš Jan., Kotnik Jan., Kukovič Jak., Kurež Jurij, Krajne Lovro, Letič BL, Letič J., Mlakar Jož., Murko Jern., Muzek Mart., Predika Jan., Rogina M., Sardinšek Lovr,, Siter Jož., Smolinger J., Šimenko J., Šinigoc And., Šmigoc Ant., Šmigoc Ant., Toplak O., Vidovič Vid, Vindiš Tom., Vaupotič Vid, Vogrinec T., Began Jož., Kozel Št., Ložinšek Jurij, Mlaker Tone, Habjanič Jurij, Zemljak Jož., kmetje; Purg Martin, mlinar;.Gosak Jak., Maroh Tone, Ramšek Fr., Peter Jožef, Šola sv. Vid; Lipovec Ana, kuh.; Krajne Ter., gospodič.; Artenjak Ana, Forstnerič Ana, Jerenko A., Golob Neža, Haladea Ana, Krajne Miea, Klajnšek J., Kurež Mica, Lovree Kat., Levičnik Kat., Mendaš L., Merkuš Urša, Rozman Kat., Vidovič M., TrafelaAna, kmetice; Sprah Liza, Šmigoc Mica, Tušek T., Gojkošek Mica, Muršek Jedert, Cebek Neža, Ilovšek J., Hriberšek Jan., Trafela Mat., Štiplovšek Jan., Rogina J., Korpič Jož., Majhen Mart., Selinšek J., Levičnik T., Gabrovec T., Širee T., Šalamun Fr., Šalamun Šim., Koje Pet., Košoben Miea. (P. Ptuj.) 89 Sv. Trojica v Halozah. Sovič o. Škender, župn.; Grobelnik o. Domin., Čiček o. Bonavent., kapi.; Šalamun Š., Fric J., nadučit.; Ornik Al., učitelj v p.; Topolovec Ant., učit,.; Šola pri sv. Trojici, Šola pri sv. Duhu; Skaza Drag., org. (2 izt.); Hrnec Božidar, Širovnik Fr., Potočnik Ant., Sakelšek And., Sakelšek BL, Trafela Miha, Kojc Mart., Strucel Štef., Horvat Ant., Strmšek And., Letonja Al„ Mavčič F., Drevenšek Jož., Drevenšek And., Ornik Ant., Marinič J., Horvat Štef. in Neža, Srdinšek Št., Podgoršek Jak., Košinič Lovr., Marinčič Ant., Širovnik Iv., Drevenšek Anton, Feguš Fr. Gruš., Feguš Fr. Goj., Petrovič J., Murko Ivan, Klaneček Ant., Klaneček Ant. Rod., Drobnič M., Predikaka Jurij, Predikaka And., Vavpotič Mat., Rus Lovre, Gaiser Ant., Gaiser Jož., Kuhar Anton, Pulko Tom., Cafuta And., Tobias Tom., Svenšek J., Svenšek Fr., Svenšek Fr., Kozel Jak., Ložinšek Ant., Vidovič Jož. in Kata, Pišec Št., Kojc Fr., Mere Št., Kojc A., Ber Mart., Peklič Ant., posest.; Šprah Šimen, zidar; Pernek Fr., Habjanič Jož., Puh Andr., gorm. sinovi; Kolar Jak., čevljar ; Matevžič Jan., Gabrovee Anton, Cebek Ant., Širovnik Andr., Mušič Šim., Ozvaldič M., Petrovič Mart., Gabrovec Jan., Vindiš V., Vidovič J., Srdinšek Šim., Strucel Val., viničarji; Klobučar Mar., Sovič Nežka, gospodič.; Rus Ana, šiv.; Jančič Terez., Žižek Marija,.kov. hčeri; Šprah U., Copak Urša, Pen Ter., Kolar Marija, Satler Ana, Gabrovee N., Strucel Ana, Satler Neža, Koren Marija, Planine L., Vidovič Lucija, Hostnik Marija, Drobnič Kata, Bigec Marija, Svenšek Marija, Vid.ovič Liz., Podgoršek Neža, Horvat Liza, Gosak Neža, Šinigoc Marija, Gaiser Ana, Krajne Marija, Vervega Marija, Gorjup Gera, Pernek Marija, Laporšek Marija, Vinko Ter., Bračun Barb., Rodošek Marija, Vidovič Marija, Podgoršek Ana, Ciglar Liza, Svenšek Ana, Strucel Urša, Vindiš And., Drobnič Fr., Brezinšek Jan., Drevenšek M., Šprah A., Vavpotič M., Ložinšek Ant., Cebek Jurij, Hriberšek Fr., Gabrovec J., Kladnik J. (P. Ptuj.) 130 St. Barbara v Halozah. Jug Frane, župnik; Vojsk A1., kapi.; Fridl Fr., učit.; ArnejčičM., Belšak Fr., Bratušek Jurij, cerk. star.; Bratušek Pil., eerk.; Bezjak Jož., šol. nač.; Košir Jož., trg.; Bratušek Fil., Korenjak Jož., Kokolj Andr., predst.; Bračič Andrej, kovač; Rakuš Ant., sodar; Žiher Jurij, miz.; Arbajtar Iv., sodar; Arnejčič Iv., Arnejčič Janez, Bezjak Blaž, Bezjak Jurij, Belšak Jan., Belšak Jurij, Blažek Jož., Brlek Jan., Emeršič Fr., Emeršič Vid, Fiačko Janez, Fiačko Fr., Gavez Ant., Glavica Ivan, Gnilšak Mat., Hrenko Fr., Jurgee Mart., Hvaleč Mih., Kline Jurij, Kodrič And., Kolednik Jož., Kolednik Jurij, Kolednik Miha, Kolednik Miha, Korošec Jož., Kranje A., Kranjc Jan., Kranjc Jož., Majcenovič Anton, Majhen Jakob, Majhen Jož., Majhen Miha, Mislovič F., Mlakar Jan., Petrovič Fr., Petrovič Jož., Pintarič I., Pintarič Jož., Rakuš Fr., Stumberger J., Stumberger M., Tetičkovič Mart, Vidovič Mart, Voglar Fr, Zavec Janez, Zavec Jan, Žuran Ant, Brlek Mar, Emeršič A, Fiačko M, Granda Neža, Kozel Mar, Kranjc Gera, Kreft Marija, Majcenovič Barba, Majcenovič J, Marob M , Petrovič Agata, Petrovič M, Rakuš Ana, Kristovič T, Gnilšak Jurij, Korenjak A, Mlakar Fr, Zavec Jož, Kočevar Barba. (P. Sv. Barbara v Halozah.) 82 Leskovci. Vodušek Andr, župnik (2 iztisa); Bratkovič Fr, kaplan; Vračko Iv, nadučit.; Zavec J, Lesjak Jož, Vindiš Ana, Petrovič Fr, Mlakar Tom, Petrovič Jož, Vindiš Iv, Kmetec Jož, Vindiš Ivan, Drevenšek Ter, Topolovec Vido, Kozel J, Ciglar A, Šmigoc And, Milošič Mart, Bedrač Ant, Kozel And, Število vseh udov lavantinske šk Milošič Vido, Podgoršek Sim, Petrovič S, Mere Jož, Duh Julija, Voglar Neža, Kmetec Jak, Vindiš Filip, Senica Marija, Hvalcova hiša, Hvaleč BI, Milošič A, Mlakar Franca, Mlakar Jak, Potočnik A, Forštnerič Ant, Potočnik Miha, Forštnerič BI, Kmetec Tomaž, Kozel Mart, Topolovec Ant, Kozel Vido, Vidovič M, Kokol Vido, Zavec Sim, Topolovec Iv, Vidovič Jož, Kmetec Ant, Kmetec Sim, Topolovec Jož, Kozel T, Šolska knjižnica, Kozel Tom, Mlakar J, Šmigoc A, Koletnik Jož, Mere Jern, Krajnc Mar, Krajnc Mar, Bračič J, Forštnerič J, Milošič Jož, Korošec Andr, Habijanič I. (P. Leskovec.) 65 Število družnikov: 1 dosmrt. 440 letnih, je: 179 dosmrtnih, 16.560 letnih. IV. Ljubljanska škofija. 1. Dekanija Cirknica. Dek. poverjenik: Kunstel Fr, dekan v Cirknici. Cirknica. Kunstel Fr., dekan; Hladnik Janez, kaplan; Ljudska šola na Rakeku; Gaspari Karol., gospa; Steržaj Marija, žena; Otoničar Mat., fant; Kleč Avg, učit.; Baje Mat, Fatur I, Klemenčič L, Kravanja Ant, Porent Jan, Zagorjan Fr, Žitnik J, gospodje; Korče Urša, Milavec Marij, Premrov Urša, de Sciava Franca, Šerko Zof, Tratnik Franca, Zecha Marija, gospe; Premrov Marija, Trebar Evgen, Verli Marija, Zaveršnik Ivana, gospice; Pogačnik Ed, Mazi Fr, učenca; Branisel Fr, Branisel Jan. C, Branisel Jan. P, Bombač Jan, Dovjak Andrej, Dovjak Janez, Debevec Jož, Gabrejua Jan, Godeša J, Hren Andr, Juvančič Jern , Kebe Fr, Kebe Luka, Kranjc Andr, Košir Fr, Kušljan Jern, Korenčič Fr, Leskovec A, Lešnjak Jan, Logar Jož, Martinčič Janez, Martinčič Val, Matičič Ant, Matičič Mat, Matičič Mat, Meden Jak, Mele Luka, Merzlikar Miha, Milavec G, Milavec Lor, Milavec Tom, Modic Andr, Opeka Fr, Petrič Mat, Petrovčič Fr, Petrovčič Jan. R, Petrovčič Jan, Potokar Jan, Prudič Fr. C, Prudič Fr, Rožanec Fr, Srebernjak Fr, Stražišar Fr, Šrelc Lovr, Sorta Ant, Turk Andr, Turšič Mat, Ule Ant, Urbas Mat, Vičič Jan, možje; Ambrož Kat, Avsec Marj, Baraga Mar, Baraga Neža, Bombač Jed, Brezec M, Brezec Neža, Dovjak Urša, Godeša Ana, Homolec Marj, Ileršič M, Ipavec Lucija, Kastelic Antonija, Kebe Mar, Klančar Jedert, Kolar Marija, Krajec Helena, Leskovec Mar, Levar Marija, Lovko Marija, Lovko Ivana, Martinčič Helena, Matičič Marjeta, Mekinda Marj, Mele Marija, Mikše Marija, Mikše Ur,ša, Petrič Jedert, Prudič Hel, Puntar Marija, Pupis Marija, Ronko I, Rovan Neža, Rožanec Marija, Steržaj Marija, Svet Jed, Svet Mar, Šparmblek Ivana, Šparmblek Urša, Švigelj M, Turk Fr, Turšič Marj, Udovč Mar, Udovč Ter, Urbas Hel, Urbas Helena, Veber Jedert, Zgonc Mar, žene; Branisel Tom, Otoničar L, Pintar Fr, Škerl A, Tornič Fr, Turšič J, fantje; Baraga M, Bombač M, Bombač N, Branisel M, Cvetko M, ČekadaMarj, Cenčur Mar, Drenik M, Gerbič Barba, Juvančič Marija, Kebe Mar, Logar N, Lovko Roza, Maček Mar, Majdič Matil, Mele Mar, Mohorčič Ludovika, Pavlovčič Marija, Pire Mar, Podboj Jožefa, Obreza Marija, Škof Marija, Urbas Terez, Vidmar Fr, Ljudska šola v Cirknici, Brecelj Fr, Klančar Tomaž, Matičič Fr. (P. Cirknica.) 159 Begunje. Kušar Franc, ekspoz.; Ljudska šola; Leban J, nadučit.; Brezec Jernej, Debevec Jern. (20), Debevec Jern. (52), Debevec Jan. (58), Debevec Jan. (59), Debevec Miha, Hren Jan, Intihar J, Juvančič Jem, Kranjec And,.Meden Jan, Meden Jak, Meden Jurij, Popek Jan, Švigelj Andr, Švigelj Jak., Škerl Jurij, Škerl Fr, Tavčar Lovr, Turšič J, Turšič Jan, Turšič Mat, Urbas Jan, Vidmar Anton, Vidrih Fr, možje; Blažon Marija, Bonač Marija, Brezec Marija, Debevec Hel, Debevec Terez, Detoni Franca, Lovko Jera, Meden Ana, Obreza Mar, Otoničar I, Pikovnik Marjeta, Sterguljec Antonija, Stražiščar Cec, Švigelj Ivana, Švigelj Marija D, Švigelj Marija B, Švigelj Marjeta, Turšič Marija, Turšič, Hel., žene; Knap Jak, Kranjec Jan, Meden Jan, Meden Jož, Mevec Luka, Škerl Jan, Zrimšček Jurij, mladenči; Bonač Franca, Debevec Ana, Debevec Franca, Debevec Mar, Kranjec Marija, Stražiščar Mar, Stražiščar Hel, Švigelj Neža, Zalar Mar, dekl. ; Gašpari I. (P. Cirknica.) 64 Na Blokah. Kaplenek Ivan. župnik (5 iztisov); Turek Anton, Kraševec Miha; Mali Anton, kaplan; Bozija Josip, nadučitelj ; Baraga Mat, eerkv. ; Kveder Ivan, obč. tajnik; Ščetina Pet, obč. sluga; Šnster I, dacar. — Možje : Tomec Ivan, Zalar Fr, Lenarčič F, Drobnič Fr, Milavec Jož, Logar Fr, Miklavčič Fr, Zgonec Ant, Ovsenik Drag, Milavec Ivan, Perušček Jak, Komolc Ant, Modec Fr, Urbas Jakob, .Marolt Ant, Vesel Fr, Čampa Ivan, Lenarčič Ant, Škrabec Ivan, Petrič Ant, Zakrajšček Iv, Škrabec Fr, Intihar Fr, Klančar Miha, Klančar Al, Korošec Mat, Jaklič Jož, Turek Jak, Intihar Iv, Zidar Anton, Kraševec Dragot, Zakrajšček Jož. (Zakrajni), Zakrajšček Jože (Strmški), Zakrajšček Fr, Frôle Jurij, Žnidaršič Fr, Milavec And, Ivančič Fr, Ivančič Jurij, Peček Jurij, Žurga Ant, Petrič Miha, Štrukelj Jurij, Benčina Gr, Kočevar Jak, Anzeljc Fr, Kraševec M, Turek Ivan, Hribar Ant, Rot Ivan, Kraševec Ivan, Ogrinec Ivan, Zakrajšček Fr, Širaj Ant, Kraševec Ant, Mestek M, Mišič Fr, Lavrič Al, Ovsenik Pavel, Drobnič Franc, Zakrajšček Ivan. — Fantje: Ponikvar Iv, Marolt M, Marolt Al, Milavec Matija, Marinček Mat, Hitij J, Turek Drag, Drobnič Sim, Zgonec J, Jakopin Ant, Zakrajšček A, Žgajnar Jož, Zakrajšček J, Zakrajšček Ivan, Gorjup Mat, Čampa Ant, Lešnjak Fr, Ivančič Matija, Otoničar Ivan, Palčič Iv, Širaj Ant, Ivančič Ivan, Anzeljc Jurij. — Dekleta: Kraševec M, Gornik Magdal, Žurga Marjeta, Tomec Mica, Modec Franja, Kraševec Mica, Pavlič Franja, Rudof Mica, Zgonec H, Mršek Mica, Ivančič Mica, Ponikvar R, Pirman N, Šega Jera, Štrukelj Franja, Knavs Mica, Kraševec D. — Žene: Žnidaršič Mica, Hitij Helena, Lavrič Reza, Modec Ana, Zabukovec Ana, Hitij Mica, Pakiž Mica, Krže Neža, Gorjup Mica, Modec Mica, Srnel Franca, Zakrajšček Marjeta, Debevec Jera, Zgonec M., Anzeljc Mica, Modec Urša, Zakrajšček Franca, Modec Franca, Ponikvar Franca, Zakrajšček Ivana, Pelec Mica, Turek Eliza, Plos Mica z dr, Kraševec Reza, Oblak Franca, Turek Urša, Turek N. (P. Novavas pri Rakeku.) 141 Sv. Trojica. Jan Simon, župnik. — Možje: Kovačič Jurij, Zalar Jern, Hitij Mat, Hitij Matija, Ponikvar Ivan, Intihar Mart, Kraševec M, Žnidaršič Ivan, Ponikvar Jak, Kraševec And, Lušin A, Mestek Mat, Lunder Matija, Pirnat M, Rot Ant. — Ženske: Gale Ana, Kovačič Neža, Korošec Neža, Zalar Reza, Lah Reza, Korošec Neža, Bregar Reza, Zalar Reza, Kovačič Mica, Petrič Mica, Intihar Mica. (P. Novavas pri Rakeku.) 27 Planina. Podboj Ivan, župnik; Hiersche, kapi.; Mayer, zdravnik; Kovšca, župan; Rauter, gozd. urad.; Mlakar, načel. žel. post.; Chiautta, trgov.; Čitalnica; Mejak, Bole, Kušlan G, krčmarji; Dolenec, Jernejčič, Žihrl, Kunec, Žigon A, cerkv. ključarji; Kremenšek, Krmavnar Jak, Iirmarnar Fr, Hrovatin, Urbas Jern, Kušlan Andr, Klemenec Jan, Klemenec Fr, Matičič Jan, Podboj Jož, Milavec Jož, Martinčič Fr, Poženel Ant, Petkovšek Ant, Žigon Pav, Kočevar A, Rupnik Jer, Milavec A. dol, Milavec A. iz Jak, Tegelj Jan. (28), Tegelj Jan. (158), Rovan Štef, Magajna Greg, posestniki; Čeledin, Železnik, grajska služab.; Bajec, Dovšak, žel. čuv.; Juvančič, Šemrl, Bečaj, cerkveniki; Korenčič, Klančar, cestarja; Slejko, gozd. varh; Ožbolt, občin, sluga; Šantelj, Pavlovčič, Lunder, Kogovšek, fantje; Krajnar, Pogorelec, Stanonik, Težak, šolarji. — Gospe: Modrijan, Lenassi, Hanusch, Stare, Gartnar, Gröbner, Lavrič, Robida; Palka Matilda, gospodična; Matičič Mica, Škof Marjeta, Žnidaršič Marija, Tršar Ivana, Junec M, Podboj M, Jakopin Fr, Krmavnar Fr., Kolar Rot, gospodinje; Milavec Marija, Simšič Ivana, Stritof Am, Žigon Fr, Prelaz Mar, Jernejčič Fr, Nemgar Ivana, Juvanec Drag, Rottenhäuser Iv., Volonte Mar, Godeša Anton, Jenič Mar, Širca Fr, Benedek Mici, Matičič Nežika, Pechaček M, Vončina A, dekleta. (P. Planina.) 93 Studeno. Bernard Val, farni oskrb.; Franeelj Štef, učit.; J ur ca Jož., trg.; Jurca Mar., krčmarica; Kobal Tom, trg.; Magajna Mar, dekle; Lodes Cec, Baje Miha, Marinšek Jan, Zalar Marija, Benčan Iv, Ogrizek Marija, Magajna Franca, Magajna J, Benčan Marija, Suhadolnik Jož, Šimčič Franca, Magajna Fr, Weber Marija, Slejko Marija, Furlan Jan, Jurca J, Lekšan Miha, Jenček Jern, Podboj Ivana, Merhar J, Baje P, Jurca Jan, Strukel Fr, Podboj Jan, Turk Fr, Pelan J, Podboj Reza, Simčič A, Milavec Franca, Križ-man Pet, Milavec Mat., Merhar Reza, Križaj Alenka, Brežic Mat, Ostanek Rozalija, Miklavčič Andr, Širca J, Jež Jan, Durja Marija, Lampe Meta, Baje A, Vidrih I, Jernejčič Marija. (P. Planina.) 49 Staritrg. Ponikvar Anton, župnik (2 izt.); Koritnik Jak, Bevc Jan, kapi.; Kovač Fr., trg.; pl. Obereigner Jož, višji logar; Mikuš Fr, c. k. okr. sod.; Volčič Jurij, e. k. sod. prist.; Strašek Fr, c. k. notar; Lah Gregor, župan v Ložu; Perušek Franc, župan v Staremtrgu; Pianecki Jak, c. k. poštar; Bili Frane, zemljemerec; Gašperin Gašp, nadučit.; Poklukar M, učit.; Žura Ivan, arhivar; Golf Jož, obč. tajn.; Loške Jan, c. k. sodn. sluga; Ljudska šola v Staremtrgu; Čitalnica v Staremtrgu; Avsec Jožef, Baraga Jernej, Baraga Fr, Bavec Luka, Bavec Jož., pos.; Bavec M, mizar; Benčina Jan, Mlekuž Tomaž, Modec Matija, trg.; Gregorič Mat, Hlapše Fr, Hribar Mat, Ileršič Jak, Intihar Fr., Intihar J, Janežič A, Janežič A, Kandare Jan.. Kandare J, Kandare Jan, Kandare M, Kandare Ant, Komidar Andr., Krajec Jan , Kraševec Ant, Kraševec Fr, Kraševec Jakob, Kraševec Jurij, Kraševec Mat, Kraševec Jan, Kržič Fr., Kukec Ant, Kukec J, Kvaternik T, Lavrič Fr., pos.; Lavrič Jan, Mlakar Jak, krojača; Lekan Jan, kamnosek; Lekšan And, Leveč Ant, Mihelčič Jan, Mlakar Jan, Mlakar Jož, Modec Janez, Mulec Jurij, Nahtigal Fr, Okoliš Jern, Okoliš Jern., Ovsec Jož, Ovsec Fr, Ovsec M, Palčič Jurij, Paternost And, Pelan Ant, Pianecki J, Plos Jak, Ponikvar Fr. v Ameriki, Ponuda A, Potecin Fr, Ravšelj Mat, Ravšelj Gašp, Rozina Julij, Sežon And, Sterle And, Sterle And, Sterle Jan, Sterle J, Sterle Jan, Sterle Jern, Sterle Matevž, Sterle Pavel, Škerbec Jan, Škerbec Jož, Škerbec Jož, Špehar Jan, Telič Miha, pos.; Štritof Jan, trg.; Tratnik L, obč. sluga; Truden Ant, Truden Ant, Truden J, Truden Jan., Truden Jož, Türk Jan, Türk Jan, Ule Jakob, Vilar V, pos.; Zoreč Fr, dacar; Žagar Fr, Žnidaršič And, Žnidaršič Fr, Žnidaršič Janez, Žnidaršič Jak, Žnidaršič Fr, Žnidaršič And, Žnidaršič A, Žnidaršič Matija, posestniki; Schweiger Matilda, Peče Marija, Petrič Marija, pos.; Žebre Fani, učit. soproga; Tomec Marija, Pracni Ivana, gostiln.; Ponikvar Katra, kuh.; Zakrajšek Ter, Štrukelj Marija, Janežič Mar, Intihar Ter, Južna Marija, Komidar Marija, Komidar Neža, Lah Urša, Mlakar Marija, Mulec Marija, Mulec Neža, Mulec Ter, Ovsec Marija, Ovsec Neža, Avsec Alojz, Vivoda Mar, Žnidarič Mar, gosp.; Ule Mar., Bavec Marj, dekl. (P. Staritrg pri Ložu.) 144 Grahovo. Šafer Jan, župnik; Likar Hinko, nadučit.; Šola v Grahovem-, Bučar Terezija, učitelj.; Premrov Jožefa, trg.; Hribar Jan, Hribar A, Kotnik Jan, Kotnik Tine, Sežun Mat, G«rbec BI., Lunka J, Lunka Mat, Šega Tine, Kraje Matija, Marolt Franc, Mekinda Jož, Klučar Fr, Turšič Jurij, Žigmund J, Štritof Fr, Hiti Jernej, Vesel Jan, Oblak Jan, Rok Miha, Šega Jož, Logar Marj, Remšigar Marija, Šega Marj, Peček Ivana, Logar Marj, Primožič Šp, Mišic Anton. (P. Cirknica.) 33 Unec. Klemene Fr, župnik; Repič Pet, nad-učitelj; Leskovec Viljemina, učitelj.; Jeršan Alojzija, Šibenikar Matilda, gospi; Šolska bukvarnica, Gabrejna Matija, Gnjezda Ant, Gnjezda Fr, Puntar J, vModec Ivana, Geso Jož, Gliha Maks, Matičič Ana, Šlajnar And, černač And, Matičič And, Matičič Fr, Mlinar Franc, Petkovšek Franca, Modec Marija, Pupis Miha, Klemene Gašp, Ivanšič Reza, Dobrajc Mart, Batistič Ant, Resec Fr, Zalar Anton, Jernejčič Šim, Matičič Ant, Ivančič Mat, Jeršan Luka, Jeršan Tom, Rebec Ant, Urbas Ant, Jernejčič And, Vičič Meta, Tomazin Reza, Mramor Ana, Puntar Fr, Milavec A, Ivančič A, Urbas Mar, Slabe Karolina. (P. Rakek.) 44 Sv. Vid pri Cirknici. čibašek Jan, župnik; Ljudska šola, Bečaj Fr, Bolha Jan, Hribljan Janez, Klančar Jan., Klančar Mat, Knap Jurij, Korošec J, Korošec Jan, Korošec Jož, Kraševic Fr., Lah Jožef, Milavec Jož, Perhaj Mat, Pirman Lovr, Ponikvar J, Rot Fr, Rot Jan, Rupar Jož, Rupar M, Stražiščar Jan., Šivic Jurij, Štrukelj Jož, Strle Jož, Tavželj J, Tavželj Jož, Tekavec Jan. st, Tekavec J. ml, Vičič Fr, Zalar Jan, Zalar Mat, Žnidaršič A, Bavdek I, Bečaj Fr, Borštnik M, Korošec T, Pirman Franca, Ponikvar Lue, Popek Fr, Purkhart Franca, Zalar Fr, Zalar Fr, Zalar Marij, Zalar Micka, Tekavec Mat, Tekavec P, Štritof Mat. (P. Cirknica.) 48 Babnopolje. Strnad Iv., župn. uprav.; Schüller Božid., učit.; Babnopoljska šola; Troha Peter, logar; Troha Jak., cerk. ključ.; Poje Fr., Janež Jan., Veber Mat., Perušek Jurij, Antončič Nik., Obid k., Lipovic Ant., možje; Hribar Jan., cerk.; Lipovic Ivana, Janež Ivana, Grajš Mar. st., Grajš Mar. ml., Janež A., Žagar Neža, Truden Mica, Ožbolt Mica, Pintar Mar., Troha Marija, žene; Troha Franca, trg. sopr.; Troha Anton, Zalar Mat., Klimpf Jož., Veber Jož., fantje; Strnad Ana, Poje Marija, Truden Beza, Knafelj Mar., Troha Neža, dekleta; Mlakar Franc, Troha Janez, učenca. (P. Cirknica.) 35 Lož. Prezelj Mak s o, trg. (3 izt.); Avsec J., Lavrič Jož., Prevc Ant., Sigmond Jak., Šetina Jožef, Turšič And., Ule Jan., Upel Karolina, Vovk Marija, Zabukovec Jak.; Zaje J., kamnosek; Mlakar Jak. (P. Lož pri Bakeku.) 15 Število družnikov: 17 dosmrt. 835 letnih. 2. Dekanija Idrija. Dekan, poverjenik: Kogej Jož., dekan v Idriji. Idrija. Kogej Jož., dekan; Onušič Franc, m. kaplan; Picigas Leop., ben. in kat.; Urbas Leop., c. k. žgaln. oskrb.; Tavčar Jurij, podob.; Treven V., Goli Fr., Lapajne Val, Šinkovec Fr., trgovci; Inglič Jak., c. k. šol. vodja; Levstek Ant., Novak Al., c. k. učit.; Vončina Fr., obč. tajnik; Gostiša Fr., Bezeljak Franc, Krapš Leop., Burnik Jož., Jurjevčič Ant., Makue K., Močnik Jan., Kumar Ant., Mihevec Jan., Šulgaj Jož., Gruden Jož., Terpin Jož., Gruden Jož., Vončina Fr., Petrič Ant., Kenda Jan., rud. načelniki; Beseg Jan., c. k. organ.; Tratnik Leop., cerkv.; Rupnik J., Troha Mat., Beričič Fr., Stajer Ivan, Kos Hen., Kos Franc, Lapajne Sim., Kenda Jan., Koler Jan., Vončina Jan., Seijak Jan., Murnik Vinc., Moravec Janez, Podobnik Mat., Miklavčič Tom., Bratina Janez, Klemen Jožef, Svetlicic Fr., Svetec Alojz, Ferjančič Ant., Lapajne Ant., Mažgon Audr., Čerin Karol, Ferjančič Franc, Erjavec Val., Lapajne Ant., Zupančič Ant., Mohorič Jan., Logar And., hišniki; Treven Ant., Oblak Jožef, Kasosnik Pet., Kavčič Jan., Kumar Jož., Tratnik J., Pajer Fr., Hladnik Jan., Majnik Jož., Grum Franc, Moravec Sim., Vončina Fr., Velikajne Janez, Kenda Ant., Krapš Filip, Eržen Ant., Mihevec Jak., Kobal Štef., Kobal Fei, Pivek Urb., Bratuš Bošt., Hladnik Leop., Seljak Fr., Novak Fr., Berčič Jož., Petkovšek Fr., Poljanec Pet., Bizjak Andr., Kumar Jan., Kokel Jak., Jereb Andr., Mažgon Fr., Kenda Leop., Zazula Jož., Kolenec Mat., Skok Fr., Erjavec Jož., Batič J., Treven Andr., Leban Jak., Bratuš Fr., Pelhan Ant., Troha Ign., Jereb Dragot., Kosmač Fr., Mlakar Jož., Miklavčič Filip, Gnjezda Greg., Hamberger Ignacij, Eržen Mat., ces. rud.; Vidic J., fabr. čuv.; Dienstman Ant., žgal. čuv.; Alič Anton, Petkovšek Fr., Flander Fr., Pire Jern., Curk Jan., Kogej And., ces. kovači; Peternel, Juri, c. k. žand. stražm.; Dežela M., Türk Jan., pek. mojst.; Klemenčič Ivan, briv.; Smuk M., kmet; Tominec Andr., km. sin; Jereb Ant., Lapajne Jan., Lampe Jan., Lampe Mat., Alič Leopold, fantje; Likar Mar., Gruden Ana, Kopše Katar., posestnice; Božič Amal., uč. čipk. šole; Poženel Fr., Dedič Kat., Dedič Ivana, Božič Mar., Serjun Ivana, Zazula Ana, Likar Ana, Vidmar Ivana, Kenda Ant., Zajec Neža, Šinkovec Franca, Podobnik Anton., Svetličič Marijana, Miglautsch Franca, Kogej Katar., Bajt Ivana, Abram Marijana, Nagode Karolina, Nagode Mar., Weis Mar., Strel Ter., hišnice; Lapajne Mar., Tratnik M., trg.; ; Šinkovec Mih., sopr. c. k. sodn. kane.; Tavzes Neža, rud. pis. žena; Kumar Ivana, Kanduč Ter., Troha A., rud. paz. žene; Merlak Joz., čevlj. moj. žena; Repulus Anton., Brus Mar., Brus Marijana, Poljanec Katarina, Peternel Franca, Poljanšek Franca, Likar Hel., Kavčič Mar., Mlinaršič Mar., Pogačnik Franca, Kogej Marija, Maksel Ivana, čerin Katra, Svetličič Marija, vdove; Jazbar Franca, Zajec Mar., Likar Ivana, Vidic Kat., Kogej Joz., Prelovec Ana, Novak Neža, Miklavčič J., Seljak Katra, Jurjevčič Mar., Jereb Franca, Šemrov Mar., Likar Mar., Šinkovec Ter., Vončina Apolonija, Kustrin Mar., Koler Franca, Tratnik Franca, Velikajne Kat., Likar Franca, Lampe Jera, rud. žene; Bihar U., žag. žena; Leskovec Ivana, Kogej Franca, Jurjevčič Franca, Likar Franca, Pivek Mar., Kenda M., Logar Ana, Čuk Joz., Bajt Neža, Kos Mar., Velikajne Kar., Vončina Mar., Murnik Amal., Hvala Marijana, Kavčič Cecil., Vončina Mar., Močnik Alojz., Skvarča Marija, Lampe Franca, čuk Marj., Feigel Franca, Logar Ant., Vidmar Franca, Remic Ivana, Terpin Leop., Gregorač Mar., Kobal Ivana, Harmel Julija, Likar Ter., Poliska Ivana, Rovtar Julija, Tratnik Karol., Vidmar Leop., Gnjezda Mar., dekleta; Ljudska šola idr., Čitalnica idr., Bralno društvo idr. pazn., Delalsko bral. društvo, Seljak Jan., Lapajne Val., Vončina Ant., posestniki; Demšar Jak., bajt.; Albrecht Val., gost.; Razložnik Ant., fant; Gnjezda Ivan, osmošolee; Pleško Giocondo, ces. pisar; Lapajne Karolina, Margreiter Apolonija. (P. Idrija.) 246 Spodnja Idrija. Juvan Ivan, župnik; Ljudska šola, Bralno društvo; LebarRadosl., kapi; Albreht Mar., Baloh Ant., Bončina Jož., Bončina Fr., Bratuš Mat., Bončina Ivan, Brus Ferd., Božič Ivan, Brelih Fr., Bajt Ivan, Balaut Ivan, Bončina Jož., Baloh R., Burnik Ivana, Brumen Katarina, Bozovičar Frančiška, Blažič Ivana, Črv Mat., Corn Andrej, Čadež Franc, Erjavec Franca, Filipič Fran, Filipič Tom., Felc R., Gostiša Valent., Gantar Ivan, Gantar Anton, Gnjezda Marij., Gabrovšek Mar., Gruden Neža, Hladnik Peter, Hladnik Ivan, Hladnik Franca, Jurjevčič Drag., Jereb Val., Kobal Hrabr., Kumar Iv., Krivec Anton, Kavčič Fr., Kavčič Ivan, Kenda Marij., Kogej Mar., Lapanje Ivan, Leskovec Boštj, Lapanje Josip, Leskovec Ivan, Lampe Ign., Lapanje Luka, Levin Mart., Likar Jak., Lapanje Blaž, Lampe Leop., Lapanje Ivan, Lapanje Fr., Lapanje Ign., Leskovec Marija, Lapanje Marij., Lapanje Marijana, Možgon Ivan, Močnik Fr., Možgon Fr., Možgon Ant., Mohorič Mat., Mohorič Iv., Mah Helena, Močnik Reza, Mikš Reza, Makue Joz., Novak Fr., Podobnik Valent., Podobnik Mat., Pivek Jernej, Poljanec Ivana, Pirh Ivana, Podobnik Marija, Rovtar Mat., Rupnik Fr., Rupnik Tom., Rovtar Pol., Rovtar Marija, Rupnik Neža, Šinkovec Franc, Sever Martin, Svetlik And.. Svetličič Jan., Svetličič Mar., Strgulec Kat., Šubie Ivana, Šinkovec Iv., Skvarča Ivana, Skok Ivana, Svetlik Ivan, Svetličič Franja, Troha I., Uršič Ign., Velikanje Fr., Velikanje Fr., VeharAnd., Vehar Marija, Velikanje Fr., Velikanje, Neža, Velikanje M., Vehar Ivana, Velikanje Leop., Žont.a Ivan, Žnidaršič Angela, Likar Anton, Černalogar Reza, Kavčič Jera, Gostiša Ant., Čerin Luka, Tušar Jož., Balant Franja, Velikanje Neža, Gole Marija, Tušar Marija, Kogej M., Bončina Luka, Hladnik Marija, Kovenč J., Žonta Iv., Vončina Jan., Poženel Marija, Likar Gregor, Gostiša Franca, Lapanje Ivana, Compare Kristj., Majnik Fr., Gnjezda Jern. (P. Idrija.) 133 Žiri. Vidmar Jož., župnik (2 izt.); KramerP., kaplan; Božič Leop., nadučit.; Ferlan Št., c. k. nadp.; Seljak Iv., o. k. poštar; Kavčič Jak., župan; Primožič Fr., Sedej Ant., Seljak Fr., Bačnar Gr., Jereb Janez, Mlinar Jan., Pivk Fr., Gantar Matevž, Seljak Matevž, Erznožnik Mat., Mlinar Jurij, Gantar A., Kavčič Jož., Keven Jož., Gantar Mart., Cankar Gašp., Mlinar Jer., Seljak Mart., Šorl Jurij, Križaj Gašp., Demšar Greg., Demšar Mart., Mlinar Jak., Krašna Ant., Kavčič Ig., Lampreht Jak., Lazar Jak., Kržišnik Jan., Justin J., Oblak Ant., Mlinar Jan., Seljak Jan., Seljak Talent., Gregorač Jurij, Gladek Jan., Blažič And., More Ant., Kavčič Jan., Oblak Val., Reven Mat., Kavčič Ignacij, Seljak BI., Peternel Jurij, Pivk Jan., Kržišnik Janez, Vehar Fr., Ferian Sim., Brence Jož., Govekar Pavel, Erznožnik Ant., Peternel Jern., Soleti A., Poljanšek Jak., Poljanšek Jan., Burnik Jak., Kopač Jan., Kokelj Jan., Mlinar Lovr., Mahovne Gr., Miklavčič Gašper, Peternel Jan,, Kopač And., Kopač Ant., Mahovne J., Blažič Jak., Lapajne Jak, Kavčič Jak., Gantar Luka, Gruden Jan., Žakelj J., Zaje Fr., Peternel J., Mlinar Jak., Pavlin Jan., Ovsenek Jan., Dolinar Fr., Mlakar Jak., Vehar Ign., Šubic Mart., Primožič L., Bogataj Ant., Albreht Lovre, Kavčič Jurij, Šorl Andr., Tušar Ign., Kopač Mat., Otrin Mat., možje; Lenger Marija, Blažič Urša, Pivk Mina, Petrič Marij., Kopač Marija, Vehar Urša, Fortuna Marija, Kavčič Franca, Ambrožič Marijana, Mohorič Kat., Mlinar Franca, Oblak Kat., Eržen Ter., Kokelj Marijana, Kavčič Marija, Bogataj Neža, Nagode Marj., Kolenc Marija, žene; Kavčič J., Gladek Jan., Justin Fr., Erznožnik Jan., Blažič Jan., Jež Jan., Demšar Jan., Sedej Jan., Kavčič J., Jesenko Fr., Sedej Jan., Erznožnik Fr., Istenič Fr., Vojska J., Eržen Jan., Trček Jož., Jereb Ign., Ovsenek Rudolf, Demšar Jan., Primožič And., fantje; Grošelj Katar., Bogataj Marijana, Treven Marija, Gladek M., Novak Ivana, Pivk Marija, Štremfelj Mar., Majnik Elizabeta, Istenič Marijana, Erznožnik Marija, Bogataj Katarina, Bogataj Barba, Podobnik Mar., Kopač Marij., Naglič Marijana, Albreht Marij., Bončina Ivana, Kavčič Iv., Škofic Marija, Mohorič Mar., Ferian Magd., Mohorič Ivana, Kopač Luc., dekl.; Brenee Jan., Bogataj Ter., Oblak Jak. (P. Žiri.) 158 Črnivrh. Kogej Ferd., far. vikar; Hauptman Pet., kaplan; Pipan Ivan, nadučit:; Bonča Iv., Bonča Franca, Cej Jan., Cigale Ant., Cigole Gašp., čuk A., Čuk Ant., Čuk Blaž, Čuk Ivana, Čuk Jak.; Čuk Jan., logar; čuk Jan. (iz Lomov 9), Čuk Jern., čuk Jera, Čuk Mat., čuk Val., Fajhtinger Jožefa, Furlan Jan., Furlan Jošt, Gostiša Jož., Gostiša Tom., Habe Franc, llladnik Jož., Homolec Ant.; Jelinčič Fr., gozd. osk.; Kavčič Franca, Kavčič Ivana, Kavčič Jožef, Kavčič M., Ivlavžar Jan., Kogej Marija, Lampe J., Lampe Jurij; T.ampe Mat., župan; Leskovec Mar., LeskoveeMartin, Logar Jan., Majnik Miha, Majnik Franca; Mikuž Fr., org.; Mikuž Franca, Mikuž Ivana (Idr. L. 6.), Mikuž I vana (Črniv. 8), Mikuž Jan., Mikuž Št., Mikuž Urb., Nagode Marjeta, Ožbič Fr., Petrovčič Iv., Pire Ivan, Pivk Greg., Pivk Marija, Pire Frane, Poženel Franca, Poženel Jan., Poženel Luka, Podgornik J., Raznožnik Katra, Rebek Marija, Rudolf Boštjan, Rudolf Franc, Rudolf Gašp., Rudolf Šim., RupnikAnd.; Rupnik Fr., mežnar; Rupnik Fr. (Zadl. 34), Rupnik J. (Zadl. 29), Rupnik Jak. (Črniv. 31), Rupnik Jan., Rupnik Jošt, Rupnik Jož., Rupnik Katra, Rupnik Mica (Zadl. 12), Rupnik Mica (Črniv. 34), Rupnik Mar., Rupnik Meta; Rupnik Št., logar; Rupnik Urša, Šemerl Fr., Šemerl Franca,. Šemerl Jak., Šemerl Iv., Šemerl Š., Šemerl Tine, Šemerl Mat., Šinkovec Ivan, Tominec Katra, Tončič Urša, Trček Ivana, Tratnik N., Vihtelič Jan., Vončina Barba, "\Veithauser Karol, v Zajee Ivan, Zajec Marija, Zagoda Fr., Žgavee Mica, Žgavee Ant., Žigon Ivana, Ljudska knjižnica; Plešnar Kat., pošt.; Farna knjižnica. (P. Črnivrh nad Idrijo.) 105 Vojsko. Regen Jož., farni oskrb.; Ljudska šola na Vojskem; Čar And., župan in trg.; Likar Valent., obč. svet. in pos.; Sedej Ant., cerkv. in obč. tajnik; Likar Jak., trg. in gostil.; Erjavec Jan., Erjavec Jož., Gnezda BL, Gruden Urb., Hvala Peter, Kogej Andr., Kogej Matej, Lapajne Jan., Likar Tom., Podobnik J., Podobnik Mat., Poljanee Val., Šulgaj Fr., Tratnik Bl., Tratnik Fr., posest.; Likar Katar., Podobnik Franca, Skvarča Marijana, pos.; Likar Jak., hišar; Ostrožnik Ant., Sedej Ign., Hvala Kat., gost.; Zuljan Iv., e. k. logar; Kogej And., Sedej Mat., dimn.; Gnezda Jan., Lapajne Fr., Sedej Jan., erar. gozd. del.; Bajt Jern., Carli Jan., Felc Val., Gnezda Ferd., Hvala J., Kogej Pet., Lapajne And., Likar A., Podobnik J., Šinkovec Tom., mlad.; Erjavec Marij., Jereb Kat., Lapajne N., Podobnik Marijana, Božič Marija, Kogej Marij., Kobal Katarina, Poljanee Frančiška, Poljanee Neža, dekleta. (P. Idrija.) 53 Ledine. Bol t a Iv., župnik; Šola, Škuler Franc, Kosmač Jan., Buh Jan., Kosmač Mar., Albreht Jan., Kavčič And., Dežela Marija, Jeglič Marij., Bašelj K., Seljak Franca, Lapajne And., Vehar Jan., Seljak Jan., Jereb Jan., Ušeničnik Marijana, Bogataj Fr., Dežela Jern., Cvek Franc, Bogataj Jan., Možina Urb., Slabe Fr., Bašelj Jurij, Slabe Franca, Gantar Jak., Brence Franca, Corn Mar., Eržen Mar., Albreht Luk., Žakelj And., Fortuna Marij., Čadež Ant., Slabe Kat., Trpin Ant., Kavčič Kat. (P. Idrija.) 36 Godovič. Bobe k Al., župni uprav.; Petkovšek Jož., učitelj; Ljudska šola; Gruden Jož., žup.; Rudolf Jan., nač. kr. šol. sv.; Raznožnik Jur., cerk. ključar; Gabrovšek Lovro, cerk.; Treven Ant., štacun.; Božič Jurij, Cigale Jan. (8), Čigale Jan. (43).. Klavžar Jer., Leskovec Ant., Leskovec Jož., Menard Št., Mlinar Fr., Sternad A., Šemrov A., Šemrov Fr., možje; Govekar Jak., fant; Podkrajšek K., gospa; Cigale R., Klavžar Franca, Lenassi Mar., Leskovec Mar., Likar Angela, Lukan L., Zagoda Urša, žene; Cigale Mar., Leskovec Mar. (3), Rudolf Mar., Slabe Ivana, dekleta; Gruden Franc, Pagon Janez, učenca; Pivk Franjica, učenka. (P. Hotederšica.) 35 Zavrae. Ferjančič Jak., župnik; Rejec Luka, odboru.; Kavčič Mat., zasebn.; Dekleva Miha, krčm.; Lapajne Jan., Tratnik Mart., Kogovšek Mat., Rupnik Jan., Mlinar Jan., Lazar Urb., Žust Jan., Sedej Jan., Štokelj Jan., Mivšek Val., Ljudska šola, Kune Peter, Remee Ant., Bezeljak J., Kogovšek Mar. (1), Kogovšek Mar. (11), Ipavec Matija, Likar Franca, Bašelj Marj., Sedej Ant., Jereb Jern., Petrič Ant., Istenič Gašper, Gantar Jan., Lazar Fr., Remec Ant., Kržišnik Nikol., Markič Ant., vitez Premerstein Kajetan; Gruden Jan., župan; Rejec Ant., Rupnik Mart., Guzelj T., Bogataj Franca. (P. Idrija.) 38 Število družnikov: 4 dosmrt. 800 letnih. 3. Dekanija Kamnik. Dekan, poverj.: Oblak Jan., dekan v Kamniku. Kamnik. Oblak Jan., dekan; Muliovec Blaž, kaplan; Svetceoa rodovina, Knjižnica franciskansk. samostana; o. Konstantin Luzar, gvardijan; o. Albin Bregar, vikar; o. Rudolf Dolinšek, bivši definitor; o. Celz Novak, spovednik; o. Teodorik Murn, kateh.; o. Angelj Mlejnik, lektor; o. Gavdijoz Zega, o. Benigen Koledar 1892. 6 82______________L j li li I j Snoj, br. Jeronim Knoblehar, br. Kajetan Kogej, br. Hijacint Šega, br. FL Kliner, br. Dioniz Skalee, br. Klem. Grompovčan, br. Hubert Bant, kler.; br. Mojz. Ferma, br. Gabriel Grum, br. Flor. Gutman, br. Ant. Vajde, br. Amos Stand, br. And. Prelec, lajiki; Knjižnica deške šole, Knjižnica dekliške šole, Čitalnica kamniška; Čenčič Jern., učit.; Pole Julij, c. k. okr. sodnik; Botter Bud., e. k. davk.; Jerici J., e. k. kane.; dr. Zbašnik Fr„ c. k. okr. kom.; Draxler Jakob, e. k. okr. tajn.; Podboj AL, e. k. davk. prist.; Zadnikar J., e. k. okr. živinozdravnik; dr. Sehmidinger Karol, c. k. notar; dr. Hrovat Fr., not. kand.; Fazan Rud., nad-gozdar; Jereb Ivan, davč. prakt.; dr. Dereani Julij, okr. zdravnik; Vremšak Al„ obč. tajnik; Murnik Jan., Bergant Luka, Grašek Jern., Orel Jož., Pintar Ant., Seničar Fr., kupci; Mejač Fr., Bergant Lov., Matičič Boštj., Prašnikar Frane, Šinkovec Miha, Burija Greg., Berlic Prim., Pavlič And., Dolinšek Mat., Galijot A., Gerdov Miha, Repnik Mat., Šubelj Fl., Bizjak Anton, pos.; Koželj Mat., slikar; Panter G., čuvaj; Potočnik Jan., urar; Fajdiga Jož., gostil.; Peterlin Al., pasar; Slejko And., branjevec; Jašovc Jož., sod. si.; Kolman Mart., obč. sluga; Cuzak Jak., mesar; Richter Jožef, maš.; Polak Jan., krojač; Gosar Jan., slikar; Jasovec Fr., čevljar; Herman Avg., kolar; Vidic Flor., Skofie Jož., Dornik Fr., Nograšek Gašp., Rems J., Levičnik AL, fantje; Sadar Jan., Čehun Flor., eerk.; Levičnik Vinc., Panter Ant., del.; Benkovič Jan., Stefula Ant., fanta; Strel Fr., uač. žel. post.; Korošic Fr., stražn.; Planine Lovr., del.; Beninger Jož., c. k. vodj. zemlj. knjige; Janežič Emil, c. k. davč. kont.; Majntiger Fr., davč. eks.; Pire Karol, c. k. davč. prist.; Rogl Vilj., c. k. okr. sod. kane.; Sandri Ant., e. k. drž. tajnik v p.; Stiasny Lud., Tramte Ign„ učitelja; Zore Jožef, fant; Nečima Karol, Pečnik Jan., delovodji; TaječA., čevljar; Bergant Torn., krčinar; Plahutnik Fr., fant; Letnar Ant. z druž.; Jašovec, J., fant; Verne Franja, učit.; Podrekar Marija, Debevec Hel., Močnik Julij., Flerin Franja, Novak Ana, Samec Mar., Svetic Franja, gospe; Tominee Ivana, Levee Marj., Polak Antonija, Majdič Marija, Schaffer Neža, Majdič Mar., Štele M., Albrecht Marija, Benkovič Mar., Karolnik M., Osenar Helena, Matzner Kat., Vidmar Eliza, Pogačnik Kat., Dornik Alojzija, Beč Apol., Letnar Marj., Jereb Urša, Svetlin Marj., Cimbas Marija, Kenda Franea, Adamič Cee., Hudobilnik Mar., Cerer Mar., Deizinger Dorot., Čebulj Apol., Zupanec Mar., Zupanee Mar., Vidic J., Ipavec Urša, Vidic Marijana, Smolnikar Barb., Košir Franca, Stadler Emilija, Žnidar Katar., Osolnik Neža, Močilnik Marija, Zupanec Antonija, Albrecht Ivana, Nadrah Amalija, Slevec Ana, Kavčič Alojzija, Hafnar Ivana, Pogačar Ter., Vidic Neža, Golob Mar., Dornik Liza, Prohinar Angela, Dolar Barbara, Osole Jožefa, Galjot Kat., Rode Marija, Bundrova hiša, Dragar I., Hace Jožefa, Družina Lanišek, Pogačar Joz., Družina Štele, Novak Marija, Slabajna Mar., Osana Antonija, Kreč Roz., Žagar Ana, Mušič Miha; Potrato J., c. k. sodu. prist.; Mihelič Jož. (P.Kamnik.) 181 Komenda. Tavčar Mat., župnik; Gornik Fr., duh. pom.; Štritar And., duh. v p.; Mesnar Jož., šol. vodja; Mejač Flor., org.; Černic Neža, grajšč.; Mejač And., kupčev.; Komenska šola; Bremšak Pet., Cerne Jan., Drešar Jan., Fajon Jan., Juhant Janez, Juhant Jan., Hlade Jan., Hočevar Jan., Hribar Lovr., Jenko Blaž, Jerman Jan., Jerman Mat., Jerovšek Jan., Kepic Urban, Kern Mart., Kopitar Jan., Kozel Jan., Koželj Jož., Kunstelj Fr., Letnar Jož., Lukanec J., Lukanec Tom., Lužar Jan., Peterlin Jož., Petek Sim., Svetlin a ii s k a.___________________ And., Štebe Jan., Stercin Jan., Trebolšek Fl., Zabret Jak., Zalohar Fr., Završan Jan., možje; Bergant J., Čebul Fr., Grintal Jan., Hudobilnik Fr., Ipavee Jož., Jerman Fr., Juhant Jož., Kern Fr., Kern Št., Kočar Jan., Kvas Jan., Leveč Jan., Maren Fr., Mejač Aleš, Ocepek Fr., Petek Fr., Peterca Fr., Štebe Ant., Štele Jan., Štupar Jož., Uranič Jan., fantje; Čibašek Neža, Gasperlin Neža, Hafner Marija, Kern Marija, Križelj Marija, Lah Lenka, Lap Marija, Pibernik M., Remic Marija, Seršen Marija, Štebe Marij., Vrhovnik Mar., žene; Bohinee Marijana, Boljtežar Marija, Bremšak Ana, Bremšak Franca, Bremšak Marija, Čebul Urša, Gasperlin Marija, Gasperlin Marija, Glavač Rozalija, Grintav Marijana, Jerovšek Marija, Jerše M., Juhant Marija, Kepic Marija, Kimovec Marija, Korbar Marij., Kosirnik Marija, Koželj Eliza, Koželj Mar., Lah M., Letnar Marj., Lukanee Marijana, Merše Lenka, Mušič Marijana, Pibernik Marija, Pibernik Mar., Seršen M., Sešek Franca, Škrjanee Marija, Štebe Marija, Zalohar Neža, Zarnik Katar., dekleta; Kmetič Tomaž, Letnar Miha, Pirnat Jan., Merčun Jož., Barle Andr.. možje. (P. Kamnik.) 110 Radomlje. Zupančič Janez, župnik v pok.; Paternost Hinko, učit.; Mali Mat., eerk.; Polda Jož., Kralj Jan., Rojic Mat , Pogačar Janez, Potokar Ivan, Šubelj Jan., Pavlin BL, Škerjanec Neža, Belec Mar., Golob Ter., Grošelj Jož., Kane Mar., Zarnik Franca, Aleš Kat. (P. Kamnik.) 17 Rova. Stare Al., farni administr.; Stare Feliks, grajščak; Osolin Tom., Mlakar Fr. z dr., eerk. ključ.; Borštnar Ant., org.; Jerman Jurij z dr., Svetlin Fr. z dr., Rode Jan. z dr., Pire Bošt. z dr., Gerčar Jak. z dr., Stegnar J. z dr., Prelovšek A. z dr., Kosmatin Luka z dr., Rode Jan. z dr., Traven Al. z dr., Hribar Tom. z dr., Jerman Al. z dr., Gerčar Miha z druž., Osovnik Luka z dr., Jesihar Pet. z dr., Mlakar Jan. z dr.; Kočar Jan., mlinar; Traven And., Pevec Jak., Gerčar Pet., Jeretina Fr., Klopčič Jan., posest.; Skok Urh, čevljar z ženo; Punčah Jož., Žagar; Stegnar J., Pogačar Mat., fanta; Zupanec Meta z dr., Osolin M. z dr., Pire Franca z dr.; Osolin Mar., Osolin Apol., Osolin Lucija, Potočnik Franca, dekl.; Gerčar Ana z dr., Gerčar Jern. z dr. (P. Domžale.) 40 Gojzd. Šare And., župnik; Strahničarjeva hiša, Daničeva hiša, Sušnik Jož., Sušnik Mat., Klemenova hiša, Urh Lovr , Sušnik Jak., Sušnik Franca, Sušnik Luka, Kladnik Šim., Brezovska hiša, Kotnikova hiša, Pirčeva hiša, Smrečnik Jurij, Janezova hiša, Pavlin Tine. (P. Kamnik.) 17 Mekine. Eder Jan., župnik. — Hiše: Delovčeva, Mihovčeva, Jeranova, Hribarjeva, Letnarjeva, Hlade-tova, Ožbovčeva, Jakopčeva, Trelčeva, Vertačnikova, Krajnčeva; Sušnik Dorot., Baumgartner Hel. z otroci, Gerkman Fr. z ženo, Gams Ivana z dr., Plevel Ant. z druž., Burkart Amalija, Sušnik Miha, Rems Reza z dr., Sušnik Ant. z dr., Hočevar Jož. z dr., Humar Tine z ženo, Kronabethvogel Barbika, Kvas Polona z dr., Debevčeva hiša, Sedušak Marij, z dr., Špornova hiša, Gams Fr., Zlatnar Fr. z dr., Hočevar Janez z dr., Ankeževa hiša, Pogačnik Tine z druž., Gerkman Filom., Jureeljnova hiša, Kancilja Fr. z ženo, Piškur Jan., Kuhar Anton, z otr., Prašnikar A., Rede Janez. (P.Kamnik.) 40 Sela. Stenovec Ant., župnik; Homar Frane, Zavašnik Luka, Šimenec Šim., Drečnik Šimen, Mali Lovro, Tome Jan., Juteršek Gr., Berlic M., Trebušak Jern., Mali Jož., Dolinšek Gašper, Trebušak Matija, Resnik Ant., Kuhar Mat., Resnik Frane, Berlec Mat., Trebušak Jern, Petek Tom., Žebaljec J., Hribar Jan., Brzar Marija, Tome Reza, Poljanšek Mar., Poljanšek Marija, Poljanšek Roz., Osolnik Marj., Trebušak Ivana, Bizjak Reza, Urb Marija, Plahuta Marija, Poljanšek Marija, Vrtačič Kat., Kos Marija, Oprešnik L., Droljc Urša, Klemen Mar., Poljanšek L., Resnik M., Vrankar Katra. (P. Kamnik.) 40 Nevlje. Z o rman A nt., župnik (2 izt.); Klemene Jern., ključar; Grabnar Janez, župan; Mos Alojzija, učiteljica; Šuštar Andr., orgl.; Neveljska šola, Dolar Jan., Flerin Ant., Golob Ivana, Mertelj Mar., Novak Marija, Plevel Fr., Plevel Jern., Rak Jož., Rems J., Petek Fr., Romšak Šimen, Spruk Mat., Sušnik Neža, Trebevšek Fr., Vavpotič Kat., Virient Jakob, Virient Jož., Humar Janez, Friškovic Neža, Tratnik Antonija. (P. Kamnik.) 27 Tunjce. Kralj Mat., župnik; Šolska knjižnica; Grkman Jan., orgl. •— Kmetje: Butalič Jan. z druž., Goltez Jak. z dr., Grkman Ant., Grkman Fr. z dr., Grkman Lovr. z dr.; Kozel Jož., župan; Koželj Aleš, Koželj Gr. z dr., Lanišek Šim. z dr., Malež Franc z ženo, Malež Pet. z ženo, Petek Jan. z dr., Šmidovnik Jan. z ženo; Vrhovnik Jan., tesar; Vrhovnik Jurij z dr., Žumer Jan. z dr. — Kmetice: Gradišek Eliza z mož., Grkman Franca z dr., Kosirnik Helena s Ter. Jagodic, Pogačar Marija z dr., Vinšek Marija z druž., Vrhovnik Marijana z dr. — Fantje: Antonin Jakob z dom., Brelih Jan., Flander Fr., Podjed J., Šmidovnik Fr., Vidmar Fr. z materjo. — Dekleta: Dimnik Luc., Kosirnik Franca, Krumpestar Mar. s sestro, Vavpotič Franca France in Jern., Nograšek Marijana, Zabavnik Jožefa in Ter. — Hiše: Bobnarjeva, Birtova, Bovčeva, Brnusova, Cirijeva, Dolenjčeva zg., Dolenjčeva spod., Grkmanova, Hribarjeva zg., Hribarjeva sp., Komatar-jeva, Komolčeva na Mlaki, Koželjeva zgor., Krtova, Martineževa, Mešnarjeva, Oborhova, Omevčeva, Pikov-čeva, Pocinova, Strehova, Verovšekova, Volkova, Žga-nova zgor.; Vrhovnik Matija z ženo, krčmar; Koželj Luka z dr. (P. Kamnik.) 63 Vranja Peč. Pečnik Val., duh.; Dolar Jern., Berlec Fr., Podbevšek Lovr., Berlec Jan., Oražem M., Marinko Fr., Rems Helena, Šuštar Fr., Sovinšek Pr., Bernot Urb., Romšak Fr., Erdani Fr., Zalaznik Jer., Kladnik Jurij, Dolar Jan., Šuštarjeva hiša, Pestotnik Mart., Podbevšek Valent., Vavpetič Al., Gerčar Franc, Vodlan Jan., Novak Fr., Slapar Ant., Zalaznik Aleš, Mezeg Gr., Jerko Mar., Volkar M. (P. Kamnik.) 28 Zg. Tuhinj. Kljun Mat., ž. uprav.; Malenšek Srečko, učit.; Ljudska šola; Hribar Fr., org.; Baloh Jak., Hribar Mart., Hribar Val., Kadunc V., Koncilja Pavel, Lipovšek Mat. z dr., Lomšek Niko, MatjanFr., Ocvirkova hiša, Pančur Tomo, Podbregar M., Slapnik Jern., Škorčeva hiša, Smolnikar Jož., Zavasnik Tomo, Drolc Mat., Hribar Jernej, Kramar Luka, Cvek Ana, Dacar Marija, Holanec Marija, Matjau Mar., Slapnik Marijana, Šuštar Franca, Zavasnik Mar., Zore Jožefa, Hribar I., Hribar J., Komat Am. (P. Kamnik.) 33 Spodnji Tuhinj. Kljun Jan., župnik (2 izt.); Zore Fr., učitelj; Ljudska šola, Ber Lj. z dr., Burja Jan. z dr., Drolec Fr. s tov., Drolec Jan., Drolec S. z dr., Erzin Fr., Grošelj Al. z dr., Hrovat J., Klemen BI. z dr., Klemen Jak.; Košir Anton z druž., župan; Lomovšek Jan., Mali J., Modrijan P. z dr., Pestotnik Ant. z dr., Pestotnik Jož. z dr., Pestotnik Mat. z dr., Plahutnik Jan., Podbregar Fr., Podbregar Jak. z dr., Podbregar Jurij s tov., Slapnik Fr. z dr., Slapnik J. z dom., Smolnikar Jož., Smolnikar Ant. z dr., Smolnikar Mart. z dr., Šimenec Prim., Škofic Jož. z dr., Škrbinec Mart. z dr., Štrajhar Jož. z dr., Štrajhar J. z dr., Šuštar Jan. z dr., Tonin Jern. z dr., Trebušak Mih. z dr., Virijant Luka z dr., Zore Jer. z dr.; Zore Luka, cerk.; Berlec Helena, Drolec Ter., Homar Mar., Keber Franca, Kljun Marijana, Kurent Alojz., Limon Marija, Matjan Marija, Pavlič Ana, Pestotnik Marija z dr., Podbregar Magd. s tov., Slapnik Kat., Vrankar Ana. (P. Kamnik.) 56 Zlatopolje. Lotrič Leon, župnik (2izt,);Du-hovnijska mladina; Pavlič Fr., župan in pos. z dr.; Burja Fr., Pustotnik And., obč. odb.; Zupančič Jan., ključar. — Gospodarji: Masi Jan., Novak J., Pogačar Fr., Us Jakob. — Gospodinje: Pavlič Neža, Pogačar Ter., Stražar Marija. — Dekleta: Borštnar M., Leveč Mar., Jeretina N., Oražem Mar., Pavlič M., Vehovec Marjeta. (P. Lukovica.) 20 Strauje. Bernot Jož., orgl.; Rebernik Miha, Ribnikar Ant., Staravasnik Ant., Perne A., Urbanec And., Prelesnik Miha, Prelesnik Jož., Prelesnik Karol, Dobovšek Pr., Balantič Al., Grilec Primož, posestn.; Kuhar Pet., Preklet Jan., Uršič Jož., fantje. — Hiše: Cvajarjeva zg., Jankova, Vodnikova, Vrtnikova, Golo-bova, Pikovšekova, Zabršekova; Perne Pol., Gradišek Marija, Leveč Marija, dekleta; Žagar Ter., posestnica. (P. Kamnik.) 26 Mengeš.^ Zoreč Ivan, nadfajmošter (4 iztise); dr. Stare Jož., c. k. fin. prok. pristav; Majdič Peter; Stare Miha, grajščak; Abe Jak., Bizjak Franca, Blejec Jera, Bokaleč Val., Bolte Kat., Brojan Katar., Burgar Miha, Benvenuto, Capuder Fr., Cedilnik U., Černilec Jož., Cunder Jožefa, Degischer Bern., Dimec Jernej, Dolinar Jan., Edmund, Emanuel, Eržen M., Gregorec Jan., Hočevar Jan., Hribar Jan., Hribar Fr., Jančigaj Marijana, Janežič Marija, Jančigaj Marija, Jankovič Jan., Jenko Lenka, Jeraj Marija, Jerko Fr., Jež Mih., Jenčič Mavrici, Juvančič Jan., Kecl Ivan, Kmetič Kat., Kmetič Marija, Kovač Marijana, Koželj Jožef, Koželj Franc, Kralj Jož., Kosec Fr., Kopitar Mica, KnšarM., Lampe Meta, Lap Jera, Lap Urša, Leveč Len., Ložar Ivan, Ložar Ivana, Lagoja Jurij, Majdič Liza, Majdič Marija, Mušič Mat., Mušič Rozalija, Ogrin M., Oražem Cila, Osredkar Marija, Orel Fr., Osel Fr., Navžit M., Narobe Fr., Per Jan., Perne Reza, Perne U., Pezdir Ant., Piniat Ivana, Pirnat Marija, Plevel Reza, Polž Pet., Rakef Lucija, Rihar Ant., Rihtar Fr., Ručigaj Fr., Ručigaj Jak., Skok. Jak., Sajovec Franca, Sirnik Marijana, Slabič Mat., Škofic Neža, Skok Jak., Skok Franca, Šareč Tom., Šimenec Fr., Šoren Jan., Tavčar Fr., Testen Marija, Tičar Ivana, Tomel K., Trojanšek Reza, Trojanšek Marija, Trzinska šola, Tomaž, Vehovec Al., Vehovec And., Vehovec Lenka, Vidati J., Viditi Karol, Videmšek J., Vendelin, Zalokar I., Zalokar I., Zabret Ant., Zamjen Jan., Zor Marija, Žankar Peter, Žerovnik Jan. (P. Mengeš.) 113 Dob. Gerčar Jan., župnik; Zamik A., Dekliška družba, Bapovčeva hiša, Dobska šola, Aleš Jan., Aleš Ter., Avinan Jan., Bašelj Marija, Birk Ana, Birk M., Bolhar Val., Brgant Miha, Capuder Jan., Cerar Kat., Cerar Kat., Cerar Neža, Cotman Mar., Dokler Mart., Flis Jož.; Gogala Gabrijela, učit.; Gostič K., Gostič Neža, Gregorin Franca, Grošelj Lucija, Grošelj Mar., Grošelj Ter., Gvardija Marija, Hiršman Mar., Hočevar Ana; Horak Jož., grajšč. oskrb.; Hribar Jer., Hribarjeva hiša, Iglič Barba; Janežič Ivan, nadučit.; Jenko Jak., Jereb Marija, Jeretina Ant., Jesihar J., Kaplja Marija, Kavka Katar., Kepec Jož., Kimovec Katarina, Kompare Jak., Kompare Marija, Kornič Ant., Korošic Mat., Krč Helena, Kržan Marija, Kuhar Ant., Kuhar Marija, Lebar Jan, Majben Pr, Majhen M, Merčun Jan, Miš Jak, Mrkužič Marija, Oražem Jan, Orehek Marija, Osolin Pr, Pangerčič And, Pangerčič Frane; Pelikan Vilj, grajščak; Petek Peter, Peterka Gabrij.; Peterman Franca, c. k. poštar.; Petrič M, Pestator Ter, Pirš Doroteja, Prek Ant, Prukar Marija, Rahne Jan, Rahne Vek, Rems Franja, Rems Ivana, Rerns Marija, Slabič Cec, Slovša Neža, Smrajec And, Srša Jak, Stare Marija, Stare Miha, Starin Mar, Stražar Ant, Sušnik Marija, Svetlin Miha, Sorn Mar, Stojček Dragot, Štrukelj Jera, Štupiea Franc, Štupica Jožef, Videmšek Ivana, Vidmar Jern, Vilar A, Vilar Mar, Vojska BI, Urankar Al, Urankar Ana, Zarnik Bošt. (P. Dob pri Ljubljani.) 99 Brdo. Železnikar Janez, benef'.; Kersnik Janez, c. k. notar; Kersnik Janko, dijak; Vidic Maks, c. k. sodn. adjunkt; gospa Kersnik Berta, grajščak.; Zorko Mat, c. k. cest. urad.; Škofic Jurij, župan; Vevar M, Rus Jož, Rus Ljudov, Bevc Jož, Kralj Jurij, Škofic Fr, Gerčar BI, Osolin Ant, pos.; Beifuss Igu, e. k. poštar; Karara Franc; Kurnik Ant, c. k. sod. sluga; Kosmač Jern, dacar; Lebar Fr, cerk.; Burgar M, Oražem Janez, Lončar Dragotin, Capuder Ivan, Novak Jakob, Luknan Janez, Švarcel Ivana, Šprong Anton, Petavar Neža, Kavčič Helena, Ambrožič Katarina, Unterrajnar Marjana, Kveder Marija, Kveder Viktorija, Lončar Antonija, Šerak Marija, Kotnik Ivana, Bre-celnik Marija, Šola na Brdu, Sola v St. Vidu, Šmon Jož. (P. Lukovica.) 4 L Vodice. Žužek Šim, župnik (2 izt.); Waldeker Fr, vpok. župnik; Arhar Fr, vpok. benef.; Štrukelj Fr, duhoven na Šmarni gori; Šega Janez, kurat v Begunjah (2 izt.); Šolske sestre v Repnjah, Vodiška šola; Trost Fr, učitelj; Bohinee Mat, pomož. učit.; Keržič Blaž, župan; Mervic Nik, Šporn Janez, cerk. ključ.; Grajzar Jan, trg.; Pire J, cerk.; Germovnik Jan, Kosec Luka, Kosec Jern, Podgoršek A, Kosec Jan, Debevec Jož, Hubad J, Čižman M, Podgoršek Blaž, Bergant Jak, Jereb Ant, Kranjec Jurij, Rebolj Šim, Aljaž Fr, Žebavee Val, Keržič Marija, Kalan Lovr, Wilfan Jan, Kesnar Jož, Traven Mat, Seršen Mat, Logar Jan, Ravnikar Fr, Trampuš A.; Sporn Kat, velepos.; Keržič Marijana, Burgar Jera, Mervec Marija, Hribar Marija, Inglič Neža, Ankar Katarina, Gubane Marija, Štupar Marijana, Traven N, Peterca Polona, Kosec Urša, Zaletel Marija, Lipnikar Marija, Kosmač Marijana, Zorman Marija, Hribar Marijana, Ramoveš Franca, Gaber Marija, Punčoh Marij, Sodnik Marija, Vertačnik Jan, Bilban Mar, Kunstelj Lucija, Erce Flor, Jeraj Franca, Blažič Jera, Burgar Marija, Zor Marija, Benda Fr, Debevec Jan, Nahtigal Mana, Osel Rozal, Bider Pavel, Podgoršek Blaž, Podgoršek Jurij, Zamenj Marija, Hočevar Marija, Gorjanec Jožef, Debevec Marija, Stupar Janez, Gubanec Neža, Nastran Janez, Zmrzlikar Matija, Brank Anton, Omersa Marjeta, Erce Marijana, Burgar Janez, Pir-nat Marija, Kurent Marija, Jerasova hiša, Traven Urša, Rožman Frane, Perne Anton, Gubane Lenka, Skok Janez, Kern Ivana, Kranjc Jurij, Hočevar Pet, Verbič Mar. (P. Smlednik.) 100 Goričica. Strupi Jakob, benef,; Pfeifer Frane, nadučit.; Ljudska šola v Domžalah; Januš Vin, e. k. poštar; Janežič Mat, župan; Kuralt Jan, Habjan T, obč. svet.; Cerar Fr, Brojan Tine, Habjan Fr, obč. odborn.; Pettauer Jož, Setnikar Tom, Lukan Jernej, trgovci; Miiller Ant, vinski trg.; Majdič A, mlin.; Kremžar Miha, ključavn.; Trojanšek Avg, Ahčin J, kroj. mojstra; Podboršek Jan, sedlar; Čolnar Janez, Končan Fr, Erklavc Miha, Ulčar Jak, Škrabar Jan, Rode Mat, posest.; Francelnova hiša, Jozelnova hiša; Šmon Ana, Jesihar Urša, Gerbec Reza, Rode Marija, Škrabar Marija, Lacijan Ivana, Oberwalder M, Krohl Marijana, Pavlič Rozalija, Majer Marija, Potočnik A, Kvas Marija, Jemec Franca, Gregoree Franca, Majdič Polona, Rosulnik Marija, Ogrinc Rozal, gospodinje; Rihter Pet, Flis Mart, Žankar Jernej, Juvan Janez, Pavlič Pet, Pavlin Fr, fantje; Habjan M. (Tinčkova), Habjan Marija (Simenkova), Abe Katra, Kcelj Polona, Lap Franca, Cerar Marijana, Sršen Meta, Dimec U, Podlipnik Marijana, Trojanšek Marija, Kralj Minka, Urmaš Marijana, Pavli Marija, Pavli Franca, Gostič Marija, Vojska Mar, Trdina Reza, Loboda M, Rahne Marija, Okorn Marija, Dimec Jera, Čolnar Mar, Keršič Ivana, Sršen Ivana, Žabnikar Franca, Jančigaj Franca, Pavlič Liza, Flere Mina, Iglič Kat, Kvas I, Peterlin Franca, Kolar Reza, Dimec Lucija, RemcMar, Žagar Helena, Botjev Marija, Narobe Neža, Dečman Franca, Hribar Marija, Zaje Franca, Roš Neža, Jerman Mar, Ulčar Franca, Košir Jera, Korošic Liza, Flerin Mana, Tičar Marijana, Kreč Marija, Kadivec Reza, Cotman Lenka, Cajhen Roz, Sršen Luc, Narobe Iv, Kokalj Franca, dekleta; Cotman Marija, Halupa M, Cotman Polona, cerk. pevke; Riedl Vinko, Svetlin Jan, Sme Fr, učenci; Loboda Meta, Lovše Micka, Habjan Mic, Dolsan Ivanka, Rihter Ivanka, Nemec Micka, učenke. (P. Domžale.) 116 Motnik. Golob Janko, župnik; ŠolaMotniška; Sajovic Gašp, c. k. poštar; Cene Mat, žup.; Bervar Jož, org.; Grabnar Gašp, ključar; Križnik Gašper, Grobeljnik Miha, trg.; Sajovic Lovro, Kisovšek Jan, Slapnik Tom, Piskar Jak, Piskar Jan, Lokar Jakob, Reberšek Gašp, Žibert Mat, Kropivšek Jan, Regulj Jurij, Novak Ant, Novak Mart, Slapnik M, Slapnik J, Reberšek Jak, Grabnar Lovro, Pungartnik Miha, Smerkolj Jan, Križnik Fr, Trebušak J, Koren Fr, Piskar Jern, pos.; ŠkrabeNeža, Korošic N, Orehovec Klara, Šporn Hel, Kajbič Marija. Pibernik A, Kogej Terez, Štukelj Marj, Grabnar Terez, Grabnar Ana, Tominšek Ana, Drobež Genov, posest.; Mejač Jožef, Goste Miha, Grabnar J, Cencelj Jan, Semprimožnik Fr, Bervar Jan, Kropivšek Jak, Križnik J, Goričan Ant, Grošelj Luka, mladenči; Grošelj Marija, Mejač Jožefa, Hribar Katra, deklice; Zajec Boštjan, gost. (P. Motnik.) 56 Špitalič. Prelesnik Flor, župnik; Hribar J, Mlinar Ant, Pančur Val, Volčakar Fr, Mali Jožef, Novak Jan, Mošnik Jan, Slapnik Sim, Vodlan Bar, Mošnik Marija, Podbevšek Miha, Pider Jurij, Volčakar Šim, Mali Jož, Strmšek Jak, Drolc Jurij, Zeleznik N, Drolc Gr, Klemen Fr, Volčakar J, Pestotnik Fr, Slapnik Tom. (P. Motnik.) 23 Holmec. Lušin Ant., župnik; Gostič Leopold, org.; Borec Jan, cerk.; Prešeren Tom, Sarec Greg, Kosmač Jan, Benda Fr, Zupan Jan, Slatnar Jakob z dr, Šaree Pavel, Brojan Jurij z dr, Svetee Franc, Hrle Al, Gregorin Jak, Tomšič Franc, Brojan And, posest.; Pregelj Karol, žel. nač.; Jereb Val, dijak in dom.; Šaree Jak, Zobalnik Jan, Hribar Al, mlad.; Kos Roza, učit. sopr.; Šuštar Ivana, RodeR, Peterlin Eliza, Nastran Marijana, Mišvel, Marija, Sesek Marija, Peterlin Marija, Jeran Jožefa, Sarec Marija, Vavpetič Lenka, gospodinje; Grdal Marija, Lukan Mar, Slevec Ivana, Brojan Reza, Šareč Marij, Jeran Mar, Celar Mieka, dekl.; Neznan. (P. Mengeš.) 40 Število družnikov: 20 dosmrt. 1266 letnih. 4. Dekanija Kočevje. Dekan, poverjenik: Krese Jož, dekan v Kočevju. Kočevje. Krese Jož, dekan; Birk Fr, duhov, poni.; Komljanee Iv, e. k. prof.; Reven Gabr, e. k. davk. pregl.; Orožen Emil, notar. kand.; Primee Fr, davk. eksekut.; Subic Slavoljub, c. k. davčni pristav. (P. Kočevje.) 7 Stara Cerkev. Rott Goth, župnik; Rott Ant, učiteljica; Mihelič Jak, Rebar Andr, Žagar Štefan, pos.; Terpin Mat, hlapec; Boječ Julija, gospodinja. (P. Kočevje.) 7 Nemška Loka. K are t Iv, župnik; Kure Mark, trg. (P. Brezovica.) 2 Mozelj. Andrejak Fr, župnik. (P. Mozelj.) 1 Koprivnik. Porubski Jožef, župnik. (P. Koprivnik.) 1 Topla Reber. Zupančič Ivan, župnik. (P. Žužemberk.) I Polom. Kunauer Iv, župnik; Erker J, učit. (P. Kočevje.) 2 Stari Log. Berčič P, župn. (P. Stari Log.) 1 Spodnji Log. Hromeč Jan, farni uprav. (P. Brezovica.) 1 Kočevska Reka. S a mi de Jož, župn. uprav.; Kuntarič Iv, užifcn. davk.; Rogale Miha, trg.; Nosan Nežika, usnj.; Korošec Mimi, c. k. pošt.; IlrovatinM, pregl. užit. davka. (P. Kočevska Reka.) 6 Osilnica. Honigman Fr, župnik; Povše Fr, učitelj; Ožura Jož, župan; Huber Barba, pošt. opr.; Šolska knjižnica; Brovet Vencel, pevec; Stimec Hel, Stimec Mar, Tomec Mar, pevke; Šercer BI, Bukovec Ant, Šercer Ant, Poje Jož, Janež Franca, Volf Iv, Čop Blaž, Poje Marija, Kovač Marija, Stimec Matija, Muhvič Ant, Tomec Marija, Tomec Jurij, Kovač J, Volf Jurij, Stimec Jož, Stimec Ant, Stimec Marija, Bukovec Jak, Stimec Ivan, Volf Ivan, Poje Polona, Stampfel Ant, Bukovec Marija, Bare Marija, Tomec Ivana, Šercer Pet, Janež Ant, Muhvič Ant, Klepec Ant, Malnar Marija, Tomec Polona, Stimec A, Osvald Kata, Žagar Mar, Kovač Ana, Kovač Polona, Šercer Jožef, Rajšel Helena, Žagar Marija. (P. Osilnica pri Kočevju.) 48 Banjaloka. Gerzin Mat., župnik; Butina Mart, c. k. poštar; Žagar Jak, Žagar Andr, graj. oskrbn.; Kajfež Jak, Marinič Jož, Osterman Mat, Štajdohar Jak, Klarič Mat, Štajdohar Ant, Kajfež Jožef, Glad Mart, Rački Mat, Majetič Ant, Butina Jož, Rogale Mart, Rački Jož, Briški Miha, Petranovič Fr, Butina Ant, Marincelj Jak, Curel Mat, Juraj I, Rauch Fr, Cetinski Mat, Jurkovič Jož, Beljan Jož, Zdravič I, Cnrel Mart, Ložar Jož, Kajfež Neža, Mihelčič Mar, Marinič Mar, Spiletič Neža, Kezelc M, Klarič Mar, Skende.r Marija, Curel Marija, Majetič Marija, Glad Mar, Žagar Mar, Briški Neža, Padovac Marija, Piršič Mar, Butina N, Šolska knjižnica. (P. Banjaloka.) 48 Fara pri Iiostelju. Lovšin Šimen, župnik; Žnidaršič Ant, kaplan; Sever Fr, učit.; Beljan Ivan, župan; Klobučar Mat, Štefančič Jož, podžup.; Bauer Greg, Beljan Ant, Beljan Marija, Beljan M, Briški Mart, Briški Mat, Bukovac Mat, Jakovac U, Jakšič Tom, Kajfež Jož, Kuželjički A, Lisac U, Marincelj Marija, Marinč Magdal, Marinč Marija, MarinčNeža, Mihelčič Urša, Mule Jož, Naglič Mar, ObranovičH, Ožanič Ant, Papež. Neža, Šafar Jurij, Šegulja Anton, Šnebergar Matija, Štefančič Mart, Žrnavc Neža, pos. in žene; Blaznik Franca, dac. sopr.; Curel M, Jurkovič Urša, Rački U, dekleta; Jurkovič M, fant; Vardijan Miha, zas.; Lunder Fr, čevlj.; Marinč Mart, tkalec; Beljan Mart., cerk. ključ. (P. Banjaloka.) 42 Število družnikov: 2 dosmrt. 163 letnih. 5. Dekanija Kranj. Dek. poverjenik: Mežnarec Ant, dekan v Kranju. Kranj. Mežnarec Anton, dekan; Šavnik Karol, mestni župan; Žužek Fr., c. k. inž.; Knjižnica štiri-razredne ljudske šole, Čitalnica Kranjska; Kukelj Ant., Lavrenčič Ivan (2 izt.), mestn. kapi.; Tiringer Jan, bogoslovec; Ajdovec Apol, Ambrožič J, Arnež Ana, Ažman Mat, Bidovec Franja, Bizjak A, Bizjak Jera, Bizjak Mina, Bohinec Jan.; Bradaška M, slik.; Brešar Blaž, Brešar Hel, Brezar Miha, Breznik Fr, Bučar Franja, Celar Marija, Čadež Mat, Čebul Jan, Černe Marija, Dolenec Jan, Dolenec Ljudm, Dolinar Jak, Dolinšek Helena, Drinovec Franja, Drinovec I, Egarter Jera, Ekar Luka, Erzar Marija, Eržen Marija z dr, Fajfar Anton, Fajfar J, Fajfar J, Fende Jer, Furmacher Greg, Gaber Marija, Gabrič Fr, Gabrič Ivana, Globočnik Amalija; Globočnik V, c. k. notar; Golob Helena, Gogala Ter, Gorjanec Jan, Giitzl M, Gbtzl Neža, Gregorec Ivana, Hafner Franc, Hafner Franja, Jarc Ana, Javli Ivana, JeranAna, Jerše Jož, Jugovie Fani, Jugovic Ter, Kerstein Ljudmila, Kerč Fr, Kerč Franja, Kert Jern, Killer Marija, Klander Marija, Kokalj Ana, Kopač Marija, Košnik J, Košnik J, Kovač Marija, Kozinova hiša v Čirčičah, Krašovic Kat, Krek Marija, Kreuzberger Eliz, Krisper Jožefa, Kušlan Alf, Lavrič Lucija, Likozar J, Likozar Pr.; Lindtner Rob, e. k. davk. adj.; Lokar Janez, "Lokar Jera, Lokar Lovro, Luznar Jera, Majdič Iv, Majdič Pet, Mally Marija, Marenčičeva hiša, Markič Ivana, Markič Ter, Martinčič Julij, Mayr Ana, Mayr Gabr, Medved Ign, Mohar Jož, Mrak Mar, Murnik Franja, Nadižar Neža, Nemec Jož, Novak Antonija, Oman V, Omersa Fr, Orel Marija, Orešek Anton, Padar Fr, Pangerc Marija, Pantar Franja, Papler Mar, Pavlin Leopoldina, Pavšler Antonija, Pavšler Eliza, Pavšler Jelica,. Pazlar Lovro, Pec Tekla, Pečnik Terez, Pekle Marija, Perčič Neža, Perne Ana, Perne Eliza, Pernič Franja, Pezdič Franja, Pezdič Ivan, Pilar Jern, Pire Olga, Pleša Marj, Pleško Fr, Pogačnik A, Pogačnik Ivana, Polakova hiša, Pollak Leontina, Prelesnik M, Preširen Ana, Preveč Albina, Preveč Viktor, Prosen Jož, Pučnik Miha, Puhar Mar, Puhar Marij, Puppo Josipina, Pušavec Marija, Rakovec Hel, Rakovec Kar, Rebolj Jan, Remic Jož, Remic Lovro, Roblek Franc, Rogelj Jan, Ros Marija, Rozman Mar, Rozman Sim, Sajovic Evgen, Stare Marija, Strajhar Apol, Strupi Fr, Strupi Jan, Suhadolnik Franc, Šafare Antonija, Šilar Marija, Šink Andr, Šink Jan, Štempihar Ana, Štern Marija, Štern Marijana, Šulen Marija, Šumi A, Šumi Eliza, Šumi Marija, Šumi Marija, Švelec Ana, Tome Ivana, Ukmar Jak, Ullrich Mar, Verbič Mar, Vidmar Katar, Viharnik Jož, Volčič Marija, Volnik Marija, Vranč Doroteja, Windischer Karol,. Zupan J, Zupane Apol, Zupane Marija, Žan Kat, ŽibertAna, Okrajna učiteljska knjižnica, Bralno društvo; Zimmer-man Jož, c. k. uradn.; Bogataj Valent, Brezar Ana, Ramold Ana, Poličar Hel. (P. Kranj.) 194 Besnica. Tavčar Fr, kurat; Kniflc L, učit.; Šolska knjižnica, Kalan Lenka, Udir Jož, Tomaževič Šim, Papler Jan, Grašič Fr, Pavlin Jož, Udir Jak, Zeni Jak, Papler J, Jerala Mart, Papler J, Karlin Jan, Udir Jan, Tomaževič Jak, Kunar Jak, Rakove Neža, Tomaževič Neža, Šolar Pavlina, Kniflc Mina, Prelovšek Jerica, Pogačnik Marija, Knifiic M., Knifie Marija, Justin Marija, Brie Mar., Kralj Mar., Jerala Mar., Rakove Jera, Kozjek Mar., Pisove Blaž, Papler Mar., Tavčar Hel. ' (P. Kranj.) 35 Trstenik. Gregorič Ign., župn.; Farna šola; Škofie Jurij, org.; Cudrman And., Košir M., Lombar Greg., Oman Jurij, Perne Anton, Studen Miha, pos.; Gros Mat., Markuta Jož., Rode Lovr., Vrbanee Blaž, Valjavec Mat., mladenči; Balantič Mar., Oman Urša, Perčič Neža, Sire Lenka, Štefe Mar., posest.; Krničar Franca, Lombar Marija, Markovič Urša, Perne Mina, Vrbanee M., Cudrman M., dekl. (P. Kranj.) 25 Zapoge. Narobe Mart., župnik; Bergant A., Bohinc A., Hočevar A., Jerman Mat., Kosmač Jožef, Osel Marijana, Pipan Jan., Bida Marija, Bida Janez, Bilban Jož., Narobe Marija, Osel Marija, Pipan Jož., Avguštin Jan., Lavrič Lovr., Hočevar Janez, Golorej Marijana, Aljaž Jan., Aljaž Marija, Hubad Marija. (P. Smlednik.) 21 Gorice. Jakel Greg., župnik; Likozar A., učit.; Ravnik Jan., orgl.; Potokar Ter., kuh.; StrusMarj., Gros Jan., Mlinarjeva hiša, Sajevee Matevž in Eliza, Tavčar Jera, Vidmarjeva hiša, Liznikova hiša, Rakovec Lovr., Markič Ana, Eržen Mina, Konee Ana, Bajdova hiša, Petrovčeva hiša, Markun Marija, Markun Urša, Stare Jan., Rot.ar Lucija, Rakovec Mica s sest., Lep-narjeva hiša, Vevar Fr„ Žvegelj Helena, Mali Peter, Sp. Malija hiša, Gros Aut., Zaplotnik Jan., Zaplotnik Mar., Naglic Marija, Mali Ana, Pleševa hiša, Kokalj Aleš, Zaplotnik Jan., Žvegelj Domin., Podakar And., Stare And. s tov., Bohinjec Helena in Jože, Benedik Marija, Rebolj Ana, Rebolj Angela, Rotar Marijana, Špornova hiša, Polajnar Katra, Toporiš Štefan, Gros Luka, Crkova hiša, Pašnikova hiša, Kokalj T., Žvegelj Marija s teto, Vrbanee Jan., Valjavec Hel., Vrbanee Jak., Bidovec Jože, Bidovec Franc, Oreček M., Pozab-ljenova hiša. (P. Kranj.) 58 Št. Martin pri Kranju. Klemen A., župnik; Tiringar Franc (Bendetov); Brodnik Anton, kaplan; Stanonik Nik., šol. ravnat ; Mohor Mih., organ.; pl. Vest Avgusta, grajšč.; Matajc Eliza, Ješe Kancijanila, gospi; Ješe Antonija, gospodičina; Oman Pavel, c. k. fin. nadpaznik; Šmid Fr., dijak; Dulansky Ant., žel. čuvaj. — Možje: Aleš Jož., Ambrož Fr., Ambrož J., Ambrož Valent,., Bajželj Jak. (Čednik), Bajželj Jakob (Gregec), Bajželj Jan. (Buč. st.), Bajželj Janez (Buč. ml.), Bajželj' Jern., Bajželj Jož, Benedik J., Benedik Mat., Dolenec Jan., Drakslar A., Eržen L (Križnar), Eržen Jan., Fabijan Fr., Fabijan Jan., Fajfar Jožef, Fajfar Val., Golob Ant., Golob Fr. (Lebarjev), Golob Fr. (Zidančev), Gorjanec Val., Gros Martin, Hafnar And., Hafnar Jak. (Kalčev), Hafnar Jakob (Zg. Bit.), Juvan Ant., Kern Fr., Križnar Ant., Križnar Janez, Križnar Mat., Mrak Jož., Oman Jož., Oman Matevž, Porenta Fr., Porenta Jož., Porenta Mih., Rozman Fr. (Kermec), Rozman Fr. (Korošec), Rozman J., Sušnik Greg., Šifrar Fr., Šilar Jan., Šilar Jož., Tepina Jer., Tiringar Ant., Tratar Jan., Trebar Jošt, Trilar Jož., Trilar Sim., Vindišar Jan., Zalaznik Jož., Zaletel J., Ziherlj Gašper, Zupan Mih., Žibert Jan., Žirovnik J. — Fantje: Bajželj Jern., Bašar Jan., Gorjanec Janez, Gorjanec Miha, Gorjanec Pet., Hafnar Anton, Hafnar Gašper, Hafnar Mat., Juvan Mat., Kokalj J., Kokalj Jurij, Stare Jož., Stare Miha, Sink Jak., Tepina Jan., Tiringar Franc (Miklavžev), Umnik Frane. — Zene: Bakovnik Meta, Benedik Marija (Puk.), Benedik Mar., Berčič Lenka, Blažir Marija, Brejec Ivana, Dolenec Meta, Drakslar Katra, Fabijan Ivana, Hafnar Lenka, Hafnar Marijana, Ješe Jera, Križnar Franca, Lebar Neža, Miklavčič Beza, Rajgelj Lenka, Stare Rotija, Šifrar Franca, Tepina Rotija, Tepina Urša, Trilar T., Vidmar Jera, Vilfan Lenka, Vilfan Marija; Sotlar Marija, babica. — Dekleta: Bajželj T., Bajželj Urša, Benedik Franca. Bitenec Marija, Brankovič Marija, Bratanič Ivana, Brenk Katra, Cegnar Marija, Debelak Tona, Dolinar Jožefa, Drinovec Meta, Eger T., Eržen Marija, Eržen Urša, Fabijan Marija, Gašparšič Marija, Gorjanec Marija (Bajželjnova), Gorjanec Mar. (Kovačeva), Herle Lucija, Hiršenfeldar Marija, Ješe Jera, Juvan Lenka, Knific Marija, Kovač I., Kristan Mar., Križaj Marija, Križnar Katra, Križnar Luc., Križnar Marija, Kummer Karolina, Kuralt Luc., Langerbolee Marija, Luznar Marija, Masterlj Mar., Mezeg Franca, Oman Neža, Ovin Marija, Peternelj' Urša, Podviz I., Pogačnik Urša, Porenta Ivana, Porenta M., Rakovec Magd., Rant Marija, Rozman Iv., Stupnikar Franca, Sušnik Tona, Šilar Marija, Tavčar Marijana., Tepina Urša, Tratar Franca, Trilar Marija, Verhunec Eliza, Vindišar Ivana, Ziherlj Mar. (Uberj.), Ziherlj Marija (Zg. Bit.). (P- Kranj.) 169 Sv. Jošt pri Kranju. Možje: Benedik Jožef, Čarman Mart., Erbežnik.Mat., Eržen Jan., Javh Mat., Mazi Jern., Sedlar Fr., Šinkar Mart. — Fantje: Jereb Jan., Kristan Jan., Lavtar Jak., Rakovec Jakob, Zan Jož., Žan Mart. — Žena: Rant Jera; Rakovec Marija, babica. — Dekleta: Berce Jera, Eržen Marija, I.eben Pavla, Rakovec Ivana. (P. Kranj.) 20 Šenčur. Povše Mart., župnik; Nemec Anton, kaplan; Kotnik Miha, benef.; Vole And., vpok. žup.; Okorn Jan., vpok. duhov.; Blagne Ant., Žumer Jož., Okorn Mat., Bohinee Marija, Žerovnik Aleš, Čebulj Jan., Brodar Jan., Kristanec Meta, Burger J., Golorej Marija, Zaplotnik Mart., Žumer Mart., Podlipnik M., Žumer Marijana, Dolinšek Ant,., Rožman Jož., Novak Gašp., Barle Mat,., Zmrzlekar Jan., Kurnik I., Vehovec Jan , Orel Jan., Tomec Lenka, Zaplotnik Jož., Treljee Marija, Globočnik Miha, Barle Meta, Jeler J., Naglič Blažj Bohinee Jera, Molj Jan., Gašperlin N., Sajovec Mart., Kristanec Jož., Čebašek Jan., VrečekA., Zarnik Ant., Mrak Jož., Jarec Fr., Prosen Jak., Burger Jož., Sajovec Janez, Likozar Marijana, Zupanee Fr., Stare Jož., Okorn Fr., Koželj Jak., Skok Ant., Golob Jož., Tomažič Miha, Stare Jern., Kepic Matevž, Balantič Mica, Stare Aleš, Kalan Mica, Stražnik Ira, Griljee Lenka, Rozman Fr., Zarnik Jan., Milač M., Česen A., posestniki; Logar Jan., Urbanšek And., Logar Franc, Rogelj Jan., Milač And., Šenk Jan., Sitar A., Kropar Jan., Biezar Jan., Zupan Jan., Likozar Franc, Stirn Jak., Zupan Jan., fantje; Čamernik Marija, Košir L., Vole Marija, kuh.; Čamernik Liza, Gašperlin Meta, Belehar Ivana, Brgant Ivana. Podjed Marija, Puhar Karolina, Jekovec Lojza, Brolih Franca, Kos A., Perne Marija, Sajovec' Mica, Hadobivnik Mica, Stirn Ivana, Ciprle Marija, Perič Ivana, Prdan Ivana, Štefe Marij., Likozar Franca, Naglič Marija, Likozar Marij., Zelnik Marija, Ropret Marija, Stenovec Neža, Brezar Marij., Jerman Katra, Krišelj Marija, dekl.; Ljudska šola v Šenčurju, Ljudska šola v Olševku. (P. Šenčur pri Kranju.) 110 Mavčiče. Preželj Mat., župnik; Dolinar Jož., učitelj; Ljudska šola, Oblak Fr., Jerala Fr., Jenko Mat., Jenko Jurij, Aleš Fr, Zevnik Janez, Zaveršnik Val., Verhunc Jož., Jenko Fr., Bohinc Jan., Jenko P., Jerala Fr.. Zevnik Fr., Drakslar Jurij, Zaverl Janez, Drakslar Jan., Bohinc Miha, Drakslar Jan., Jenko J., Žumer Jož., Novak Fr., Jerala Ant., Jenko L., Zlate Lovr, Jenko Jan, Rozman Jak, Zlate Ant, Jamnik Fr, Narobe Jan, Juvan And, Verhovnik J, Janhar Jurij, Drakslar Jož, Jenkole Prim, Jenko Fr, Sušuik Fr, Jamnik Jan, Starman Fr, Jenko Janez, Oirn Ivana, Vidie Marija, Kepec Marija, Drinovee Ivana, Ješe Marija, Cof Ivana, Burgar Hel, Rozman Marija, Zaverl Marija, Jerman Marijana. Kalan M, Rozman Marija, Zlate Jera, Novak Marijana, Kalan Marijana, Jenko Marija, Novak Marija, Jenkole Katar, Knific Marijana, Cegnar Marija, Kalan Marija, Poljane Kat, Vovčak Ana, Jamnik Jera, Vidie Mar, Zevnik Franca, Zaverl Mar, Jenko Neža, Toni Fr, Novak J, Bohinc Jožef. (p. Kranj.) 73 Preddvor. Debeljak Jan, župnik; Urbaučič Josipina, grajščakinja; Demšar Franja, c. k. poštar.; Ljudska šola; Eržen Gabrij, Globočnik Fr, dacarja; Stružnik Jož, mlinar; Bukovnik A, kov.; Rechberger Tom, Cuderman Ant, Arh Jurij, Rogel Mart, Studen Miha, Rebol Urb, Tičar Jurij, Ekar A, Tomazin BI, Celer Lovr, Pernuš Jan, Mubi Fr, Valjavec Janez, Naglič Jož, Cuderman Urb, Žibert P, BohinecMih, Selan Fr, Bolka Prim, Mubi Fr, Markič L, Mekuč Jurij, Kerničar Mat, Šavs Jož, Mubi Rok, Ekar A, Ekar Ant., Rogel Jak, Brolih Fr, Jerič Al, Fende Prim, Sodnik Jurij, Šavs Jak, Markič Janez, Roblek And, Naglič Blaž, posestniki; Pekovee Jern, Snedec Jan, Sirec Jan, fantje; Arnež Marij, Balantič Kat, Vreček Neža, Polajnar Mica, Balantič Kat, Dolinšek Mica, Brolih Marijana, Rogelj Mica, žene; Zadnikar Mica, Arh Mina, Tičar Neža, Platiša Mica, Rozman Marijana, Skerjanec Miea, Jekovec Marijana, Roblek Mica, Rogelj Mica, Rozman Franja, Ekar M, Ajdovec Mica, Aleš Marijana, Markun Marijana, Sterniša Mica, dekleta; Kmet Kat, Bogataj Marij, kuh.; Kermavner Jan, dacar; Senk Fr, Balantič Prim, Lornbar Jože, Križaj Mart, Markun Fr, Markič U, šol.; Cuderman Neža, dekle; Kok Mat, fant; Sirec Mina, posestn. (P. Tupaliče.) Smlednik. Baron Lazarini H, grajščak; Karlin Ivan, župnik (3 izt.); Pokoren Jak, kaplan; Pavlin Fr, duh. v zač. pok.; Mullner Evg, učitelj; Burger Ant, župan. — Možje: Aljaž Fr, Bačnik Fr, Bačnik Jan, Bohinec Fr, Bonča Jan, Bonča Jož, Cvek Jan, Cvajnar Andr, Čebašek Jan. z druž, Čebašek Jožef, Dolinar And, Gantar Fr, Grajzar Jan, Jenko Ant, Jenko Jan, Jerala Jan, Juvan Jurij, Juvan Valent, Kalan Jan, Knez Mart, Knific Simon, Konjar Janez, Korbič Lovro, Kovče Urli, Kozjek Mart, Kreč Jakob, Kristanec Val, Lavtižar Jož, Ločniškar Fr, Luštrek Jan, Mušič Fr. z druž. Oblak Prim. (Župelj); Oblak Prim, sluga; Pavlin Ant, Petač Jan, Pipan Franc z dr, Rozman Jak, Rozman Jan, Rozman J, Rozman Jož, Rozman Jurij z dr, Skok Ant, Stare Fr, Strupi Fr. z dr, Šetina Fr, Šetina Valent, Šter Fr, Zajec Fr, Zajec Jern, Zajec Jož., Zelnik Lovr, Zor Janez, Zvoljšak Jan, ŽerovnikFranc, Merjašec Fr. — Žene: Bevec Helena, Božič Marija z dr. Božič M, Brecelj Urša, Čebašek Neža, Grajzar Franica, Gregorec Mar, Janša Marija, Jenko Marija, Jerše Mar, Juvan Mar. z dr, Knific Mana, Konjar Lucija, Lap J., Merjašeč Franica, Okršlar Marijana, Petač Mar, Petelinkar U, Solnce Eliza, Stenovec Franica. Vrhovnik Pol. z druž. — Fantje: Bačnik Jak, Bizjak Tom, Grabeč Franc, Hujan And, Jenko Fr, Jenko Pet., Jerala Jak, Jeras Jan, Jereb Jan, Košir Fr, Kozjek Aleš, Molj Franc, Ocepek Fr.; Pipan Ant, cerk.; ŠtirnAl, Tršan Jan, Verlic Jan, Zlate Jakob. — Dekleta: Aljaž Franica, Blažič Marjeta, Bonča Marija, Čebašek T, Duhovnik Marija, Eržen Franiea, Govekar Ivana, Grajzar Mana, Jenko Marija, Jenko Marija (26), Jenko Tereza, Jeraj Marija, Jeriša Marija, Karlin Franica, Karlin Mana, Kermelj Marija, Keršič Franica, Kimovec M, Knapič IVanica, Knific Kat, Koderman Franica, Konjar M, Košir Mana. Martinak Polona, Milar M, Mubi Ivana, Nahtigal Marija, Osel Mana, Petač Mana, Peternelj Urša, Ramovž Ivana, Rozman Ivana, Rozman Marija (Rakova), Rozman Marija (Bolkova), Stenovec Marija, Strus Polona, Robas Ter, Verbek Mar, Verlic Marija, Zamen Marija, Završnik Mana, Zor Mar, Zupan Iv, Žerovnik Mar. — Bačnikova hiša, Cerkovnikova. hiša, Šolska knjižnica v Pirničah; Jeraj M, dekle; Šolska knjižnica. (P. Smlednik.) 151 Cerklje. Golo bič Ant, župnik; Mayr Vino, Bartol Baltazar, župnika v pok.; Krek Franc, Šifrer Avg. kaplana; Globočnik Edv, zdravnik; Košnjek A, cerk.; Skodlar Val., rud. urad. v pok.; Begelj Miha, Bohinec Miha, Boštic Mat, Bučar Mat., Burgar Jer., Česen Mat, Dežman Jan, Dobnikar Andr, Erzar J, Gašperlin Lovr, Hvala Fr, Jenko Jan, Kočijaž And, Korbar Jož, Koritnik Ant, Kovač Jan, Kropar Jož, Kuhar Tom, Lipar And, Nastran Jan, Omrs Janez, Petrič Jan, Premozar Lovr, Prestor Jož, Pušavec F, Romšak Prim, Rozman Jan, Stirn Prim, Uranič J, Urh Jan, Verhovnik Aleš, Vidmar Franc, Vompergar Jernej, Zorman Ant, Zorman Franc, Babnik Polona, Bergant Katra, Boljka Marija, Bučar Franca, Burgar Meta, Ciperle Mana, Delovec Mana, Dolinšek Marija, Frantar Marija, Gašperlin Marija, Glastovee J, Grilc Reza, Globočnik Jera, Ilija Marija, Jenko Kat, Kepic Mana, Ivern Reza, Kimovec Meta, Kmetic N, Krivic Marija, Kvas Marija, Likozar Katra, Martinjak Jera, Osel Mana, Pibernik Marija, Pogačar Mana, Porovne Marija Rogelj Mana, Rogelj Mana (iz Dvor.), Slemec Roza, Šimenec Marija, Šipic Mar, Štern Mar, Štern Marija (št. 9), Šuštar Marija, Tomažič Jera„ star, Tomažič Jera ml, Vrbič Helena, Vrtnik Ivana, Žnidar Ivana, Jenko Mana, Šink Marija. — Vavken And., nadučit. in župan; Ahlin Jan, Ambrož M, Ambrož Mat, Barle Fr, Barle Jan., Belehar J, Bobnar Mat, Bohinec Ivana, Boljka Marija, Baršnik Frane, Brgant Val, Burgar Jan, Burgar Miha, Dobnikar A, Delovec Jurij, Erzar Marija, Galjot Jož, Galjot U, Gašprlin Jur, Gašprlin Mat, Globočnik Fr, Golob J, Grošelj Val, Hacin Jož, Hočevar Matija, Hudobivnik Marija, Jenko Jož, Jenko Jožef, Jenko Marija, Jereb Šimen, Kaplenek Marka, Kepec And, Kepec Fr, Kepec Urb, Kimovee Fr, Kimovec Lovr, Koder Luc, Krč Štef, Krivec Miha, Kropivnik And, Kropivnik Jan, Kuralt Ant, Kuralt Pavel, Kvas Hel, Letnar Marija, Mušic Jan, Mušic Jož, Mušic Marija, Ostriž Franc, Pavlič Jan, Pavlič Luka, Pavlič Pet, Petrič J, Petrič M, Podjed Fr, Podjed Ivana, Remec Jan, Remec Gašp, Repnik Jan, Repnik Jan, Repnik Jer, SlatnarVinc, Sluga Jurij,_ Stare Andr, Stare Janez, Stare Marija, Šter Jan, Štular Jož, Štular Miha,,. Teran J, Teran Tom, Urh Mar, Vompergar Jurij, Žlebir Jan, Žnidar Andrej. (P. Cerklje pri Kranju.) 161 Senturska gora. Robič S i m, farni oskrbnik; Robič.Neža, kuh.; Grilec Urša, kmetica; Svatnerjeva hiša, Štular Jan, Lombergar Marija, Spodnj. Bundra hiša, Dolinškova hiša, Verhovnik Jož, Jeranova hiša, Remic Miha, Jagodic Pet.; Podgoršek Janez, cerkov.; Štular Ivana, Štirnova hiša, Bobkova hiša. (P. Cerklje pri Kranju.) 16 Podbrezje. Poličar Jak., župnik; Ljudska šola, Černilec Fr, Markelj Janez, Klemenčič Franc, Keršič Jak., Jeglič Ter., Jeglič Jern., Skofic Andrej, Jerala Ani, Pretnar Jož., Golmajar Barba, Pavlin L., Teran Marija, Pogačnik Mica, Gregoree Neža, Stroj Janez, Peternelj Ant., Pretnar Frane, Zupan Nace, Gradišar Marijana, Pogačnik Ant., Keršic Mar., Černilee Mica, Stroj Meta, Stroj Marijana, Babič Jož., Poderžaj Iv., Mihelič Jak., Markelj Bok, Verdir Mica, Fistar Mica, Sever And., Osel And., Stroj Jak., Roje Pet., Jelene Ant., Plečnik Marija, Stritihova hiša, Pavlin Alojz, Počivalnik Iv., Praprotnik Jan., Stroj Lenka, Ažman Pet., Potočnik TJ., Šolar Fr. (P. Podbrezje.) 46 Predoslje. Kerčon Jož., župnik; Slak Matija, duh. pom.; Gros Fr., učitelj; Farna šola, Pogačnik Franc, Žerovnik Jurij, Štros Mina, Košiša L., Kristane Helena, Basaj Jak., Šlapničar Franc, Ažman Andrej, Kmet Julija, Šenk Fr., Lokar Marij., Uranič Janez, Kern Jož., Florjančič Jurij, Purket Katarina, Umnik Fr., Sajovic Jož., Miklavčič Jera, Umnik M., Naglič Jan., Žibert Aleš, Rehberger Jern., Boštar J., Papier Jak., Sajovic Mina, Kovač Fr., Rogelj Fort., Lombar Fr., Beton Jan., Sitar Jož., Fende Jan., Ušlakar Jan., Mavec Marijana, Košnjek Fr., Brejc Mica, Rezar R., Zupan Mat., Škofic Marijana, Gale Mat., Šenk Jern., Žibert Jož., Stör Jan., Žibert Fr., Zupan M., Zelnik And., Čimžar Val., Gregore Jan., Kokolj Janez, Kerč Jan., Oven Ant., Zabret Jan., Kern Mar., Hribar M., Stenovic Urša, Šnedic Marija, Arnež J., Kalan Prim., Pičman Mat., Narobe Jak., Cegnar Marij., Urbanček Marija, Bitenc Jurij, Hribarnik Jan., KerčU., Fabijan Marija, Dolžan Jan., Vadnjav Ana, Kokolj J., Bitnic Jan., Markun L., Zupan J. (P. Kranj.) 75 Velesovo. Petrič Blaž, župnik; Ljudska šola; Hacin Lovro, Sajevic Jan., ključarja; Čebul J., cerk.; Ropret Jan., Kile Blaž, Kepec Blaž, Bukovnik Jakob, Maček And., Burgar Jan., Zorman Jan., Sajevic Jož., Jenko Jan., Rogelj Mat., Sajevie Jan., Šimenc Mart., Maček Fr., Kern Jan., Ahčin Ant., Muhovčeva hiša, I Begeljnova hiša, Blažkova hiša, Danič Anton, Kosec I Val., Vreček Jož., Murnik Jan., Zupan Fr., Goričnik Jan., Čebul Miha, Murnik Jak., Škofic Janez, Maček Jan., Šimnovec Marija, Grilee Ivana, Kern M., Remie Marijana, Ahčin Marijana, Kne Marija, Preša Helena, Zaverl Marijana, Bovan Polona, Bukovnik M., Maček Marija, Štempihar Ivana, Maček Kat., Drolko Marija, Jenko Ivana, Maček Ivana, Maček Mar., Ahačič Kat., Bopret Katar., Bakovnik Marij., Zorman Neža, Sirec Franca, Sekne J., Plevelj M., Nekdo, Selan V., Jenko Mat. (P. Cerklje pri Kranju.) 60 Kokra. Lavtižar Jož., župnik; Koder Aleš, cerk. ključ.; Štular Flor., Krč Jernej, Štular Primož, Trelec Jan., Povšnar Jan., Štular Jurij, Marčun Jož., Polajnar Jak., Tomazin Jož., Polajnar M., Zaplotnik Jurij, Štros Jan., Zapečnik Jan., Povšnar J., Vršnik Miha, Zupan Marijana, Polajnar Marij., Boblek Kat., Zaplotnik Špela, Polajnar Mica, Sluga J., Kne Marij., Povšnar Polona, Šti rn Jera, Povšnar Ivana (Povšnar -jeva), Povšnar Ivana (Tkalčeva), Zaplotnik A., Rezman Mar., Koder Mar., Vovnik Mar., Dacar Ter., Hirš M. (P. Kokra.) 34 Naklo. Rome Fr., župnik (2 izt.); Lakmayer Fr., kaplan; Traven Jož., učitelj; Uranič Blaž, orgl.; Ažman Mat., Drinovec Jož., Jošt Luka, Jerala Jakob, Križnar Val, Markovič Jan., Šifrar Sini., Škofic And., Jerala Pet., Jenko Jan., Resman Sim., Černilee Lovr., Legat Jož., Švegel M., Bleiweis Pet., Voglar Helena, Korenčan Marija, Pavlin Franca, Svetee R., Ješe L., Markič Mica, Pavlin Marijana, Matjan Fr., Prosen M., Mladič Helena, Česen Mar., Gros Mar., Košnik Mar., Ažman Katra, Pleša Helena, Dornik Marija, Ostanek Mar., Černe Marija, Markič Marij., Jarc Hel., Pohar Reza, Grašič Jan., Košir Jož., Černilee. Jera, Poličar Miha, Ajdovec Jak., Černilee J., Pušeni Mar., Markič Franca, Tomazin Marija, Zaverl Fr., Černilee Vinc., Markuta Jera, Drinovec P., Grašič And., Prosen Jan., Eržen Mica, Remškar Jož., Lazar Reza, Lazar Ivana, Rome Jera. (P. Kranj.) 60 Duplje. Šliber Tom., župnik; Ljudska šola, Jeglič Jak., Leben Miha, Košnik Fr, Čadež Stefan, Kakovc Tom., Boncelj Pet., Gradišar G., Šter Marij., Kuhar Marija, Jeler Marija, Stuller Hel., KeršičMar., Dacar Marija, Rakove Marija, Pavlin Marij., Sparovc Marija, Ajdove Marija, Jeglič Marija, Verdir Marij., Gros Neža, Kuhar Marij., Rakove Hel., Hkavc Marija, Lakner Marij., Bavnihar Mar. (P. Tržič.) 27 Tržič. Špehdal Fr., župnik; Wrus J., kaplan; Pekovec Jož., kurat v Lomu; Kragl J., šol. ravnat.; KmetAnd., Mally Konr., učitelja; Debelak Jan., učit. v p.; Žerjov Amalija, Vavpotič Marija, Pleničar Pavla, c. k. uradn. gospe; Šimee Al., Valjavec Aleš, posest.; Ahačič Antonija, Ahačič Barba, Ahačič Marija, Bajt Franca, Dekleva Marija, Dornik Ana, Globočnik Ana, Mally Franca, Mally Ivana, Pire Jožefa, Raitharek J., Železnikar Marija, gospe; Mally Marija, Texter Mar., gospodič.; Belehar Jož., Jeglič Ant., mesarja; Ahačič Jan., Ahačič Jož., Žagarja; Aljančič Jož., Benedik J., Brešar Miha, Dobrin Ant., Gaberc Anton, Globočnik Mat., Končar Šim., Mikič Ant., Pravst BI, Sitar A., čevljarji; Ahačič Blaž, Jane Ant., Kogoj Jern., Ogris Jan., kovači; Jelene Ivan, Omersa Jan., Theuerschuli Jan., trg.; Mihelač Pet., Rutar Jan., Štrekelj Janez, mizarji; Dornik Jož., konjski kovač; Hostnik Andrej, delovodja; Kavčič Jan., dacar; Kurnik Fortun., kolar; Markič Ign., sodn. sluga; Mavc J., pismon.; Ošabnik Frid., zas.; Perne Al., krčmar; Pogačnik Jan., sedi.; Rogelj Lovr., fabr. del.; Šoklič Aleš, organ, v Lomu; Sheuerschuh Vinc., ključav.; Ude Jan., cerk.; Ankelc Ant., Dovžan Fr., Gaberc And., Godnjov Jan., Kralj Jan., Kralj Tom., Meglič Andr., Meglič Ant., Meglič Fr., Meglič Jan. (Dovž.), Meglič Jan. (Hušp.), Meglič Jož., Meglič Miha, Meglič Urb., Polajnar Jan., Božič Val., Slapar Fr., Slapar Jan., Tišler Vinc., Zupan P., km. posestn.; Jeglič Fr., Kovčič Fr., Lombar Janez, Meglič Greg., Mrak Jan., Pogačnik Rajko, Primožič Jan., Ribnikar Jern., Stör Jož., Stritih Jan., Šavs J., Zaplotnik Jan., Urh Krist., fantje; Ahačič Marijana, Čarman Helena, Dobrin Marija, Jeraj Luc., Ješe Fr., Logar Marija, Lončar Marija, Maleš Eliza, MedeJera, Meglič Franca, Meglič Katra, Napret M., Perko Ivana, Polaj Polona, Primožič Eva, Ruech Franca, Sterniša Franca, Tišler Marija, Zupan Marija, Žos M., gosp.; Ahačič Lenka, Arnež Marija, Bukovnik Mar., Dobrin Izabela, Dovjak Urša, Drukar Frančiška, Ferlic Jera, Ferlic Katra, Graliovar Ana, Kleindienst U., Klemene Marija, Klobčavar Jožefa, Klofutar Iv., Krničar Mar., Lederer Alojzija, Majeršič Fr., Meglič Pol., Miklavčič Jožefa, Miklavčič Marija, Peharc Katra, Perko Mar., Priinčič Tončika, Primožič Lucija, Razpotnik Marija, Salberger Marija, Sitar Marija, Slapar M., Smolej M., Sova Ludovika, Srečnik Katra, Šolar Franca, Zupan Ana, dekleta; Kovčič Marija, Luzar Hel., gospodinji; Tavčar Val., rud. pazn.; Slov. bralno društvo, Knjižnica štirirazredne ljudske šole, Knjižnica farna; Šoklič Marija, dekl. (P. Tržič.) 155 Križe pri Tržiču. Bohinc Fr., župnik (2izt.); Bihar Leop., kaplan; Jezeršek Ivan, učit.; Oranič Fr., Mali Mat., Ahačič Jož., Grašič Jan., Jeraj P., Veternik Luka, Rozman Tom., Sitar Pet., Ribnika? Fr., Grašič Fr., Perne Jož., posestniki; Žepič Mat., Hladnik Lov., Bohinc Mat., Gradišar Andr., Gradišar Jož., Gradišar Urh, Šilar Jož., Ribnikar Jož., Gros J., Čebulj Ant., Zupan Jak., Fink Jan., Golmajer Tom., Perko Greg., Plajbes Miha, Vodnjov Fr., Ribnikar Jan., Perko Fr., Grašič lgn., Logar Fr., čevljarji; Globnik J., mlinar; Konjar Lovro, tesar; Kalan Fr., Primožič A., Dolžan Jan., km. sin.; Močnik Fr., Hlepčar J., Škerjanec J., inladenči; Lončar Mina, Stegnar Lenka, Lončar Kat., Aljančič Jera, Lukanc Marija, Aljančič Urša, Zupan Jera, Perne Franca, Zupančič Ivana, gospod.; Remic Marijana, babica; Jane Rotija, Jane Neža, Hočevar Marijana, Marčun Kat., Dolžan Mar., Rakove Marija, Borštar Ter., Bizjak Marjeta, Dacar Mar., Tome Len., Bohinc Jera, dekleta; Fajfar Jan., kajžar; Košir Lov., hlapec; Lulcanc Fr., mizar; Dolhar Jak., Jane Jož., Naglič Lovro, Hladnik Lovro, čevljarji; Oranič Liza; Sitar Marija, posest, žena; Aljančič Lovro, župan. (P. Tržič.) 74 Kovor. Kristofič Lovr., župn. (2 izt.); Brejc Ant., Dolžan Fr., Golmajer Jan., Golmajer M., Breje Jan. Matj., Klemenčič Jurij, Aljančič Jan., Longus J., Praprotnik Miha, Pogačnik Jan., Ribnikar M., Rožič Miha, Zupan Jož., Brejc Jan., posestn.; Bodlaj Jera, Dolžan Marijana, Jeglič Miea, Kozjek Mica, Mokorel Marijana, Mokorel Franca, Ovsenek Marjeta, Spendal Ivana, Šlibar Mica, Ovsenek Neža, gospodinje; Erloh Jan., Kleindienst Jož., Nadišar Jož., Rožič Fr., Zupan Jan., fantje; Aljančič Meta, Dermie Mica, Stare M., Dacar Mica, Šlibar Franca, Zupan U., dekl.; Ribnikar Jan., pos. (P. Tržič.) 38 Število družnikov: 26 dosmrt. 1658 letnih. 6. Dekanija Leskovec. Dek. poverjenik: Dr. Sterbenc J., dekan v Leskoveu. Leskovec. Dr. Sterbenc Jurij, dekan; Grivec Fr., SmidAnt., kaplana; Jakšič Ant., umir. župn.; Schoner Albina, kup. sop.; Vrezic Marija, uč. vdova; Pfeifer Ivan, kupec; Dvornik Leop., pos. sop.; Betica Ivana, Koritnik Antonija, Šola trirazr. v Leskoveu (2 izt.), Dime Jož., Mavsar Mart., Lavrinšek Fr., Božič Jož., Pire Jan., Koprivnik Ana, Kerin Mat., Boškovič Jož., Bogolin Jan., Kerin Fr., Kilar Jak., Nečemar Martin, Božič Blaž, Marolt Jož., Škofljanc Fr., Švigelj Franc, Rostohar Jož., Hereog Jan., Urbane J., Vidmar Mar., Stergar Fr., Babič Marija, Opalk Mar., Pire Marija, Avguštin Terez., Gorenc Neža, Resnik Tereza, Košir Neža, Sterbenc Ana, Rupe Ana, Bole Hel., Arh Ter., Verhovšek Ana, Laknar Franca, Prinčič A., Koprivnik Ter., Urbanč Urša, Škofljanc Ana, Sodeč J., Koprivnik Neža; Vakselj Marija, Božič Mar., Gornik J., Bogolin Marija, Hereog Jož., Gioles Jan., Pisanski M., Zorko Ant., Grebene Jan., Škofljanc Jan., Arh Jožefa, Retl Ant., Simončič Helena, Mlekuš Katar., Turšič Marija, Prišelj Jan., Dime Jan., Šaver Marija, Gorenc Mar., Baškove Jan., Menič Mart., Menič Marija, Globočnik Helena, Globočnik Marija, Bizjak Ana, Nečemar Jan., Škofljanc Ana, Mlakar Jan., Zorko Neža, Glavan M., Stare Jož. in Ivana, Pavlin Jan., Urbanč Jož., Povše Ter., Pacek Neža; Rupnik Ivana, nadučit. sop.; Matoz Marija, Glas Marija; Cepudar Jak., učit.; Vodopivec Jož., Šintič Jož., Vene Jan., Vene Fr., Pisanski Jan., Baškovec Fr., Arh Mat., Milar Jož., Veličevič Janez, Ercek Ana, Bazilik Urša, Avguštin Mart., Arh Vinc., Pire Fr., Zorko Jož., Marolt Kristina, Škofljanc Ter., Mavsar Mart., Zorič Jož., Zorič Jož., Verščaj J., Kliue Urša, Butkovee Neža, Srpčič Ana, Srpčič Marija. (P. Leskovec.) 116 Studenec. Lavrič Ma.., župnik; Gantar Ivan, nadučit.; Mlakar Fr., Kocjan Mart., Povhe J., Ratejc Mart., Bizjak Jož., Hočevar Mart., Gela Franc, Rupar Mat., Mlakar Jan., Jeras. AL, Janec Jan., Mlakar J., Mlakar Ant., Prah Fr., Žnidaršič Jož., Ajdnik Frane, Metelko Jan., Bizjak Ant., Železnik Fr., Škoda Jož., Hočevar Ant., Kozinec Ant., Mavrič J., KuštrinMili., Kovač Urh, Konajzlar Fr., Metelko AL, Kadilnik J., Lakner Jož., Androjna Jan., Slabe Fr., Koršenik M., Ljudska šola, Laščanova hiša, Lisec Urša, Lisec J., Janko Rot., Selak Mica, Janec Neža, Rak A., Mandele Ter., Simončič Miea, Pirnat Marj., Kovač M., Bonifer Neža, Lisec Mica, Androjna Ana, Felicijan N., Povhe Mica, Duh Mica, Mlakar Ana, Mlakar Mica, Povhe A., Kovač Urša, Metelko Jožefa, Brulec Marija, Hočevar Mica, Novak Mica, Pirnar Ana, Rak N., Žibert Alojz., Žnidaršič Jera, Konajzlar Alojzija, Blatnik M., Rižnar Marjeta, Prah Mica, Rodman Mica, Lavrič Franca. (P. Radna pri Sevnici.) 70 Cerklje. Končnik Mart., župnik; Lomšek Siin., učitelj; Farna knjižnica, Šola Cerkljanska; Tancig A., c. k. poštar; Mrak Fr., dacar; Andolšek Fr., Bencin Janez, Bučar Martin, Dvornik Jožef, Ivšič Janez, Jamnik Anton, Jakolič Anton, Jakše Miha, Kalin Ant., Kalin Fr., Kaplan Jan., Kodrič J., Lokanc Mih., Marinček Jan., Marinček Miha, Mladkovič J., Obreza Mat., Omrza Miha, Pegam Mat., Piltaver Jan., Pišk Miha, Račič Mart., Račečič Jan, Račečič Jož., Skvarč Jan., Teršelič Janez, Teršelič Marko, Teršelič Matija, Teršelič Miha, Turšič Miha, Žibert Jan., gospodarji; Ajster Ant.,.Butara Jan., Zorko Ant,., Zupančič Ant., Žarn Ant., Žibert Jan., fantje; BogulinMar., Drobnič Marija, lic Terez., Jurečič Marija, Klemenčič Marija, Kranjec Marija, Lazanski Terez., Prah Ana, Rudnian Ana, Škoflanec Marija, gosp.; Ajster Neža, AvsecMar., Gerlovič Ana, Jankpvič Neža, Jurečič Terez., Kodrič Ana, Ozbič Marj., Šinkovec Franca, Špolar M., Tomše Mar., Zakošek Pol., dekl. (P. Krška vas.) 64 Bučka. Kutnar Ig., župnik; Orehek Valentin, upok. duhovnik; Fabjančič Fr., učit.; Kongregacija č. g g. Magdalenarie; Matko Ant., Sadar Jož., Sedlar M., Jan Janez, Planinšek Jan., Vene Mart., Kranje Alojz, Novak Jan., Avsee Jož., Hočevar Mart., Golob Jožef, Vene Fr., Slak Fr., Žabkar Mart., Ljudska šola, Pun-gerčič Jožefa, Hodnik Meta, Žabkar Mar., Selak Urša, Vene Ana, Matko Neža, Jene Ana, Vene Mar. z dr., Marušič Mar , Weiss Fr. (P. Bučka.) 29 Krško. Knavs Iv., vikar; Pfeifer Vilj., drž. in dež. posl. (5 izt.); o. Jakob Jeršin, gvardij.; o. Odilo Rifelj, o. Luka Bogataj, vik.; B. Pacificij; Weiglein Henr., e. k. okr. glavar; Gregorin AL, c. k. okr. sod.; clr. Mencinger Iv., odvetnik; dr. Pucko J., e. k. not.; Pollak Jož., c. k. okr. komisar; Kobal B., dr. Presker Ivan, c. k. okr. prist.; Geiger Fr., c. k. davč. nadz.; dr. Kersnik Jož., e. k. okr. zdrav.; Cernovšek Ferd., kr. urad. v pok.; Depolo Mih., c. k. zemljemerec; pl. Sehiwitzhoffen I., c. k. vladni kone.; Reichel K., c. k. zemljocenilni naroč. v p.; Auman Fr., Križman Ant., c. k. davk. pristava; Hočevar Iv., e. k. kone. prakt.; Bavdek Leop., e. k. vodja zemlj. knjig; Lapajne Iv., ravnatelj; Učiteljska knjižnica; Gabršek Fr., Bezlaj Jož., okr. šol. nadz.; Romih Tom., Rozman F., učit.; Anžiček Ferd., odv. kone.; Sedlak Ern., c. k. davkar. prakt.; Hanss Miroslav; Burja Ivan, c. k. žandarm. stražm.; Gregorič Fr., posest.; Rupert Ant., krčmar; Jugovic Ant., pek in pos. (2 izt.); Vanič Ferd., trg.; Božič Jož., krčinar; Feriila Ant., obč. tajnik; Jane J., zas.; Rott Jož., org.; Bučar Fr„ davč. eks.; Rumpret Fr., pos.; Šilovinac Fr., brivec; Šabec Ivan, dacar; Lukež Jož., čevljar; Kolešnik Iv., pom.; Zener Vinko, pisar ; Ljudska šola ; Mihelj Marijana, Schmidinger A., učiteljici; Gregorič Fani, Engelsberger Klot., Geraldi Marija, Pire Ana, Stari Franja, Virk Anton., Jurčeč Reza, mestjanke; Vidmar Marija, pos.; Rostobar V., Vodopivec Fr., Levičar Jož., Božič Mart., Golob Ivan, Pintar Jož., Zorko Miha, Levičar Ivan, Cvelbar Jož., kmetje; Kastelic Mar., Sluga Ter., Levičar M., Levičar Neža, Pire Jožefa, dekl.; Lesjak Lud., Zupančič Joz., Tavčar Gizcla. (P. Krško.) 81 Škocijan pri Dobravi. Germ J., župn.; Golob J., Košir Fr., kaplana; Rodič Jan., Povše U., Kovačič Jož., Peran Miha, Novak Jan., Markeljc Jan., Tramte Jož., Jene Ana, Povše Jan., Kirar Fr., Hočevar Jan., Kranjec Ana, Kralj Jož., Granda Jož., Hočevar Jož., Činkole Ant., Rabzel Ivana, Mergole J., Kodeh Mar., Vdovč Fr., Cvet Mat., Mavsar Reza, Jermančič Jož., Bovhan Jan., Gregorčič Jožefa z dr., Zaman Marija, Banič Jan., Kosec Ant., Simončič Jož., Teršinar J.; Banič Fr., ekonom ; Mencin Jan., Martinčič A., Povšič And. z dr., Šterk Jak., Mergole Ant,., Cudovan Franc, Cvet Neža, Rak Fr. z dr., Povše Jan., Banič Franc, Rabzel Jan., Marjetič Jož., Kralj Ana, Hočevar Reza, Vovko Jan., Mole Martin,' Povše Matija, Gole Meta, Bregar Fr., Tramte Ana z dr., Livek Marija, Jordan Fr., Kralj Marija, Smerekar Adam z dr., Turk Ter., Pucelj Jož., Mlakar Jož., Andrejčič Marjeta, Marjetič Franc, Smerekar Jož., Habjan Marija, Kunstelj Neža, Štamcar Marija, Vene Ana, Dragan Jan., Ferkolj Fr., Rupar Jož., Brudar AL, Kopina Jož., Gruden Urša, Starič Ant., Teršinar Jožefa, Prosen Fr., Vrigelj Urša, Podlogar Alojzija, Rupar Mat., Seljak Mar., Andrejčič Urša, Mesojedec Miha z dr., Indihar Marija, Piruat Mart., Šinkovec Franc, Bobnar Fr., Zupet M., Hočevar Mar.,, Bregar Mar. (P. Škocijan.) 90 Št. Jernej. Fetich-Frankheim A., župnik; Vovk Jan. Ev.,' župnik v p.; Piber Jan., duh. pom.; Ljudska šola; Saje Jan., nadučit.; Muhič Fr., učit.; Kuralt Kristina, učit.; Bučar Ema, gospa; .Poljanec Jož., Krhin Jan., Hudoklin Jož., Zagorec M., Znidaršič Jan., Mramor Jan., Jordan Jož., Cvelbar Franc, Kek Ant., Zagorec Fr., Jerele Fr., Jakše Flor., Štubelj E., Gorišek Ant., Duša Mart., Jordan Jan., Cujnik Jožef, Turk Jan., Kešetič Jan., Klemenčič Fr., Poljanec A., Bambič Fr., Piletič Anton, Strojin Jož., Hosta Ant., posestniki; Bevk Ant., čevljar; Brezovec Jož., mizar; Pečnik Ant;., krčmar; Župan Urh, Turk Jernej, Rus Fr., Simončič Jan., Turar Jož.. Lekše Jož., Okifiki Fr., Luzar Fr, Golob Jož., Kalin Jož., Zorko Jož., Jordan Fr., Hudoklin Mart., Nučič Ant., Kos Ant., Hudoklin Fr., Mojstrovič Anton, fantje; Metelko Janez, dijak; Strojin Ant., učenec; Recelj Urša, ŽupanU., Androja Jožefa, Žagar Marija, Darovic. Jožefa, Pavlenič Neža, Tavčar Marija, Cujnik Urša, Šketelj Ana, Pajer Mar., Frančič Ana, Fabijan Ana, Remus Marj., Luzar Neža, Korenič Franca, Majzelj Antonija, Hosta A., Srebrnjak Urša, Opalk Jera, posestnice; Kopina Terez., Sketelj Marija, Piletič Ana, Pleško Ana, Majzelj J., Kušljan Kat., Piletič Marija, Makovec Ana, Vrtačič J., Zupan Elizab., Strajnar Ana, Smolič Marija, Strajnar Urša, Krampelj Marija, Sivec Neža, Zalokar Marija, Tavčar Jožefa, Krhin Jožefa, Skubic Marija, Rangus Marija, Franko Jožefa. Zagorec Marija, Luštek Ana, Jordan Marija, Colarič Marija, Kesler Jožefa, Kovačič Neža, Franko Ter., Brišar Mar., Bratkovič M., Strassberger Marija, Bambič Liza, dekleta, Androja Mar., Cvelbar Jera, pos.; Blažetič Mat., oglar; Martinčič J., Zagorec Fr., Rangus Ant., Flander And., Turk M., Vodopivec Franc, pos.; Turk Ana, pos.; Gorenec Marija, oseb.; Vodeničar Marija, Pungarčič Ana, Bersan A., Vrtačič Marija, dekleta ; Kocijan Mar., Ferkolj Anton, Bakše Ter., pos.; Zagorec J., dekl. (P. Št. Jernej.) 125 Kostanjevica. P a vi i č Dam., župn.; Nemanič Mart., kaplan; Novak Miha, c. k. sodnik; Junkar J., Gliha, Jožefa, Jankovič Ant., Pungerčar J., Ponikvar Jan., Močar Urša, Pogačar Josipina, Ruech J., Abram Lavoslav, Marok Fr., Sever Alojzija, Jordan Jožefa, Stopar Jož., Palčič Marija, Debelak Lojza, Cerov Fr., Stanič Lud., Cvelbar Jožefa, Kuntarič Jan., Zupančič Reza, Pešič Alojzija, Colarič Jan., Stopar A., Kuntarič Marija, Pižmoht Marija, Kaštigar Mart., Hodnik Neža, Penca Urša, Recelj Jera, Robrman Jožef, Jetnišnica, Mervar Jan., Zgonec Jan., Banič Jan., Bučar Franc, Wurner Amalija, Tršinar Neža, Tavčar J., Šteli Joz., Miklavž Fr., Zupančič Eliza, Ponikvar Marija, Matko Jožefa, Bučar Leop., Bučar Kat., Avguštin J., Verbič Jan., Stokar Marija, Brsan Jan., Oštir Reza, Bertolli Vine., Marešič Fr., Strauss Marija, Candolini Vojteh, Redinšek Jan., Rabuse Franca, Goltes Janez, Bralno društvo, Gač Elizab., Pečar Alojzija, Stukelj Marija, Mramor Jožef, Šolska knjižnica, g. Saytz Marija. (P. Kostanjevica.) 67 Raka. Dolinar Jan., župnik; Vari Tomaž, Lunder Fr., Raška šola, .Kralj Mat., Germ J., Jordan Jan., Maurer Emilija, Šuntajs Franca, Šoln Martin, Ihan Marija, Gorenc Jan., Steiner Mart., Gorišek M., Močilnik Ant., Tomažin Mart., Vehovc Marija, Rabzel Ana, Otoničar Marija, Kern Jan., Metelko Jož., Germ Jan., Oberč Mart., Tomažin Terez., Engelsberger Fr., Humek Mart., Hrastnik AL, Šribar Jož., Žabkar A., Šiško Jan., Ribič Fr., Kotar Jan., Šiško Mart., Zibert Ant., Jordan Jož., Tomažin Ter., Levičar M., Grabnar Fr., Oberč Polona, Jordan Janez, Zaverl Neža, Baje Fr., Humek Urša, Lekše Mat., Žitko Matija, Suntajs Ant., Šribar Ant., Malenšek Fr., Metelko Fr., Sladic P., Baje F., Lekše F., Žabkar J. (P. Raka.) 53 Križevo. Pavlič K., župnik; Vondrašek Vacl., kaplan; Gliha Jan., trg.; Kaligar Karol, učit.; Sodeč Neža, Pacek Fr., Hosta Ant., Marolt Jern., Baškovec Fr., Barbič Miha, Turk Jan., Stritar Andr., Kerin J., Colarič Marija, Enčimer Reza, Križanič Jera, Kodrič Marija, Hudoklin Marija, Colarič Mar., Stefanič Jan., Banič Fr., Grame Franc, Štefanič Mart., Stergar J., Kuntarič Jak., Šola v Križevem, Zevnik J., Kuntarič Jan., Kodrič J., Kerin Fr., Jalove Jan., Longo Em., Dolmovič Janez, Baznik Anton. (P. Križevo pri Kostanjevici.) 34 Bostanj. Plevanič Jan., župnik; Pavlič Ivan, kaplan; Leveč Iv., nadučit.; Šmitik Franca, učitelj.; Drmelj AL. Gartner Jera, Zagrajšek Jan., Dimec J., Gorenjec Fr., Planinec Reza, Krneč Frane, Hauptman Franca, Marjetič Ana, Železnik Mart., Simeršek Ant., Rman Lenka, Slanšek Jož., Petek Jan., Redenšek L., Gunstek Jož., Šalamon Jož., Gorjanec Fr., Tisu Fr., Možic Ant., Stanislovski Kristina, Konhajzler Franc, Lipar Jan., Godec Liza, Novšak Jan., Herrmann L., Lisec Jož., Papež Fr., Vidmar Ant., Flis Jož., Wester Rozalija, Brce Jan., Redenšek Jož., Podlipnik Jožef, Kokotec Pavel, Krneč AL, Papež Jož., Polak Martin, Orehovec Mart., Umek Fr„ Petek Jož., Marolt Janez, Redenšek Jan., Lisec Marija, Willenpart Jož., Klavs Ant., Krneč Fr., Zalašček Jak., Lisec Marija, Koračin Mat, Gorjanec Fr„_ Lisec Jan, Pirman Al, Medvedšek Pavel, Knez Jan, Žnidaršič Ana, Novšak Ant, Lisec Jan, Lisec Mat, Mesojedec Janez, Mesojedec Jožef; Eajevec Urb, org.; GlažarMat, Kozinee M, Žnidaršič Jožefa, Tomažin Mat, Marolt Fr, Oblak Ant, Štih Janez. (P. Radna pri Sevnici.) 73 Velika Dolina. Brulec Prane, župnik; Vel. Dolinska šola; Pretnar Jak, nadučit.; Dolinar Franc, Dolinar Mijo, trg.; Žibert Mart, cerk.; Cirnski Miha, Hočevar Jan, Vuk A, Novosel Jan, Črpič M, Ciglar And, Bizjak Miha, Štefanič And, Bajs M, Vinetič J, Gajski Dav, Tomše Jož, Kuhar Mart, Mohorčič Š, Munič Miha, Pangrčič Mart, Frigelj J, Žerlič Marko, Novosel Or, Mikulanc Jož, posestniki; Radaj Davor, Kos Ivan, Drugovič Janko, Bogovčič Jož, Heimbring Jak, Budič Jož, Jelinek Avg, Bogovčič Ivan, fantje; Bizjak Ana, Bajs Helena, Vogrin Bara, Vogrin Mica, Burja Ana, Frigelj Agata, Lončarič Mica, Povh Kat, Komočar Helena, Humek Mica, Humek Katar, Žibert Miea, Hočevar Ivana, gosp.; Frigelj I, pos.; Novoselič Mica, Zofič Kat, Biščanič N„ Semenič Bar, dekleta. (P. Jesenice ob Savi.) 52 Čatež. Horvat Miha, župnik; Zadnik Simon, župnik v p.; Farna knjižnica, Farna šola; Račič A, nadučit.; Ivšič Miha, ključar; Grčar Anton, organist; Škofljanec Fr, Zobarič Št, Grubič Jan, Beribak J, Baškovč Jan, Baškovč Mat, Tomše Janez, Komučar Jož, Jalovec Jož, Kodrič Jož, Križman A, Gramec Miha, Jazbec Jan, Spilek Andr, Martek M, kmetje; Urekar Ant, Baškovč Fr, mizarja; Kolar J, zidar; Kožar Mart, Lopatič Jož, fanta; Komučar Marjeta, žena; Les Mica, Tomše Neža, Prah Jera, GrdanecA, Zevnik Marija, Strgar Marija, Tomše Mar, dekl. (P. Krška vas.) 35 Sv. Duh. Ogrin Pet, župnik; Reya pl. Castel-letto Fel.; Osana Jož, učitelj; Pirec Jož., posestnik; Cerovšek Mart, cerk. ključ.; Bizjak Jož, Cerovšek J, Janec Blaž, Jaiiec Ant, Pirec Ivan, Pirec M, Rudan Vinko, Starec Jak, Starec Jož, Verščaj Ant, posest.; Debelec Jožefa, Gričar Alojzija, Kovač R, Pirec Mar, Pirec Mar, Sotlar Urša, Turšič Alojzija, Žargaj Mar, Bognar Lovr. (P. Krško.) 24 Število družnikov: 15 dosmrt. 898 letnih. 7. Dekanija Ljub 1 j ana. Dek. poverjenik: Klun Karol, kanonik v Ljubljani. Ljubljana. Mil. g. dr. Missia Jak., knez in škof; Bohinec Žiga, Dereani Josipina, Flis Janez, Jeran I/uka, Knjižnica gimnazijalna, Knjižnica realkina, Kolar Mat., Kotnik J., Kržič Ant., dr\ Lampe Fr., dr. Lesar J., Mam J., Plahutnik J., Suman J., dr. Tavčar I., Tavčar L., Učiteljska pripravnica, Vrhovec Polona,r Vošnjak Samo, Zamejec And., dr. Zupanec Jem., Žagar Karol, Matica Slovenska (zam.), Kaznilnica na gradu (dar); dr. Čebašek A. (2 izt.), Čibašek Ant, dr. Elbert Boštj, Gnjezda J, Hiša oo. jezuitov, Kalan And. (3 izt.), Kleinenčič Josip, Klun Karol, dr. Pavker pl. Glanfeld Henrik, Pogačar M, Potočnik Miha, dr. Semen Jan, Šarabon Mavrilij, Šiška Josip, Urbas Ant, Usmiljene sestre (3 izt.), Zupančič Ant, Žitnik Ign, Ahčin Jera, Aree Pol, Avbelj J, Avbelj Marija, Bahovec Fr, Ban Fr, Belar Lavoslav, Belič Marija, Bitene A, Blaznica na Studencu, Vit. Bleiweis-Trsteniški Karol, Bonač Jan, Bončar Jož, Borštnar Vinko, Breznikar Rup, Brus Marija, Cerovšek Marija, Cirar Neža, Colarič Urša, Cvek Fr, Černe U, Dolar Ana, Dolenec Franca, Endlicher R, Erber Fr, Favkal Reg, dr. Ferjančič A, Fleisehman Ern, Frančič Neža, Gaber Ter, Gärtner Franja, Globočnik Cir, Godec M, Gogala Ferd. (2 izt.), Gosar Marijana, Gostilničar U, Grasselli Pet, Gregorič Ana, Hauptman Hel, Hinter-lechner Urša, Hribar Fr, Hribar Franca, Hribar Iv, Istinič Ivana, Jama Helena, Jamšek Jan, Jančar Fr, Jančar Josipina, Jereb Jernejeva vdova, Jerič Marija, Kadilnik Fr, Karlin Dav, Karmel Alojzija, Katoliška bukvama (6 izt.), Kat. družba rokodelsk. pomočnikov, ' Kerštajn Marija, Klein Ant, Klein Mar, Klemenčič j Helena, Klopčič Marija, Klun Marija, Kokalj Matija, Kogovšek Marija, Kramar Fr, Krašovic Janez, Krek Magdalena, dr. Krišper Val, Kruleč Iv, Kukman N, Kuralt, Josip, Kušar Jos, Kvas Igu, Lah E, Ledenik Alfred, Macak Jan, Magister Hinko, Majer J, Meden Iv, Medved Marijai Merčun Rud, Mikuš L, Močnik Matej, Modic Jos, dr. Moše Alf, Muhar Mat, Noli Ana, Noli Srečko, Nunski samostan, Oblak J, Obreza Ant, Orešek Helena, Ožbe Fr, Ožina Jožefa, Oswald Fr, Pavlovič Andr, Peršič Marija, Peterman Marija, Pire Gustav, Pirš Jožefa, Pizdir Mat, Podkrajšek M, Pogorelec Mat, Pogačar Marija, dr. Poklukar Josip (2 izt.), Praprotnik And, Premk Vinko, Prestor Mar, Preveč Neža, Puc Franc, Raktelj Fr, Ravnikar Fr, Ravnikar Ivana, Ravnikar Ljudev, Rebek Jož, Rehar Frid, Robič Luka, Robič Eliza, Rudolf A, Scharlach Ema, SeliškarAl, Sever Jož, Smerekar Jerica, Smolej Neža, _Sodnik A, Souvan Ferd, Souvan Fr, Stegnar Fel, Škerjanec Liza, Škof^Jan, Škul Fr, Šlibar Jer, Šoštarič Fr, Štele Jern, Štuhec Rud, Šubelj Anton, Terdina Marija, Terstenjak Ant, Tome Jan, Tomec Jak, Tomšič Ivan, Tonija Josipina, Tratnik Antonija, Traven Micika, Travnar Josip, Turk Hugo, Umberger Marija, Vernik AL, Vidic Barba, Vidmar I, Vodušek Albina, dr. Vošnjak Josip, Zalaznik Mar, Zaman J, ZupanRozal, Zvezda Marija, Žakelj Mir, Železnikar Jan, Žumer Andr, Koman Micika, Pavlin Josip. — Semenišče. Dr. Kulavic Jak., kanon in sem. vodja; Bohinec Žiga, sem. podv.; Erker Jož, sem. spirit.; Slovenska bogosl. knjižnica; Antončič Ant, Debevec Jož, Erker Ferd, Janež Dom, Pavlic Fr., Pešec Fr, Pfajfar Jan, sem. duh.; Abrain Iv, Benkovič Jož, Božič Fr, Brešar Jož, Cegnar Jož, Cvar I, Češarek AL, Češarek Fr, Čik K, Debelak Iv, Dimnik Franc, Domik K, Filler V, Globelnik Iv, Gruden J, Hribar A, IndofFr, Jakelj V, Jaklič K , Ju van Fr, Kalan I, Kastelec M, Kerin D, KnifieJ, KoblarJ, Kocijančič Ant, Koechler Vikt, Kolar Gust, Končar Bož, Kos Bož, Krajec And, Krevs Fr, Kromar I, Krumpestar Fr, Kukec Ant, Lavrenčič Ant, Legat Ivan, Lenasi K, Levičnik Alf, Lovšin Iv, Marčič Val, Maselj Iv, Matjan Jak, Medved Ant. st. Medved A. ml, Meršolj Ivan, Mezeg Ant, Mlakar Ant, Opeka M, Pavlovčič Jak, Peharee Stanko, Plehan Iv, Poljak D, Porenta Gašp, Povše Hinko, Pretnar Fr, Raktelj L, Renier Iv, Rihar Št, Rihar Bož, Rihtaršič Iv, Rovan AL, Rožnik^Tom, Rudolf AL, Seigerschmied Jož, Steska Vikt, Šareč Al, Šareč Fel, Štrukelj Iv, Traven Fr, Trpin Iv, Volee Jož, Winkler Raf, Zabukovec Ivan, Zdešar Ant, Žilih Jož, Žvan Fr, bogosl.; Blažir M, zasebnik; Kmet Fr, Zupančič Jož, semen, hlapca. — Alojzijevišče. Zupan Tomo, gimn. prof. in vodja v Alojzij.; dr. Svetina Ivan, gimnaz. prof. in prefek v Alojzij.; Knjižnica Alojzijeviška; Perne Fr, prefekt v Alojzij.; Pečjak Greg, bogosl. v Inomostu: Stroj AL, Nadrah Ign, bogoslovea; Bernard Jern, Finžgar Fr, Jarec Al, Kušar Val,_Novak Jos, Preželj Svit, Prelesnik Mat, Žun Val, Širaj Andr, Cepuder Ivan, Košir Iv., Lavrič Jos., Rebol BI., Ciucha P., Merhar Iv., Tičar Jos., Verbič Perd., Žemlja Pr., Petrič Ivan, Mesar Al., Alojzniki. (P. Ljubljana.) 331 Mestna župnija sv. Jakoba v Ljubljani. Dr. Jarc Ant., prošt in c. k. dež. šol. nadz. v p.; Rozman Ivan, mestni župnik; Jereb Jos, vpok. župn.; Karlin Andr., kaplan v hospieu deli' Anima v Rimu; Bajee Pr. Ks., duhovnik v Ameriki; Merčun Rok, katehet; Oblah Jan., kaplan (3 izt.); Knižek Srečko, bogosl.; Katoliška družba za Kranjsko (5 izt.), Mestna dekliška šola; Moos Julija, voditeljica; VVessner Marija, Marolt Marija, učiteljici; Kocijanova hiša, Adler A., Bahovec Al., Bahovec J., Benedičič Jak., Bežek Vikt., Blaznik Lovro, Boltezar Mat,., Borštnik Jan., Bradaška Ferd., Brgant Jos., Cotič Jos., češnovar Jan., Dolinar Jan., Fiseher Ferd., Gale Ant., Ganoni Jos., Govekar Fr., Grablovic Fr., Grčman Jak., Hiti Ant., Istenič Ivan, Janežič Gašp., Janša Val., Jenko Janez, Jereb Pavel, Jeršin Al., Jesenko BI., Kadunec Jos., dr. Kapler J., Katerin Mat., pl. Kleinmayr Iga., Koeijan J.; Kokalj Fr., m. učitelj; Košak Jak., Lampret Iv., Lužar Jan., Majnik Lovro, Mazi Fr., Mihelič Miha, Miklič Jern., Mlakar Anton in Mar., Modic Luka, Mohorič Janez, Poženel Jos., Pristov Jos., Pihler Jos., Plankar Fr., Rajar Ant., Rupnik Sim., Rus Jak.; Safran Frane, gl. cerk.; Simončič Mart., Skala Št., Strnad A., Šorn V., Štenta Fr., Šušteršič Val., Tomec Jak., Uranič Jožef, Uranič Luka, Valenta Vojteh, Vodišek And., Vodovič Jan., Zajec Fr., Zajec And., Zoree yAnt., Zorman Al., Zupančič Mart., Železnikar Mat., Žgur Jož., Palovee Lovro, Ahlin Franca, Avsenik Marija, Bakše Marija, Bari Ivana, Blatnik Ana, Brdajs Urša, Brgant Urša, Brodgesell Marija, Carli Marija, Cerar A., Cigoj Mar., Cotman Lucija, Cuderman Ter., Cvar Marj., Cvelbar Ter., Čada Marija, Čik Marija, Črnagoj Jer., Drašček Marija, Ekar Anica, Flore Franiea, Fortuna M, Gaber Jerica, Gajeta Ivana, Globočnik Marija, Gorjanec A., Gregoree Ivana, Gregorin Roz., Grmek Neža, Haberle Celestina, Hiršman Marija, Hribar Jerica, Hribar N., Jakopič Marijana, Jamnik Urša, Jamnišek U., Jankovič Marija, Jarc Josipina, Jarc Marija, Jeločnik Marija, Jeraj Nepomueena, Jeras Marija, Jeriha Mar., Kaiser Urša, Kalšek Josipina, Karlin Marija, Kessler Marija, Kobal Ivana, Kobal Pavla, Koemur Ivana, Klepec B., Kolnik Ana, Koprivnikar Mar., Kotnik Josip., Kozjek Marija, Krašovic Ivana, Križaj Mar., Križaj Terezija, Kunčič Ivanka, Kurent Ter., Lampič Julija, Lampret Leopoldina, Lekan Minka, Lončar Alojzija, Lovšin M., Lukanec Jerica, Luznar Barba, Maček Ana, Mačerol Ana, Majer Ivana, Mandič Marija, Marmolja Terezija, Marolt Marija, Martinčič Ana, Matjan Jer., Mazi A., Mehle Rozal., Milie Ljudmila, Mole Jerica, Monfredo M., Mrak Neža, Mrhar Marija, Miiller Mar., Nadlišek Josipina, Oblak Marjeta, Ocvirek Minka, Omejee M., Oven Jera, Pavlin Helena, Perme Josip., Petrič Kat., Pevec Marija, Piano Elizab., Pirkovič Marija, Pirnat Marija, Podržaj Barba, Potokar Mar., Poženel Helena, Premek Alojzija, Pristek Mar., Redenšek M., Resnik Urša, Rupnik M., Rus Kat., Robida Ana, Slana Kat., Srakar Ana, Srakar Marija, Skoporee Mar., Spindler Ivana, Starin A., Stefancijoza Mar., Svetel M., Šetina Jerica, Škrjanee Ter., Šmelcar Mar., Švajglar Marija, Toman Marija, Tolar Urša, Tomec Hel., Tornič Kat., Tornič Kat., Trdin Franca, Tribuščak Mar., Trontelj Magd., Trtnik Marija, Ulčar Franca, Urbas Jerica, Valentinčič Ana, Vardijau Marija, Vašelj Eliz., Vesel Marjeta, Vidmar Josipina, Vilar Hel., Vrana Marija, Zadrgal Kat., Zor Neža, Zore Matilda, Žnidaršič. — C. k. kaznilnica na Gradu. Žlogar Anton, kurat; Krek Sim., podstražm.; Jeglič Miha, nadpaz.; Koder Ivan, Rojee Blaž, Lemut Vek., Lobe Ant., Klepee M., Jeretina Tom., Feldin Mart., Curek Fr., Vrhovnik A., Vovk Jak., Jeraj Fr., Wiesler Fr., pazniki; Žlogar M., Justin Jurij, Železnik Fr.; Streiner Iv., priv. urad. (P. Ljubljana.) 249 Frančiškanska župnija v Ljubljani. O.Placid Fabiani, provine.; Knjišn. francish. samost.; Knjižn. oo. Lazaristov; Bernard Jož., svečar; Kremžar Eliz., Krigar Franca, Pance Marija; Poljak Karol, trg.; Požlep Fr., cerk.; Vidic Fr., Slovše M., Smid Marija, Stóchlinger Jan.; o. Evstahij Ozimk, kust.; o. Angelih Hribar; o. Kalist Medič, župnik; o. Tadej Gregorič, prokurator; o. Benjamin Fabijan, o. Hugol. Sattner, o. Rajnerij Kokalj; o. Jož. Bizavičar, gvard.; o. Edv. Ravstehar, o. Leo Žugelj, o. Joahim Svetič, o. Salezij Vodošek, o. Ananija Vračko, o. Sev. Fabiani, o. Gothard Podgoršek, br. Adalbert Flere, br. Kasijan Zemljak, br. Leonard Vavpotič, br. Edmund Vehovec, br. Melhijor Kos, br. Tobija Kovačič, br. Pet. Arhar, br. Ludovik Hostnik, br. Marka Šimenec, frančišk.; Alič Neža, Ambrož Helena, Ambrož Marija, Ambrožič Ana; Ambrožič Val., podobar; Armič Marija, Arnež Marija, Arnold Emil., Artač Franea, Avbahar Marija, Ažman Miha, Ažnoh Ana, Barbič Jan., Bari Helena, Baša Mat.; Benedičič Jan., vratar v bolnišn.; Berčič Marija, Bergant Jak., Bevec Ter., Bezjak Ana, Bezlaj Helena, Bezlaj Lavreneij, Bezlaj Mica, Bister Neža, Bitene Marija, Bizjak Jern., Bizjan Ana, Blatnik K., Blaž Lenka, Bolka Neža, Bojanee Franca, Bokal Roz., Bonač Ivana, Bramor Ant., Bramor Jož., Bramor M., Brenk Apol.; Budnar Pet., c. k. pošt. ofic.; Bukovnik Jož., Burgar Marija, Carli Jern., Cerar Val., Cirman Vinko, Cuderman Mat., Cundar Urša, Čadež Franea, Čadež Lucija, Čarman Sim., Černe Jan., Češnovar K., Čič Franea, Cimžar M., Čop Mar., Čop M., Dane M., Dečman Jak., Dekleva Jerica, dr. Derč Jož., Derinota Lucija, Dimnik Marjeta, Dogan Jan., Dolgan Marija, Dolinar Marija, Dojak Marija, dr. Dolničar M., Dostal Karol, Dolžan Fr., Dolžan Hel., Dolžan Marj., Drčka Marija, Drobinee Mart., Erjavec Janez, Eržen Marija, Fabijan Urša, Fermantin Terez.; Ferlič Vinko, strež. v bolnišn.; Filepič Urša, Florijančič Mar., Freiberger Antonija, Friseh Kristina, Gabrovšek Marija, Gajzar Marijana, Gantar Marija, Glavič Ana, Glavič Marij., Golob Rozalija, Gorišek Jan., Gorjanec Marija, Gotzl Marija, Grabenšek Marija, Gravl Vojt., Greselj Jožefa, Gregoree Marija, Gregorin Neža, Gregorič A., Grum Jerica, Guzelj Marijana, Habicht Franc, Hafner Pet., Hiti Miha, Holaček Jož., Hribar Jož., Hribar Marija, Hribljan Marijana, Hubat Jan., Hudoklin Mar., Indof Ana, Ivauošič Ana, Ižanec Franca, Jalen Ivana, Jakše Marija, Janee Bern., Janee Marija, Janež Frančiška, Jankovič Franja, Janša Jern., Jaree Jak., Jaree Jan., Jelenec Ana, Jenko Al., Jerančič Mar., Jeras Janez, Jerovšek Marjeta, Jesenko Marija; Jevnikar Rozalija, pos.; Juhart Ant., Juvan Mar., Jušie Anton., Kacin Neža, Ka.dunec Cecil., Kalinšek Hel, Kalinšek Terez., Karlin Marija, Kenda Alojzija, Kerhin Meta, Kerže Antonija; Kilar Iv., učenec; Klemenčič Janez, Klinar Marija, Kmetic Helena, Knez Andr.; Knez M., cerkv. pri Urš.; KomatarAna, Komatz Hel., Kogovšek Mar., Kopač Barba, Korbar Franca, Kolenec Iv. Kar. Jož., Kolman Marija, Korenčan Iv., Korošec Ana, Kos Fr., Kosem Ign., Kosmatin Marija; Košiček Janez, poštni uradn.; Košir Kat., Koštrun Neža, Kovač A., Kovačič Marija, Kozjek Štef., Kremžar Marija; Kristan Frane, e. k. pošt. služb.; Križaj Franca, Kruleč Ana, Kukec Marija, Kunavar Tom, Kušar Marija, Lampe Evgen, Lavtižar Jan, Lavrič Jož, Lenčič Ana, Lenčič Neža, Leveč Marija, Leveč Vlad, Ljubič Mar, Lužar Mar, Lovše Helena, Mali Ter, Malič Fr, Marcolini Viljem, Marinko And, Martinčič Jak, Martinec Vikt, Marzel Marija, Mate Marija, Maurer Flora, Medič Jak.; Meše Fr, užitn. davkar; Mertelj Amalija, Mesojedec Jožef, Mesenov And, Mihelčič Marija, Mikuš Franc, Milavec Neža, Mlinar Marija, Mohar Cec, Mrak Eliz, Mušič Marjeta, Novak Fr, Novak Jan, Novak Jan, Novak Marija, Oblak Jerica, Oblak Kat, Pance And, Pance Fr, Pance Pavel, Paternoster Milan, Pavlič A, Pavlič M, Pavlin Marija, Peršin Fr, Peršin Mat, Petač M, Peterka Liza, Peternelj Marija, Petrarhar Fr, Pevec Jan.; Pezdir Ivana, šivilja; Pfefrer Marija, Pirkovič Urša, Pirnat Franca, Pitero Terez, Plahuta Jožefa, Plahutnik Jož, Plahutnik Josipina, Plečnik Andrej; Pleško Karol, c. k. dež. sod. svet.; Podgoršek Jerica, Pogačnik Lojze, Potokar Greg, Povše A, Prašnikar Marija, Pravne Ivana, Prebil Marija, Prešern Jerica, Primec Ant, Primec Franca, Pucihar Mar, Pungačar Urša, Rant Alojzija, Rasp Josip, Rekar Jakob, Reven Katar, Reven Marijana, Robida Jerica, Rotar Marija, Rovan Ant, Rožnik Marija, Rupert Mar, Sajovee M, Saviuec And, Selan Miki, Seliškar Pol, Seršen Mar.; Sešek Ivan, mag. tajnik; Sladic Franc, Sluga Franc, Sluga Jan, Slobodnik Janez, Smrekar Ivan, Smrekar Jerica; Smrekar Jož, prof. bogosl.; Snoj Jan, Sojar Ivana, Spiller Fr, Stare Marija, Stebi Marija, Stebljaj Marija, Sterle J, Stopar Ana, Strehar Ivana, Stresen Meta; Svetlih Jan, Svetlin Ivana, Šašelj Mar, Ševist Marija, Šetina Marija, Šilar Marija, Šinkovec Janez, Škerbinee Jak, Škerjanec Jož, Škerjanec Marj, Škerl Ant, Škerl Jak, Škerl Jan, Škof Ivana, Škofic Jož, Šlegelj Pet. Jan, Štrukelj Polona, Šume Jož, Šuštar Jož, Šuštaršič Ivana, Šuštaršič Jož, Šuštaršič Marija, Tavčar Jan, Terdina Marija, Tertnik Franca, Toman Apol, Tomše Ana, Tomšič Antonija, Tomšič Franca, Traun Jan, Traven Jak, Traven Ivan; Triller Franc, rač. urad.; Udoč Josipina, Ulčakar Mar, VagajaJan, Vajde Mat, Vavpetič Jan, Vehovec Rot, Velkoverh Lenka, Verbič Jerica, Verbič Katar, Verbovec Jerica, Vertačnik Ter, Videmšek Katar, Vidmajer Karolina, Vidmar Franca, Vodnik Henrik; Vončina Ivan, mag. svet.; Vovk Marija, Weithauser Jerica, Wolf Ivana, Zabavnik Al, Zadel Jožefa, Zadnikar Krist, Zadnikar Ter, Zagradnik Mart, Zajec Franca, Zajec J, Zdešar Josipina, Zevnik Jož, Zorman Franca, Zorman Janez, Zupet Ana, Žagar Marija, Žnidaršič Ter, Stuhec R, Frisch Krist, Rotter Pet. (P. Ljubljana.) 379 Št. Peterska župnija v Ljubljani. Malenšek Mart, mest. župnik (3 izt.); Trček Miha (3 izt.), Eržen Val. (3 izt.), kaplana; Adamič Franc, Ambrož Ana, Avbelj Ana, Avbelj Jan, Avšič Fr, Babnik J, Babšek Marija, Bacher Polona, Bahor Valent, Bajda Franca, Bajda Marija, Bajec Roz, Bajt Fr., Bajželj Franca, Baltič Viljem, Bavdek Helena, Bele Franca, Belič Ivanka, Benedik Franca, Berce H, Berdajs H, Bertolo Ivanka, Bezlaj Franca, Bezlaj Pol, Birk M, Bister Franca, Bizavičar Franca, Bizjak Jer, Blenkuš Ana, Bokavšek Marija, Bolta Ana, Bončar I, Borcar Ana, Brajer Franca, Brajer Marija, Bregant Josipina, Bregar Antonija, Breskvar Neža, Bricelj M, Brodnik Marija, Burja Anton, Celestina Josip, Ciglar Franca, Cilar Fr, Cimerman Ana, CiperleJ, Cotman Ivanka, Cunder Ivanka, Cvelbar Marija, Čad Marija, Čerin I, Čeme Josip, čeme Marija, Černelič Marija, Černivec Ant, Černivec Josip, Činkole Jan, Dane T, Demšar Helena, Dermastija Franca, Dimic Iv, Dimnik Ivanka, Dimnik Neža, Dimnik Urša, Dolenec Fr, DolničarJ, Dovič Fr, Eržen Zmag, Fabijan Marj, Feldstein A, Franko Viljemina, Frkolova hiša, Gartroža U, Goreč Jan., Gorjup Ana, Grajšek Urša, Grum M, Haderpolc Marija, Hauptman Josip, Hiti Janez, Hlebš Franc, Hočevar J, Hočevar Jera, Hočevar Jera (24), Hočevar Josip, Hočevar Franca, Hočevar Terez, Hribar Jera, Hribar Marija, Hudoklin Neža, Jama Jernej, Jarnejec Marija, Jarnejec Valent, Jenko Franca, Jenko Ivana, Jeras Franc, Jesih Josip, Jevnikar Ana, Jevnikarjeva hiša, Jug Ana, Jug Karolina, Jušič Liza, Juvan Iv, Kalan Polona, Karpe Fr, Kavčan Jak, dr. Kavčič J, Kenda Iv, Kene Marija, Kete Mar, Klemene Franca, Klinar Fr, Kodrič Marija, Komatar Fr, Koprivec R, Korošec Marija, Korošec Mar, Korbar Marija, Kosec Ivanka, Košir Jožefa, Košir Ter, Kovač Mar, Koželj Mat, Kramar Terez, Krašovec Janez, Kržinova hiša, Kurnik Marija, Kune Elizab, Kunstelj Helena, Kirin Neža, Lampič Fr, Lampič Jak, Lampič M, Lampič Franca, Lavrič Mat, Leben Franca, Leder M, Legat Franca, Leveč Jan, Lončar Ter, Ložar Anton, Ložar Jan, Lukanec Marija, Malenšek Kat, Marenčič Miha, Marn Ana, Marn Marija, Marolt Ivanka, Marolt Jan, Mathos Pet, Mehle Franc, Mek Jera, Mekinec Franc, Merjasec Marjeta, Medic Fr, Miglar Helena, Mihatova hiša, Mlinar Fr, Mlinar Marija, Močnik Mar, Mohar Amal, Morgutti Anton, Moškrc Polona, Mrak Anton, Mulaček Franca, Mulaček Ivan, Mulhar Jera, Mulhar Marija, Murnik Marija, Novak Ant, Novak Elizabeta, Ojstriž Marija, Omejec Terez, Oražem Ivanka, Pavšek Agata, Pavšek Marija, Peterca Fr, Peternel Ivanka, Peternel Jerica, Pevčeva hiša, Pirnat J, Piškur Fr, Plehan Pavlina, Piestenjak Josip, Pleteršnik Maks, Plevnik Fr, Počivalnik Berta, Pogačar Fr, Pogačar Marija, Pogačar Urša, Pogačnik Cec, Pogačnik Ivanka, Pokavec Urša, Polšer Milica, Porenta Marj, Potokar Jak, Potokarjeva družina, Povše Kat, Povše Katar, Povše Fr, Povše Marija, Požleb Ant, Prepeluh Mar, Prinčič Ivanka, Pristav Marija, Regali Ana, Reich H, Rihtar Fr, Roger Ana, Rohrman Roza, Roje Marija, Rotar Ana, Rotar Iv, Sajovic Terezija, Samec Marija, Sedmak Josip, Selan Hel, Simončič L, Skale Pavel, Skubie Ter, Šlana Jera, Slapničar Iv, Somrak Mar, Somrak Mar, Srčnik Urša, Štele Mar, Strah Jakob, Strah Urša, Štrajnar Ant, Strniša Marija, Strohal A, Stržina Antonija, Šarabon Marija, Šareč Karol, Šiška Jak, Škoda Mart, Škrjanec. Pol, Škrlj Franca, Šmid Marija, Šola pri sv. Petru, Šola v Hrušici, Štekole A, Štembal Ivan_a, Stih Franca, Šumah Mar, Šuštar J, Šuštar Urša, Šušteršič Mar, Slovša Neža, Tobijas Fr, Tomažič Jan, Tomažič Sim, Tomec Jos, Tomec Fr, Tratnik Miha, Trček Mar, Trdina M, Triglav Reza, Trkov Franca, Trkov M, Trškan A, Trtnik A, Unuk Urša, Urbančič Josip, Urbanovčeva hiša, Urbar Jern, Urbinčeva hiša, Urbinec Neža, Wiesthaler Fr, Winter Klementina, Vadnov Ant, Valentinčič Ign, Valjavec Jurij, Varšek Franca, Vašelj Marija, Velkavrh Alojz, Velkavrh Helena, Velkavrh Ivan, Verbič Fr, Vider L, Vidmar Josip, Vrančič Ivan, Verhovec Mar, Verhovec Neža, Vrhovnik Ivan, Vrhovnik Jan, Vrhovnik Jos., Vončina Miha, Zadnikar Marija, Zajec Franca, Zajec Jurij, dr. Zarnikovi sinovi,v Zupančič Jak, ŽibertMar, Židan Fr, Židan Ivana, Židan Nik, Žnidaršič Josip, Žrjov Katarina, Jančar Ferd, Prah Ter, Doljšak Fr, Polovšek Ana, Goljaš J, Benkovič Franca, Javornik Fr, Hlebš Neža, Tobijas Josip, Smrajec Marija. — Prisilna delavnica. Koblar Ant., duhovni pastir; Knjižnica prisilne delavnice; Čeme Iv., Peternel A., dijaka; Poljanec Al., oskrb.; Wimmer Iv., I. nadpaz.; Kunaver Fr., II. nadpaz., Kristan K., delov.; Ambrožič Iv., Komatar Fr., Kovačič Em., Kovačič M., Kunstelj And., Osredkar Fr., Osterc A., Papež BI., Siard Ant., Vrhovec Fr., pazniki. . (P. Ljubljana.) 336 Trnovo v Ljubljani. Štrbenc Jož., duh. v p.; Zupane Ign., administ. ('2 izt.); Aljančič Mihaela, Arlič Mart., Babnik Jan., Brate Joz., Breskvar Mar., Breskvar Anton., čamernik Antonija, čamernik Fr., Čamernik Mar., Čamernik Ter., čarman A., češnovar Mat., Češnovar Ivana, Doberlet Franca, Doberlet J., Dolenec Mar., Dolenec Ter., Dunda Jož., Goli Mar., Goršič Mar., Gregorin Mar., Hren Ana, Hren Marija, Ivan Mar., Jakopič Mar., Jakopič Neža, Joras Mar., Jerina Franja, Jerina Neža, Kačar Karol, Kimovec M., Koman Jož., Koman Vik., Kanja Mar., Koman Hel., Koman Mar., Koman Mar., Košir Anton., Krže Fr., Krasna Iv., Kucler Joz., Ložar Al., Lamovee Marija, Lauš Iv., Lipovec Mar., Maček Roz., Magister Franca, Mahne Mar., Marenko Mar., Marinka Neža, Matev M., Mavec Meta, Maze Fr., Meš Mar., Mezeg Mar., Mezeg Marjeta, Medved Ter., Mrak Mar., Mulhar M., Oven Jan., Oven Mar., Pavlin Pet., Perikle A , Petkovšek Mar., Pirec Ivana, Plestenjak Mar., Podkrajšek Urša, Prijatelj Marj., Princ Ap., Raztohar Ana, Repič A., Repič Joz., Rozman Fr., Ruperšek Ivana, Rus Ana, Satler Mar., Selan Jož., Sever Prim., Slanovec Mar., Slobec Neža, Stare Hel., Starkež Mar., Stibil Marija, Stražišar Ant., Stresenova družina, Strle Mar... Šareč Ign., Šareč Mar., Šareč Ivana, Šibovec Ant., Šibovec Ter., Šiška Mar., Škerl Ant., Škof Jak., Šušteršič Fr., Tertnik Fr., Tenente Mar., Triler Mar., Urbančič Fr., Varoga Mar., Vehar Juri, Veliovec Iv., Verbič Frane, Vrhovnik Mar., Zadnikar Jan st., Zadnikar Jan. ml., Zadnikar Mar., Zupančič Fr., Zadroko Mar., Zamenj Mar., Velikovrh Fr., Velikovrh Pav., Jarec Marjeta, Melik Fr. (P. Ljubljana.) 117 Šiška. Babnik Hel.; Babnik Jak., posest.; Belič Franja, Bitenc Mar., Bizjan Fr. (2 izt.), Bizjan Mar., Bizjan Pet., Burgar Fr., Breeelnik Šim, Cel ar Urša, Čeme Mar., Čitalnica Šišenska, Drenik Fran, Faukal Otok., Gorjup Marj., Habiht Ivana, Jančigaj Martin, Jelene And., Jenko Jan., Jenko Jern.; Jesih J., sod.; Juvančič J. C., trg.; Kavčič Fr., uč.; Keše Antonija, Komatar Ivana, Kopitar Franja; Keršič Pet., kovač; Knez Anton, trg. in posest.; Kinčič Martin, posest.; Kregar Katarina, Lampič Jož., Ločnikar Ivan; Lotrič Ivan, kroj.; Matjan Jak., posestn.; Martinčkova hiša, Merher Ivan, Merhar Ter., Perko Ana, Perko Marija, Plehan Jera; Roina Ant., slik.; Roina Anton., Sirnik Mar., Suva Ivan; Švare Mar., šiv.; Škarjovec Ivan, slik.; Škander Ivana, Šolska knjižnica, Štrukelj Ivan; Štrukelj Jan., kroj.; Štrukelj Mar., posest.; Tome Mar., Vrhovec Fr., Zajec Fr., Zakotnik A.; Zakotnik Fr., pos.; Zor Fr., Zor Minka, Žagar Mar., Inglič M. (P. Ljubljana.). 61 Ig. — Studenec. Dolenec Jak,., župnik; Čuk J nI., kapi.; Čebašek B., duh.; Trošt Fr. Ks., naduč.; Toni Jern., Novak M., cerk. ključ.; Farna knjižnica, Štembal Fr., obč. tajn.; Mirt Jak., c. k. pošt.; Šenk Jan., Virant Fr., Župec Jan., Novak Fr., Hiteje Jož., Železnikar Jož., Špeljak Ant., Boh Jož., Štrumbelj J., Štrukelj Jan., Janželj Jan., Ciinperman Miha, Tancek Mat., posestn. z druž.; Šolska knjižnica, Najpridnejši učenec, Najpridnejša učenka, Miglič Franc; Gradiščar Franca, Glavan Liza, Žagar Micka, Lukman Micka, pevke; Erjavec Jak., ključ.; Justin Fr., trg.; Meglič Jož., kov. mojst.; Avanzo Fr., čevlj.; Dormiš Aleš, pos. z druž.; Meden And., pos.; Novak Jan., pos. z druž.; Grosman Jož., oštir; Bolha Val., fant; Zdravje Mart., usnj.; Jereb Ana, Mehlin Urša, kuh.; Potokar Neža, Špeljak Ana, Gerbec Ter., Mencej Neža, Jesih Mar., Merkun Mar., Fabijan Mar., Skarza M., Kovačič Jera, gospod, z druž.; Erjavec Ana, Erjavec Micka, šivilje; Kohlroser Joz., vrtn. žena; Borštnar Marijana s sestro. — Staje. Janželj Fr., eerk. ključ.; Ravenski Ferd. — Kot. Stražiščar Mat., Ko.zin Ant., Zalar Jan., Janželj Melh., gospod, z druž.; Štrukelj Urša, dekle. — Kremenca. Zgonec Mat., Jakič Ant., cerk. ključ.; Gams Jož., Kraljič Ant., Smole Jan., posest, z druž. — Dobravica. Ciber Jak., Virant Jan., Ciber Janez, posest, z druž. — Matena. Ciber Jan., župan; Kumše Fr., obč. svet.; Gabrovšek Ant., Kramar A., Germek Jan., Pire Mart., Stražiščar Jan., Uršič Jož., Tavželj Ant., gospod, z druž.; Fister Mar., Modic M., Sterle Mar., Puiskis Neža, Kramar M., žene z druž.; Škraba Mat., cerkv.; Pirman Miha, Jankovič Janez, ianta; Podlipec Micka, Modic Pol., Ambrož Lenka. — Loka. Gams Jan., pos. in preds. kr. šol. sveta; Jankovič J., Jerec Micka, dekleti. — Brest. Švigelj Jan., župan; Perme Mat., cerk. ključ.; Pešec Janez, Modic Janez, Pavlič Jan., Virant Mat., Zalar Jož., Rožinka Franc, gospod, z druž.; Kumše Jan., predsed. kr. šol. sveta; Prek Paškal, cerkv.; Požar Mart., fant; Mihelčič M., dekle; Smole Lena, gospod, z družino. -— Tomišelj. Japelj Jan., Grum Mart., cerk. ključ.; Mave Jakob, pos.; Peček Janez, cerkv.; Ljudska šola v Tomišlju; Svete Ant., Kumše Jan., fanta; Mavc Lenka, Anzeljc Mar., Grum Mar., dekleta; Ambrož Jož., pos. z druž. Vrbljenje. Oblak Mart., Modic Mart., posest.; Glavan Jož., sedi.; Kavčič Jan., fant; Lesiea Ančka, MišičA., Maček Helena, Matjaž Jera, dekl.; Debeve J., Dolenec Andr., Glavan Marija. — Straliomer. Glavan Janez, župan; Oven Mat., Tancek Jan., Tancek M., Susman Jož., pos. z druž.; Germek Lenčka, Gradiščar Marij., dekleti. — Iškavas. Rupert Ant., Štembal J., cerk. ključ.; Sedej Jan., Vrenek Mat., Poderžaj S., Tancek Jan., gospod, z druž.; Šerjak Marijana, gosp. z druž.; Žagar Urša s sinom; Ozebek Katar., dekle; Pristave Liza, gospod.; Stražišar Jera, dekle. — Iška. Sterle Ant., Mazi Jak., gosp. z druž.; Sterle Melh., fant. — Gorenji Ig. Pristavec Jan., cerk. ključ, in obč. sv.; Maček Jak., gosp. z druž. — Pijava Gorica. Skubic Ant.,. Skubic Mat., cerkv. ključ.; Virant Jožef, Gris Fr., Šerjak Jan., gospod, z druž., Svete Vide, kovač; Krive Ana, šiv.; Kastelic Marija, dekle. — Sarsko. Ponikvar Jan., fant; Lešnjak Katra z druž.; Štrumbelj Franca, dekle. — Visoko. Železnikar Anton, cerkv. ključ.; Germek Mat., Železnikar Fr., Lenarčič Jožef, Drobnič Jak., pos. z druž. •— Zapotok. Mavc Franc, župan Golski; Jakič Jož., Purkart Ant., cerk. ključ.; Šuštaršič Franca, Dolinar Mar., dekleti; Šteblaj Jan., posestnik. — Draga. Starec Ana z družino. (P. Studenec.) 174 Želhnlje. Dernovšek Jurij, farni oskrbnik ; Jamnik Jern., cerkv.; Paznar Jan., Stražišar Franc, Virant Anton, posestn.; Turšič Martin, posestn. sin; Žmuc Jan., kolar: Lenarčič Ivana, posestn. hči. (P. Studenec.) 8 Ježica. Povše Fr., župnik; Žibert A., učit.; Šolska knjižnica; Bolka Ant., župan; Cunder Ignacij, Sever And., cerkv. ključ.; Peržin Jern., predsed. kr. šol. sveta; Terdina Greg., oskrbn.; Kukelj J., eerkv., Bobek Št., Čeren Št., Dermastija Fr., Merhar Janez, Presetnik Jan, Presetnik Miha, Selan Fr, Sever A, Sitar Mat, Sitar Ant., Sitar Fr, Skerl Anton, Šubelj Jož, Verhovee Jem, Zajie Miha, kmetovalci; Knez Fr, kram.; Avšič Jak, Lenče Fr, Pečnik J, Vilfan Ant, ošt.; Ahlin Vinc, Dečman Mat, Erjavec And, Jakopič Fr., Jeromen Fr, Pečnik Al, Sever Matija, Škerlep Jož, Strah Val, Zatler Sim, posest.; Drobež Pav, čevlj.; Selan Mat, kolar; Doberlet Mar, Čeren Marijana, Dovč Marijana, Dovč Neža, Drešar Marija, Ješek Urša, Jeromen Mar, Juvan Jera, Kos Marjeta, Kunaver Marijana, Lenče Marija, Selan J, Šuštaršič Ana, Šuštaršič Neža, Zupan Kat., gospodinje; Cunder Mat, Čemažer Fr, Dobnikar Fr, Kregar Jan, Kušar Jan, Eamovš Ant, Sonc Gr, fantje; Čolnar Apolon, Jeromen Apol, Knez Mar, kramar.; Kunstelj Jera, gospod.; Bedenk Mar., Hvastija Mar, Jakopič Marj.; Ješek Neža, Klemen Hel, Kos Urša, Presetnik Ana, Presetnik Marj, Skerl Mar, Tome Apol, Zajic Cec. (P. Ljubljana.) 79 Št. Jakob ob Savi. Skul Val, župnik; Zaje Mart, Cedilnik Lovr, Ručgej Lovr, Pečnikar Anton, Keršmane Jan, Kos Pet, Merčun Ant, Vilar Anton, Banko Jan, Zle Luka, Ježek Fr, Gerčar Juri, Vodnik Mar, Zaje Kat, Klander P, Kopač Miea, Škerbinc M, Lenarčič Lenka, Burica Micka, Banko M, Pečnikar Marjeta, Cedilnik Mar, Zaje Ivana, Seme Len, Snoj Jera, Vreček Barba, Farna šola, Zaje Marija, Kokalj Franca, Pajer Neža, Cajhen Marija, Jerovšek Janez, Gregorc And, Mejač Jak, Hromeč Jož, Pengov N, Štebi Ivana. (P. Dol.) 38 Rudnik. Šlib ar Greg, župnik; SchiiFrer Fr, učit.; Ljudska šola, Stravsovi, Bratinovi, Štrubelj J, Matičkovi, Cunder Val., Dremelj Hel., Tomec Hel., Dremelj Marj., Gurbajs Pav., Korevec Ana, Jeršin Ana, Virant Jera, Fugelnovi, Froncevi, Okorn Urša, Mlakarjevi, Tomaževi, Grum Fr, Hrastarjevi, Jerne-jevi, Zrimšek Mar, Kozinovi, Rakovi, Habjan Janez, Piškurjevi, Vrbec Marija, Jakcevi, Strgar Bern, Križ-manovi, Rojčevi, Erženovi, Zanoškovi, Dremelj Janez, Možinovi, Babšek Jern. z ženo, Žitnik Fr, Šefec A, Jakopova rodbina, Ribenčanova rodbina, Dremeljnova rodbina, Mlakarjevi, Božič Marijana, Modic L, Bov-hačeva rodbina, Benkova rodbina, Zrimšek Mar, Mo-starjeva rodbina, Dremelj Ant, Mlakar Fr, Elikanova hiša, Roksova rodbina. (P. Ljubljana.) 54 Sostro. Fine Ant, župnik; Pristov J, kapi; Bezeg Ant, učit.; Pristov 1.; Berčič Jan, organist; Seljan Mart, cerkv.; Anžič Tiln, Bončar J, Breskvar Fr, Čeme Ant, Dimnik Jan, Dimnik T, Gasperšič Fr, Gasperšič Jak, Habič Miha, Jager Fr, Jesih A, Kagni Kari, Keber Jan, Keber Jože, Keber Štefan, Krušič Jož, Lambergar Jan, Lampič Jan, Lovše J, Maček Jož, Mlakar Jož, Moškrič Jan, Pavčič Franc, Pavčič Lov, Perčič Jak, Peterca Fr., Peterca Janez, Porenta Jak, Porenta Jož, Rajsner Jan, Remc Mat, Rožnik Fr, Sejjan Fr, Seljan Mat, Škerjanc Janez, Strojinc Jan, Šubelj Jan, Terkov Jan, Terkov Mih., Terškan Ant..z druž, Terškan Boš tj, Terškan Jože, Žabjek Jož, Židan Mat, gospodarji; Anžič J, Černe Ant, Černe Jan, Erjavec Jan, Keber Jan, Klobčar And, Novak Andr, Peterca J, Peterca L, Primožič Ant, Vidergar Ant, fantje; Anžič Mar, Anžič Mar, Anžič Mar, Babnik Franca, Bitenc Magdalena, Bitenc Neža, Bitenc Urša, Brezovar Mar. z možem, Cankar Reza, Černe Franca, Čuden Marija, Cuzag Marijana, Dermastija Mar, Dežman Katra, Ferkov Urša, Gorša Franca, Grum Neža, Habič Mar, Habič Urša, Hlebeš Katra, Jager Cec, Jager Marjana, Jager Neža, Jeriha Franca, Jeriha Ivana, Kočar Mar, Kocjančič Lucija, Kocjančič Mar, Košir Reza, Krištof Marija, Lampič Jera, Lavrič Franca, Lenče Mar, Lipah Hel, Ložar Mar, Lukanc Liza, Marovt Mar, Mejač Ana, Menart Mar, Moškrič Franca, Oven Lucija, Peterca Marija, Peterca Urša, Porenta Mar, Povirk Alojz, Potokar Magdal, Potokar Mar, Prepeluh Magdalena, Primar Mar, Seljan .Urša, Škerjanc Marija, Škerjanc Marija, Sojer Urša, Štibernik Jera, Šubelj Marjana, Sušiiik Mar, Svetek Lucija, Tertnik Mar, Vrečar Marjana, Žabjek Hel, Žabjek Mar, Zupančič Franca, gospod.; Alič Urša, Avsec Ivana, Bergles Mar, Bončar Anton, Bricelj Mar, Cankar Franca, Cankar Marija, Černe Ivana, Černe Joz, Černe Mar, Černe. Marija, Černe Marjana, Černe Polona, Černe Mina, Čuden Marjana, Dimnik Joz, Erbežnik Urša, Fino Ivana, Fine Marj, Galič Reza, Gasperšič Franca, Gorša Jera, Grandoti Julija, Gregorič Franca, Hafner Katra, Hočevar Fr, Keržin Ivana, Kocjančič Jerica, Kočar Marjana, Kogej Urša, Koprivee Franca, Krušič Marija, Lampič Neža, Mikavc Mina, Moškrič Urša, Pangerčič Mar, Pavčič Mar, Pavčič Urša, Pogačar Cec, Porenta R, Prime Mar, Remc Cecilija, Remc Marjana, Škerjanc Franca, Smerajc Mar, Sojer Mar, Špeh Mar, Šubelj Marija, Svetek Marjeta, Terškan Ivana, Terškan Urša, Vahtar Hel, Videe Marjana, Žabjek Cecilija, Zajec Marjana, Zrimšek Ivana, Žulovec Mar, Zupančič Mar, dekleta; Videč Marija, Brajer Franca, Matoz Reza, gospodinje. (P. Zalog.) 184 Dobrova. Babnik Jern, župnik; Lesjak Ant, kaplan; Rant Mat, naduč.; Novak Jož, učit.; Peklaj Mat., Ferian Polona. Hiše: Ahčeva, Gradišenkova, Hlapčonova, Karpetova, Klepova, Kocjanova, Kušar-jeva, Ovnova, Turkova, Erbeženkova, Rupenkova, Vrab-čeva, Verbanova, Verbetova, Levičnikova, Žerovnikova, Lampretova, Mežnarjeva, Lorenčeva, Hudnikova, Ma-tevžkova, Gnezdova, Pleškova, Klemenova, Matičev-čeva, Pavlačeva, Štalčeva, Zelova, Zatlerjeva, Antonova, Bojtova, Andrejeva, Andrejčevčeva, Bezjakova, Oblakova, Gašpirčeva, Kerštofova, Dovjakova, Mure-tova, Prestopavčeva, Vamplova, Vidmarjeva, Selanova, Lončarjeva, Vapova, Ferjanova, Jakelnova, Malnerjeva, Gabrova, Kajžerjeva, Primžarjeva, Znamenčkarjeva, Ceglarjeva, Jernačeva, Pogačerjeva, Kovačeva, Gor-jančeva, Jurežova, Kagvarjeva, Godčeva, Blaževa, Bizjak Fr, Verhovc Jan, Dolinar Fr, Armič Urša, Oven Jož, Leveč Barba, Kušar Micka, Velkaverh M, Hndnik Reza, Kutnar Ivana, Suhodolc Frana, Gregorc Marijana, Zdešar Jera, Suhodolc Ant, Trobec Mar, Košir Jan, Kapus Jan, Sever Anton, Nagode Neža, Božič Miha, Žerovnik Jan, Kožuh Jera, Seliškar M, Marinko Micka, Sežek Mar, Kovač Matija, Zadnikar Fr, Plevnik Pol, Bele Mat, Svetličič Jur, Češnovar Janez, Divjak Janez, Gregorin Neža, Tome Lojze, Kovač Micka, Kroflič Marjeta, Farna bukvarnica. (P. Dobrova.) 104 Sora. Porenta Fr, župnik (2 izt.); Ljudska šola, Alič Tine, čarman Andr, Čarman Jan, Čarman Jan, Čarman Mat, Čarman Miha, Dolinar J, Drešar Fr, Ergasto Ed, Ilribernik Tom, Jamnik Fr, Jenko Fr, Knific Jož, Kos Jak., Košenina Ant, Košenina Fr, Kožuh Fr, Križaj Jern, Kunstelj Lov, Kuralt Ant, Likar Ant, Likar Jan, Ločniškar Tine, Lušina Fr, Luštrek Jož, Okeršlar Jož, Orel Mat, Petac A, Peternel Pet,.Robežnik Fr, Smolec Ant, Štare Jan, Svoljšak Fr, Šifrar Jan, Šušteršič Fr, Tehovnik A, Tehovnik Jern, Trpin Jan, Arhar Reza, Bukovec P, Frlec Lenka, Gaber Mar, Golar Antonija, Ilribernik Franca, Jamnik Marijana, Janša Mina, Jenko Marija, Jezeršek Mar., Jurjevčič Mar., Kalan Jera, Kelhar M. z druž., Kogej Marija, Končan Lenka, Kosec Marija, Košenina Lenka, Krmelj Joz., Novinec Reza, Omejec Franca, Petač Mar., Plešec Marijana, Podviz Marij., Potočnik Rozal., Saks Mar., Tehovnik Ana, Tratnik Mar., Tratnik Marijana, Trpin Jera, Veber M., Zelnik Kat., Starman Jan. (P. Medvode.) 73 Brezovec. Potočnik Jan., župnik; Rajčevič Fr., kapi.; Kogej Jan., učit.; Šolska knjižnica, Novak Jan., Šebenik Fr., Kušar Mar., Pesdir Fr., Šojer J., Verbovec Fr., Križaj Amal., Kenk Fr., Nartnik Tine, Kušar Jan., Jereb Ivana, Skodlar Tine, Mrak Ivana, Rus Tone, Novak Fr., Seliškar Tone, Kremžar Blaž, Vampel Jan., Marinka Jan., Koritnik Nik., Sojer J., Remškar Jern., Remškar Mat., Uršič Marijana, Artač Mat., Alič Mar., Vidmar Janez, Remškar Marijana, Rus Fr., Suhadolc Marijana, Maček Mar., Novak Fr., Prebil Franca, Pikec Mat., Stanovnik Jan., Novak J., Kogej Antonija, Kogej Filomena, Slana Mar., Oven Jan., Balanč Amal., Potočnik Alojzija, Balanč Marij., Mrak Jož., Gaber Ivana, Pesdir Jur., Pesdir Mina, Mibeve Ant., Lenaršič Lov., Remškar And., Vidmar And., Brenčič Mina, Plešnar Mar., Pleško Marijana, Zdešar Jan., Burger Jan., Trost Jan., Zavašnik Urša, Mele G., Artač Jan., Kozamernik Tone, Kermelj J., Gregorin Neža, Potočnik Mar., Bonač Neža, Gregorin Ana, Gregorin Jan , Kremžar Fr., Slana Jan., Mrvolje Mat., Peklaj Jan., Peklaj Jan., Slana J., Sever Val., Čuden Marijana, Filipič J., Božič Jož., Pesdir Ivana. (P. Ljubljana.) 82 Devica Marija v Polju. Pavlič And., župnik; Miiller Ivan, kaplan (2 izt.); Kavčič Fr., naduč.; Ljudska šola (2 izt.), Bralno društvo; Tonih Franc, cerkv.; Avšič Jan., Babnik Al., Borinec A., Čemažar Fr., čemažar U., Dejak Jan., Dimnik Lov., Gantar Jak. z druž., Gogala Viljem, Gradišek Ivan, Gregorec Miha, Havptman Jan., Hribar K., Kalan Miha, Kern Jan. z druž., Klemenčič Gašp., KobalVal., Kocijančič Fr., Kotnik Jan., Likovič Fr., Lovša And., Mreina I. s sestro, Mreina Jož., Mihojlevič Fr., Mijič Marko, Mlakar Jož., Morela Jan., Nežič Fr., Novak Anton, Ogrizek Ant., Oman And., Osmek Jož., Pangrčič Fr. z ženo, Perne Matevž, Peterlin Fr., Pintar Frančišek, Porenta Fr., Porenta Lov., Primar Fr., Rešek Anton, Rozman Jan., Sever Aleš, Slovnik Jan., Smeraje Jan., Šenk Fr., Škoflc Ant., Šubic Fr., Trtnik Fr., Tomšič Jož., Vodiškar Jakob, Zajec Miha, Žurga Jož., Črne Franca; Wenzowsky Emilija, pošt.; Wrus Fani, učit.; Dimnik Karolina s sestro Ivano, Holozan Antonija, Kuhar Ivana, Rupret Joz., Šešek Cec., cerkv. pevke; Anžič Mar., Babšek Mar., Bedina Joz., Bricel Marija, Cerar Jož., Čopič Mar., Črne M., Črne Reza, Dimnik Mar., Dobrota Mar., Dobrota Reza, Dolčič M., Fležar Franca, Gartroža Franca, Gostinčar M., Grad Ivana, Gradišar Marijana, Gregorec Franca, Gregorec Hel., Gregorec Urša, Hlebeš Jed., Hlebeš Kat., Hlebeš C., Jamar Vik., Janežič Marijana, Jereb Viljem., Kastelic Franca, Kaznari Mar., Klemene Neža, Klešnik Ant., Klešnik Franca, Klešnik Franca, Kocijančič M., Kolbe Franca, Kos Mar., Kos Neža, Kraljič Jed., Križaj M., Krušič Mar., Kukovica Reza, Kure Ana, Kure Marija, Kurnik Jed., Larnpe Mar., Lainpret Mar., Lap Am., Lap Franca, Ložar Ana, Lukec Mar., Maček Marijana, Maren Mar., Maren Mar., Martinčič Mar., Mavec M., Mehle Kat., Mehle Mar., Mejač Matilda, Mihelič Fr., Močilnikar Mar., Nanda Mar., Oblak Marija, Ocvirek Urša, Ogrinee Franca, Pajar Mar., Pangrčič Marija, Pečnik Reza, Peterca Cecilija, Plevnik Mina, Pogačnik Magdalena, Poglajen Reza, Poljak Antonija, Porenta Ivana, Porenta Mar., Primar Marijana, Primar Mina, Prošek Mar., Bozman Mar., Sirnik Mar., Snoj Ana, Snoj Mar., Stare Marija, Strah Ivana, Strah Marija, Suppan Karolina, Šešek Mar., Trtnik Uršula, Vrečar Mar., Waland Mar., Zajec Helena, Zajec Ivana, Zajec Joz., Zajec Mar., Zajec Mina, Židan Helena, Blažičeva druž., Cajlmova druž., Habičeva druž. — Hiše: Alešev-čeva, Avrova, Bajdovčeva, Brajdeževa, Celarjeva, Co-finova, Deževnikova, Gregčeva, Janeževa; Jernejškova, Kavsova, Kodermanova, Koštova, Kravarjeva, Lampre-tova, Lovrenčeva, Lovričkova, Lojzetova, Mačkova, Mandeljnova, Martinovčeva, Matuzeva, Mebličeva, Mrvo va, Mesarjeva, Mežanova, Micernikova, Perlezova, Polačeva, Primožičeva, Tomaževa, Zavrlova, Zimov-čeva, Žabjekova, Žnidarjeva. (P. Zalog.) 200 Št. Vid nad Ljubljano. Maloverh Gr., župnik; Mekinec Fr., kaplan; Žirovnik Janko, nadučitelj; Tomec Mirosl., slik.; Belec Ant., klep. mojster; Mi-klavčič Janja, učit.; Ljudska šola v Št. Vidu; Pirnat Jan., dij.; Šifrar Fr., štac. nadz.; Debeljak A.; Arhar Jož., Bizjak Fr., miz.; Borštnar Jak., kroj.; Grošelj Jan., miz.; Hafner Fr., živ. kup.; Florijančič Lovro; Ahlin Fr., cerkv.; Dolenec And., Babnik G., Bahovec Jan.; Jovan Jan., cerkv.; Jovan Jak., gostiln.; Jovan Jož., posest.; Jovan Sim., kroj.; Kratki Jož., čevlj.; Kunovar Miha, gostiln, in trg.; Novak Frane, Satler Fr., kamnos.; Peršič Jern., Srakar Miha, želez. čuv.; Pire Ant., kolar; Aceto Val., Albreht Gašp., Babnik Gašp., Babnik Val., Bitenec Jak., Bizjan Gašp., pos.; Bitene Al., sedi.; Bitenec Fr., Brodnik Matija, Bučan Fr., Cergolj Ant., pos.; Cirar Jan.; Cuderman Rud., mod. miz.; Černe Jan., Černilec Jak., Dolničar Fr., Florijančič Jan., Galič Juri, Goljar Jan., Gutnik J., Ježek Fr., Kajzer Val., Kelhar Jak., Koman Franc, Kunovar Egidij, Kunovar Jan., Merhar Janez, Mrak Val., Oven Fr., Planinšek Rok, posest.; Rozman J., Rozman Mat., Sirnik Jan., Šetina Mat., Šifrer Ant., Štrukelj Fr., Štrukelj Miha, Šubelj Egidij, Suštaršič Ant., Šuštaršič Fr., Šuštaršič Lovr., Tome J., Tomšič Jož., Zakotnik Ant., Sever Jan., Štrukelj Jan.; Šilar Fr., pek.; Kunstelj Fr., Zalaznik Jan., Zalokar Ant., Oblak M. z ženo, Zaje Fr., Zobec Jan., Švajgar Mat.; Vodnik A., mlin.; Bernik Jak., Erbežnik J., Erjavec Fr., Erjavec Anton, Jager Fr., Klemenee Matej, Kunovar Mihael, Larnpič Janaz, Lenarčič Matej; Marolt Franc, zid.; Kogovšek Jurij, gost.; Kremžar Fr., Merhar Fr., Oblak Jan., Pipan Jan.; Šuštaršič Fr., pos. in gost.; Zotlar Fr., Trampuš Jan. — Hiše: Antonovčeva, Babnikova, Breceljnikova, Brezarjeva, Cirmanova, Čarmanova, Fer-nadova, Fezajnarjeva, Mesarjeva, Mihačeva, Šuštarjeva, Tinetova, Tajčarjeva, Rakarjeva, Novakova, Peršinova, Tirbčeva, Kavčeva, Aleškova. Zakotnik Ivanka, trg. in pos. hči; Kristanec Marij.; Bergant Kat., Breeelj-nik Marj., Cirman M., Cirman Neža, Dolničar Marj., Florjančič Mar., Habjan M., Kanec Ter., Kopač Ant., Kopač Franč., Kopač Ter., Kregar Mar., Kovač Marij,, Leben Mar., Mlakar M„ Petrca M., Saru Kat., Tome Urša, Verhovec Mar., Vodnik Mar., posestnice; Šuštaršič Marij., Zakotnik Ivanka, šivilji; Zakotnik Iv.; Zupan Joz., pos. in gost.; Žan Mar., Živalič Marijan., posest.; Babnik Mar., Bergant Franč., Bergant Ivana, Cilar Mar., Cirar Marij., Cirman Ivanka, Dermastija Mar., Gutnik Ivat., Jenko Cec., Korošec Mar., Keržič Apol., Malenšeklv., Mali Mar., Ternoveclv., Lampret Marija, Mohar Franja, Peršin Pavla, Podvir Marija, Bebolj Ivanka, Rozman Franja, Zlebnik Marijana, __L J u I> 1 J Šuštaršič Pranja, Šuštaršič Marija, Škerbina Marija, Kovač Marjeta, Merhar Neža, Robida Marija, Arhar Pranja, Erjavec Marijana, Matjan Marija, Pipan Urša, Rozman Neža, Založnik Ana, Marolt Mar., Tomec H., Grampovšek Marija, Šubelj Urša, Arhar Hel., Skalar Marija, Burgar Marija, Babnik Urša, Kopač Ivanka, Zakotnik Marij., Merhar Alojzija, Mlinar M., Švajgar Marija, Cuderman Rudolf, Vagaja J., Narodna čitalnica, Markčeva hiša, Babnik Val., Katol. društvo rok. pomočnikov. (P. Št. Vid nad Ljubljano.) 204 Črnuče. Kobilica Jan., župnik; Ljudska šola; Snoj Jož., organ.; Čibašek Mat., Drešar Jurij, Karlin Greg., Kecelj Tom., Koderman Gašp., Koderman M., Kovač Miha, Lampič Jan., Lap Janez, Ložar Prane, Močilnikar Jak., Rotar Fr., Snoj Miha, Šmon Andrej ml., Šmon And. st., Štebej Miha, Vilfan Jan., Anžur Mat., Jemec Fr., Lap Pet., Rebolj Fr., Semrajec Jož., Verbič Jan., Bergant Marija, Bolta Ivana, Dobravee Terezija, Dornik Marija, Habjan Jera, Kovač Marija, Kusman Kat., Lampič Jera, Močnik Terezija, Oblak Marijana, Pečar Terez., Podboršek Pol., Sever Franca, Štebej Franca, Snoj Helena, Zupan Franca. (P. Ljubljana.) 43 Sv. Katarina. Dolinar Fr., župnik; Florijančič Jan., Birtič Jak., Keršinar Mat., Dobnikar Fr., Surov Fr., Omejec Luka, gospodarji; Košir Jan., Košir Nik., Plešic Jan., Sušnik Fr., Polenšek Mat., Bukovec And., Podobnikar Fr., Belec Fr., Turk A., Čerin J., Dolinar Ivana, Dobnikar Marija, Dobnikar Mar., Plešic Mar., Majdič Marijana, Wirnsperger Ana, Osredkar Katar., Kermelj Reza, Omejec Marijana, Kermelj Fr., Sušnik Micika. (P. Medvode.) 28 Preska. Derčar Mart., župnik (3 izt.); Preška šola; Praprotnik Fr., učitelj; Cvajnar Jurij, župan; Kavčič Lovro, c. k. poštar; Alič Jan., Ažman Anton, Babnik Jož., Bečan Fr., Bergant Fr., Bizant Franc, Bukovšek Jan., Cvajnar Andrej, Cvek Jan., Dernovšek Jan., Erjavec Mat., Jarec Fr., Kavčič J., Kavčič Jern., Kopač Edv., Košenina Mart., Knez Ign., Malenšek J., Pavlič And., Škrl Jan., Trampuš Bošt., Trampuš J., Trampuš Fr., Trampuš Janez, Žlebnik Franc, možje; Bergant Fr., Bergant Jož., Jenko And., Koder Franc, Kosec Fr., mladenči; Babnik Marija, Bečan Marija, Bergant Marija, Bergant Marijana, Guzi M., Jamnik Marija, Leben Franca, Ločniškar Mar., Ja ec Marijana, Narobe Ivana, Kavčič Franca, Kavčič .Neža, Luštrik Eliza, Premože Marija, Starman Mar., Šubic Marijana, Šušteršič Ivana, Trampuš Ana, Vidic Reza, Vidmar Marjeta, Zavašnik Marija, Zavašnik Marijana, Žirovnik Urša, žene; Bernard Eliza, Bogataj Marija, Bukovec Ivana, Jarec Marija, Jarec Jera, Kalan Mar., Kršinar Alojzija, Koder Neža, Komatar Ivana, Kristan Ana, Novinec Mina, Rakovec Jera, Rihar Helena, Starman Kat., Zavašnik Jera, Kosmač J. (P. Medvode.) 76 Šmartno. Namre A nt., duh. svet. in župnik; Farna šola; Snoj Ant., Gregorš Jož., Zalohar Jernej, Pavlin Jak., Jeras Jerica, Šuštaršič Iv., Sever Matevž, Kosmač Fr., Pipan Ivan, Tomšič Fr., Bučan J., Cigole Fr., Ovčak Ivan, Knapič Ivan, Kosmač Fr., Leben J., Aleš Micika, Dovč Franja, Juvan Franja, Šešek M., Tomšič Marijana, Rebol Jerica, Civha M., Šuštaršič Marijana, Cedilnik Franja, Osel Micika, Malenšek M., Šuštar Marija, Virk Ivana, Kosmač M., Kališ Mana, Zajec Marijana, Jeras Marija, Malenšek Franja, Kovač Ivana, Oižman Manca, Novak Micka, Ravnikar Micka, Tomšič Ivana, Bizjan Micka, Tomšič Katar., Gregorš Micka, Kališ Ivana, Kosmač Micka, Pirnat Genovefa, Medved Micka, Sušnik Ivana, Aleš Micka, Tihelj M., Koledar 1892. a n s k a. 97 Janah Amal., Orešek Fr., Ramovš Iv., Kosmač Mat., Sirnik Fr., Aleš Marica, Češenj Micka, Šuštar Marij., Božič Ivan, Koncilija Iv., Leben Jož., Dobrave Gen., Traven Ana, Zajec Vine., Sever Franja, Ovijač Ivana, Jeras Alojzija, Hribar Franja, Zor Mar., Verbek Mar., Lavrič Marija. (P. Št. Vid nad Ljubljano.) 72 Število družnikov: 68 dosmrt. 2824 letnih. 8. Dekanija Loka. Dek. poverjenik: Kožuh Mat., dekan v Stari Loki. Škofja Loka. Tomazič Iv., mest. župn.; Horvat Miha, mest. kapi.; Jeriha Mat., nunski spov.; Zupan Sim., katehet; Lapajne Karol, župn. v p.; O: Gelasij, gvardijan; o. Irenej, o. Gabrijel, o. Alfons M., br. Vincencij, br. Rajmund, br. Lenart, kapuc.; dr. Škofic, c. k. okr. sodnik; Murgel Julij, e. k. sodn. v p.; dr. Arko Ant., okr. zdravnik; Lenček Niko, e. k. notar; Cetl Jan., Krenner Bogomir, učit.; Pirnat B.. organ.; Narodna čitalnica, Knjižnica deške ljudske šole, Uršu-linska šola, Arhar Mat., Ambrožič Jan., Benedičič J., Bernik Fr., Bogataj And., Bukalj Jož., Čebašek Ant., Debelak Jož., Demšar Jan., Dolinar Sim., Florijančič Jurij, Fojkar And., Fojkar Jan., Gaber Andrej, Gaber Ant., Gašperčič Tom., Gatej Iv., Grohar J., Habijan Mart., Hafner Jan., Hribernik Franc, Hribernik Luka, Jamnik And., Jeraša Mart., Jugovee Val., Karlin J., Košir Mat., Križaj Mat., Krmelj Ant., Krmelj Valent., Kržišnik Ant., Kržišnik Fr., Leskovec Fr., Mohar BI., Molinaro Ivan, Oblak Jan., Okorn Jak., Oman Janez, Osterc Mat., Payer Vencel, Potočnik Jan., Prevodnik Greg., Prevodnik Jan., Rant Prim., Rupar A., Sever Al., Stanonik Ant., Stanonik Jern., Sušnik A., Sušnik Fr., Sušnik Val., Šetina Jan., Šink Gašp., Šubic Iv., Tavčar Tom., Trobec Jurij, Višnar Konr., Vodnik J., Volčič Jak., Završnik Fr., Zelenec Fr., Berčič Ignac, Bernik Gašp., Demšar Maks, Dolenec And., Fojkar Fr., Jamnik Ant., Javh Ant., Jelovčan Tom., Jenko Val., Kalan Fr., Kankelj Jož., Košir Val., Kožuh Al., Krek Jan., Križaj And., Leskovec And., Pečnik M., Preželj Jurij, Pušar Jak., Oman Miha, Ravnikar Jan., Rupar Jan., Starman Jož., Šifrer Gašp., Uranič Jak., Arhar Kat., Berčič Marija, Berčič (Jugovee) Marija, Berčič Marijana, Bergant Jera, Čadež Katarina, Čadež Neža, Čarman Ivana, Dagarin Marija, Demšar Mar., Demšar Marijana, Fik Mina, Gašperin Jera, Gašperin Marija, Grundner Jerica, Guzelj Ana, Guzelj Marijana, Hafner Helena, Homan Ana, Jamar Antonija, Jenko Marija, Jezeršek Marija, Jugovee Eliza, Juvan Marija, Kalan Ana, Kalan Marija, Kalan Mar., Kalan Mar., Kloboves Ter., Kokalj Matilda, Koprivec Katar., Košir Marija, Krmelj Apol., Kunstelj Mina, Leskovec Mina, Maček Marija, Mohar Antonija, Nartnik Marija, Oblak Eliza, Okoren Ivana, Omejec Meta, Pegam Jera, Perko M., Peternel Ivana, Pipan Marija, Pivk Marijana, Planina Marija, Porenta Lucija, Prevodnik M., Šušnik Ivana, Šink Marija, Stabelj Marija, Stanonik Mar., Stanonik Marijana, Tavčar Mina, Triller Ter., Vernik Marija, Žontar Franca, Abruci Ana, Arnolj Marija, Balant M., Bališ Helena, Benčič Marj., Benedičič Marija, Bernik Ivana, Bernik Ter., Bizjak Marija, Bizovičar Marija, Božnar Marija, Brenk Marija, čarman Jera, Čarman Katra, Debevec Antonija, Deisinger Pavla, Demšar Ana, Dolenec Katinka, Dolenec Neža, Dolinar Jera, Dolinar Kat., Eržen Neža, Fojkar Mar., Fotrin Franca, Franko Marija, Gašperin Lenčika, Gašperčič Katarina, Gerbec Mici, Grohar Antonija, Guzelj Eliza, Hafner Ana, Hafner Ivana, Hafner Katarina, Hartman Franca, 7 Jamnik Eliza, Jazbec Jera, Jenko Ana, Jenko Anica, Jenko Barbara, Jugovec Marija, Jugovec Urša, Kalan Marija, Kašman Marija, Kavčič Neža, Kermelj Marij., Kobilica Marija, Kopač Marija, Korošec Helena, Kožuh Marijana, Krek Marijana, Križaj Jera, Križaj Marija, Krmelj Ivana, Kruh Jera, Krenner Ema, Langerholz Marijana, Logar Tilka, Može Marija, Pavlič Marija, Pegam Jera, Pegam Marija, Peternel Leopold., Povh Hedvika., Porenta Marija, Prevodnik Mar., Puc Mar., Rotar Meta, Rupar Ana, Sever Lenka, Sever Mina, Štrekar Marija, Šink Marija, Špik Marija, Šubic Fr., Tavčar Marijana, Trdina Marija, Vesel Mar., Tomažič Anica, Prevodnik Mar., Zimmermanu Ana, Prvi cerk. strežnik, Drugi cerkv. strežnik, Kramar Bogomir. (P. Škofja Loka.) 249 Stara Loka. Kožuh Mat., dekan; dr. Dolenec Jož., kaplan; Šolar Fr., duh. v p.; Hafner Jan., org.; Berčič Jurij, Bergant Jern., Bogataj Fr„ Cof Janez, Cof Jan., Cof Tom., Gaber Jan., Gaber Pavel, Gaser Jan., Hafner Jak., Hafner Jurij, Jamnik M., Jelovčan Jak., Jenko Jan., Jenko Jurij, Kalan Jan., KarlinL., Karlin Tine, Langerholc Fr., Langerholc J., Langer-holc Tine, Logonder Mart., Pintar Jan., Pokorn G., Pokorn Tom., Porenta Jan., Potočnik Lovr., Proj J., Proj Lovr., Ravnikar Jož., Svoljšak Luka, Sifrer Jož., Vilfan Šim., Volčjak Jan., Volgemut Jak., Žagar J., možje; Aleč Jan., Demšar Jurij, Dolinar J., Hafner Fr., Hafner Fr., Jenko Jurij, Jugovec T., Kalan Fr„ Karlin Mat., Logonder Jern., Oman Peter, Triller G., Triller Janez, Zaveršnik Tone, Žontar Peter, fantje; Benedik Mina, Cof Mina, Dolenec Hel., Dolinar Mica, Grohar Mina, Hafner Jera, Hribernik Lucija, Jugovec Katra, Kokalj Mica. Kovačič Mina, Langerholc Mar., Pičman Marijana. Starman Mina, Šifrer Jera, Šink M., Triller Ana, Žontar Marija, žene; Ahčin M., Bergant Neža, Bogataj Ivana. Bogataj Micika, Cirar Micika, Debeljak Neža, Dolenec Jerica, Hafner Mar., Hafner Mica, Hafner Marijana, Hafner Meta, Hartman Jera, Jenko Ivana, Jereb Micika, Jurčič M., Karmelj Mina, Krelj Ana, Mejač Marija, Pintar Tona, Pokorn Mar., Pokorn Mica, Porenta Mina, Ravnikar Mina, Šubic Majda. Triller Marijana, Vilfan Mina, Vilfan Mina, Volgemut Ivana, Žagar Mar., Žagar Mic., ZontarMar., dekleta. (P. Škofja. Loka.) 105 Poljane. Samoveš Jem., župnik; Cebašek Ivan, Petrič Anton, kaplana; Debeljakova hiša, Jesenkova hiša, Dolinar Pavel;. Cirman Ant., nadučitelj; Subic Valent., podobar; Ljudska šola. — Možje: Alič Pet., Bašelj Miha, Bežjak Jak., Bogataj Ant., Bonča Jan., Cadež Janez, Čadež Ign., Čelik Fr., Debeljak Valent., Demšar Jern., Demšar Fr., Demšar Jan., Demšar Fl„ Demšar Jurij, Dolenec Fr., Dolenec J., Dolenec Gr., Dolenec Jern., Dolenec Mat., Dolenec Boštj., Dolinar Fr., Dolinar Jan., Dolinar Mart., Dolinar Fr., Fortuna Štef., Frelih Lovro, Frlan Jan., Inglič Jan., Izda J., Jelovčan Pavel, Jelovčan Mat,, Jereb Jan., Jereb J., Kavčič Urb., Kloboves Pavel, Kloboves Janez, Kokalj Anton, Kokalj Janez, Košir Anton, Košir Mat., Krek Mat., Kranjec Anton, Krmelj Blaž, Krmelj Franc, Križnar Jan., Kržišnik Jan., Kržišnik Jan., Kržišnik Mat., Kržišnik Jan., Kržišnik Ign., Kržišnik Matevž, Kržišnik Sim., Kržišnik Greg., Kržišnik Blaž, Luznar Jan., Lukančič Jak., Miklavčič Jak., Miklavčič Franc, Miklavčič Jurij, Mrak Miha, Mrak BI., Mrak Jernej, Mrak Jož., Mrak Jurij, Nardoni Jakob, Notar Tomaž, Ozebek Ant., Ozebek Fr., Perko Fr., Peternel Jurij, Peternel Pavel, Peternel Jak., Peternel Jan., Peternel Jan., Pintar Jož., Pintar Urb.. Pintar Urb., Potočnik Mat., Potočnik Jan., Rupar Jak., Ržen Valent., Ržen Mat., Seljak Ant., Stanonik Fr., Stanonik M., šubic Sim., Šubic Val., Šubic Jan., Trpin Mat., Tušek Ant., Vehar Ign., Žust Urb. — Fantje: Alič Franc, Arnolj Fr., Ažbe Fr., Bašelj Jan., Božnar Luka, Božnar Iv., Čadež Mat., Čelik Mat., Debeljak Jan., Demšar Jan., Demšar Bošt, Demšar Pavel, Dolenec Lovr., Dolenec And., Drmota Pavel, Gantar J., Godec Jak., Grošelj Al., Hafner Ant., Kisovec Mart., Kor Rok, Kozjek I., Krek Jak., Krek Jan., Križnar Jurij, Kržišnik Franc, Kržišnik Miha, Lampreht Fr., Lavtar Ign., Malavašič Pavel, Maček Jan., Mrak Greg., Mrak Jan., Mrak M., Oblak Ant., Pivek Jan., Potočnik Ign., Ržek Jožef, Ržek Jan., Sedej Ign., Stanonik Jurij, Stanonik Pav., Tratnik Jož., Tavčar Jan., Trpin Jan., Vodnik Janez, Vodnik Greg., Žagar Jak., Kos I. — Žene: Bazovičar Marijana, Božnar Ivana, Čadež Helena, Čadež Marij., Čadež Ana, Čadež Marija, Čadež Neža, Debenec Mar., Debeljak Jera, Demšar Marija, Demšar Neža, Dolinar Ana, Dolinar Mar., Fortuna Urša, Grošelj N., Jelovčan Marija, Jezršek Ana, Knaflič Marija, Kokalj Marija, Kos Marijana, Kos Ana, Krek Ana, Krek Jera, Likar Marija, Miklavčič Neža, Miklavčič Mar., Mrak Marij., Mrak Marijana, Mrak Marija, Oblak Marija, Platiša Kat., Potočnik Marijana, Sedej Neža. Šinkovec Marij., Šubic Neža, Tavčar Marija, Tavčar Marija, Tavčar M., Tratnik Marijana. — Dekleta: Alič Katarina, Arnolj Marija, Arnolj Jera, Biček Marija, Božnar Marijana, Čadež Ana, Čadež Marija, Čadež Ana, Čadež Marij., Čadež Ivana, Čefirin Marija, Demšar Marija, Demšar Helena, Demšar Tereza, Demšar Franca, Demšar Ter., Dolenec Ana, Dolenec Kat., Dolenec Franca, Dolinar Ivana, Dolinar Ana, Frlan Mina, Frlan Mar., Frlan Barba, Frlan Marija, Frlic Mina, Guzelj K., Jesenko Ter., Jesenko Marij., Jesenko Marija, Jesenko Marij., Justin Ter., Justin Franca, Kloboves Franca, Kloboves Marija, Kloboves Marijana, Kobal Mar., Kokalj Marij., Košir Marijana, Kos Lucija, Krek Jera, Krek Marija, Krmelj Marija. Krmelj Marija, Kržišnik M., Kržišnik Marija, Kržišnik Ana, Kržišnik Marija, Kristan Neža, Lavtar Marija, Lavtar Kat., Lukančič Mar., Miklavčič Helena, Miklavčič Franca, Miklavčič Marijana, Mlakar Marijana, Možina Marija. Mrcina U., Mrak Ana, Mrak Marijana, Mrak Marija, Mure Marija, Oblak H., Oblak Ter., Oblak Marija, Oblak Mar., Peternel A., Peternel Elizab., Platiša Jera, Potočnik Ivana, Potočnik Ana, Prevodnik Marija, Primožič Mar., Rupar T.. Stanonik Marija, Stanonik Marija, Stanonik Mar., Stružinar M., Šifrar Neža, Šubic Rozala, Šubic Mar., Tavčar Marij., Trpin Ivana, Ušeničnik Neža, Vodnik Mar., Stružinar Marija. (P. Škofja Loka.) 275 Leskoviea. Vakselj Jan., uprav.; Čeferin J., Kejžar Fr., Mezeg Jakob, Mlakar Pet., Mrak Tomaž, Peternel Mat., Potočnik Jern., Razpet L., Špik Pavel, Štremfelj Jurij, Šturm Jern., Frelih Marij., Jelovčan Mica, Lahajner Franca, Likar Ana, Mlakar M., Peternel Ana, Tušek Marijana. (P. Gorenja Vas.) 19 Sorica. Farna bukvarnica, Šolska bukvarnica; Jamnik Ant., župnik (2 izt.); Beguš Luka, Biček J., Bizjak Miha, Čemažar Jak., Egart Miha, Fröhlich A,, Fröhlich Ant., Fröhlich Jan., Fröhlich Jan., Fröhlich Pet., Gärtner Jan., Gasser Gašp., Gasser Gašp., Gasser Jan., Gasser Mat., Grohar Tom., Jan Janez, Jenšterle Fr., Jenšterle Nik., Kejžar Fr., Kejžar Fr., Kemperle Prim., Koblar Lovro, Markelj Fr., Mrak P., Pfeifer Fr., Pfeifer Mat., Pintar Fr., Pintar Jan., Pintar S., Prezelj Ant., Rejec Miha, Thaler Fr., Thaler Jernej, Thaler Jož., Thaler Mat., Torkar Jož., Torkar Janez, Čufer Marija, Fröhlich Mar., Gärtner Marija, Golija Franca, Jeušterle Marijana, Kejžar Neža, Kenda Mar., Prezelj Neža, Prezelj Reza, Torkar Jer., Torkar Marj., Trojar Jerica, Zgaga Marija, Čufer Jan., Gasser Ant., Gasser Ant., Laharnar Jak., Pfeifer Ant., Pintar J., Pintar Jož., Šorl Bošt., Šuštar Ant., Valentinčič Fr., Demšar Mar., Drol Marija. Egart Mar., Kemperle K., Mavri Marija, Pintar Elizab., Pintar Marija, Thaler Franca, Thaler Franca, Thaler Mar., Thaler Marj. (P. Železniki.) 76 Trata. Petrovčič Fr., župnik; Dolinar Fr., vpok. župnik; Knific Luka, nadučit.; Rant Fr., učit.; Ljud. šola; Šraj Andr., župan; Tavčar Andr., e. k. poštar; Bogataj Jan., Bohinec Pet, Brenee Mart., Cajnkar A., Čadež Ant., Čadež Blaž, čadež Janez, čadež Štefan, Demšar Jan., Dolenec Fr., Dolinar Ant., Dolinar J., Dolinar Luka, Eržen Jan., Filipič Nik., Godec Val., Jenko Ant., Jenko Fr., Jereb Lovro, Jezeršek Jožef, Kristan Mart, Kumar Jak., Kumar Jak., Lampreht Fr., Miklavčič Urb., Mrak Ant., Peternelj M., Potočnik Val., Primožič Fr., Primožič Tomaž, Puc Fr., Regen Miha, Rink Juri, Rihtaršič Šimen, Sedej Jan., Seljak Šim., Šinkovec Jož., Šink Fr., Šraj A., Vodnik Jak., gospodarji; Andreuzi Jera, Bajt Urša, Bogataj Marija, Demšar Barba, Čadež Eliza, Fojkar Marijana, Frlan Helena, Guzelj Mar., Jenko Jera, Kržišnik M., Kumar Urša, Mrak Mar., Oblak Mar., Olivani Marija, Perko Mar., Peternelj Luc., Stanonik Franja, Tavčar Marija, Uršič Neža, gospodinje; Bohinec Tomaž, Čadež Jan., Demšar Jan., Demšar Mart., Demšar Matej, Dolinar Tom., Dolinar Vene., Drmota Jak., Frlan J., Gantar Jan., Guzelj Fr., Jelovčan Fr., Jereb Janez, Jezeršek Jan., Justin A., Klemenčič Bošt., Likar J., Miklavčič Fr., Miklavčič Jern., Oblak Jan , Oblak Jož., Perešuti Vinko, Peternelj Jurij, Pustovrh Janez, Uršič Anton, Uršič Jož., Uršič Lovro, Šraj Jern., Šubic A., Šubic Blaž, fantje; Alič Ter., Bogataj Mina, čadež Apolon., Demšar Mar., Dolinar Jera, Dolinar Katar., Dolinar Mar., Filipič Franja, Frlic Ana, Fortuna Jera, Guzelj Marijana, Jereb Marija, Jezeršek Ivana, Justin Mar., Kavčič Marija, Justin Katar., Klemenčič Ivana, Košir Marija, Kržišnik Marij., Miklavčič Marij., Oblak M., Oblak Neža, Peternelj Neža, Primožič Mar., Prek M., Raznožnik Marija,v Rihtaršič Katar, Vodnik Marijana, Starman Marija, Šubic Hel., Tavčar Mar., dekleta. (P. Gorenja Vas.) 128 Lnčine. Dolinar Ant., upravit.; Mežnarjeva hiša, Buh Mat., Končan Jurij, Oblak Matej, Golobica Špela, Lazarjeva hiša, Oblak Jan., Cankar J., Oblak Jan., Dolinar Ant., Justin Ant., Dolinar M., Martinčič Jern., Justin Ana, Košir Franca, Šubic Fr., Oblak J., Oblak Mica, Dolinar Miha, Oblak Gr., Martinčič Jan., Oblak Franca, Osredkar Franc, Justin Mica. (P. Gorenja Vas.) 25 Selca. Sušnik Iv., župnik; Vavpetič I., kapi.; Bregant Miško, nadučit.; Vrhune Ivan, župan; Šlibar Fr., Šmid Mat., Megušar Jan., Slov. bralno društvo, Šolska knjižnica, Eržen Vikt., Bogataj Fr., Pogačnik Luka, Pavlič Jan., Pogačnik T., Pegam P., Bertoneelj Tom., Pogačnik Tine, Tavčar Ant., Dolenec J., Šifrar Mart., Pfajfar Jurij, Bešter Mat., Potočnik J., Narobe Jož., Čemažar Sim., Šmid Jož., Pfajfar Jož., Biček J., Beree Janez, Verhunec Lovr., Heinrihar Fr., Gortnar Jak., Pogačnik Mart., Rovtar Anton, Pogačnik Matej, Hobjan Fr., Bergant Urb., Šolar Jan., Gortnar Janez, Šmid Jak., Heinrihar Ant., Tavčar Peter, Pfajfar G., Šmid Pet., Bertoneelj Jan., Gortnar Fr., Nastran Fr., Lavtar Mart., Šmid Gašp., Lotrič Fr., Eržen Šimen, Jelenec Fr., Pintar Jak., Lotrič Franc, Stalec Janez, Podobnik Jan., Mesec Lovr., Nastran J., Preveč Fr., Rihtarčič Jak., Pfajfar Jurij, Tavčar Fr., Grošelj Fr., Grošelj Jož., Blaznik Mat., Kobljar Jan., Kosmač J., Čufar Miha, Trojar Jak., Demšar Jož., Lotrič Janez, Pogačnik Lovr., Štibelj Ant., Čenčič Jurij, Krek A., Pfajfar Luka, Rejec Ana, Semen Micka, Rant Urša, Grošelj Micka, Megušar Mina, Gortnar Ana, Potočnik Reza, Keržišnik Katra, Potočnik Neža, Šinkar Ana, Čemažar Reza, Demšar Micka, Šmid Meta, Zgaga B., Bernik Lenka, Fajfar Ana, Katrašnik Mic., Kemperle Micka, Podreka Micka, Gortnar Micka Jesenko Urša, Gortnar Micka, Klemenčič Lenka, Lotrič L., Bernik Micka, Preveč Neža, Hobjan Ant., Čenčič J., Benedik Fr., Rant Tom., Benedik Ant., Šolar Jakob, Demšar Jan., Tavčar And., Nastran Fr., Pogačnik J., Benedik Jak., Kalan Jan., Krek Jak., Tavčar J., Rant Leop., Šmid Pet., Bertoneelj Fr., Fajfar Lovr., Lotrič Tine, Bertoneelj Mat., Pintar Jan., Jelenec Franc, Demšar Anica, Pavlič Franca, Pintar Micka, Lotrič Micka, čemažar Antonija, Potočnik Špela, Ažbe Katra. Šolar Katra, Tavčar Micka, Čenčič Micka, Jesenko Franca, Trojar Micka, Kalan Mina, Šolar L., Luznar Katra, Trojar Micka, Kalan Franca, Pristov Micka, Čemažar Katra, Rant Magd., Benedičič Franca, Benedičič M., Stalee Micka, Sturm Ivana, Šolar Neža, Krek Cecil., Debeljak Micka, Katrušuik Micka, Semen Urb. (P. Selca pri Škofji Loki.) 153 Žabnica. Rozman Lovro, kurat (3 izt.);.Ljudska šola; Rozman Ant., učit., Šifrar J., eerkv.; Šifrar J., Šifrar Ant., Hafnar Mart., Hafnar Fr., Trilar Anton, Porenta Mart., Jugovic Jan., Porenta J., Vilfan Mat., Kuralt Fr., Volgemut Fr., Kuralt Lovr., JMilar Urban, Rozman Fr., Cegnar BI., Oman Franc, Šifrar Martin, Šifrar Jan., Vilfan Jan., Porenta And., Kuralt Franc, Hafnar Fr., Hafnar Fr., Šifrar Val., Projc V., Hafnar Ant., Pintar Urb., Dolinar Jan., Oman Mart., Kuralt Jak., Jenko Pet., Cegnar Anton, Šifrar Fr., Pokoren Marija, Cof Rotija, Vilfan Katarina, Cuderman Urša, Jankovič Franca, Kalan Marija, Hafnar Mar., Jenko Jožefa, Logonder Marij., Kokalj Kat., Bernik Marija, Šifrar Kat., Berčič Ana, Porenta Kat., Oman Marija, Šifrar Marija, Pokoren Marija, Pikuš Katarina, Trilar Marija, Hafnar Marija, Bernik Marija, Rajgelj Marij., Vilfan Neža, Dolenec Franca, Volgemut Mar., Vilfan Marija, Kern Eliza, Bernik Meta, MilarMeta, Brenek Mar., Berčič And., Berčič Anton. (P. Škofja Loka.) 71 Stara Oselica. Gogala Miha, župn.; Debelak Val., Lazar Lovr., Kokalj Jož., Tavčar Sim., Jezeršek Fr., Kalan Fr., Jezeršek Marija, Podobnik Kat., Puc Marijana, Burnik Urša, Bremic Hel., Peternel Marij., Filipič Sim., Ušeničnik Jan., Gladek Jan., Klemenčič Fr., Bogataj Fr., Reven Marij., Podobnik H., Klemenčič Fr., Kokalj Janez, Peternel Mat., Šturm Jožef, Oblak Ter., Jesenko Marija, Bajt Jan., Makuc Janez, Godec Ivana, Govekar Jerica, Bašelj Urban, Kumar Marija, Vidmar Luka, Ušeuičnik Ivana, Čadež J., Oblak Jak. (P. Gorenja Vas.) 36 Nova Oselica. Justin BI., uprav.; Mazek Jož., Slabe Ant., Čadež Fr.. Gruden Blaž, Jezeršek Jožef, Mrovlje And., Troha Fr., Stremfelj J., Steržinar Mar., Snožnik Jerica, Mrovlje Urša, Guzelj Elizab., Pagon Marijana, Mlakar Marija, Kalan Franca, Pire Ivana, Špik Marija, Šink Marija, Papež Ana z Uršo, Troha Marija, Peternel Jož., Mazek Fr., Cej Ant., Znožnik Kat., Mrak Marija, Prebel Jern., Eržen Neža, Bajt M., Telban Mar., Jereb Marij., Znožnik Marij., Kaein J., Bajt Marija. (P. Idrija.) 34 Reteče. Kumer Al, župnik (2 izt.); AličUrb, Babnik Val, Bergant Fr, Bernard Fr, Bogataj Fr, Dernovšek Jož, Hafner Št, Jugovic Jan, Kalan M, Kavčič Mart, Kavčič Mat, Lukančič Jan, NagličM, Starman Jan, Šubič Jan, Žibeit Mat, Avguštin M, Bernard Neža, Bogataj Marija, Drnovšek Hel, Gaber Ivana, Habjan Neža, Hafner Marija, Jenko Franca, Jenko Marija, Jenko Marijana, Kermelj Mar, Kermelj Marija, Kuralt Marija, Kušar Eliza, Martinčič Jera, Prelesnik Marija, Bant Katarina, Rusova Neža. (P. Škofja Loka ) 36 Javorje. Jereb Mat, župnik (3 izt.); Ažbe A, župan; Ažbe Ant, Alič Fr, Dolenec Ignac, Debeljak Ant, Gartnar Jak, Alič Ant, Demšar A, Krek Jož, Mesec Jan, Miklavč Ant, Oblak Ant, Pintar Anton, Pintar Jan, Pintar Tine, Poljanee Št, Potočnik Jak, Ramoveš Urb, Tavčar Ivan, Tavčar Iv, Debeljak M, Dolenee Marija, Gartnar Marija, Jelovčan M, Jelovčan Kat, Kalan (Kumer) Ana, Možina Franca, Možina J, Košir Mar, Peternel Hel, Rant Mar, Stibelj Marij, Tušek Mar, Miklavč Marij. (P. Škofja Loka.) 37 Sv. Lenart. Peterlin Prim., dub.; Potočnik M, Vidmar M, Zupanee Jan, Kokalj Jan, Kržišnik M, Tavčar Jan, Mesec Fr, Potočnik Ant, Habjan Jern, Brgant Marija, Debeljak Helena, Cemažar Franca, Habjan Ant, Ozebik Greg, Ozebik Jera, Ozebik Jan, Kržišnik Jan, Potočnik Pet, Potočnik Hel, Debelak Franca, Benedik Marija, Tavčar Mina, Mesec Marija, Benedik Marija, Mohorič Franc, Fojkar Mina, Bernik Marija, Tavčar Apolon, Lautar Blaž, Bičik Marijana, Potočnik Urša, Tušek Matija, Kržišnik Blaž. (P. Škofja Loka.) 34 DražgoSe. Boncelj Fr., župn. oskrb.; Fajfar J, not. kand.; Lotrič Jan, cerk. ključ.; Lotrič T, eerk.; Jelene Blaž, Dobre Jožef, Rovtar Mat, Dobre Janez, Jelene Mat, Šmid Boštj, Lotrič Luka, Jelene Marija, Šmid Marija, Berce Urša, Šolar Ana, Marenk Marija, Kavčič Marija, Jelene Franca, Mohorič Janez, Pintar Jan, Gortnar Fr, Kavčič Jak, Hobjan Jan, Kavčič Jan, Peternel Fr, Lotrič Al, Preve Fr., Berce Tom, Šmid Gr, Lotrič Fr, Eržen And, Lotrič Fr, Lotrič Mat, Frakelj Franca, Šolar Marija mlaj, Šmid Jera, Šolar Marija st, Hobjan Mar, Kavčič Marj, Jelene Ivana, Fajfar Mina, Prevc Peter, Lotrič Urša. (P. Železniki.) 43 Bukovščiea. Veja Maks, župnik; JeleneMart, Tomažin Jož, Rak Fr, Balanč Jan, Verhunc Janez, Benedik Mart, Pogačnik J, Pogačnik Jan, Pogačnik Mat, Bertoneelj Mat, Šraj Luka, Pogačnik J, Balanč Micka, Balanč Anca, Kalan Pet, Terdina Jan, Rant Matija, Benedik Andr, Benedik Jan, Tomažin Peter, Potočnik Urša, Benedičič Mar, Jelene Špela, Pintar Neža, Sušnik Mica, Benedik Micka, Pintar Franca. .(P. Kranj.) 28 Železniki. Mrak Jak, župnik; Šraj Fr, cerk.; Oswald Miha, vodja c. k. orožu.; Dolenec T, Klopčič Mat, Rozman Jan, Verhunec And, Rant J, Mlakar Fr, Boncelj Jož, Pintar Fr, Klopčič Lenart, Kapus Jan, Mlakar Jan, Kosem And, Keržar Ant, Prezelj Jurij, Oblak Fr, Šusteršič I, Grošelj Fr, Klemenčič Ant, Starman Jern, Pintar Val, Logar Blaž, Trojar Jož, Dermota Ant, Zupanee Luka, Bogataj Marija, Bertoneelj Marija, Markelj Ivana, Flander J, Verhunec Jerica, Demšar Uršula, Košmelj Liza, Pegam Marija, Tavčar Franca, Klopčič Marija, Demšar Ter, Demšar Rozal, Demšar Liza, Zupanee Ana, Žuiner Matija.— Levičnik Jož., učitelj in posest.; Farna bukvarnica; Globočnik Fr., dijak; Košmelj Luka, žup.; Rehbergar Fr, Rehbergar Mat.; Levičnik Regina, c. k. okr. sod. vdova; Ahačič Maričla, Hafner Milka, gospodični; Košmelj Liza, Košmelj Jerica, Veber Marija, Demšar Urša, Krušuik Jerica, Tavčar Jak, Logar Jož, Rant Anica, Taler Ivana, Stalie Marija, Lotrič Jerica, Šest Jern, Kramar Jan, Ambrožič Mat, Verhunec Lovro. — Smoljeva. Jeram Pet., misijonar v Ameriki. — Martinivrh. Tušek Gr, kmet; Bant Ant. Bonceljnov; Debelak Fr, Potočnik Fr, Zupanee Fr, posestniki. (P. Železniki.) 73 Zali Log. Eržen Fr, župnik; Farna bukvar-nica, Biček Jurij, Benedičič Luka, Bernard P, Ceferin Miha, Ceferin Mohor, Cemažar Neža, Demšar Anton, Demšar Fr, Jezeršek Jurij, Markelj G, Pintar Ant., Pintar V, Šturm G, Tolar Jurij, Veber A, Veber M, Veber Pet, Žbontar Alojzija. (P. Železniki.) 20 Število družnikov: 32 dosmrt. 1409 letnih. 9. Dekanija Moravče. Dek. poverjenik: Kajdiž T o m, dekan v Moravčah Moravče. Kajdiž Tom , dekan in nadžupnik (2 izt.); Ambrož Ivan, kaplan; Barlič Mart, župn. v p.; Toman Janko, učit.; Brodnik Fr, c. k. žand. vodja; Avbelj Jož, Barlič Fr, Bizilj Fr, Brinovec Matija, Burja Fr, Capuder Jak, Cerar Jern, Cerar Matija, Cerar Val, Golob Ant, Grilj Mart, Groboljšek Jan, Hrovat Gašp, Hušnikar Jan, Jemec Fr, Judež V, Jurjevee Mat, Klopčič J, Klopčič Jož. (M.), Klopčič Jož. (S.), Knez Fr, Kopač Val, Korimšek A, Korošec J, Kosmač M, Kruleč Jern, Kunavar Jan, Lovše J, Morela Fr, Mrak Mart, Mrčun Jan, Okoren Franc, Orehek Mart, Osolnik Gr, Per Jan, Pergar Janez, Peterka Jož, Ravnikar Fr, Ravnikar Jak, Rahne A, Rokavec Jan, Prosinec Gašp, Orehek Fr, Rokavec Val, Rožič Ign, Silvani Scipijon, Smrkolj M, Stajnko Jož, Stenko Jož, Šlibar Jož, Šoren Ant, Tomec T, Urbanija Jak.. Urbanija Mat, Urbas Jan, Uštar M, Vesel Ant, Vesel Jakob, Vrankar Jož, Vidic Janez, Vidmar Jan, Zupančič Al, Zupančič Martin, možje; Bergant Jak, Bistan Jak, Bizilj Karol, Blodnikar J, Cerar Ant, Cerar Fr, Cerar Jan. (G.), Cerar Jan. (R.), Cerar Jan. (M.), Cerar Jož, Cesar Ant, Drčar Fran, Gorjup Jak, Grilj Fr, Jemec Ant, Jerin J, Klopčič Mart, Kopač Jan, Kos Lovr, Kovič Franc, Kunavar Ant, Kunavar Jož, Močilnikar Jan, Mrčun Fr. (M.), Mrčun Fr. (P.), Mrčun Jož, Požar Fr, Rudnikar A, Sašo Jan, Tič Ant, Tič Jož, Ulčakar Jan, Urbanija Jak, Vrhovec Pet, Žurbi Ant, mladenči; Avbelj M, Bergant Mar, Detelja Marj, Jemec Jera, Cerar Mar, Jerin Mar, Klopčič Franca, Kopač Ana, Lončar A, Mihelčič Alenka, Poznič Katra, Rovšek Mar, Starec Mar, Stoječ Urša, Šinkovec Roza, žene; Avbelj P, Brodar Ana, Burja Mar, Cerar Alenka, Cerar Alojz, Cerar Franca, Cerar Ivana, Cerar Luc, Detelja Ivana, Detelja Mar, Dežman Apol, Drčar Mar, Gales Hel, Grad Mar, Groboljšek Marija, Grošelj Barba, Hribar Urša, Jamšek Franca, Javoršek Jožefa, Jeglič Neža, Jemec Marj, Jerin Marija, Jurjevee Mar, Kovič A, Kunavar Urša, Lavrač Ivana, Majdič Joz, Montfort Matilda, Nakrst Mar, Nunar Eva, Orehek Barbara, Osolnik Marj, Oštinec Alenka, Pestator Franca, Pod-belšek Ivana, Poznič Mar, Ravnikar Jera, Ravnikar Mar, Ribic Mar, Roglič Roza, Rožič Helena, Tirbič Alojzija, Učakar Katra, Urbanija Antonija, Žurbi M, dekleta; Vehovee Ign, Ljudska šola v Moravčah. — Vrhpolje. Bernik Val., benefie.; Birk Štefan, učit.; Gabršek Jern, ključ.; Pirnat Luka, grajščak; Aresti Fr., Birk Ant,., Cerar Franca, Cerar Mar., Cimerman Jan., Kepec Marija, Klopčič Ant., Klopčič M., Kokalj Franca, Kokalj Jern., Kunavar Ant., Marinčoka Fr., Orehek AL. Orehek Fr., Peterka Franc, Požar Neža, Prašnikar Franca, Ravnikar Ant., Rožič Franca, Rožič Primož. (P. Moravče.) 190 Kolovrat. Vilman Gašp., župnik; Vilman A., bogoslov. v sev. Ameriki; Glavič Jož., cerk.; Pavšek Martin, Razpotnik Fr., cerkv. ključ.; Ljudska šola, Rojina Fr., učit.; Brodar Mart., župan; Strmljan L., obč. tajn. Možje: Batis Ant., Brvar Fr., Bistan Val., Hribar Št., Kokole Pankr., Kolenec Jan z dr., Ocepek Ant., Rozina Karol z ženo, Smrkolj Jan., Štrmljan Ant., Zupančič And.— Žene: Farčnik Anton., Jauežič Joz., gospa; Lazar Mar. z druž., Poljak Luc., Sitar Ter., Vozel Alojz., Vozel Joz. Mladenči: Bebar Vinc., Brvar Jan., Kokole Jož., Koporec Lud., Ocepek Jož., Prašnikar Jak. star., Rome Ant. — Dekleta: Avbelj J., Knez Ter., Kokole Mar., Lavrač Mar. z br. Jakobom, Lavrač Mar., Lavrin Ivana, Prašnikar Urša. Pregelj Rotija, Razpotnik Lenka, Rems Mar., Smrkolj Franca, Vodljan Neža, Zupančič Rotija, Žumer Ivana; Levicki Ivana, c. kr. polk. soproga; Lipovšek Cena. (P. Izlake pri Zagorju.) 50 Št. Gotard. Vrhovnih Ivan, župnik; Narodna šola, Koželj Gr., učit.; Brvar Gotard in Ivana, Brvar Št., Cukjati Fr., Cukjati Gašp. in Kristina, Cukjati Jak. in Mar., Drnovšek Valent., Ferme Gašp., Ferme Greg. in Liza, Franketi Fr., Gaberšek Luka in Fr., Gorišek Mat. in Mar., Grilj Mib. in Mar., Grobar I., Hribar Peter in Neža, Javoršek Jan. in Alojz., Joger Miha in Neža, Kamnik Juri, Kos Greg., Kos Jan. in Neža, Kreča Fr. in Lucija, Lavrin Martin in Ivana, Lebar Jem., Lebar Jož., Lebeničnik Sim. in Marija, Lebeničnik Val., Lenič Jern., Leveč Jak. in Marija, Lovrač And. in Liza, Lipovšek Fr. in Al., Medvešek Ant. in Reza, Mihelčič Jož., Miklavč Miha in Meta, Novak And., Novak Gašp., Novak Jož., Novak Lovr., Novak Mat., Novak Vinc. in Mar., Petelinšek Franc, Podbelšek Fr., Razboršek Fr. in Ana, Razboršek Jož., Resnik Jan., Ribič Gotard, Ržišnik Mat., Režun Ant., Smrkol Got. in Mar., Starec Fr., Ševerkar J., Štrban Fr. in Mar., Tom Fr. in Julija, Tom Jože in Urša, Vrankar Nik. in Jera, Vresk Al., Zajec Greg. in Zefa, Zaplotnik Jož., Albiani Neža in Sopotnik Fr., Bonfini Pavla, Cukjati Neža, Jerič Neža, Kamnik J., Koncilja Mar., Konšek Mar., Kralj Joz., Kralj Katar., Kramar Reza, Kušar Hel., Letnar Ivana, Lipar Ant., Potočnik Ivana, Stepišnik Helena, Strehar Mar., Strnišnik Neža, Štrukelj Liza in Marija, Štrukelj Mar., Tavčar Am., Tilija Mar., Ziokarnik Urša in hč. (P. Trojane.) 81 Zagorje. Gross Jak., župnik; češenj Andrej, kaplan; Gross Pet., nadučitelj; Habat Luka, Bebar Ivana, Borušak Marka, Božič Jan., Božič Kat., Božič Alojz., Bralno društvo, Brvar Jakob, Bučar Cecilija, Bukovec Karolina, Čebin Juri, Celestina Mar., Čerin Jož., Dežman Jož., Dolanec Alojzija, Dornik Anton, Drnovšek Jož., Drnovšek Mar., Eibensteiner Anton, Eibensteiner Mar., Fabijan Karol, Flisek Am., Forte l)om., Gospodarič Jož., Grohar Mar., Grčar Alojzija, Guna Juri, Hauptman Jan., Homer Fr., Hočevar K., Hrastel Jak., Hribovšek Luka, Jamnik Marija, Jerin Lucija, Juvan Janko, Kastelec Helena, Kisovec Alojz, Klembas Ant., Klembas Fr., Korba Joz., Ključevšek Jak., Ključevšek Joz., Knez Fr., Knez Hel., Knez J., Koder Ant., Kovač Jan., Kovač Reza, Kovač Franca, ICrajšek Jak., Križnik Ant., Kukovica Jan., Kukovica Jera, Lazar Jera, Masel Ign., Milač Anton., Medved Franca, Maren Jož., Maren Ant., Mežnar Jera, Pance Jan., Petelinkar Fr., Pirec Jan., Peterlin M., Petrič Jan., Pfeifer Antonija, Pesar Jan., Planinec Anton, Platiše Mar., Poljšak Franca, Primon Franc, Pregelj Albin, Rahne Jan., Renčof Jak., Robaves Al., Robaves Ivana, Rotnik Luc., Sadar Fr., Savrašek Mat., Savšek Alojz., Selevšek Mat., Skrbeč Reza, Slokan M., Smole Fr., Snoj Jan., Snoj Ana, Senčar Ant., Steiner Alojz., Stendler Miha, Stempišnik Peter, Strajnar Kristina, Širok Miha, Šivavec Franca, Šola v Zagorju, Suša Fr., Tratnik Antonija, Urbanija Pavel, Vičič Fr., Volšek Fr., Vozel Janez, Zadnik Fr., Zupan Jož., Zupančič Eliz., Zimerman M., Peterlin M. (P. Zagorje.) 108 Čemšenik. Zelnik Jož., župn. uprav.; Lazar Miha, c. kr. umir. prof.; Petrovec Tom., učit.; Šola Čeinšeniška, Kolenec Val., trg.; Robavs Jan., organ.; Lavrin Jan., Drnovšek Luka, Jelševar Šimen, Pole J., Razboršek Alojz z ženo, Arh Jož., Avbelj Fr., Brvar Greg., Dobčnik Jož. z druž., Drnovšek Jož., Drolc J., Ferme Nik. z druž., Grobljar Blaž z druž., Izlakar P., Jerin Jak., Kos Fr., Kuder Fr., Lazar Fr., Lebar Fr., Lebar Jož., Pole Pet., Robavs Jan., Zupan G., Zupan Jan., Zupan Jož., Zupan Juri, gospodarji; Arh Neža, Benko Helena, Dobčnik Ana, Faris Mar. z družino, Laznik Ana z druž., Medvedšček Jera, Razboršek Fr., Škrabar Mar., Tomelj Mar. z druž., žene; Bokal Jož., Cestnik Jož., Drnovšek Jož., Grobljar And., Jesenšek Jak., Komatar Jan., Kramar Miha, Kranjec J., Kreže Pav., Lazar Jož., Lebar Fr., Majdio Fr., Medvedšček Jak., .Pirnat Mart., Psarn Karol, Režun Ant., Šerak Jak., Škrabar Pet., Zupan Fr., Zupan Jak., Drnovšek Jož., mladenči; Anzelmi Mar., Benko Marija, Butija Mar., Dobčnik Mar., Drnovšek Mar., Drnovšek Ant., Drnozg Franca, Drnozg Mar., Fakin Mar., Goneli Fr. s stariši* Grobljar Regina, Hribar Mar., Izlakar Mar., Jelševar Mar., Kramar Regina, Kolenec Brig., Konšek Mar., Klopčič Joz., Kastelic Ivana, Križnik M., Kralj Mar., Laznik Eliz., Macerl Franca, Naglav Alojzija, Novak Ivana, Pirnat Jera s sestro, Pavelšek Jožefa, Ravnikar Mar., Ravnikar Hel., Sedej Mar., Sopotnik Alojzija, Štupar Marijana, Štempihar Joz., Vrboška Ivana, Zelnik Neža, Izlakar Franca, Benkeljc Jožefa, Juvančič Franca, Zupan Neža z mat., dekleta; Mikelj Mar., Razboršek Mar., šolarici; Grahek Franc in Jož., Bajde Jan., šolarji; Kreže Mar., dekl.; Kreže Anton, mlad.; Dobčnik Ivana z družino; Dernozg Joz., žena; Sopotnik Janez, pos.; Sopotnik Lovr., mlad.; Kolenec Terezija. (P. Izlake pri Zagorju.) 112 Peee. Preša Joz., župnik; Janežič Mat., učit.; Šolska knjižnica, Avbelj Fr., Barlič Jern., Brate Jož., Dolar Ant., Jesenšek Jak., Mal Jož., Pavšek Janez, Ravnikar Jož., Stenko Janez mL, Stenko Janez st., Strehar Fr., Štrukelj Jan., Avbelj Mar., Baloh Ana, Bedenek Doroteja, Mal Ivana mL, Mal Ivana star., Razoršek Apol., Strah A., Peške pevke. (P.Moravče.) 23 Sv. Helena. Štupica Fr., župnik; Vrančič A., učit.; Dolška šola, Belejan Fr., Gradišek Gašp., Jama Jož., Jančar Avg., Jemec Ivan, Miheljčič J., Miheljčič Jož., Mohar Ant., Očka, Rope Ivan, Šimenec Martin, Zupančič Fr., Zupančič Jož., gospodarji; Jemec Jož., Kotar Ivan, Kovič Fr., Miheljčič Ivan, Rovšek Miha, mladenči; Jančar Helena, Jemec Mar., Vode Franca, žene; Janež Mar., Peterca Ivana, Rahne Ana, Širok Mar., Vode Ivana, Zupan Mar., dekleta. — Hiše: Begl-nova, Hrašerjeva, Jožetova, Marnova, Mežnarčkova, Orlinškova. v (P. Sv. Helena pri Dolu.) 36 Blagovica. Škufca Ludv., župnik; Šolska knjižnica, Ahčan Jern., Avbelj Fr., Avbelj Jan., Barlič A., Barlič Jan, Bolte Jan, Cerar Fr, Florijančič Franc, Gros Fr, Hrovat Anton, Klopčič Mat, Majdič Miha, Novak Tom, Omahna Fr, Ovca Jož, Pavlici Ignacij, Pestotnik Fr, Petrič Jan, Podmilšak Franc, Rems Jan, Resnik Ant, Resnik Fr, Štrekar Jan, Štrukelj Jan, Terdin Fr, Terdin Miha, Urankar Gregor, Us Ign, Vidergar Val, Zajec Jož, Žavbi Janez, Hrovat Urša, Kos Franca, Krašovee Mar, Lipovšek Marija, Močnik Alojzija, Močnik Antonija, Močnik Marijana, Ovca Marjeta, Pavlic Polona, Pestotnik J, Pestotnik Helena, Razpotnik Pavlina, Resnik Helena, Resnik I, Resnik Mar, Topolšek Urša, Travnar Marija, Vajde Mar, Zajec Ana. (P. Lukovica.) 52 Št. Ožbalt. Pisk ar Jan, župnik; Cencelj P, Grabnar Jan, Kos Jož, Lavrin Tom, Lebeničnik J, Leveč Flor, Ocvirek Fr, Podbelšek Mat, Prašnikar Jan, Razpotnik Jož, Smerkolj Jan, Smerkolj Franc, Suhar Jan, Zupan Jan, Kropivšek Franca, Leveč J, Ožina Liza, Podbelšek Franca, Razboršek Neža, Vidergar Barba, Zupan Franca. (P. Trojane.) 22 Vače. Poč Martin, župnik; Hudovernik Janez, benef.; Farna knjižnica, Peruci Fr, nadučit.; Kolbe Fr, c. k. pošt.; Grilc Jan, trg.; Pišek Al, Kimovec Jan, Cirar Miha, Košnik Marj, Prestor Fr, Lipoglav Fr, Krhljikar Jak, Jančar Franca, Primožič Marija, Južnik Mar, Bebar Fr, Pire Ant., Zupančič Katra, Pograjec Jera, Zorko Urša, Lovše Ant, Kres Marija, Klobučič Jan, Kline Ant, Škarija Jan, Strmljan T, Juvan Mar, Škrabanja Fr, Praprotnik Ivana, Mali Al, Dolinar Fr, Lovše Fr, Prašnikar Janez, Golob Franca, Biaggio Franca, Juvančič Jož, Osolnik Fr, Kranjec Reza, Dolar Marijana, Juvan Fr, Merva A, Grilc Jož, Primožič Ivana, Majdič Jož, Štrus Ter, Lipovšek Amal, Brinjevec Fr, Jurič Gašper, Avbelj Jan, Bregar Jern, Krhljikar Alojz, Robinik Gregor, Krhljikar Jož, Kline Jožef, Krhljikar Ant, Dobravec Franca, Stopnik Kat, Grilc H, dr. Celestin v Zagrebu (8 izt.) (P. Vače.) 67 Dol. Jarc Jem., župnik (3 izt.); Šimenc Franc župan; Doljska farna šola; Kreč Jak, trgov.; Lemut Št, mlin.; Kuhar Jož, kov.; Moder Mat, miz.; Der-mastija Jan, cerkv.; Majdičeva hiša, Velepičeva hiša, Klemene Ant.; Kosem Matija, mlin.; Šimenc Franc, Mlakar Fr, Šimenc Jož, Kuhar Jak, Vagaja Valent, Klemenčič Jož, Jemec Jan, Mejač Ant, Jagodic A, Žle Jan, Slovnik Jož, Žle Jan, Loboda Jož, posest.; Furlan Ant, Špenko Jan, Loboda Fr, Cajhen Mat, Gostinčar Mart, Bergant Fr, mladenči; Tibel Franc, čevlj.; Zajic Janče, kroj.; Maienšek Mar, kuh.; Leveč Mar, posestn.; Jeran Kat.; Pajer Mar, pek.; Berce Mar, žel. čuv.; Maci Marijana, Ribnikar Mar, Kavšek Hel, Grat Mar, Grat Marijana, Kastelic A, Vidmar Mar, Zupančič Urša, Velepič Neža, Šuštar Rozalija, Marovt Mar, Bokal Cecil, posestnice; Pire Franca, krčm.; Koklič Franca, mlin.; Loboda Lenka, Lenassi Franca, Kavka Franca, Mahkovic Mar, Dečman M, Snoj Reza, Zle Marija, Slabanja Ana, Bregar Ivana, Jagodic Julija, dekleta; Majerjeva hiša, Vodnik Ant, Vodnik Kat, Ložar Ivana, Johan Lojze, Černe Jak, Vodnik And, Loboda Jan, Maci Rot, Koncilja Ivan. (P. Dol.) 74 Podšentjur. Jeršič Fr, župnik v pok.; Likar Ivan, učit.; fodšentjurska šola; Prašnikar Fr, šolski predsed.; Brvar Mart. in Mar, c. kr. poštn. uprav.; Bregar Jož, župan; Butara Lud, orgl.; Vrbole Ant, trg.; Prašnikar Jož, stroj.; Očinari Ed„ grašč. log.; Klobčič Ant, Mohar And, Jenko Fr, Golčnik Miha, Prašnikar Mat, Magoršek Ivan, Razboršek A, Lebar Lor, Kovač Fr, Mohar Ant, Vidmar Nace, Jenko J, Prašnikar Mart, Klobčič Pav, Brvar Ant, Božič Fr, Šantaj Neža, Semec Antonija, Vodišek Neža, Lipovšek Cena, Hribar Genovefa, Frme Jera, Humer M, Vozu Antonija, Jesenšek Marička, Vozu Marija, Raspotnik Mar, Purger Franca, Sevljak Mar, Hribovšek Micka, Klemenčič Franca. (P. Izlake pri Zagorju.) 41 Sv. Lainbert. Berce Ant, župnik; Železnik And, pred. kr. šol. sveta; Vidmar Mat, cerkv. ključ.; Vrtačnik Ivan, gostiln.; Vrtačnik Jož, Kos Ivan, Baš Ant, Grošelj Fr, Obreza Ign, Kosmač Urban, Trelc Ant, Mohar Mart, Ostrožnik Ign, Renko I, Končar Mat, Pavšek Ivan, Vidmar Ivan, Brvar Ivan, Cirar Jož, Železnik Valent, gospodarji; Nar. ljudska šola, Baš Fr, Vavtar Ant, Ramšak Ant, Drobež J, Vozel Ivan, Vozel Franca, Grabnar Mar, Mihelčič Franca, Groboljšek Helena, Poznajelšek Mar, Ocepek Franca, Brvar Al, Grošelj Joz, Vozel Mar, Koritnik Marija, Lipovšek Franca. (P. Zagorje.) 37 Sveta Gora. Leveč Jož, org.; Ljudska šola, Presenc Flor, Lovše Fr, Vozel Jan, Vozel J, Kovač Fr, Vozel Fr.. Rupel Jak, Konc Mart, Gradišek J, Beja Ant, Lovše Janez, Grobolšek Fr, Cirar Janez, Obreza Jak, Cirar Ant, Razpotnik Janez, Razpotnik Jan, Vozel Fr, Golobar Jan, Jurič Jož, Jakun Al, Razpotnik Jak, Vozel Jož, Kotar Mar, Zaje Marija, Savšek Mar, Šparlek Mar, Bren Franca, Prestor J, Sirk Franca, Zore Cilka, Terdin Franca. Gričar Roz, Brošelj Florjana. (P. Sava.) 36 Sava. Molek Mart, župnik; Podkrajšek Fr, žel. nač.; Vičič Fr, žel. čuv.; Kunstler Pavel, kovač; Dernovšek Mart, Berdajs Julija, gospodč.; Čebela J, kroj.; Bajde Ant, Končina Mar, Železnik Gr, Ankon Avg.. Simončič Mar, Savšek Jak. (P. Sava.) 13 Ihan. Dolžan Jan, župnik; Kramarjeva hiša, Svetlin Joz., Bernot Marjana z druž, Ropretova hiša, Dobovškova hiša, Ložar Jak, Kokalj Jan, Flerin A, Dolžan Marjana, Rode Marija, Sojer Ana, Mišvelova hiša, Sojer Fr, Leben Jan, Bernot Ana, Sajovic Fr, Matevževa hiša, Andrejčetova hiša, Žabnikarjeva hiša, Sterin Terez, Gregorin Lovr. z druž, Bizjak Franc z druž. Kavka Jan, Ihanska šola, Peregrinova hiša, Grošelj Jan, Jeričeva hiša, Kopač J, Kepec Franca. — Hiše: Gregova, Inetova., Nakerstova, Ostrežova, Šimel-nova, Terlčeva, Brinevčeva, Ukčova, Gregorin Jakob, Kokalj Peter. (P. Domžale.) 40 Češnjlee. Kepec Fr. Ser., duhov, oskrb. (5 izt.); Duhovnvjslca mladina, Brodnik Fr, pom. cerk.; Pestotnik Ant, podruž. cerkv.; Klančar, Žibert, Pavolec, Kozinc, Selan, Gregec, posestn.; Boltetov Ig, Hodnik Jan, Osredkar Jan, Mihov Fr, Zalaznik Jož, Tinč-kovčev Fr, fantje; Starec Marg, Starec Urša, Zalo-garjeva Ivana, Podbelšekova Mar, Matečkova Marija, Boltetova Mar, Logarjeva Mar. st, Logarjeva Marija ml, Erzinova Mar, Erzinova Liza, Ovsenarjeva Al, Plevelčeva Terez, Pančurjeva Neža, Tinetova Helena, Pančur Ivana, Tinčkova Mar, Resnik Franca, Černa-logar Kat, dekleta; Prebil Neža, Luzarca, Reberšca, Kordin Uršula, Rahneška, žene; Sušnik Jan, posest. (P. Lukovica.) 44 Krašnja. Rožič Al, župnik; ključar I, ključ. II.; Bernot Ant, organ.; Lavrič Joz., Udovč Franc, Korošec Kat, Žavbi Joz, Barlič Franca, _ Klopčič A, Cirar Lov, Podmiljšak Fr, Us Polona, Žavbi Jožefa, Frlee Rozala, Iglič Iv, Ožina Marjana, Felčeva druž, Plahutnik Lov, Šum Jak, Drolc Ant, Barlič Marija, Klopčič J, Občinska šola, Klopčič A, Žibert Jož, Plahutnik Fr, Lavrič Neža, Ožina M. (P. Lukovica.) 29 Hotič. Absec Mat, administ.; Bazpotnik Fr, učit.; Šolska mladina, Vehovec Mat. z dr, Juvan M. z dr, Škarja Jern. z dr, Zupančič A. z dr., Osolnik Mart. z dr, Blaž Fr. z dr, Koci Jan. z dr, Drnovšek Fr. z dr, Cirar Fr. z dr, Jakopič Mar, Juvančič A, Juvančič Mar, Lavrin Liza, Kos Helena, Juvan Kat, Lovše A, Pestotnik Fr, Bric A, Zupančič J, župan. (P. Litija.) 22 Število družnikov: 16 dosinrt. 1061 letnih. 10. Dekaiiija Postojna. Dekan, poverjenik: Hofstetter Jan, č. kanonik in dekan v Postojni. Postojna. Hofstetter Jan, č. kan. indek.; Zakrajšek Fr, kapi.; Vičič Joz, Kraigher Joz, Žužek Mar, Lapajne Jer, Dekleva Hel, Supan Fr, Kogej Kat, Vernik Ivana, Pikel Mar, Roje Franca, Jurca Franca, Petrič Mar, Burger Kat, Burger M, Burger Mar.; dr. Kotzmuth, okr. zdrav.; Bile Ant, adv. k.; Gestrin Iv, davk. pr.; Hrašovec Evzeb, železn. urad.; Thuma Jan.. Praprotnik Ivan, Matanovič A , Dimnik Jak, Primožič Štef, učit. osobje; Okr. uč. bukvama; Stefin Ig, Sever M, Vilhar A, Sajevic Iv, cerk. star.; Šeber L, tisk. last.; Kužman Amalija, Vadnu Neža, Mekinda A, Bizjak Kat, Vadnu Joz, Prelesnik M, Paternost M, Neme Ana, Ogrizek Fr, Lovšin Fr, Mavrič Fr, Likon Fr, Ivančič Kat, Likon Helena, Habjan Mar, Možina Mar, Kristan Fr, Albertini K, Muhič J, Dolenc Fr, Žele U, Prelesnik M, Smrekar Ant, Čelan Mar, Debevc Mar, Šibenik Fr, Dolenc Mar, Oblak Fr, Bizjak Mar, Vilhar Fr, Mauer J, Geržina J, Bizjak Mar, Klemen Barba, Žitko Terez.; Kraigher Jur., trg.; Vidmar Jan, pis.;. Szillich Osk, Vrančič Iv, Zakotnik A, Jager Jern, Žele M, Sušelj Mat, Kolar Jan, Bučar Fr, Kovač Jera, Dolenc Fr, Jenko Neža, Kovač And, Halter Jul, Pumpermajer M, Pavlovčič Jan, Vadnu Mat, Albert Ter., Debevc Jak, Verbič Ant,.železn. osobje; Gaspari Ferd, živ. zdr.; Kuttin Fr, Šibenik Fr, Sajovic Fr, Baraga A, Pavlovčič Fr, Fajdiga Jan, Sever Mat, Gržina Jož, Gržina Jak, Kranje Jož, Ogrizek Jan, posest.; Mese Andr, Bole Fran, Vilhar Jan, Srebot Jan, Ditrich Lud, Paternost Fr, Mavrič And, Štrenar M, Gorjanc Mart, Jurca Jan, Žitko Jak, Majcen Fr, Bizjak Fr, Ogrizek Fr, Sever Fr, Smrdu Jern, Beseljak And, obrtniki; Lucijna hiša, Stopar J, log.; Marinšič J, Kolar Fr, Ceč Jan, Bizjak Jan, Vilhar M, Čitalnica, Šola; Prevc Mici, Istenič Amalija, Vilhar N, Turk Mar, Rebee J, Smrdu J, Simšič Hel, Berne Katra, Furlan Ant, Frank Mar, Šibenik Kat, Kolar Katra, Fajdiga Joz, Blaznik Mar, Bizjak Jera, Vilhar Ter, Geršina Mar, Petrovčič Mar, Smrekar Joz, dekleta; Debevc Jan, Ogrizek Jak, Vodopivee Joz, Smerdu Fr, Šegec M, Pader Evg, Kolar Joz, Ogrizek Mar, Šibenik Miha. (P. Postojna.) 154 Hrenoviee. Puc Alojzij, župnik (2 izt.); Mikš Jan., Soukup Jan., kaplana; Arko Matija, nadučit.; Bizajl Bibijana, učit.; Šola v Hrenovicah, Bužnik Št., trg.; Pavčič Ant, Mohorčič Luka, Jurca Jan, Mejak Jož, Milavec Fr, Turk Ant, Debevec Jan, Bole M, Šantelj Jan, Marinšek Ant, Brajlih Jož, Rudolf V, Podboj Jož, Cvelf Fr, Tominec Ant, Tominec And, Posega Ant, Karuza Ant, Dolenec Mat, Bajec Jan, Medved Pav, Marinčič BI, Škerjanec Ant, Turk A, Srebotnjak And, Blažič Jož, del Linz Pet, Šabec J, Jager And, Mihelčič Jan, Kristan Jan, Gorjanec M, Chiautta Fr,, Dolenec Ant, Bizjak Katra, Lenasi P, Srebotnjak Ant, Jurca Fr, Klemen Jož., Simčič A, Šabec And, Milharčič Naee, Fajdiga Štef, Križaj J, Marinšek Franc, Turk Jak, Žitko Jož, Slavec Jože, Markovčič Jan, Lumbar A, Ambrožič Fr, Pavlovčič Mat, Slejko Jan, Magajna Ant, Morel Pav, Sajovic Jak, Lenasi Apol, Lenasi Ivana, Krajgher Antonija, Bizjak Neža, Doles Ivana, Šabec Meta, Čič Antonija, Batič Ivana, Pavlovčič Joz, Čič Katra, Čebokli Mar., Tominec Mar, Gorup Ivana, Bekar Marija, Morel I, Žgur Ljudmila, Premeri Mar, Fajdiga Ant, Fajdiga Franca, Kerma Mar, Tominec Jan, Čuk Fr, Posega Mart, Pivk Nace, Ogrizek Fr, Role Meta, Dekleva Apol, Čuk Jan, Brezec Mar, Čič Jan, Fajdiga Ant, Merše And, Smerdel Ivana, Kavčič Filip, Bole Jan, Kristan Jan, Trilar Jan, Čerkveni pevci (3 izt.) (P. Postojna.) 104 Ubeljsko. Zaman Fr, učit.; Blažek A, Simčič Mat. z druž, Simčič Jak, Simčič Jan, Kodele Janez, Kljun Jož, Premeri Fr, Premeri Mat, Premeri Gr., Slivar Fr, Rovere Fr, Natlačen Jan, Premrov Ant, Kljun Ant, Turk Franca, Čič Anton, Rovere Franca, Žejin Mat, Počkaj Jern, Počkaj Jož, Premeri Ivana, Premeri Mat, Brezec Mar. (P. Razdrto.) 24 Orehek. Piacentini Pet, duh.; Horvat B., učit.; Šola v Orehku, Križaj A., Kristan J, Premeri Jan, Žnidaršič Jan, Lenasi Jan, Kenič Mat, Blažič Ivan, Kenič Franc, Berne Ant, Ogrizek Jan, Križaj Alojzij, Noli Neža, Bergoč Ivana, Spetič Ivana. (P. Prestranek.) 17 Slavina. Sajovic Jan., župnik; Možina Janez, kaplan; Farna knjižnica, Šola Slavinska, Punčah S., nadučit.; Dekleva Fr, trg.; Šabec Jan, Sluga Ant, Bele Jan, Maver Jern, Žele Fr, Starman A, Fatur Tom.. Šabec Fr, Novak Tom, Miliharčič Mart, Bole Pav, Gorup Jan, Ambrožič Jož, Maver And, Slavec Mat, Kalister Jak, Sluga Miha, Kalister Jan, Šabec Ant, Česnik, Mat, Figar Jan, Penko And, Bole J, Gorup Fr, Česnik Greg, Vičič Jan, Perenič Anton, Klemenec Jan, Šabec Jan, Žitko Jož, Cimerman A, Semec Fr, Milharčič Jak, Oražem Jan, Valenčič Fr, gospodarji; Petelin Jož, nač. post.; Kalister.M, c. k. fin. nadstraž.; Ambrož Val, Starman Jan, Ženko J, Glažar Jož, Smerdel Miha, Gaspari Mat,, Kernel Fr, Pešek Jan, Stalcar Ant, Abram And, Boštjančič J, Bole Jan., Krebelj Luka, fantje; Žele Jern, gospod.; Kalister Franca, Kovačič Katra, Križaj Ivana, Hvala Franca, Vadnal Mar, Lemovt Joz, Vilhar Fr, gosp.; Hrovatin Mar, Milharčič M, Kogovšek Pol, dekleta. (P. Prestranek.) 67 Vreme. Škerjanec Jan., župnik; Skala Anton, nadučit.; Strehovee Iv, učit.; Dekleva Jan, poštar; Dekleva Jan, trg.; Magajna And, Dekleva Andrej, Dekleva Maks, Dujee Jan., Cerkvenik Jan, Borič J, Ercigoj Jan, Kovačič Jož, Matjažič Ant, Novak L, Obreza Jan, Prelec Fr, Prelec Ivan, Prelec Janez, posestniki; Polh Ant, cerkv.; Požrl Matija, mizar; Požrl Jan, mitn.; Dujee Jož, krčm.; Dujec Franee, Kljun Jan, Vranisa Fr, Zdovec Jan.; Rabič Katar, pošt. upravit.; Hreščak Mar, Sila Kat, Sitar Neža, Cerkvenik Marj, Novak Hel, Ljudska šola, Ambrožič J, Petek A.; Aschenbrenner P, žel. nadz.; Novak J. (P. Dol. Vreme.) 38 Št. Peter. Tramte Ant, kurat; Križaj Fran, lastnik par. pile (2 izt.); Kovač Ant, restavr. (2 izt.); Domača šola, Kozlevčar Ant, žel. urad.; Špilar Ivan, župan; Korošec Ivan, Medica Mat, Jakš Fr, Bratoš Lovr., Kovačič Jož, trg.; Lavrenčič A, gost.; Šlegel Ivan, dac.; Žele Pet., Žele Luka, cerk. star.; Krašovec Val., pos.; Zvokelj Jak., miz.; Penko Matija, Penko Mat., Dekleva Jan., Vodopivec Lovr., Bebec A., Penko Tom., Dekleva Mat., Karba Jan., Žele Jan., Česnik Tom., Žele And., Dekleva Luka, Čelhar Jak., Kristan Jern., Kastelee Jak., Čertanee Urb., Žele Ant., Fičur Marj., Česnik Kat., Šabee Anton., Špetič Mar., Kalan Franca, Torkar Marija, Pavlin Franca, Tobaje Julija, Hribar Janez, Kovačič France. (P. Št. Peter na Kranjskem.) 46 Senožeče. Okorn Ign., župnik; Jemec Ant., kaplan; Senčar Jož., c. k. okr. sod. prist.; Kržič Mar., c. k. okr. sod. sopr.; Kavčič Karol, Zadnek Mat., trg.; Mahnič Fr., Markovčič Ant., Meden Jož., Mergon J., Moravč Maks, Može Boštj., Može Franc, Može Pavel, Mušič And., Perhavc Ign., Suša Fr., Perbavc Jožef Zelen Ant., Zelen Jož., Zelen Ant., posestniki; Krakar Jan., c. k. pošt.; Brezec Fr., c. k. sod. sluga; Gec J., org.; Gerželj Jern., čevlj.; Kučar Fil., kroj.; Nabergoj Jan., miz.; Ličetova hiša, Ferfila Ant., Koritnik J., kmet. fanta; Bratož Franca, trg. sopr.; Franetič Iv., Gaspari Agata, Suša Agata, Suša Mar., Žetko Marija, Perhavc Joz., posestnice; Legat Franca, c. k. sod. si. sop.; Kolar Marija, Perhavc Ana, Piano Ana, Čehovin Marija, Zelen Ivana, dekleta; Delež Ivan. (P. Senožeče.) 44 Trnje. Pintar Mat., duhov.; Jelenec Št., učit.; Avčin Fr., trg.; Margon Fr. (35), Smerdel M., Možina BI., Margon Fr. (49), Sterle Gašp., Smerdel J., Žele Ant., Šabec Ant., Česnik Jern., Česnik Ant., Česnik J., Pavlovie Fr., gospodarji; Bergoč Ant., Cvetnič And., trgovca; Belavec Fr., cerkv., Bergoč Alojz., Smerdel Mar., Zorman Hel., Penko Kat., Slavec Kat., Vidrih Ivana,, gospodinje; Duhovnijska knjižnica, Ljudska šola, Žele Jak., Elijavseva hiša, Torkar Jak., Oražem Jak., maš. strež.; Abram Gašp., Margon J., Smerdel Ant., mladenči; Žele Ivanka, šol.; Česnik Fr., Bergoč Neža, Bebec Antonija, Tušek Nežika, Avčin Marija, Šušteršič M., Žele M. (P. Št. Peter na Kranjskem.) 41 Razdrto. Kavčič Hinko, župan; Trošt Ivo, učit.; Debevec Herman, Blažek Ivan, B,lažek Anton, Dolenee Anton.. Jerič M., Ogrizek Jan., Šola, Dolenee Anton. (P. Razdrto.) 10 Sv. Ivan. Grossman Gustav, učitelj; Šola, Černač Fr., župan; Vadnjal Lov., obč. sluga; Maver Jan., Černač Ant., Možina Jan., Debevec Mat., Cvelf Fr., Tomažič Jan., Vadnjal Jak., Vodopivec Matevž, Vilhar Lojza, gospa; Vadnjal Mar., Ogrizek Jožefa. (P. Prestranek.) 15 Število družnikov: 10 dosmrt. 550 letnih. 11. Dekanija Radovljica. Dekan, poverjenik: Razboršek J., dekan v Gradu. Grad. Razboršek Jo s., dekan; Kosobud Edv., kaplan; Bukvarnica farne cerkve sv. Martina, Šola v Gradu, Pangerc Jan., Ahačič Neža; Anžlovar L., orožnik; Ambrožič Antonija, Benedik Iv., Bulovec J., Bijol Katra, Burja Anca, Černe Miha, Čop J., Dolar Jan., Dolar Jan. (Kaps), Ferjan Barba, Gašperin Urš., Haš Neža, Jamar Franea, Jeklar Josip, Kapus And., Kerštein Franca, Kejžar Ivana, Klinar J., Koejančič Ant., Koejančič Jan., Koejančič Jož., Koejančič Mina, Koejančič Šimen, Korošie Jož., Koželj Jera, Kristan Mina, Krivec Eliza; Kune Slavko, c. k. žand. vodja; Kunčič Jan., Majer Marija, Mandeljc Ant., Mandeljc Jera, Mandeljc Jož.. Marolt Cene; Maver A., orožn.; Mulej Jera, Medja Janez, Noč Jožefa, Ovsenek Miha, Pavlič Blaž., Pazlar Jan., Pazlar Jak., Pazlar Jožef, Peternel Reza, Piber Eliza, Plemelj Št., Plemel Mina, Pogačar Jož., Poljanee Jern., Por Jož., Potočnik Iv., Potočnik Mina, Pretnar Jož.; Pretnar A., Pretnar J., Primožič Meta, Ravnik Jurij., Rekar Šp., Repe Mina, Rogač Blaž, Rogač Jož., Ropret Ant., Rozman Ivana, Rozman Katra, Rus Ana, Rus Iv., Rutar L., Slivnik Jan. (Tomelj), Slivnik Janez (Jurčev), Stojan Katra, Šoklič Janez, Šoklič Mina; Šrej Rihard, c. k. poštar; Tavčar Mat., Tavčar Miha, Terpinec Mina, Terpinec Meta, Ulčar Mat., Verderber Jož., Verhunee A., Vester Ant., Vidie Mart., Vidie Jak., Vidic Fr., Vidic Neža, Volk Jera, Volk Marija, Vreve Mina, Zalokar Franc, Zalokar Val., Zupančič Jan., Zupančič J., Žerjov Miha, Žvegelj Lovr., Razboršek I., Hudovernik J., Burja A., Pretnar Fl„ Vidic Iv., Šoklič J. (P. Bled.) 107 Rlbno. Mali Ign., kurat; Vrezec Ivan, učitelj; Vidie Lovro, Pretnar Gašper, Ferjan Jož., Balant T., Pangerc Mat., Gracelj Jak., Gracelj Jan., ŠebatReza, Ferjan Marija, Valant Marija, Dešman Jan., Zupane Jan., Mulej Mat., Sodja Franc, Dešman Janez, Jeklar Jož., Koseli Janez, Torkar Matija, Zupan Mina. (P. Bled.) 21 Gorje. Ažman Jan., župnik; Ažman Š., kaplan; Žirovnik Jož., nadučit.; Strle Terezija, učitelj.; Žumer Jak., župan; Ambrožič Jan.,, Ambrožič J., Ambrožič Jož., Ažman Janez, Ažman Šim., Brajec Rok, Bralno društvo, Bregant Mat., Cundrč Jan., Cundrč Ivana, Cvetek Ivana, Černe Jož., Černe Vinko, Dežman Lov., Dijak Ant., Dijak Katra, Dornik Janez, Frčej Ivana, Frčej Mina, Frjan Mart., Globočnik Jera, Gogala M., Golob Mina, Hafner Ana, Hudovernik J., Hudovernik Val., Jakopič Mina, Jakopič Mina, Jan Jan. (Marolt), Jan Janez (Rebrovec), Jan Janez (Boštjanov), Jan J. (Jamar), Jan Jož. (Guzelj), Jan Jurij, Jan Mat., Jan Vinko (Repečnik), Jan Vinko (Maček), Jan Š., Jensko Greg., Kapus Jan., Kapus Katra, Kobal And., Komar Jan., Kosmač Mina, Kozel Jan., Kozel Jera, Kozel I., Kunstelj Blaž, Kunšič Barba, Kunšič Janez, Kunšič Jan. (Balohov), Kunšič Božal., Kunšič Šim., Lah J., Legat Jera, Lipovec Jož., Lipovec Vinko, Marolt J., Mulej Jan., Pem Mina, Peterman Ant., Piber Anton, Pogačar Fr., Pogačar Jan., Pogačar Jož., Pogačnik J., Pogačnik Mina, Poklukar Hel., Poklukar J., Poklukar Jan., Poklukar Mina (Kaconka), Poklukar M. (Karnnek), Poklukar Mina (Pustova), Polak Jožefa, Pole Martin, Polda Mart., Premozer Jan., PrešernMat., Pretnar A., Pretnar Jakob, Pretnar Meta, Pretnar Neža, Pristov Jan., Razinger Ana, Rekar Meta, Repe Jan., Repe J. (Lip), Repe Vinko, Ropret Jan., Rozman Ana, Božič Lovro, Rožič Meta, Skvarča J., Skumavc B., Skumavc Lovro, Slamnik Andr., Slamnik Mina, Slivnik Janez, Slivnik Jan., Slivnik Lovro, Slivnik Mina, Slivnik Pr., Smolej Jan., Smolej Jurij, Sodnik Marij.,,Srna Jan., Srna Mart.,.Srna Mina, Svetina Martin, Šetina.Jak., Šilar Jan., Šilar Mina, Šimnic Ant., Šoberl H., Šoklič Jož., Toman Marijana, Torkar Mat., Ulčar M., Ulčar Tom., Urh Miha, Veber Pet., Vilman Kristel, Višnar Karol, Vovk Pet., Zaje Jan., ZaloharAnt., Zalohar J., Zalohar Ivana, Zalohar Miha, Zima Ivana, Zupan J., Zupan Jera, Zupan Jož., Žemva Jan., Ženiva Matej, Žemva Mina, Žemva Šim., Žumer Jan., Žvan Boštj., Žvan Janez, Žvan Jera, Žvan Mina, Žvegelj Janez, Prešern Ter., Šimnic J. (P. Bled.) 150 Zasip. Jereb Fr., župnik; Košar Mat., župnik v p.; Zupan Miha, Vidie Jurij, Valant Martin, Burja Jern., Sodja Andr., Jan Ant., Bancej Klem., Gole J., Primožič Jož., Jakopič Jak., Ferčej Jož., Černe Jurij, Kapus Fr., Dežman Jož., Čop Mina, Jekler Marjeta, ___LJ u b I J Svetina Jem., Sodja Neža, Ambrožič A., Svetina K., Iludovernik Ivana, Razinger Mina, Čop Mina, Bancej Mina, Grilc Jož., Slivnik Jak., Jakopič Eliza, Kunšič Mina, Hudovernik Ana, Zalokar Urša, Vidic Franca, Stare Klem., Pečar Jak. (P. Bled.) 35 Lesce. Hudovernik Frider., župnik; Leška šola; Simon Karol, učitelj; Legat Franc, Vidic Jož., Božičeva hiša, Zupan Jan., Zupan Jož., Ažman And., Valant Jak., Justin Jera, Legat Janez, Gogala Prim., Jalen Marija, Ovsenek Štefana, Tavčar J., Legat M., Valant Fr., Špunt Jakob, Bulovc Fr., Kunstel Janez, Valant Ivana, Jelen Marijana, Valant Marija,. Dobida Franca, Tarman Miha, Pernuš Jož., Justin Š., Božič Anton, Derlink Fr., Legat Marija, Ulčar Jakob, Snoj Andrej, Zupan Anton, Kotnik Franc, Kristan Jakob. (P. Lesce.) 36 Radovljica. Novak Jan., mest. župnik (2 izt.); Kačar Jan., kaplan; Bernik Lovro, župnik v pok.; dr. Bizjak Jos., odvet. (2izt.); Farna knjižnica; Pavlošič Fr., c. k. poštar; Butalič Jak., e. k. uradn.; Bulovec Jan., Homan Frid., trg.; Beravs Jak., Dežman Janez, Dežman Val., Hamerlitz Jož., Megušar Franc, Oblak Jan., Papler Val., Pretnar Fr., Rabič Franc, Resman Jan., Rogač Jož., Tomec Fr., Treljec BI., Vagner Al., Vari Leop., Zalokar Miha, Zupanec Fr., Zupane Fr., ŽirovcJan., posestniki; Židon Jan., mlinar; Kenda S., dež. nakl. opravnik; Cirar Fr., Prešern Franc, c. k. sodn. slugi; Križnar Jan., Meršolj Val., Mrak Anton, Tepina Jož., žel. stražn.; Bric Emilija, c. k. okr. sod. soproga; Zupane Marija, c. k. okr. kom. vdova; Burja Marija, c. k. kane. soproga; Roblek Olga, župan, hči; Ažman Neža, Grilec Neža, Justin Hel., Kosmač Luc., Kunstelj Ivana, Lotrič Marija, Mulej M., Olip Apol., Olip Neža, Sartori Franca, Šimnovec Hel., Urbas U., Vurnik Ter., Zupane Marija, gospodinje; Ažman Fr., Derrnic Ant., Dolžan Fr., Ješe Pavel, Olifčič Franc, Valand Tom., fantje; Avsenek Marija, Dežman Katra, Grimšičar Neža, Fister Marija, Jane Marijana, Lazar Urša, Legat Marija, Lukan Barba, Mali Leopoldina, Meršolj Jera, Mežek Marija, Mrak Kat., Okorn Mar., Pretnar Franca, Rabič Ana, Šuštaršič Marija, Valand Kat., Verdir Ter., Vurnik Ivana, dekl.; Žabkar Mar., Zupan Neža. (P. Radovljica.) 83 Mošnje. K u m m e r F r., župnik; Fertin I., ka.pl.; Rozman Ign., učit.; Globočnik Val., Šolska knjižnica (2 izt.); Jurgele And., župan. — Gospodarji: Ankerst Fr., Avsenek Ant., Belec Jak., Finžgar P., Florijančič Val., Gabrijelčič Jan., Globočnik Jož., Kovačič Mart., Kralj Jak., Mihelič Jan., Paplar Ant., Potočnik And., Pristavec Lovro, Resman Jan., Reš Ant., Ribnikar J., Rotar Gašp., Šušteršič Jan., Tonejec J., Vester Jan., Vilfan Lovro, Zupan Fr., Jane Lovro, Tavčar Jožef, Globočnik Jak., Grilc Šim., Kocijančič Fr., Škerjanee And., Rotar Val., Frelih And.— Gospodinje: Finžgar Marija, Globočnik Marija, Pangerc Urša, Pohar Jera, Prešerin Helena, Resman Marijana, Rozman Franca, Triplot Marija, Vester Ter., Pavlin Mar. — Dekleta: Ankerst Marija, Ažman Hel., Cvenkelj Marija, Jerina Micika, Trojer Franca, Jurgele Eliza, Klander Jera, Kleindienst Hel., Kleindienst Marija, Kocijančič Jerica, Muhovec Franca, Poljak Jera, Rozman Marj., Valant Mar., Vester Kat., Vovk Lona. (P. Radovljica.) 63 Kamna Gorica. Verbajs Ant., župnik; g. Kapus Franja pl. Pichelstein, gospodič. Kapus Ljudmila pl. Pichelstein, g. Mali Ana, Pesjak Miha, Brata Zupan Ivan in Ign., Bohinec Marijana, Pogačnik Mat., Arh Marka, Zabrekar Miha, Režen Mat., Špendal Š., Režek Lovro, Pesjak Franca, Žvan Mar., Bohinec J., Bevec a n s k a. 105 Mica, Bevec Jan., Bevec Mica, Rihtaršič Nik., Svetina Jož., Jekovec Marija, Vari Pavel, Bohinec Valentin, Bertoncelj Bal., Vari And., Lazar Luka, Ferjan Mart., Kapus Jan., Bajželj Ign., Bohinec Ivana, Bohinec B., Benedičič Jan., Šlibar Antonija, Vari Jan., Koselj L., Novak Reza, Vari Jan., Šolar Andrej, Zupan Franc, Pogačnik Mat., Vari Karol. Kapus Fr., Bertoncelj J., Mulej Val., Kapus Fort., Erman Marj., Vari Simon, Vari Jera, Pogačnik L., Kapus Ant., Golmajer Lenka, Rešek Jan., Erman Marij., Pogačnik Joz., Erman J., Fertin Marija. (P. Kamna Gorica.) 57 Kropa. Kapus Jan., župnik;„ Lavtar Valentin, kaplan; Kovšca Marko, nadučit.; Šola, Šolar Matej, Šmitik Ant., Pire Matija, Zupan Matija, Kralj Lovr., Legat Jurij, Klina Jož., Šmitik Sim., Megušar Nik., Šušteršič Janko, Kralj Blaž, Hrovat Pet., Klinar Iv., Kokalj Jož., Zupan Fr., Pire Fr., Pire Simon. Eržen Jan., Jalen Marija, Megušar Marija, Gasperčič Polona, Vari Ana, Pibrovec Amalija, Terdina Neža, Megušar Franca, Mihelič Marija, Gaperin Marija, Ažman Ana, Eržen Franca. Schuller Antonija, Pogačnik Viktorija, Šmitik H., Hrovat Iv., Gartner J. (P. Kropa.) 38 Ovsiše. Habe Jan., župnik; Rant Janez, Volk Gašp., Bedenk Jož., Prime Mart., Potočnik J., Kalan And., Kemperle Jan., Jerala Fr., Frelih Liza, Fistar Franca, Pogačnik Barba, Vari Mar., Jalen M., Jerala Mica, Volk Ana, Rozman Mica, Jereb Ivana, Rozman Ivana. (P. Podnart.) 19 Dobrava. Aljančič Valent., župnik (2 izt.); Pogačnik Franjica, učiteljica; Pogačnik Josip, c. k. poštar; Spendov Fr., župan; Bohinec J., šol. preds.; Valentinova hiša, Šola na Dobravi, Poljančeva hiša, Avsenik Jan., Beguš Primož, Benkova hiša, Benedičič Katka, Benedičič Marijana, Bertoncelj Jer., Bertoncelj Mat., Bohinec And., Bohinec Terezija, Bohinec Franc, Bohinec Anica, Bohinec Jak., Čebavs Nežika, Debelak Val., Debelak R., Debelak Fr., Debelak Marij., Dolžan Ant., Erman Marijana, Finžgar Al., Finžgar M, Fister Jan., Gabrovšek Marija, Grilc And., Hrovat J., Hrovat Marija, Kalan Anica, Kalan Fr.. Knifle C., Kocijančič Ivan, Koničarjeva hiša, Mihelič Miha, Papler Marija, Pegam Sim., Pegam Ant., Pesjak Marija, Pezdič A., Pogačnik Marija, Pogačnik Janez, Pogačnik Franca, Pogačnik Micka, Pogačnik Marija, Praprotnik Marija, Pretnar Ant., Pretnar Lenka in Barbika, Rozman J., Ropret Ivanka, Sitar Pet., Stri tih Fr., Šoberl Anica, Šoberl Marijana, Štular Jož., Šolar Mar., Šlibar Jan., Stroj Janez, Štular Jan., Zupan Anica, Zupan Nežika, Vidic Jan. (P. Kropa.) 68 Ljubno. Teran J., župnik; Teran J., Ambrožič Jož., Ambrožič Jak., Praprotnik Jan., Oebavs Frane, Mohorič Jan., Cvenkel Jan., Kocjančič Janez, Kosova hiša, Markel Jan., Marčun Fr., Markove J., Pogačnik Fr., Bohine Neža, Fajfar Mica, Pezdič Katar., Teran Pet., Jeglič Ign., Rant Jož., Močnik Lenart, Hlebčar Matevž, Hkavc Ign., Vidic Rozala, Hanžič Ivan. (P. Podnart.) 25 Leše. Tavčar Jan., župnik (2 izt.); ValjavecFr., Cvenkelj Fr., Rozman Ign., Mlakar Sim., Papljer J., Bohinjec Fr., Praprotnik And., Ovsenek M., Pogačar Kat., Mokorel Marijana, Hadnik Marija, Kocijan Mar., Kocijan Ivana, Kersnik Janez, Šolar Terez., Bohinjec Anton, Zupan Janez, Švab Ana, Globočnik Jakob. (P. Tržič.) 21 Begunje. Košmelj Jan., župnik; Bizjan Jan., kuratj Turk J., učitelj; Apih A., Lazarini Gabrijela, Blatnik B., Božič P., Bulovec A., Debeljak J., Gašperin J., Gašperin P., Gogala A., Gogala Fr., Goričnik J., Goričnik M., Fejdig J., Jane Fr., Jeglič J., GrilecJ., Košir A., Kuebovsky J., Mandelc J., Mohorč J., Murnik P., Ovsenjek A., Ovsenjek Fr., Paplar Fr., Pogačar A., Pogačar J., Poliar J., Pretnar J., Resman A., Resman J., Resman P., Šari J., Zupan J.. Vester J., Žnidar A., Trunk M., Debeljak K., Cotelj M., Gašperin M., Gašperin M., Grilec M., Hrovat Fr., Janša K., Justin J., Kolman M., Korošič'M., Kunčič M., Lustik A., Mencinger J., Murnik K., Ovsenjek M., Ovsenjek T., Prešern A., Jane M., Rakovec J., .Rakovec M., Renko T., Stroj J., Trlej M., Jane K., Šivic L., Vidie T., Žvan M., Zupan L., Stroj T., Farna knjižnica, Šolska knjižnica, Prešern M. (P. Begunje.) 71 Breznica. Potočnik Tomaž, župnik; Ažrnan J., učitelj. — Možje: Anderle Sim., Baloh Franc, Baloh Jan., Bizjak Jož., Bulovec Jan., Čop Jan., Čop Mat., Dolar Jan , Dolžan Klem., Goričnik Jan., Finžgar J., Hribar Jož.. Jeglič Egid., Justin S., Kajdiž J., Kalan Fr., Kežar Fr., Kozjek Jan., Kovač Gr., Matič Janez, Mežek Janez, Mulej Jož., Papler Fr., Pogačar Janez, Pogačar Jož., Prešeren Ant., Prešeren Sim... Pristov Fr., Rev Jan , Svetina Ant., Svetina Janez, Šparovec Fr., Teran Pet., Vari Pet., Vogelnik Jož., Vovk Jož., Zupan Al., Zupan Ant, Zupan Matija, Zupan Jan., Zupan Tomaž, Žark J„ Žemlja Jož. — Fantje: Grom Al., Kržišnik Jan., Legat Ant,., Mežnarec Jož., Mulej Fr., Nadižar Jan., Osel Jan., Žemlja Jožef. — Žene: Bešter Eliza, Dešman Mina, Dolar Ivana, Gogala M., Gogala Marijana, Jurgele Kat., Koselj N., Koselj T., Kržišnik Neža, Legat Marija, Legat Marijana, Legat Marij., Legat Mina, Mubovec Terez., Prešeren Marij., Pogačnik Kat., Resman Mina, Tavčar M., Triplat K., Tušar H., Zupan Mar., Zupan M.— Dekleta: Anderle Ivana, Ažman Ter., Baloh Barba, Cerar I., Golmajer Mina, Grilc Ivana, Grom Urša, Hrovat Marija, Jalen Mina, Jane Jožefa, Knafelj Hel., Knafelj Mina, Konič Ivana, Koselj Neža, Kosmač Luc , Kosmač M., Kosmač Marija, Kržišnik Antonija, Lebar Kat., Legat Mina, Media Franca, Mežek Franca, Mežek Kat., Mulej Ter., Noč Marij., Peterman Kat., Pogačnik Rozal., Prešeren Kat., Prešeren Mina, Pretnar Marij., Pristov Ivana, Pristov Mina, Resman Mina, Šebat Mina, Šebat Ter., Špendal Lucija, Triplat Jera, Valand Mar., Vovk M., Vovk Terez., Vovk Urša, Zajec Marija, Zupan Ivana, Zupan Kat. (P. Lesce.) 119 Koroška Bela. Baron Cirheimb Z., župnik; Šola; Legat Miha, Kobljar Jak., Noč Mat., Noč M., Omahen Jan., Ravnik Jož., Rekelj Ant., Rozman J., Smolej And., Šoklič Ant., Vilman Ant, možje; čop Marija, Kocijančič Helena, Lukan Joz., Meterc Urša, Noč Meta, Rohrmoser Meta, Sušnik Franca, Žumer Rozal., žene; Kokalj Miha, Malej Fr., Martini Franc, Ovsenik Jož., Noč Jan., Noč Matija, fantje; Čop M., Dežman Mar., Golob Mar., Golob M., Kapus Anton., Kolbl Natalija, Konič Reza, Krevlič Marijana, Lipovec Katra, Maček Marija, Noč Helena, Noč Ivana, Smolej Barba, Smolej Rozalija, Svetina Ivana, dekleta. (P. Javornik.). 42 Jesenice. KeršičJan., župnik (2 izt.); Čekal Ferd., duhov. pom.; Bernard Karol, nadučitelj; Robič Mat., rud. nadz.; Trevn Ant., trg.; Papež Fr., prakt. zdrav.; Klinar Ant., inžen.; Klinar Jož., obč. predst.; Schrey Al., c. k. poštar; Modic Jan., kupč.; Plahutar Fr., kov. mojst.; Ferčej Jan., Jensterle Jan., Klinar Blaž, Klinar Jan., Klinar Mat., Mežik Janez, Mulej IV., Pucelj Jak., Rasingar Gr., Rasingar P., Rasingar Vinc , Repe Jan., Robič Val., Torkar Jak., Vevar V., Vilman Fr., Žerjav J.., posestniki; Čop M., Klemenec Pet., jam. predstojn.; Ravnik Sim., fuž. koč.; Svolšak Blaž, žel. nadz.; Kopač Jan., Vidic Jak., žel. čuvaja; Robič Ant., Žarek Jak.; Mežnarič Jan., knap; Černe Val., Žemva L., Branke Vinc., I^erjan And., Jelenec Šim., Klančnik Anton, Klemenec Janez, Konič Mat,., Romavh Šim., Rožič Urh, Svetina And., Šoberl Jož., Lavtižar Vinc., Pušl Bošt., Ažman Jan., Dežman J., Rozman Pet., Ravnik Jož., Ovsenik Jan., Novak M., Dakskofler Fr.. Rasingar Jan., Zalohar Jožef, Petelen Jan., Bernard Nik., delavci; Hrovat M., MarkežMina, Pšenica Kat.., Pretnar Ter., Rasinger M., Volk Apol., posestnice; Kraljic Neža, Bergaut Eliz., Robič Urša, Ravnik Ter, Straus Mina; Leban Jožef, Novak Jož., Pogačnik Fr., Rekelj Anton, Tancar Fr., Tratnik Al., Zmrzlekar Jan.. Hlebajna And., Preželj Prim., fantje; Aličin Adela, Bergant Mina, Čop Marij., Cundrič M., Keršič Helena, Krivic Helena, Lavtižar Ter., Markež Ivana, Meznaric Al., Mostečnik Adela, Novak Mina, Pretnar Mina, Pretnar Mina, Robič Urša, Rabič Roz., Robič Mina, Smolej Ana, .Šmajdek Iv., Robič Helena, Vernik A., Zupan Jul., Žerjav Marjeta, Vajtelj Ana, Podpečnik Kat., dekleta; Bokal Franc, Pretnar Janez, Seberiikar Jak., Stare Al., Vidmar Jan., Žvab Janez, Ferjan Cilka, šolarji; Rasingar Mat. — Sv. Križ. Rasingar Jak., Smolej Mat., Klinar M., Jeklič Apol., Štefelin Mina. (P. Jesenice.) 120 Dovje. Aljaž Jak., župnik; Farna bukvarnica, Urbašič Meta; Jegljič Fr., učit.; Rabič Jan., načel.; Janša Jak., župan; Nabernik Jož., poštar; Ambrožič Miha, Ancelj Mat., Dolžan Klemen, Jakelj J., Jamar Jan., Janša Jan., Klančnik A., Klančnik B., Klančnik Greg., Klančnik Jan., Klančnik Janez, Klinar Janez, Kosmač Jan., Kosmač Jern., Kosmač M., Lakota Jan., Lakota Miha, Lotrič Jan., Luks Klemen, Mrak Jan., Peterman Jan., Peterman Š., Pezdirnik A., Pezdirnik Tom., Rabič Greg., Rozman Š., Skumavc Fr., Smolej Gašp., Smolej Tine, Zima Jan., gospod.; Ažman Al., Čufer Miki., Guzelj Fr., Knaflič Rud., Kocijančič Fr., Kosmač Jož., Lah Fr., Lah Miha, Lavtižar F., Lešnik Jan., Peternel Jož., Rabič Fr., Rabič Matevž, Rabič Pet., Skumavc Fr., Šetina Mat., Urbas Mart., fantje; Ancelj Ana, Ancelj Reza, Brence Ana, Brence Mina, Dolžan Ana, Dolžan Mina, Klančnik Ana, Košir Ana, Košir Reza, Kotnik Ana, Lakota Lenka, Lengar Mina, Peterman Jera. Peternel Mina, Peternel R., Peternel Reza, Pintar Mina, Pezdirnik Neža, Pogačnik Jera, Pristov Neža, Rabič Reza, Rabič Urša, Skumavc Ana, Skumavc Mina, Sluga Neža, Vidmar Lenka, Vilman Ivana, Žima Cila, Zima Lenka, žene; Ancelj Polona, Dolžan Cila, Furmacher Karolina, Janša Mina, Janša Reza, Kocijančič Lenka, Kovač M., Lah M., Lavtižar Lenka, Legat A., Mertelj Mina, Mežnar R., Orehovnik Reza, Polda Lenka, Pristov Liza, Rabič Mina, Rabič Mina, Rekar Lenka, Skumavc Jera, Skumavc Jera, Skumavc Rozala, Šetina Urša, Vilman M., Zima Cila, Zima Jera, Žagar Mar., dekl.; Mlinarjeva hiša, Ljud. šola, Pristov Mina. (P. Dovje.) 112 Kranjska Gora. Artelj BI., župnik; Vrhovšek Fr., kaplan; Pečar Jož., duh. v p.; Ana pl. Fodrans-perg, c. k. davč. kont. sopr.; Hudovernik Aleks., c. k. notar; Dominik Iv., c. k. ok. zdrav.; Pušavec I., c. k. sod. uradnik.; Hudovernik Iv., notar. kand.; Budinek Fr., župan; Lavtižar Gašp., preds. kr. šol. sv.; Mrak Marija, org.; Ljudska šola, Cuznar Mar j., Noč M., Pintar Lenka, Abram Marija, Aljančič Marija, Arih Marija, Arih Mat., Ažman Fr., BenetJan., Benet M., Benet Reza, Blenkuš Jož., Blenkuš Lenka, Brce Mina, Cuznar Jan., Cuznar Šim., Cuznar Jera, Cuznar Neža, L julijanska. __107 Čefariu Urša, Čimžar Fort., Črne Gustl, Orne Jakob, Dimnik Meta, Dimnik Neža, Dolžan Marija, Furlan Marija, Gregori Jernej, Gregori Jož., Gregori Mina, Grilee Jan., Grilec Jera, Grilec Marij., Habjan Mina, Hauptman Jož., Hlebanja Marij., Hrovat Mih., Jakelj Jan., Jakelj Jan., Jakelj Magd., Jakelj Marija, Jakelj Neža, Kajžar Lenka, Kekelj Kat., Klofntar Al., Kos Franca, Košir Jan., Košir Lov., Košir Pavel, Košir F., Košir Marij., Košir Neža, Kotnik Mina, Kramar Jan., Kramar Mina, Krsnik Mina, Krštajn U., Lavtižar J., Lavtižar Mina, Lavtižar Neža, Lavtižar N., Makovec Mina, Mertelj Greg., Mertelj Jan., Mertelj M., Mertelj Urša, Mertelj Urša, Mežik Jan., Mrak Fr., Mrak Jož., Mrak Mina, Oman Blaž, Oman Nežka, Pečar Janez, Pečar Jan., Pečar Neža, Peršič Mina, Peterman Neža, Peternel Neža, Petraš Urša, Pintar Jera, Pintar Mina, Pintar Mina, Pintar Urša, Bazinger Mar., Bobič Jan., Bobič Jera, Robič Mina, Bobič Mina, Bobič M., Bobič Pet., Bogar Franca, Bogar Jan., Rogar Jožef, Bogar Katar., Rok Urša, Schlesinger Marija, Simonič Ana, Slavec Neža, Smolej And., Smolej Hel., Smolej Mar., Sefman Neža, Štrjon Jož., Tarman Fr., Tarman Mina, Uderman Marija, Uderman Neža, Weber Miha, Weber Neža, Weber Urša, Zupanek N., Žavpah P., Žavpah U., Zrjav Mina, Hribar Mar., Leban Lenka, Blenknš A., Mrak Jan^ (P. Kranjska Gora.) 130 Rateče. Pola j Vinc., župnik; Dremelj Andr., župnik v p.; Petrič Marko, Mlinar Jan., Kuristelj J., Žrjav And., Brane Jak., Erlaeh Jan., gospod.; Jank Neža, Kompoš Urša, Kajžar M., Makovic M., Kavalar Jera, Kavalar Mina, Hribar Mina, gospod.; Kopavnik Jan., Božič Jak., Petraš Jož., Kavalar Jož., Kopavnik Jak., Kavalar Jož., Kerstajn Jak., Puci J., Kirchmajer Kristjan, Bogar Jož., Oman Jan., fantje; Mežik Mina, Petric Mina, Petric Magdal., Pintbaeh Mina, Brane Mina, Mertelj Neža, Petric M., Mertelj M., dekleta. (P. Fužine.) 34 Fužine. Molj Jan., župnik; Hoehkofler Martin, Košir Jož., Lukan Anton, Zupančič Fr., Erlah Neža. (P. Fužine.) 6 Boh. Bela. Berlic Iv., župnik; Farna knjižnica, Farna šola, Olifčič Frid., Kelbelj Anton, Gogala Matija, Jamar Ant., Slamnik Nik., Mulej J., Kunstelj Jož., Markelj Ant., Burja Jan., Kapuz J., Zupan Jan., Volf And., Žvab Jos., Pretnar BI., Stojan A., Ravnik Miha, Ravnik Jan., Kapuz Mat., Prime N., Jere Jak., Urh Jož., Kunčič Ant., Ropret Blaž, Kunstelj Janez, Velepič Ant., Markelj Jan., Ambrožič Martin, Pintar Jan., Avsar Karol, Čebelnik Jan., Gogala Blaž, Mužan Val., Zupančič Jan., Bernard Jan., Petrič Len., Burja Minica, Zupan Helena, Zupan Ivana, Mulej K., Božič Kat., Blažin Jera, Červ Minica, Šoklič Jera. — Hiše: Jamrova, Mikeljnova, Ledrarjeva, Jurčeva, Rožičeva, Lenčkova, Kaconova, Šnetova, Urhova, Repretova, Skminceva, Šimenčeva, Kristanova, Klemenova, Vrša-nova, Župančičeva, Orevčeva, Bovčeva, Trnarjeva, Jur-jovčeva, Mršnekova, Trpinčeva, Petričeva, Matičkova, Bevčeva, Žvegeljnova, Primožkova, Oblakova, Peko-nova, Slamnikova, Ribčeva, Martineževa, Kunčičeva., Stojanova, Zotljarjeva, Obernikova, Šilarjeva; Kelbelj Kat., Zupan Neža, Mandele Ana, Ropret Jer., Šoklič Blaž. (P. Bled.) 88 Koprivnik. Pajer Ant., farni oskrb.; Bajdrova hiša, Beznik And. z Mino, Beznik Fr., Beznik Ivana, Beznik Mina Meta in Jera, Beznik BI. z dr., Blažinova hiša, Beznik Lovr. z dr., Blažin Bošt,. z dr., Blažin Pavel z dr., Dijak And. z dr., Dijak Al. z dr., Dijak Špela z dr., Dijak Reza, Jeklar And. z dr., Jeklar J., Jeklar Mina z dr., Katrašnik Helena, Katrašnik Bal. in Mina, Korošec Ign. z dr., Korošec M., Korošec M., Korošec Jan., Korošec Jan. z dr., Korošec J., Korošec Mat. z dr., Korošec Jak. z dr., Korošec Karol z dr., Langus Jan., Ličef Franca, Lotrič Št. z dr., Mežnar-jeva hiša; Markelj Mart., gozdar; Medja Jan. z Mino, Mikelj Lovr. z dr., Podgošerjeva hiša, Jamer Lovrenc in Meta, Korošičeva hiša, Sodja Jan. z dr., Sodja N. z dr., Pravnik Lovr. z dr., Sušnik Jan., z dr., Stergar Helena, Stergar Urb., Štefučeva hiša, Škantar Lovr., Tomaževčeva družina, Torkar Jan. z dr., Urhova družina, Zupan Mart., Zalohar Mat.; Rabič Al., gojzdar; Zupan Ant. z dr., Zupanec Tom. z dr., Žvan A. z dr., Peterman T. (P. Boh. Bistrica.) 57 Boh. Bistrica. Mesar Jan., župnik; Šlakar J., kaplan; Medic Jož., nadučit.; Farna knjižnica, Ljudska šola; Žontar Prim., vodja c. k. žand. post.; Arh M., Arh Ant., Arh Jož., Arh Jož., Beguš Marija, Bizjak Jak., Cerkovnik And., Cvetek Marija, Čop J., čop P., Dobraveč Jan. in Jak., Godee Jurij, Goričnik Jožefa, Iskra Ant., Iskra Tom., Iskra Ter., Jensko A., Kenda Ant., Kobal Mat., Kogej Mart., Kozlevčar Fr., Logar Mat., Logar Pet, Malej Jan., Matijaževa hiša, Marčič Jan., Markizeti Jožefa, Mavrič Pet., Medja A., Medja Jan., Mencinger Ant., Mencinger Fr., Mencinger Jan., Medja Mat., Medja Ivana, Medja Jož., Mencinger Fr., Mencinger Ter., Miklavčič Jak., Miklavčič J., Mlekuž Marija, Pikon Fr., Preželj And., Preželj Jak., Preželj Marija, Bavnik Jakob, Ravnik Lovro, Ravnik Martin, Ravnik Jan., Ravnik Pet., Ravnik Mar., Ravnik Sim., Repinec Mat , Repinec Lovro, Rozman Jak., Rozman Jan., Rozman Štef., Rozman Marija, Rozman Lenka, Rožič Jan., Rozman Val., Rožič Matevž, Rožič Neža, Rožič Urša, Skočir Neža, Skočir Mart., Sodja Jožef, Sodja Jan., Sodja Jan., Šoklič Jak., Sušnik J., Sušnik Mat., Sušnik Peter in Lenka, Šoklič Luka, Šest M., Šoberl Jan., Stare Jera, Stergar Anton, Stare Marija, Tolar Jern., Torkar Marija, Vagner Al., Valentinčič Ivana, Zadnik Jera, Zadnik Urša, Zimovčeva hiša, Zupančič Ant., Zupanec Alojzija, Žen Jerica., Žmitek M., Zupan Jak., Žnidar Jak., Žnidarjeva hiša, Žnidar M., Žnidar Mat., Žnidar Marija, Žvab Jan., Žvab Marija, Žvan Ivana, Žvan Jož., Žnidar Jak., Ravnik Fr. (P. Boh. Bistrica.) 107 Srednjavas. Zarnik Mat., duh. pastir (3 izt.); Železny Al., kaplan; Rihteršič Iv., nadučitelj; Šolska knjižnica; Sodja Šim., župan; Smukavec Jož., Stare Janez, Slamnik Luka, Cvetek Janez, Porenta Polona, Lonenar Jak., Repinec Jak., Zupanec Fr., Rozman J., Zidar Ana, S.odjaBal., Škanfar Miklavž, PekovecJan., Odar Urb., Žvan Jan., Germ Fr., Hkavc Iv., Hkavc Micka, Urh Ant., Zupanec Jan., Gašperin J., Cvetek Jož., Markeš Martin, Žmitek Lenka, Gašperin Ivana, Langus Fr., Stare Jan., Sodja Mina, Odar Mina, Arh Jan., Logar Pet., Stare Jan., Stare Mina, Hribar M., Preželj Jan., Smukavec Neža, Kavalar Marička, Stare Jož., Sodja Jan., Cesar Jak., Langus Jož., Stare Jan., Odar Mina, Hribar Sim., Dobravec Št., Dobravec M., Stare Tom., Odar Jan., Pekovec Mina. Žmitek Mina, Dobravec Špela, Sodja Jan., Cvetek Jožef, Smukavec Štef., Cvetek Mat., Škantar vMina, Dobravec U., Šolar Mina, Preželj Jan., Čuden Št., Smukavec M., Korošec And., Sodja Franca, Stare Franca, Iskra Mina, Medja Jakob, Tancar Franca, Medja Ivana, Cvetek Martin, Mencinger Jan., Žmitek Jan , Smukavec Janez, Odar Val., Dobravec Mart., Kocjanc Val., Urbanec Ignacij, Odar Tomaž, Smukavec Ivana, Mlakar Mina, Preželj Jož., Markeš Jan., Štros Špela, Kos J., Smukavec M., Kocjančič Mina, Stare Ivana, Mikelj Andrej, Rozman Urša, Sodja Franca, Sodja Jak., Stare Franca, Arh J., Pagon Miha, Škantar Mina, Zupanec Mat., Stare L., Cvetek Pr., Pekovee P., Preželj Mina, Odar M., Germ J., Grobotek M., Šest J. (P. Boh. Bistrica.) 110 Število družnikov: 27 dosmrt. 1692 letnih. 12. Dekanija Ribnica. Dekan, poverjenik: Skubic Mart., dekan v Ribnici. Ribnica. Skubic Mart., dekan; Erzar Mat., Mrak Mat., duh. pomočnika; Skubic Jož., duh. v p.; Višnikar Fr., c. k. ok. sod.; Dolinšek BL, c. k. sodn. prist.; Lokar Fr., sodn. dninar; Bobek Iv., ok. zdr.; Kocuvan Mat., ok. kane.; Raktelj J., naduč.; Lapajne Ant., učit.; Fleš Jož., sod. sluga v p.; Sterle Franc, daear; Burja Luka, Podboj Fr., Levstek And., Lavrič Jož., češarek Fr., Češarek Jan., posestn.; Klun Jož., Rus Iv., trg.; Skube Mat., miz.; Burgar Marko, str.; Lesar Jan., kov.; Loger Frid., trg.; Carli Jan., org.; Pele Jož., Knol Jan., Bregar Jan., Petek N., Zadnik Jož., posest.; Pirker Fr., trg.; Burgar Fr., posestnik; Schmalz Mat., vrv.; .Češarek Fr., kroj.; Derčar Fran, Debelak Ant, pos.; Skrabec Miha, tajil.; Krsnič A., ključ.; Lesar Juri, Lesar Ant., Pucelj Ant., Zobee J., Prelesnik Ant., Bolha Jan., Tekavee Juri, Tekavee T., Tanko Jan., Pajnič Ant., Ilc Fr., Zaje Janez, Pucelj Fr., Ilc Jan., Oražem And., Nosan Mat., Prijatel A., Lovšin Ant., Mate Jan., Ambrožič Bern., Lovšin F., Drobnič Fr., Šega Jan., Ambrožič Jan., Vesel Anton, Pogorele Ant., Arko Al., Dejak Janez, Dejak Janez, Schmalz Nace, Češarek Jož., Šobar Aleš, Čampa M., Klun Jan., Malešič Fr., Pucelj Bern., Marolt Janez, Ilc Jan., Ilc Jan., Perušek Ant., Klun Jož., Petek A., Schmalz Mat., Sadnik Jan., Kaplan Jan., Pucelj V., Rigler Mat., Petek Jan., Dejak Fr., Govže Fr., Turk Jan., Oberstar And, Rus Jan., Lovšin Jžin., Lesar A., Lesar Fr., Grebenec Jan., Zidar Janez, Vesel Janez, Oberstar Ant., Ambrožič Jan., Ambrožič Janez, Kus Ant., Lovšin Fr., Kozina F.ort., Lesar Jak., Lesar Fr., Terdan Jan., Govže Jak., Čampa Jan., Klun Svilvest., Pintar Fr., Lesar Jan., Šile Val., Čampa Fr., Šile A., Cvar Fortun., Adamič Silv., Andoljšek Janez, Pucelj Ant., Prijatel Jan., Čampa Jož., Klun Miha, posest.; Levstek Jož., kov.Zupanee J., učit.; Šola, Andoljšek Fr., Prijatel Fr., Šilo Jak., Andoljšek Anton, Novak Jan., Peterlin Jan., Rigler Jan., Lunder J., Andoljšek Fr., Rigler Aleš, posest.; Novak Jan., mežn.; Novak Štef., Prijatelj Al., Lesar Jan., Zobee Jan., Ožbalt J., Oberstar Jož., Ambrožič Mart., Zobec Ant., Zobec J., Pakiž Fr., Arko Jan., Klun Tom., Klun And., Arko Fr., Škrajnar Jan., Šile Jan., Bartol Jan., Klun Jan., Klun Jan., Klun Tom., Šega And., Arko J., Adamič Jan., Terdan Jož., Oberstar Mat., Honigman Andrej, Lavrič Jož., Novak Jan., Zobee Ant., Okorn I., Jecelj Pet., Tekavee Val., Merše Pet., Šega Ant., posestn.; Rus Fr., Stupiea Fr., Novak Al„ Dejak A., Juvanec Evgen, Blatnik Fr., Petek Jan., Turk Fr., Peterlin Ant., Peterlin Fr., Lavrič Aleš, Pakiž Anton, Rigler And., Arko Jan., Tekavee Fr., Oražem Fran, Levstek Jan., Frie Fr., Mate Jak., Malešič Mat., Cvar Franc, Francelj Ant., fantje; Arko Mar., Pele Marj., Peček Mar., Klun Ivana, Podboj A., Oražem Neža, Gregorič Mar., Oberstar Jera, Frie Lucija, Lovšin Mar., Ženko Franca, Pakiž Angela, Modec Ivana, Češarek Marija, Peterlin Franca, Burgar Mar., Prijatel Franca, Boje Mar., Pust Mar., Andoljšek Neža, Tanko Neža, Lovšin Mar., Ilc Franca, Klun Mar., Lesar Marjana, Merše Marj., Honigman Marj., Cvar Mar., Merhar Magdal.. Lovšin Marj., Klun Mar., Klun Franca, Arko Marj., Prelesnik Ivana, Schmalz Liza, Merše Jera, Dejak M., Lovšin Mar., Šile Kat., Lovšin Mar., Stupiea Marj., Lovšin Franca, Arko Marj., Lovšin Mar., Levstek Iv., Lavrič Ana, Adamič Marjana, Lovšin Neža, Adamič Mar., Winkler Reza, žene; Škulj Ivana, Novak Franca, Klun Franca, Fleš Ljudmila, Burgar Franea, Lovšin Angela, Merše Marjana, Lovšin Franca, Lovšin Mar., Bolha Urša, Pakiž Marjeta, Križman Marija, dekleta. (P. Ribniea.) 254 Dolenjavas. Jaklič Jož., župnik; Ozimek A., nadučit.; Fleseh Pavla, učit.; Merhar Iga., nač. pož. hrambe; Merhar Jož., župan; Boječ Mar., trg. vdova; Kromar Jan., Grajnar Jan., cerk. ključ.; Arko Jožef, Kromar Jan., Kozina Fr., Zobec V., Levstik France, Kromar Fr., Merhar Fr., Kromar Ant., Oražem M., Pahulje Greg., Merhar Rud., Wiederwohl Mart., Boječ Fr., Dejak Ant., Klun Anton, Hribar Janez z ženo, Gorše Ant., Češarek Jak., Tanko Fr., Lovšin Anton, Kromar Fr., posestniki; Klun Ant., trg.; Arko Fran, kroj.; Mihelič Fr., Bolha Blaž, čevlj.; Omerza Mar., Klun Marijana, Merhar Magdalena, Zbašnik Neža, Tekavee Mar., Merhar Ter., Hren Mar., Klun Helena, Hrovat Kat., Hren Mar., Zobee Mar., Merhar Neža, Bojee Ana, Zobec Franca, Šobar Mar., posest, žene; Merhar Jan., Gorše Pet., Tanko Jan., mladenči; Klun Mar., Ratajic Mar., Oražem Mar., Oražem M., Vesel Mar., Merhar Neža, Koplan Mar., Bojee M., Hočevar Ivana, Nosan Marija, Zobee Marija, dekleta; Merhar France, Bojee Janez, Honigman Janez, posestniki. (P. Dolenjavas.) 65 Struge. Prijatelj Mat., župnik; Petrič Mat., učit.; Farna šola, Oražem Ant., župan; Zalokar D., trg.; Babič Jož., Hočevar And., Gregorič Jože, Nose Jan., Nose Jožef, Nose Anton, Mesojedec Avguštin, Mesojedec Matevž, Meglan Jan., Meglan Frane, Rus Jan., Pugelj Nace, Šporar Jože, Križman J., Križman Jan., Samec Jan., možje; Pugelj Janez, Pugelj Jože, Pugelj Fr., Grebene Jož., Hočevar Fr., Kaplan Ant., Klun Jan., Pogorele Jernej, Rus Jože, Koman Jože, Nose Jože, fantje; Francelj Lucija, Kralj Ivana, Zupančič Urša, dekleta; Pele Urša, Meglan Neža, žene, (P. Ribniea na Kranjskem.) 37 Laši.če. Gerjolj Lovre, župnik; Šmitek Š., kaplan; Šuiiaj Dan., c. k. ok. sod.; Škoflc Jož., c. k. sod. adj.; Pavčič Jož., naduč.; Zalokar Lud., ok. zdr.; Hočevar Mat., župan; Podboj Štefan, župan lužarski; Hartman Jož., Justin Ivan, trg.; Hudovernik B., diur.; Sušnik Fr., sod. sluga; Adamič Fr. z druž., Adamič Fr., Adamič Jan., Adamič Jan., Bavdek M.. Brodnik Jan. z ženo, Cimperman Anton z ženo, Debeljak A. z druž., Debeljak Ant., Debeljak Jan., Debeljak Jan., Dolšak Fr., Dolšina Jan. z druž., Drobnič J. z ženo; Glavau Fr., živinozdr.; Grebenee M. z dr.; Grebenec Šim. z druž.; Gruden Fr., Gruden Fr., Gruden Jan. z ženo, Gruden Jože Retenjski, Gruden Jože Volaški, Hočevar Fr. Kropenčan, Hočevar Fr. z dr., Hočevar Jan. Lenčkov, Hočevar Jan. Dvorski, Hočevar Jernej, Hočevar Jože Puški, Hočevar J. Maloslevski, Hočevar Jože Podloški, Hočevar Jože Raški, Ivanec A., Ivauec Fr. z druž.; Ivanec Fr., Perleski, Ivanec Mat., Jaklič Jan. Kolpar, Jaklič Lipe z ženo, JelenecMat.; Jontez Fr., podob.; Klavs Ant.; Krašovec Jan., krčm.; Kra-šovec Jan., Levstek Ant., Levstek Fr. Štopar, Lužar Jan., Lužar Fr., Marolt Ant. Retenjski, Marolt Ant., Marolt Mat., Menein Jak., Mramor Fr., Novak Fran, Novak Jože, Petrič Ant. z ženo, Petrič Št., Peterlin Lojze, Perjatel Mat. Močilar, Perjatel Štef, Perjatel Fr, Pucelj Ant, Podlogar Jože, Purkart M, Praznik Jan. z druž. Praznik Jern, Rigler Ant.; Serpan Jak, pek; Skulj Jan. Brankovski, Skulj Jan. Griški, Skulj Jože Adamovski, Skulj Štef, Somrak Anton zvženo, Somrak Jan. z ženo, Starec Jan, Šajn Urban, Škerlj Jan, Tomšič Ant. Podpoljanski, Tomšič Pr, Tomšič Jan, Turek Mat, Virant J, Zabukovee J, Zabukovee Jan. z druž, Zadnik Ant, Zadnik Jan, Zakrajšek A, Zakrajšek Jan. z druž, Zakrajšek Mat, Zakrajšek Št, Žlindra Pr, Žlindra Mat, Žužek A. Retenjski, Žužek Pr. Sroboški, Žužek Jan. z ženo, Žužek M. Kožarjev, Žužek Štef. z druž, Perjatel Mat. z druž.; Hočevar Ant, Hočevar Jan, Ivanec Pr, Ivanec Jož, Jakič Pr, Jakopič Ant, Kavšek Jož, Lahajner Lojze, Lunder Ant, Lunder Ant,, Malovič Jan, Malovič M, Ogrinec Jož, Pucelj Jan, Šega Jan, Zajec Anton, Zabukovee Pr. z bratom, Žužek Jan, Maloverh Jurij, organist, fantje; Andoljšek Reza, Gederer Mar, Grebenee Ter, Gruden Mica, Ivanec Mica, Ivanec Mica, Ivanec Miea, Kastelee Ivana, Krese Mica, Lunder Neža z otroci, Malovič Miea z druž, Marolt Mica z druž, Peček N. z druž, Peternel Urša, Perjatel Franca, Petrič Mica, Skulj Franca, Skerlj Mica, Somrak Urša z družino, Zabukovee Mica z druž, Zakrajšek Marij, Zakrajšek Mica, Zupančič Franca, Žužek Ivana, Skulj M, gosp.; Adamič Ivanka, Adamič Mica, Brodnik Reza, Gerjolj Ivana, Gruden Ana, Jakič Neža, Lenarčič J, Levstek Franca, Levstek Mica Griška, Levstek M. Malolaška, Škerlj Katarina, Zakrajšek Marj, Žužek Mar, dekleta. (P. Lašiče.) 165 Dobrepolje. Dob nikar Ivan, Pfajfar Ant, kaplana; Hudovernik Mat, naduč.; Berdavs Fr, c. k. pošt.; Žnidaršič Fr, Zevnik J, Grandovec J, župani; Adamič Fr, Adamič Jan. z druž, Adamič J. z ženo, Adamič Ivana, Ahačevčič Franca, Babič Ant, Babič Jak. z druž, Babič Jan. z druž, Babič Jože, Bambič Neža, Bambič Mat, Bambič Mar, Boštjančič Franca, Brodnik Mar. z dr, Cimerman Mar. z dr, Dobnikar Mart. s sest. Dren Franca, Drnuljec Ant, Drnuljec Jan, Erčulj Fr, Erčulj Jan, Fink Jože, Goršič Jože, Gradišar Jan, Grm Jož. z druž, Glač Reza, Glač J. z druž, Hočevar Ign, Hočevar Ant, Hren Franca, Hrovat Reza, Hrovat Matija z druž, Hrovat Marija, Hrovat Franca, Hudovernik Helena, Ivanec Polona, Ivanec Fr. z mat, Jerič Ign, Jakopič Ant, Kastelee Ant. z dr, Kovačič Ant, Koeman Damijan, Korošec Franca z druž. Kline Mat, Kline Jan. z druž. Kralj Jan, Lenarčič Fr. z druž, Marolt Mar, Mavsar M. z druž, Miklavčič Kat, Miklič Jož, Mustar France, Mustar Ant, Mustar Jož, Miklič Ant, Novak Anton, Novak Ant, Nučič Jož, Nučič Ant, Oblak Rozalija z druž, Pakiž Jak, Pugelj And, Pečnik H, Pečnik Rozal, Perko Mat. z druž, Petrič Ant, Petrič Jože, Pavlin Fr. z dr, Ponikvar Jan, Prelesnik J, Rotar Ant, Rus Jera z druž. Samec Jož. z druž, Sevšek Jera z druž, Steb Jož, Strnad Jan, Strnad Marjeta s sestro, Štih Fr. z druž, Štenta Jož, Štupnik Jan, Štupnik Mar, Šporar Mar. s sest, Šuštar A, Šuštar Fr, Tavžel Fr, Tisel Ant, Tisel Mat. z druž, Tisel Jan, Tomšič Franca z mat, Vidmar Jan, Vidrib J, Zabukovee Mart. z druž, Zabukovee Jan, Zakrajšek Fr, Zakrajšek Urša z druž, Zalar Fr. z druž, Zrnec Jan. z druž, Zupančič Ana,, Žganjar Jož, Žnidaršič Jan. z druž, Žnidaršič Fr, Žnidaršič Marija z druž.; Žnidaršič Ant, Žnidaršič Ant. Komp., Žnidaršič A. z druž, Žnidaršič Ant. M. V, Žnidaršič Franc Hoč, Žnidaršič Marijana z druž, Žnidaršičeva druž. v Pdg, Žužek Fr, Škuli Urša, Vodičar Fr. z dr, Novak A, Gerin Ant. (P. Videm pri Lašičah.) 121 Sv. Gregor. Brence Jan, župnik (2 iztisa); Pogačnik Pet, učit.; Šola, Jaklič Fr, župan; Oblak Mat, Adamič Jak, Levstek Fr, Brinjšek J, Levstek Ant, Rigler Jan, Žužek Ant, Oblak Fr, Prijatelj J, Marolt Ant, Adamič Ant, Adamič Jože, Adamič J, Turk Fr, Petrič Fr, Malnar A, Malnar A, Levstek Jan, Zidar Jože, Grebenee Jan, Zadnik J, Mihelič Al, Marolt Jan. z druž, Perovšek Jan, Petrič Jak, Ogrinec Jože, Levstek Fr, Modec Urb, Modec Ant, Pirnat Ant, Petrič Jan, Levstek Jan, Marolt Fran, Virant And, Doljšak Jan, Drobnič Jak, Drobnič J, Petrič Jož, Pozelnik Fr, Mestek Fr, Marolt France, Oblak Franca, Rigler Mar, Prijatelj Marija, Grebene Jera, Petrič Jera, Marolt Marijana, Adamič Marija, Petrič Marija, Adamič Marija, Virant Franca, Brence Mar, Vesel M, Grebenee Urša, Levstek M, Perovšek Fr, Ogrinec Mar, Marolt Jan. z druž. Gruden Jan, Pirnat Fr, Levstek Jan, Skulj Florij, Levstek Mar, Pirnat Meta. (P. Sodražica.) 69 Sodražica. Voglar Jož, župnik; Pebani Al, kaplan; Klinar Karol, vpok. duhov.; Mandeljc Ivan, naduč.; Cimerman J, org.; Fajdigova hiša, Lenčkova hiša, Pakiževa hiša, Pikčeta hiša, Bartol A., Vesel Sim, Perjatelj Fr, Pucelj Leop, Gačnik J, Samsa Jan, Pogorele Val, Drobnič Fr, Kozina Jože, Arko Fr, Gornik Fr, Mihelič Bolte, Stare Urh, Vesel Fr, Vesel Jože, Adamič And, Lušin Fr, Levstek France, Pakiž Jan, Žlindra Sim, Skul Mat, Žagar Jan, Pire Greg, Kovačič Luka, Pire A, Belaj Prim, Planinec Jan, Pintar Greg, Pintar Ant, Knavs K, Debeljak Jan, Stare Sim, Gregorič Jan, Adamič Gr, Gregorič Štef, Ažrnan Ciril, Lavrenčič Jak, Cvar J, Mikolič Luka, Puželj Ign, Močnikova hiša, Pakiž Jak. z dr. Pogorele Jak, Levstek Jak, Perjatel Fran, Oražem Jož, Štupiea Marko z druž, Čampa Mat, Vesel M, Vesel Neža, Vesel Pavla, Gornik Magdal, Lušin M, Lušin Ana, Arko Franca, Mihelič Eliz, Cvar Marija, Stare Mar, Pakiž Joz, Verbič Pavla, Perjatel Urša, Zaje Karol, Mihelič Neža, Pucelj Miea, Sterbenk A, Kerže Franca, Kljun Mar, Kljun Mar, Čampa Mar, Čampa Fr, Všenica Jož, Oberstar And, Levstek Ig, Arko Franc, Hudolin Fr, Petrič Blaž, Tanko Andr, Nosan Jožef, Arko France (Gora), Lesar Anton. (P. Sodražica.) 89 Loški Potok. More Ant, administ.; Šola v Loškem Potoku; Golmajer Fr, nadučit.; Kordiš Jak, župan; Gregorič Jan, Bambič Jan, Knavs J, Knavs Mat, Košmerl Jož, Bartol Jan, Bartol Jože, trgov., odborniki. — Gospodarji: Bambič Jožef, Avstelj Jožef, Bartol And, Bartol Lov, Bartol Luka, Bartol Jak, Bartol Jan, Bartol Jan, Bambič Jan, Benčina And, Benčina Jak, Benčina Jan, Debeljak Ant, Debeljak Fr, Debeljak Gregor, Debeljak Jan, Debeljak Janez, Debeljak Jože, Debeljak Mat, Gregorič M, Gregorič Jan, Kavčič Jan, Knavs Fr, Knavs Fr, Knavs Jan, Knavs Jože, Knavs Jože, Knavs Mat, Knavs Janez, Kordiš Ant, Kordiš Mart, Košir Jan, Košmerl Luka, Kovač Franc, Krajec Jak, Krajec Jan, Krajec Jurij, Krašovec Jan, Lavrič Fr, Lavrič Fr, Lavrič Jakob, Lavrič Jak, Lavrič Jan, Lavrič Jan, Lavrič Jernej, Lavrič Mat, Lesar Fr, Levstek Jan, Levstek Jernej, Levstek Jože, Levstek Matija, Levstek Matija, Lušin Dom, Mikulič And, Mikulič A, Mikulič J, Mikulič Mat, Roječ Miha, Rus Jan, Rus Jan, Šega Fr, Šega Fr, Šega Jož, Vesel Ign, Vesel J, Vesel J, Zbačnik Jan, Pajnič Jan, Benčina Jož. — Fantje: Bartol Jan, Bartol Jern, Benčina Jan, Benčina Jož, Benčina A, Gerbec Jan, Košir Fr, Košir Jož, Mohar Alojz, Rus Ant, Žagar Jan. -— Žene: Kordiš Anton, Košmerl A, Lunaček Anton, Mohar Ana, Mohar Mar, Rus Joz, Rus Neža, Rus N. — Dekleta: Bambič Neža, Benčina Mar, Knavs Marija, Kordiš Franca, Lavrič Marija, Levstek Franca, Mihelič Marija, Ruparčič Frančiška, Ruparčič Marija, Samsa Franca, Turk Marija. (P. Travnik.) 110 Draga. K a d u n e c Fr, administ.; Draška šola; Turk P, župan; Andoljšek B, učit.; Turk V, Turk BI, Turk Ant, Turk Jak, Kordiš Jak, Miklič Jože, Mihelič Lov, Modic Pet, Mihelič Jak, Cimprič Juri, Poje Juri, posest.; Pibernik Al, Južnič Jož, uradn.; Košmerl Jož, Mihelič Barba, Kalčič Mat, Ješelnik Ana, Vesel Franca z dr, Dežman Reza, Poje Elizab, Rems Ivanka. (P. Draga.) 25 Škoeijau pri Turjaku. Kosec Jern, župnik; Korošic Jože, učit.; Zalokar Srečko, org.; Pečnik Fr, Andoljšek And, Andoljšek Ant, Bradač J, Grebene Jan, Grebene Jan, Gregorič Fr, Jakič Fr, Koprivec Jan, Kožar Ant. z ženo, Mencin Jože, Mencin Jože, Mostar Jak, Mostar Jož, Novak Jože, Pajek Jakob, Peterlin Fr, Petrič Jože, Podlogar Jož, Ponikvar J, Praznik Jan, Pritekelj Ant. z dr, Pritekelj Jože z dr. Somrak Fr, Starec Pet, Šmuc Aleksij, Stritar Fr, Štrukelj Jan. z dr, Tomažin Fr. z dr. Zdravje Jože z dr, Zelnik Fr. s sinom, Zernic Janez z druž, gospod.; Ahlin Jan, Jakič Fr, Jakič Jan, Podržaj Al, Škerjanec Jak. s star, Šmuc Jan, Štrukelj Jan. s star, Tekavec Jož, fantje; Adamič M. z dr, Hribar Marijana, Jakše Marj, Kraljič Mar. z otr.; Lunder Marijana, Mencin Ivana, Mostar Ivana, Perbaj Mar. z otr. Starec Mar. (12), Starec Mar. (14), Štrukelj Helena z dr, Virant Mar. z druž., Zabukovec Neža, gospod.; Toni Mar, Gale Mar. s sest. Gruden Mar., Jamnik Mar., Kraljič Franca, Lunder Mar, Tavželj Mar, dekleta. (P. Lašiče.) 63 Turjak. Gruden Jak., župnik v pok.; Farna knjižnica, Ahec Jož, Cimperman, gr. log.; Hočevar Ant, gost.; Hočevar Fr, Kožar Jan, gost.; Ščurek Jern, Žužek Jože, gospodarji; Možek Jak, Zelnik Fr, fanta; Kočevar Ana, Prijatelj M, Škerl Fr, dekleta. (P. Lašiče.) 14 Rob. Lavtižar Miha, župnik; Turk Lovr, Vdovič Al, Dolšak Franca, Zagorec Meta, Peterlin J, Bavdek Mart, Trampuž Marij, Intihar And, Bregar And, Vdovič Miha, Jakše Miha, Štrukelj Iv, Usenik Ant, Usenik Franc, Cimperman Neža, Klančar Reza, Cimperman Jan, Zgonec Ant, Krampelj J, Purkart Jan, Peterlin Mat, Strle Jože, Zakrajšek Mat. z dr, Klančar Jera, Gradišar Fr, Širaj Jan, Škulj Anton, Zakrajšek Meta, Tekalec Jern, Peterlin Jan, Petelin Mica, Bregar Mar, Peček Franca, Strle Jan, Jamnik Jože, Usenik Mart, Žužek Ant, Cimperman Jan. z druž, Klančar Mar. z mož, Korešec Jože, Hiti Jan, Štrukelj M, Juvanec Jož, Brodnik Iv, Peterlin Ant. (P. Lašiče.) 47 Število družnikov: 8 dosmrt. 1051 letnih. 13. Dekanija Budolfovo. Dek. poverjenik:. Z a vo dnik Fel, vik. v Rudolfovem. Rudolfovo. Urh Pet, prošt; Škrabee A, Vovk Jan, Frank Rih, Hočevar Jož, kanoniki; Zavodnik Feliks, vikar; P. Florentin Hrovat, gvard.; P. Inoc. Koprivec, vik.; P. Ladislav Hrovat, c. k. prof.; P. Ehrenfrid Zupet, katehet; P. Efrem Turk, P. Viljem Vindišar, P. Otokar Aleš, učitelji; Fr. Nep. Dremota, Fr. Homobon Volf, Fr. Kozma Ferlič, Fr. R. Kunst, Detela Ant, Bernot Fr, Knjižnica III. reda v Rudolfovem, Samostanska knjižnica, Gimnazij, knjižnica, Okrajna učiteljska knjižnica, Knjižnica deške ljudske šole, Vinorejslca in sadj. šola na Grmu, Knjižnica c. k. jetn. Čitalnica v Rudolfovem, Kat. družba rok. pom.; vit. Schwarz Frid, c. k. ok. glav.; dr. Vojska And., c. k. dež. sod. svet.; Škerlj Ivan, c. k. držav, pravd, nam.; Poljanec Janko, dr. Marinko J, Fajdiga Ign, c. k. prof.; Skale Otm, c. k. živnzd.; dr. Kraut Štef, c. k. avsk.; Rohrman Viljem, pristav; Hladnik Ign, organ.; Krajec Jan, Illowsky Lud, Kastelic Fr, Andrejčič Pet, Schweiger Jože, Brunner Maks, Jarc Ant, Gregorec Juri, Kos Jan, Virant Anton, Durini Vikt, Vertačič Ant, Avsenik Mat, Košiček J, Pauzar Adolf, Surz Jan, Zajdl Fr, Suharda Jan, Kune K, Šoklič Jože, Perko Fr, Umek Vinc, Štukelj Franjo, Kalčič Karol, Osolnik Jože, Cimperman Jakob, Zega Miha, Zorko Jan, Potočar Fr, Zobec Jan, Blažon J, Kindl Vene, Gabrielčič Filip, Čolnar Jož, Štefanovič Dimi t, mestjani; Andres Jože, Arh Fr, Koželj Fr, Mendlik Jan, Zorko Fr, gimnaz.; Dragan J, Jakše Ant, Mežnaršič Fr, Korbar Fr, rokod. pomočn.; pl. Fichtenau Antonija, Gestrin Ivana, Rohrman Marija, Kovač Roza, Smolik Franca, Rois Reza, Verbič Mar, Tirlik Joz, Mramor Julija, Kastelic Joz, Venedig M, Rozman Joz, Barborič Pavlina, Klun Ivana, Dolinšek Marg, Saje Antonija, gospe; Pee Viljemina, Rosina Hedv, učit.; Logar Klot, Poznik Melan, Ažman A, Plantan Amal, Bobič Franca, Frankovič M, Mohar Mici, Medved Joz , Kokalj Franca, Weiser Jul, Fišer Ivana, Stravbar Amal, Preatoni Regina, Einspieler Štefanija, Prelesnik Fani, Plemelj Ivana, Rosenberger Alojz, Kolenc Mar, Duller Emilija, Grajland Anton, gospice; Kolenc Roza, Murgel Ana, Turk Neža. Kos Mar, Novak Urša, Lesjak Jerica, Dular Ana, Novak Mar, Juvan Urša, Redek Reza, Jakše Mar, Plut A, Muren Mar, posestnice; Šafer Kristina, Hrastar Kat, Šmalc Mar, Judež Mar, Klemenčič Ana, Cesar Mar, Tomažin Joz, Šterbenk Mar, Gorišek Mar, Debevc Mar, Pene Kat, Meglič Mar , Rahne Reza, Mesojednik Mar, Mirtič Ivana, Bek Marija, Pungert Magdalena, Maček Julija, Smrekar Neža, Željko Margar, Kavšek M, Špicnagel Kat, Hoenigman N, dekl.; Kastelic Fr. (P. Rudolfovo.) 157 Šmiliel. Peterlin Ant, župnik; Pakiž M, kaplan; Kastelic Fr, župan; Šuklje Fr, c. k. prof, drž. in dež. posl.; Dolenc Rih, vodja na Grmu; Novak Fr, c. k. prof.; Črne Jern, učit.; Božič Ant, oprav.; Kalan Fran, nadučit.; Uboge šolske sestre de N. D, Ljudska šola; Zore Jože, podžupan; Oblak Alf, pos.; Lakner Kar,' urad.; Osterman Fr, diurn.; Fišer Al, sod. si.; Kušlan Ant, Kušlan Jan, podob.; Konda J, Brulc Jože, Rorman Fr, Kastelic Miha z Nepomuc.; Šepec Al, živinozdr.; Mežnaršič Janez, Znane Janez, Vindišer Jože, Jakše Jan, Krajec Fr, Vintar Matija, Blažič Fr, Petan Jože, Skedel Jan, Bačar M, Gorše Fr, Javornik Ant, Hrovat Miha, Hrovat J, Hrovat Al, Hrovat Mat, Hrovat Fr, Hrovat Fr, Vrtačič Fr. in Alojzija, Hutevec Jože, Inič Jož, Vidmar France, Vidic Jože, Košir Juri, Može Fr, Ovsec Jan, Ovsec Jože, Penca.Fr, Oražem Fr, Knafelc Jož, Štine J, Jerič Jan, Šusteršič Fr, Roženbergar Fr, Medic Fr, Šmajdek Jan, Šurla Jan, Šusteršič Jan, Srebrnjak Miha, Strniša Mat, Klobčar Jože, Jakše Fr, Bartolj Mat, Papež Fr, Judež Jože, Žonta Fr, Bobnar Fr, Pelko Fr, Matko Jan, Bojane Jan, Hirš V, Smrdu And, gospod.; Recelj Joz, Burger Viktorija, Poljak Neža, Petrič Neža, Šibie Ana, Vovk Urša, Žefran M, Pelko Mar, Kovačič Luc, Turk Mar, Pečjak Urša, Legan Franca, Mišjak Franca, Kordiš Mar, Šurla M, Kastelic Mar, Kovačič Mar, Pire Franca, gospod.; Knafelc Al, Hudoklin Jern,, Ude Jan, Šetina Franc, Zagorc Ant, Duler Hub, Škrajnar Fr, Kušar Ivo, Gašper Fr, Jerman Fr, Kastelic Jože, Škufea Ant, Štrajnar Jan, Gašper Miha, Klevišar Fr, Gašper J, Erlah Jože, Mrvar Fr, Brudar Jan, Golob A, Gorše Blaž, fantje; Kotnik Franca, Blažič Marija, Gregorič Amal, Turk Joz, Repič Neža, Hrovat Mar, Ovsec Alojzija, Ovsec Mar., Kolenc.Franca, Hrovat Jožefa, Bon Jožefa, Kastelic Mar, Šmajdek Franca, Blažič Marija, Knez Helena, Knafelc Mar, Pene Antonija, Mikec F, dek-1. (P. Št. Mihel pri Rudolfovem.) 132 Št. Peter. Borštnar Jož, župnik; Franke J, naduč.; Ljudska šola, Bojanec Franc, Barborič Jože, Becele Jože, Bojanec Fr, Gorenec Fr, Gričar Miha, Hrastar Mat, Kiren Jan., Seliak Jan, Tratnik Fran, Vidmar Fr,,Zgonec Mat, Žura Alojz, Golob Anton, Belič Jan, Šklander And, Jančeva hiša, Papež Jan, Junec Jan, Blažič Franc, Medved Jože, Arko Ivana, Langer Fr, Vidmar Jan, Rome Neža, Rifelj Matija, KavščekUrša, Zupančič Mar, Maček Vino, Korošec Jernej, Žitnik Matija, Retar Terezija, Gorenec Janez, Rakar Jožef, Junec Jožefa. (P. Št. Peter pri Rudolfovem.) 38 Preeina. Šmidovnik Ant, župnik; Šmidovnik Val, Šalijeva hiša, g. Schiebel Amal, Besal Janez, Tomič Jože, Lavrič Mar, Knafelc Jan. z dr, Smolič Ant, Skerbinc Jernej, Burkat Ant,. Pirh Ana, Jane Jan, Šetina Jan, Perovšek Marg, Šulc Mar, Derčar Franc, Levstek Marija, Oklešen Jožefa, Golob Reza, Narodna šola, Hrastar Jože, Može Franc, Zupančič Martin, Šetina Fl, Planinšek Jan. z druž, Dulerjeva hiša, Košir Anton, Spelko Jože, Johova hiša, Poto-čarjeva hiša, Kokalj Fr, Kokljič Fran, Potočar Jera, Jakljičeva hiša, Srimšekova hiša, Campova hiša, Turk Anton, Kocjan Jože, Perme Leop, Levstek Helena, Besal Vinc., Zupančič Mar, Kapš Mar, Murgelj Jož, Kopič Reza, Pavlič Miha z dr, Mramor Fr, Pavčkova hiša, Jerman Jože, Doberdruk Elija, Kukman Janez, Potočar Fr, Bartolj Jern, Pleskovic Marija, Kokalj Ant, Skubic Mar, Povh Franc in Urša, Žura Marija, Kastelic Marija, Drenik Jože, Murgelj Mar, Čampa Matija, Doberdruk Anton, Murgel Mar, Kokljič Al, Kocjančič Marija, Kovačičeva hiša, Erbežnik J, Barbo Ant, Springer Toni, Cesar And, Parkelj Alojzij. (P. Rudolfovo.) 73 Bela Cerkev. ŽgurAnt, župnik; Teršelič Iv, učit.; Farna knjižnica, Majzelj Fr, župan; Zorko F, Košak Jak., Košak Jože, Ferkolj Jan. st, Ferkolj J. ml, Ajdnik Jan, Gruden Jak, činkule Jože, Lindič Iga., Dežman Gašp, Lušina Anton, Poglajen Janez, Vrečar Marija, Rodič Marija, Peternel Neža, Zalokar Mica, Jordan Marj, Zajec Ana, Kukman Ana, Rifelj Terezija, Hrovatova hiša, Rodič J. (P. Št. Jernej.) 26 Šrnarjeta. Kerčon Ant, župnik; Mensinger Jože, kaplan; Farna šola, Volčič Ant., Gebauer V, nadučit.; Cetelj Fr, učit. v pok.; Vajs Anton, cerkv. ključ.; Pergar Jože, pošt.; Ferkolj Fr, Debevc Neža, Čudovan Mar, Lindič Jera, Volčič Fr, Bučar Mart, Florijančič Urša, Kos Tom., Oberč Jurij, Medija J, Jerman Terezija, Karlovšek Mar, Kopina J, Kaljčič Ana, Kaljčič Terezija, Barborič Janez, Peljko Janez, Peljko And, Zalokar Nepomuc, Mogolič M, Marjetič Mar, Dovjak Mar., Parkelj Fr, Maček Fr, Lužar F, Borse Mart, Oberč Miha, Kaligar Eliz, Nučič Jan, Jarnnik Fr, Potokar Jože, Povšič Jože, Stržinar Ant, Kocijančič J, Šutar Mar, Koprol M, Kermc Franc, Medija M, Lindič Jož, Nučič M, Gorenc Iv, Stimpfel Pavi, Šverd Iv, Debevc Mar, Lindič J, Vovko Iv., Kopina Neža, Eržen Fr, Pungerčar Alojz, Barborič Jože, Lužar Iv, Jerman Ana, Maskon Ign, Jankovič Katarina, Verbič Terezija, Ronen Elizabeta, Gričar Anton, Iljaš Marjeta, Juvančič Ivan. (P. Šmarjeta pri Klevevžu.) 67 Soteska. Kline Jože, ključ.; Kline A, trg.; Makovec Vid, organ.; Bobnar Fr, Červan J, Tifolt Alojzij, Jarc Anton, Kemperle Martin, Kmet Anton, Knajtar Jože, Lavrič Jernej, Picelj Ivan, Šterbenk I, Štonc Anton, Tisovec And, Tisoveclvan, Tisovec M, Zagorc Flor, Zupančič Jak, Lavrič Neža, Lavrič U, Kline M., Kline T, Markovič U, Muhič Hel„ Repar Helena, Župančič Iv. (P. Dvor pri Žužemberku.) 27 Brusnice. BergantVal, župnik (2 izt.); Krevs Jože, trg.; Ambrožič Jan, cerkv. ključ.; Stravs Fr, financ,; Petrovič Jak, tes.; Kranjec Lovrenc, Pavlič Ign, fin.; Kostrelec Iv, pos.; Kelvišar Alojzij, čevlj.; Jaklič Fr. z dr. Božič Jak. z dr. Božič Jern. z dr. Medle Jakob in Meta, Kelvišar Ivan, Penca Alojzij, Vovko Fr, Frančič Fr, Uhernik Mart, Kranjec Mat, fantje; Štefančič Fr, Mohar Jan. z druž, Jaklič Fr, Košlar Ivan, Mrakova hiša, Koščeva hiša, Medle Ivan z dr, Biček Fr. (P. Rudolfovo.) 28 Valtavas. Korbič Ant, župnik; Šalij Franc, Dular Fr, Zoran Fr, Dular Jože, Dular Jož. z dr, Kulovec Ivan, Petruna Vinc, Bele Ivan, Bertavs J, Hrovat Jože, Benkovič Jern, Vovk Ivan, Palčič Iv, Janko Ant, Saje Fr, Joh Miha, Šiška Iv, Vovk V, Zoran Martin, Darovec Ivan, Hrovat Ivan, Ljudska šola, Kulovec Marija, Novak Ana, Fortuna Marija, Jakše Ana, Smrekar Marija, Zaletel Terezija, Kulovec Marija, Kren Ivana, Bučar Ana, Povše Neža, Žerjav Terez, Henigman Mar. (P. Toplice.) 35 Podgrad. Zaman And, župnik; Cerkv. knjižnica, Šola, Cimermančič Jož, Berkopec Fr, Tisov F, Brudar Mart, Barborič Mat, Lenarčič Fr, Širne J, Može Mart, Gazvoda Jan, Šamsa Janez, Jenič Ana, Lenarčič Cila, Ambrožič Karolina, Cimermančič Fr, Gregorič Mar, Lukšič Mar, Radovičevič M, Kastelic Ana, Ogrinc Mar, Kastelic Marija, Gazvoda Marija, Urbas Mar., Banič Mar, Mavsar Kocjan, Princ Fr. (P. Rudolfovo.) 28 Poljanice. Š tam car J, župnik; Zarnida Jan, Fink Fr, Barbo Mar. (P. Toplice.) 4 Mirna Peč. Pl. Wambold Fr., grajšč.; Dovič Jan, župnik; Cudrman I, kaplan; Šolska knjižnica; Krivec Jož, župan; Hude Jož, trg.; Jenič A, logar; Progar Pavel, Kos Fr, Jankelj Anton, Ladiha Mat, Brlogar Fr, Saje Ant, Slak Jan, Drenik Fl, Kralj Mart, Jakopin Jož., Rožman Fr, Makše Ant. z ženo, Gerdenc Fr. z dr, Erjavec Ant, Šulen Franc, Kline Fr, Bobnar Fr., Jarc Jan, Brezovar Mat, Jančič J, Saje Mart, Cesar Miha, Cesar Jak, Bartelj J, Dular Mat, Krevs Jož, Kastelic Jan, Smerke J, Gognjavec Fr, Fabijan Jož, Makše Fr, Kovačič Fr, Lokar J., Slak Fr, Rožman Mart, Ahačevčič Fr, Željko Jakob, gospodarji; Krevs Franca, Zupančič M, Zupančič A, Slak Mar, Žagar Franca, Jarc Marija, Muhič Ana, Sitar Marija, Rakar Alojzija, Jerič Marija, gospodin.; Koleno Fr, Zupančič Jož, Povše Karol, Pire Janez, Kolene Jan, Pust Jož, fantje; Skul Neža, Galič K, Barborič Urša, Jamnik Marija,. Koželj M., Zupančič Reza, Lužar Ana, Bobič Jera, Škerjanc Marija, Jarc Jera, Gognjavec Marija, Opara Franca, Slak Magdal., Krivec Mar., Šmalc Mar., Barbo Marija, Rifelj Neža, Žagar Mar., Špendal Franca, Krevs Mar., Barbo Fr., Parkelj Ana, Bašelj Marija, Dragan Beza, Progar A., Grabnar Mar., Gerdenc A., Hrastar A., Muhič Marija, Papež Mar., Jakelj Jožefa, Lokar Ana, Bus Katra. (P. Mirna Peč.) 93 Toplice. Babnik Jan., župnik; Fik Fr., kapi.; Sitar Fr., duh. v pok.; Šolska knjižnica v Toplicah, Šolska knjižnica na Sušicah; Brodnik Janez, Zupane Jož., Zamida Fr., Kump Mat., Darovec Fr., Gimpelj Martin, Avguštin Jožef, Bavdek Anton, Bučar Janez, Fifolt Mart., Finks Franc, Jakše Anton, Fink Franc, Hočevar Fr., Kobe Jož., Krese Fr., KulavecF., Majzel Fr., Mervar .Jož., Novak Jan., Novina Jož., Šitar J., Šenica Fr., Šmalc Mart., Šobar J., Turk A., Zupančič Jož., Bradač Terez., Bučar Franca, Janko Urša, Pire Marija, Bivee Marija, James Albina, Šobar I., Strniša Karolina, Šusteršič Leopold., Tolar Mar., Tolar Meta, Turk Alojz., Vovk Mar., Zamida Mar., Gimpelj Fr. (P. Toplice.) 48 Stopiče. MerveeJan., župnik; Zaverl Valent., učit.; Ljudska šola; Drab Pavel, cerk; Bohte Jožef, Bohte Jož., Cimermančič M., Fik M. z ženo, Gazvoda Prim., Gazvoda Jož., Gregorič J., Jeralič M., Jeriček Jož., Juršič Jož., Juršič Jož., Kastelic Jož., Klemenčič Jan., Kobe Jož., Kobe Jan., Kocjan Fr., Može Franc, Može Jož., Muren Fl., Muren Jan., Penca J., Šašek Jož., Šivic Fr., Šparovec Jož., Turk Fr., Udovč Fr., Udovč Jan., posestniki; Brulec Janez, Kožar Franc, Kovačič Anton, mlin.; Bele Terez., Blatnik Iv., Kobe Mar., Lenarčič Terez , Muren Mar., Turk N., Štangelj Mar., gospodinje; Barborič Jan., SaksidaM., Štefančič Jan., mladenči; Bučar Fr., Brulec Ana, Golobič Cec., Judež Cec., Kocjan Ter., Hauptman Mar., MalnarM., Mervec Min., Mežnar Ceeil.,.Muren Ana, Badež Mar., Bavnih Ana, Bavnih Mar., Šega Mar., Šušteršič Ana, Terlep Anton., Turk Mar., Udovč Mar., Udovč Mar., dekl.: Mavsar J., pos. (P. Budolfovo.) 64 CrmoSnjice. Gantar L., župnik; Judnič Dav., šol. vodja; Spreizer A., mlin. (P. Črmošnjiee.) 3 Število družnikov: 10 dosmrt. 813 letnih. 14. Dekanija Semič. Dekan, poverjen.: Aleš A nt., dekan v Semiču. Semič. Aleš A nt., dekan; Bulovec M., Gabrič Ant., kaplana; Gašperin Vilj., duhoven na Planini; Kočevar Jak.; Bartel Matija, nadučit.; Dular Franc, učit.; Šolska knjižnica, Šolska knjižnica na Štrekljevcu; Narodna čitalnica (2 iz t.), Cerkvene pevke; Pečavar Št., cerk. kij.; Modic Fr., c. k. stražm.; Ivanetič J., Jakša Štef.,'Mihelčič Jan., Jakša Jožef, Jakša Jakob, Kočevar Jan., Ancelj Jož., Bukovec Jan., Kapš Jak., Konda Jan., Judnič Jan., Cesar Jak., Doltar Martin, Mihelčič Jož., Vrtin Jak., Kolar J., Bauch J., Golobič Mat., Stariha Mat.,. Plut Mat., Pečavar Jan., Honigs-man Jan., Doltar Štef., Petrie Janez, Drganc Jožef, Klemenčič Jož., Ancelj Jak., Novak Mat., Konda Jak., Konda Mart., Bukovec Mat., Poč Jož., Stariha Janez, Klemenčič Ant., Fuchs Pet., Ogulin Jan., Malnarič J., Konda Jan., Ogulin Jož., Kofalt Marko,. Konda Jan., Tome Mart., Pašič Jan., Mihelič Jan., Šušteršič Jož., Plut Jak., Rauch Jak., Kambič Marko, Škala Jakob, Novak. Jak., Deutscliman Jak., Kambič Iv., Škrinjar Jan., Štublar Jan., Žugelj Miko, Jakša Greg., Pavše Ana, Fuchs Marija, Štalcar Katka, Kolar Kat., Jakša Marjeta, Šušteršič Neža, Ogulin Kat., Golobič Katar., Gerzin Barba, Badešič Mar., Žugelj Urša, Plut Ana, Kambič Mar., Stariha Mar., Štricelj S., Treben Ana, Bezek Marija, Sepahar Mar., Drganc Mar., Judnič K., Drganc Kat., Pavlišič Neža, Pečavar Marija, Vidmar Neža, Plut Neža, Gorše Marija, Plut Ana, Jakša N., Hlupar Neža, Kočevar Ana, Golobič Kat., Judnič M., Golobič Mar., Vidmar Ana, Kukar Mar., Sepahar M., Sever Franca, Štublar Ana, Hönigsman Mar., Golobič Mar., Prešern Ana, Bezek Nežka, Kambič J., Kofalt Jak., Golobič Mat., Štukelj Jak., Judnič Mat., Lavrin Jan., Judnič Mat., Drganc Jož., Plut Jož., Hlupar M., Malnarič Ana, Vidmar Ana, Kapš Mar., Bamuta M., Magaj Urška, Golobič Mar., Stariha Ana, Bauch M.; Kaftan Ana, c. k. poštarica; Plut Mar., Plut Nežka, Štukelj N., Božič J., Malnarič V., Šobar N., Plut A., Štukelj Jera. (P. Semič.) 139 Metlika. Dovgan Fr., prošt in župn.; Krašovec Ant., župn. v p.; Avsec Fr., Zakrajšček Jan., kapi.; Smola Alb., c. k. okr. sodnik; pl. Garcarolli Fr., c. k. okr. prist.; Doležalek JRajm., c. k. okr. pr.; Stajer Fr., c. k. notar; Tanšek Iv., koncip.; Jakopič Jožef, kane.; Gangl Leop., c. k. s. pr.; Navratil A., Kapelle Jan., pos.; Kamenšek M., o. n. v. r.; Sehönbrunn Fr., učit. v p. (2 izt.); Gustin Fr., posestn. in trg.; Prosenik Ant., Požek Jan., Premer Ign., Beimer A., Golob Fr.; Sturm Vene., org.; Fleišman Leop., Koren Jan., Furlan Fr., Hrehorič Jož., Terček A.; Vukšinič Dav., žup.; Franc Jak., zid. pol.; Vajs Leop.; Jereb Jernej,.podob.; Prus Fr., Pečarič Ivan; Muren Janez, učit.; Žugelj Marko, ur.; Pakar Jan., Kremesec Fr.; Grabrovšek Mat., mež.; Vovk Mart., Veselic Andrej, Kompare Ivan, Kopinič Oton, Habjan Bud., ŽigonF., Mavrič Lud., Pečarič Mart., Bajuk Jurij, Bajuk Ivan, Plesec Jurij, Plesee Mart., Oberman Marko, Nemanič Miki, Kozjan Jurij, Slane Martin, Muc Janez, Težak Marko, Cajnar Ant., Vukšinič Martin, Kočevar Mat., Papič Miha, Nemanič Mart., Papič Mat., Pezdire A., Žugelj Mat., Logar Marko, Simonič Miko, Prus Jurij, Škof Jan., Težak Jak., Vukšinič Jož., Matjašič Mart., Bajuk Ant., Plut Mat., Matjašič Mart., Šuklje Anton, Matjašič Mart,, Vraničar Anton, Štefanič Mart., Muc Jož., Vraničar Martin, Jaklevič Matija, Tomee Jurij, Nemanič Ant., Černugel Mart., Muc Marko, Kostelc Mat., Nemanič Marko, Petrašič Jan., Oberman Marko, Gustin Jan., Bus Jak., Kostelec Mart., Oberman M., Konda Jan., Weibl Amal., Mikoli Mar., Govanec Al, Makar Franca, Muc Franca, Pezdire Magd., Trampuš Mar., Sopšič Franca, Černič A., Jamšek A., Mežnarčič Anastaz., Barbič Alojzija, Grabrijan Franca, Preglej Terez., Ivanetič Marija, Peče Ivana, Gregelj Terezija, Černič Marija, Okoren Pavlina, Kočevar A., Vukšinič Ana, Nemanič Ana, Kočevar Marija, Vukšinič Marj., Nemanič Mar., Žnidarčič Ana, Štefanič Kat., Matkovič Bara, Krašovec Neža, Težak Kat., Trost Ivana, Stare Mar., Bamuta Bara, Krašovec Ana, Prus Bara, Težak Neža, Malešič Bara, Vraničar Kat., Simonič Marija, Gustin Ana, Krašovec Mar., Krašovec Ana, Nemanič Kat., Vraničar Ana, Nemanič Marija, Vukšinič Bara, Nemanič Mar., Prus Kat., Güstin Bara, Muc Katar., Oberman Bara, Oberman K., Kremesec K., Slobodnik Mar., Oberman Mar., .Suhor Ana, Molek M., Kočevar Bara, Dergaue Bara, Štirirazr. ljudska šola v Metliki, Ljudska šola v Drasičih, Ljudska šola na Božjakovem. (P. Metlika.) ^ 157 Vinica. König Jurij, župnik; Farna knjižnica, Šolska knjižnica; Koračin Luka, org.; Kastelic Jan., bukvovez; Berkopee Ive, župan; Balkovee I., Balkovec Ive, Benetič Jure, Brozič Jure, Cestnik Jan., Culiberg Jure, Cvar Jož., Flajnik Ive, Flajnik Miko, Flajnik Peter, Frankovič Jure, Gangelj Jože, Gašparič Mate, Gašparič Miko, Lašič Mate, Malešič Jak., Malič Jože, Malič Jure, Malič Mate, Malič Miko, Maliö P., Medved Ive, Medved Miko, Moravee Ive, Moravec M., Mravinec Jure, Mravinee Miho, Mravinec Miko, Mravinec Peter, Ostronič Marko, Perko Jure, Rogina J., RoginaMiho, Spelič Mark., Štefanič Jure, Štefanič Mate, Šterk J., Šutej Ive, Šutej Jure, Trempus Ive, Trempus Jure, Trempus Miko, Verderber Mate, Vesel Fr., posestn.; Benec Mate, Benetič Jure, Brozovič Jož., Cestnik M., Fugina Ive, Malešič Jože, Ostronič Pet., Puhek Miho, Stanko Ive, Stegne Jure, Špehar Miho, mlad.; Blinec Gabrijela, poštarica; Barič Barba, pos.; Flajnik Kat., Gorše Mar., Kavšek Kat., Krušec Kat., Medoš Marija, Mihelič Barb., Pavlakovič Barb., Radmelič J., Rogina Barb., Starašinič Barb., Šimunovič Mar., ŠpeharAna, Spehar Mar., Verbanec Jelka, Vogrin A., žene; Benec Katar., Blinec Anton., Fortun Mar., Kajin Iv., Karin Mar., Kapele Mar., Lašič Mar., Likavič A., Maljevac Ana, Maljevac Kat., Mravinec B., Plut Ana, Radovič B., Sutej M., Pavletič M., dekl. (P. Vinica.) 93 Preloka. Kadunc Mat., župn. uprav.; Farna knjižnica, Ljudska šola; Balkovec P., župan; Bahorič Mate, Dejan Miko, Gerdun Jož., Pavlakovič I., Pavlakovič. Janko, Radovič Miho, Starašinič Fr., Starašinič Fr., Zunič Ive, Žunič Jož., posestniki; Grabrijan J., Grabrijan Jure, Starašinič Fr., mlad.; Žunič B., dev. (P. Vinica.) 18 Vrh. Koren Ign., župn. oskrb.; Farna knjižnica; Juvanec Fr., učit.; Šolska knjižnica; Blatnik J., kuh.; Kobe Pet., Madronič P., .Medved Jož., Šneljer Iv., Šneljer Jož., Špehar Jure, Žalec Mat., posestniki; Barič Iv., Greneč M., Kobe K., Koren Jož.,v Lukanič Iv., Madronič Iv., Šneljer Ivan, Šneljer J., Špehar I., Špehar Pav., Žalec Miha, Kobe Miha, Žalec P., mlad.; Brajdič Mare, Brajdič Mare, Greneč Marj., Kobe M., Lovrenčič Mare, Šneljer Mare, Žalec Mare, žene; Barič Ana, Kobe Katica, Medved Mare, Špehar Katarina. (P.Vinica.) 36 Črnomelj. Wessel Viljem, župnik; Klemencic Miha, Novak Matija, kaplana; Kupljen Anton, c. k. notar; Vardjan Jože, c. k. kane.; Šetina Fr., učitelj; Blažek Ivan, lekar; Beličič Ant. z dr., Cimerman J., Drinovec Jan., c. k. orožn.; Frančič Dav., klobučar; Fugina Jan., kroj.; Grahek Jak., Hiti Ign., Jerman Fr., Jerman Jan., Jerman Jože, Jerman Jože, Junko Fr., Kramarič Jan., Krebel Jože; Kune Avg., trgov.; Lakner And., Lilek Fr., Malnerič M. s sopr., Mazi Franc, Papež Fr., Papež Jože, Papež Jože, Plevnik Leop., Rožič Št. z dr., Schweiger J. z dr., Schweiger Jan., trg.; Stariha Jože, Vardjan Ant. z dr., Vardjan Fr., Vrščaj Jan.; Urh Mart., c. k sod. sluga; Zajec Mat., Bahor Kat., Beličič Franca, Čelešnik M., Fabjan Neža, Jereb Mar., Kobetič Ana, Kramarič M., Lozar Ana, Müller Klementina, Puhek Anton., Reyer Adel., Schiller Ana, Schweiger Ana, Sertič Gabr., Skubic Rozalija, Šušteršič Joz., Vardjan Mar., Zupančič N., Žuro Mar. s sinom, Šolska knjižnica. — Loka. Bohte Jan. z ženo, Bole Mat., c. k. davk. si.; Dragoš Janez z dr., Kolbezen Fr., Kolbezen Fr. z dr., Kure Jožef, Kure Mat. z dr., Levstek Mat. z dr., Majerle Janez, Majerle Mat., Mavrin Jan. z dr., Panjan Jak. z dr., Panjan Jož., PJaninee Fr. z dr., Romšek Pet. z dr., Stariha Mat., Štajer Jan., Štrk Karol, v Štrucelj Jak., Terdič Miha, Weiss Jan., Weiss Jan., Žunič J. z dr., Bano Mar. z očetom, Čurek Franca z materjo, Fink Ana, Grahek Meta s tovar., Jakša Barba, Klobučar j Koledar 1892. Mar. z možem, Kobetič Ana z dr., Kokalj Bara, Lozar Barba, Malnerič Ana z dr., Mavsar Kat., Milkovič A., Panjan Katar., Panjan Neža, Romšek Ana s sinom, Schweiger Ana, Schweiger Ana z brat., Spreizer Ana, Spreizer Mar., Spreizer Mar. s teto, Štrucelj Katar., Weiss Ana z dr., Zvab Ana z dr. — Butoraj. Plaveč Fr., Gregorič Kat., Klobučar Meta, Kocjan M., Vrščaj Mar. s sestro. — Dobliče. Držaj Mat. z dr., Geršič Stef. z ženo, Majerle Jan., Mavrin Miha, Plaveč Jož. s sinom, Plaveč Jure, Staudacher Jure, Vertin Jan.; Vertin Mate, župan; Bahor Marija, Banovec Marija, Brunskole Mar., Butala Ana, Butala Kat., Gešel M., Klobučar Mar., Kerstinec Hel., Krakar Meta, Lakner Kat., Majerle Mar Majerle Neža, Medic Mar., Pešel Ana, Röthl Ana, Štajer Kat., Štajer Mar., Štefanič M., Strk Meta z dr., Türk Meta, Verderber Mar., Vrtačič Kat., Žunič M. z dr., Šolska knjižnica. — Petrovavas. Absec Mat. z dr.; Gerzin Jan., pos.; Grahek Janez, Grahek Jož. z dr.; Ivee Jak., župan; Jerman Jakob, Jarman Jan. z dr.; Kalan Ivan, učit.; Plut J., Plut Jan., Simonič Jan. z dr., Simonič Jože, Butala Ana z dr., Cimerman Ana s sestro, Grahek Ana, Grahek Neža, Judnič Mar., Kapš Ana, Kočevar Katarina, Nik Meta z dr., Smrekar Mar., Šolska knjižnica. — Talči-vrh. Agnič Jan. z dr.; Agnič Jožef, župan; Grahek Jan. z očetom, Grahek Jože, Grahek Jože, Jerman J., Jerman Jan., Jerman Jože z ženo, Jerman Mat. z dr., Krašovec Jan., Majerle Jak. z dr., Novak M. z ženo, Pečavar Ivan z dr., Pečavar Jože z dr., Petrič Jan., Plut Jože s sestro, Rom Jož. z mat., Sedlar J. z dr., Sedlar Mat.,.Simonič J. z dr., Spreizer J., Sterbenec Jak. z dr., Štrucelj Jan., Štrucelj Št. s sin., Štukelj Jože z ženo, Stukelj Miha z dr., Šuštarič Jan. z dr., Zajec Mat., Zupančič Jure z ženo, Adam Ana z dr., Adam Mar., Brala Mar., Butala Mar. z druž , Butala Mar., Černe Ana z dr., Geršič Mar. z dr., Grahek H. z dr., Kočevar Ana z dr., Kočevar Ana z dr., Kolar Mar., Krakar Kat., Lozar Mar., Majerle Mar., Mušič Mar., Novak Meta, Rožič Neža, Skedl Mar., Smrekar Ana z dr., Smrekar Mar. s hčerami, Smuk M., Stih Mar., Stonič Mar. s hčerjo, Suhorepec Ana, Šuštarič Reza z dr., Vidmar Mar. z možem, Vrščaj M., Zajec Mar., Pezdirec Mat., Malešič Mat., Zupančič Anton., Schweizer Ana; Majdič Fr., c. k. okr. živinozdravnik; Krakar M., Banovec Jože, Rožič J. z dr., Gašperič J., Majerle Jak. z druž. (P. Črnomelj.) 232 Adlešiči. Šašelj Ivan, župnik; pl. Leder Pav., dekan v Lipniku; Belavič Miko, kaplan v Lipniku; Resar Janko, župnik v Kuničih; Filipec Mijo, kaplan \ Kuničih; ^Kadunc Anton, učitelj; Šolska knjižnica, Zupna knjižnica, Adlešič Jure; Megušar Otm., oskr.; Dragoš Miko, dežel. posl.; Požek Miko, Požek Ivan, Adlešič Ivan, Adlešič Miko, Adlešič Miha, Grabrijan Miha, Vlašič Miko, Adlešič Jure, Kralj Miko, Veselič Jure, Veselič Jože, Starašinič Mate, Požek J., Skube Iv., Skube A., Husič M., Vranešič P., Peteh I., Peteh Jure, Črnič Ivan, Črnič Mate, Grabrijan Miko, Milek Ant., Cvitkovič Mate, Novak Miko, Lavrič Frančiška, Kapele Kata, Grabrijan Mar., Požek Magda, Grabrijan Neža, Šegina Bara, Rožman Bara, Požek Kata, Požek Bara, Požek Mar., Požek Mar., Peteh M., Ritmanič Mar., Kralj Kata, Kapele Ana, Črnič Mar., Vraničar Ana, Marentič Ana, Milinovič Kata, Prijanovič Ana, Adlešič Magda, Jakobčič Marija, Hotujec Katarina, Veselič Ana, Jakobčič Marija, Kralj Barbara. (P. Adlešiči.) 62 Radovica. Schweiger Fr., Abodič Šand., Segedi Niko, župniki; Kramarič Jan., Simonič Ana in Mar., 8 114____L j n T) 1 .1 Kambič Marko, Škof Jan., Humljan Mart., Žlogar J., Petric Mar., Šavor Mar., Gosenea Martin, Slobodnik Jure, Bajuk Jože, Škof Jure, Simonič Jan., Cesar M., Bajuk Marko, Bajuk Bara, Golobic Jože, Režek M., Stankovič Marko, Režek Katra, Šavor Jure, Štepan Štef., Cesar Bara, Petric Marko, Volk Martin, Šavor Mart., Petric Marko, Matekovič Ana, Volk J., Režek Jož., Režek Jan., Petric M., Šavor Pet., Cesar Mat., Šola, Župnijska knjižnica, Volk Mart., Gršič Marko. (P. Metlika.) 41 Podzemelj. Rome Jož., župnik n. v. r.; Ljudska šola; Barle Jan., naduč.; Papič Mart., Novak Nikol. z dr., Gregorič Mart., Jurajefčič Nik., Strucelj Matija z dr.; Kambič Mat., župan; Urh Pet., Tome Jurij s tov., Papič Jožef, Plut Jak.; Stipanič Janez, župan; Žugelj Mat., Marentič Jak., Pezdirec Juri, Papič M. z dr., Novak Mat., Tome Mat. z dr., Rapovš France, Pezdirec Mart.; Tempi Jan., grašč. oskrb.; Macele J., Škala Mart., Palčič Jože, Berkopec Miha z dr., Lašič Jože, Tome Miha z dr., Matkovič Mart., Štefanič M., Papič And. z dr., Plut Jan., Zupanič Jan., Muc Jan., Starašinič Nikol., Jakljevič Nikol., Muc Jan., Butala Marj., Butala Ana, Pezdirec Ana, Muc Ana z druž., Križan Mar., Jakofčič Katra, Milek Marj., Janaček M. z dr., Palčič Mar. z druž., Brodarič Barbara, Škala Dorot., Seidnitzer Marija, Kopitar .Fran, Totter Jak., Murn Danijel, Tome Nik. z dr., Šimec Mar. z druž. (P. Gradac.) 55 Staritrg. Režek Pet., župnik; Žagar Jožef, kaplan; Engelman Krist., naduč.; Kolbezen.V., učit.; Farna knjižnica, Bižal Jože, Bižal Miha, Št^vdohar Pet., Eisenzopf Jan., Šterk Jure, Koče Jure, Šterk I., Lakner Pet., Majerle Peter, Koče Jure, Bižal Ivan, Jonke Jure, Panjan Jože, Barec Mar., Mihelič Mar., Barič Marj., Šterk Kat., Šterbenc Marj, Rade Marj., Režek Mar., Šterk Mar., Bižal Marija, Pešelj Marj., Bižal Katra, Movrin Kat., Žagar Kat., Movrin Luc., Butala Kat., Sterbenc Pet., Valetič Ana, Kapš Mar. (P. Staritrg pri Polj.) 36 Sulior. Farna bukvarnica-, Tome M., župnik; Kenda Fr., učit.; Ambrožič J., Ambrožič J., Golobič Jan., Kramarič Jan., Klemenčič Jožef, Krašovec M., Rus Marko, Petric Ant., Snedec Jak., Movern Marko, Škof Jože, Pibernik Fr., Stariha Marko, Škof Jožef, Govednik Mart., Težak Jan., Žlogar N., Krašovec N., Stibel Mar., Blažic Am., Dolinar Meta, Šuklje Mar. (P. Metlika.) 25 Število družnikov: 24 dosmrt. 870 letnih. 15. Dekanija S nt a r i j a. Dek. poverjenik: D robni č An dr., dekan v Šmariji. Šmarija. Drobnič Andr., dekan; Gregori Fr., Pokom Fr., kaplana; Farna knjižnica, Gre goric Fr., Lah Ivan; Ogorelec Vinko, dež. posl.; Borštnik Ivan, naduč.; Kračman Mat., jub. učit.; Bralno društvo v Šmariji, Dvorazredna ljudska šola v Šmar.; Škerjanec Mat., župan; Zorman Ivan, organ.; Pour Joz., Košak Joz., Rozman Mar., gospe; Lušin Rozika, Kramar Fr., Žitnik Jože, Stare Ant,, Hribar Jan., Novak Anton, Žitnik Jak., Križman Jože, Šerjak Anton, Dolinšek Fr., Košak Mart., Zupančič Ant., Černič Jan., Samec Jože, Tertnik Egid, Perčič Jože, Gliha Ant., Perovšek Jan., Anžič Ivan, Bozija Jak , Ilovar Mat., Zajec I., Smole Ant,, Sima Jak., Mehle Jože, Padar Cene, Rejc Mat., Zelnik Ivan, Podržaj Mat. z dr., Smole Jožef, Kobilca Miha, Mazek Ana, Skubic Roza, Potokar U., Šipelj Helena, Garbas Mar., Strubelj Mar., Smole M., a n s k a. Valentinčič Franca, Mostar Helena, Zaviršek Franca, Žitnik Ana, Skubic Mar., Ogorelec Franca, Kramar Mar., Valentinčič Mar., Petrič Neža, Smole R., Skubic Jera, Košak Mar., Janežič Mar., Žitnik Marija, Což Jan. z druž., Možina Fr., Okoren Jože, Rozman Ter. z druž., Okoren Jože, Lušar Jera, Lipovec A., Tome Mar. z dr., Žonta Mat., Erjavec Fr., Predalič Janez, Koprivec Alojzij, Ahlin Jan., Brodnik Janez z druž., Kastelec Ant., Pucihar Mar., Sivec Jože, Buben Jak. z dr., Primec Ana, Kaduuec Hel., Smrekar Anton z druž., Kastelec Alojzij, Zrimec J., Marn A, Gionetti Franca, Žitnik Jože z dr., Krištof Jan., Groznik Fr., Kadunec Joz., Žitnik Ant., Skubic Ant., Perčič Jože, Kolavič Ant., Krištof Jože, Brlez Mar., Gliha Janez, Škerjanec Mat., Janežič Miha z druž., Bučar Matevž, Strubelj Mar. z druž., Boh Jože z druž., Miklič Ant. z druž., Mehle Mat., Skubic Janez, Jamnik France, Novak Jože, Skubic Ana, Tome Janez, Lampič Jože. (P. Šmarije.) 117 Kopanj. Avguštin Fr., župn. oskrb.; Sedlak Jože, učit.; Košak Fr., Cimerman Jan., Šteh France, Palčar Jan., Perme Jan., Petrič Janez, Zajec Jožef, Potokar Pet., Mohar Jan., Svetlin Jan., Sternard M., Primožič Martin, Lenič Jak., Lenič Anton, Poderžaj Franca, Novljan Katar., Vovk Ivana, Zajec Jože. (P. Šmarije.) 20 Št. Jurje. Šimenec And., župnik; Remic I., učit.; Šipelj Ivan, župan; Šuštar Ign., Trontelj Ivan, Štibrnik Mart. z druž., Ahee Fr., Jeršin Fr., Šerjak Ivan, Levstek Greg., Mehle Mart. z dr., Valentinčič Jern., Škrjanec Ant, Perme Jože, Boc Ivan, Kadunc Ivan, Hribar Jož., Perko J. z dr., Dremelj J., Petrič Jož. z dr., Gale Jož., Duša Fr., Primic Jož. z druž., Javornik Mart., Kraljič Jan., Jeršin Anton, Simončič Mar., Ogrinec Urša, Trontelj Jož. z druž., Okorn Iv. z druž., Križman Ivan, Hribar Ivan, Bedenčič Ivan, Primic Ivan, Primic Ivan, Sever Ant., Koščak Jernej z druž., Žmuc Anton z druž., Škulj Ivan, Gačnik Iv., Valentinčič Jož., Mehle Alena z druž., Tomšič Mar. (P. Šmarije.) 43 Lipoglav. Marešič Franc, župnik; Babnik Fr. z druž., Božja Jan., Derglin Mat., Erjavec M., Ferjan Ant., Garbajs Meta, Grum Ant. z druž., Janec Mart., Janežič Anton, Jesih Mart., Kastelec Jožef s Panec, Kastelec Jože s Sel, Koščak Mat. z druž., Levičnik Meta, Pečar Franca, Perme J., Predalič J., Predalič Mar. z Lipoglavega, Predalič .Mar. s Pleš, Skubec A. z druž., Ščinkovec Franica, Šeme Marjeta z družino, Šuštaršič Alojzija, Urbin.ee Miklavž z druž., Zupančič Anton, Zupančič Flor., Žagar Franica, Žitnik Franc. (P. Šmarije.) 29 Žaljna. Urbanija Lovro, župnik; Svetina Jož., učitelj; Kastelec Jože, kmet. — Z družinami: Javornik Jož., Starec Jan., trg.; Zajec Jan., Šteklasa Jan., Šeme Jan., Novljan Fr., Brodnik Fr., Prijatelj Ant., Fink Jož., Novljan Fr., Novljan Jož., Zupančič Lovro, Steklata. Ant., Zabukovec Damijan, Adamič I., Šparovec Fr., Žitnik Ant., Garbas Fr., Zernec Ivan, Zernec Fr., Nučič Jak., Knep Anton, Trontelj Ivan, Erjavec Jan., Mohar Jož., Koščak Jan., Koščak Miha, Zupančič Fr., Škrjanec Andr., Ahlin Jožef, Rozman Mart., Kastelec Ant., Ahlin Fr., Bahovec Jož., Mehle Mart., Kastelec Ant., Bahovec Jož., Ahlin Fr., Duša Ant., Dremelj Mart., Fink Jak., Piškur And., Ahlin Ant., Janežič Mart., Javornik Ant., Javornik Janez, Ahlin Jak., Klaučar Jan., Kastelec Martin, Jevnikar Jak., Travnik Ign., Tomšič Fr., Pajek Janez, Jančar Mart., Miklavčič Jož., Pajek J., Brlan M., Potokar J., Kastelec Fr„ Trontelj Jan., Zupančič Mart, Šeme J, Zgajnar Jož, Rus Jan, Zupančič Ant, Rus J, Pavčič Ant, Novljan Ana, Zajec Hel, Šparovec U, kmetje; Dremelj Marj. z mat, Planinšek Luc. s hč, Urbanija Franca, Kame Al, Erjavec Mar, Fink B, Žaljska šola, Ahlin Anton. (P. Višnja Gora.) 81 St. Vid pri Zatičini. Jaklič Štefan, župnik (2 izt.); Kregar Fr, kaplan; Pristov Simon, benefie.; Warthol Pet, župnik v pok. (2 izt.); Jaklič Anton, voj. duh.; Podobnik Fr, doktorand; Lukan J, zdr.; Korban Jož, naduč.; Kremžar Jan, Črnalogar Konr, učit.; Turk And, vpok. vzgl. učit.; Kristan J, pošt.; Slivnik Vinc, Kunstek Ant. z ženo, Anžlovar Anton, trgovci; Ljudska šola v Št. Vidu, Ljudska šola v V. Gabru. — Možje z družinami: Balant Fr, Balant J, Blatnik Fr, Blatnik Jož, Božič Jan, Bregar Janez, Bregar Jož, Cebular Ant, Čebular Anton z Brega, Demec Jož, Fajdiga Ant, Fajdiga Jan, Fortuna Ig, Glavič Jož, Grčman Fr. iz V. Dol, Grčman Janez, Grdin Fr, Gliha Fr, Godec Jan, Goljuf Jož, Grab-ljevec Jož, Hribar Mat, Kastelic Anton iz V. Pec, Kastelic Ant. iz Sada, Kastelic Fr, Kastelic Matija, Kavšek Ant, Klemenčič Fr, Korelec Ant, Kotar Fr, Kovačič Ant, Korelec Jož, Kovačič Janez, Kozlevčar Fr, Kralj Ant, Kutnar Ant, Kutnir Ant. iz Prapreč, Kutnar Jož, Kutnar Mart, Krašovec Anton, Lampret Fr, Lesjak Ant, Liberšar Ant, Linee Fr, Lokar A, Mandelj Fr, Medved Fr, Miklavčič Jož, Mostar J, Omahen Jan, Omahen Jan. iz Stranj, Pevec Anton, Planinšek Ant, Planinšek Fr, Planinšek Fr. iz Sada, Pangrčeva hiša iz Vidma, Polončič Fr, Praznik A , Roječ Fr, Ruterjeva hiša v Sadu, Rus Jož, Slak Fr, Strmec Ant, Strmec Fran, Sirek Bern, Šeme Miha, Stepec Fr, Štepec Jož, Štrajnar Ant, Štrus Janez, Strus Mart, Vidic Jož, Vencelj Jan, Vojščakova hiša v V. Gabru, Zadelj Jož, Zajec Jožef, Zoreč Anton, Zoreč Mart, Zupančič Ant, Zupančič Jak, Zupančič Fr, Zupančič Jan, Zajčeva hiša v Podborštu, Lavrič Jož, stroj. — Možje z ženami: Anžlovar M, Bregar Ant, Což Mart, Dremelj Ant, Groznik Jožef, Ihan Jak, Kastelic Jan, Klemenčič Fr, Kovačič J, Kralj Jož, Kutnar Jan, Lavrih Vide, Marinčič J, Markelj Jož, Medved Ant, Ostanek Fr, Pajk Janez. Praznik Ant, Roječ Ant, Slak Fr. iz V. D, Terlep Anton, Verbič Vide, Zoreč Fr, Zoreč Jož, Petan A, Prijatelj Fr, Zadelj Fr, Grabnar Mat. z mat. Zajec Anton z mat, Jenčič Jan. z bratom, Kavšek Anton s tovariši, Klemenčič Jož, Kutnar Jož, Kunstek Anton s hčer, Fajdiga Fr. s star. Medved Ign, Petan Miha s sest, Strmec Marko s sest, Zupančič Ant. s hč, Markovič A, Neimenovani, Neimenovani, Neimenovani, Hribar Joz, gospa; Dremelj Jera, Zupan Ter, Grabljevec T, farne pevke. — Žene z družinami: Anžlovar Terezija, Cebular Neža, Erjavec Ter, Fačini Ter, Goreč Mar, Grabljevec Mar, Grandovec Amalija, Gregorič Ana, Hribar Mar, Jerič Mar, Košir Ter, Lavrih Franca, Lavrih Mar, Lavš Kat, Linec Franca, Nanjgar Fr, Prpar Mar, Petan Ana s Stranj, Planinšek Ana, Rus Mar, Rus Marija (Cepčeva), Sadar Mana, Sever El, Sever Mar, Špendal Franca, Razdrh Franca, Verbič Ter. — Matere z otroci: Antončič Mar, Groznik A, Kozlevčar Ana, Novak Urša, Ostanek Urša, Primie A, Razdrh Mar, Zupančič Mar, Zupančič Terez. — Dekleta: Adamlje Ana, Črnivec Mar, Glavan M, Ihan Franca, Ihan Jera, Kastelic Mar, Klemenčič Marija, Korelec Ana, Kovač Neža, Medved Ana, Mostar Ana, Obolnar Kat, Omahen Mar, Petan Ana iz V. Pec, Piškur Ter, Puš Ter, Pire Franca s tovariš, Špendal Mar, Trlep Mar, Vencelj Marija, Verbajs Uršula, Ambrož Ana z bratom, Balentin Mar. z mat, Bregar Mar. z mat, Gros Ana z mat. Strmec Franca z m Stepec Ana z mat, Jaklič Kat. s star. Pote Marija z mat, Jerin Mar. s sest, Grabljevec Kat. s sestro Koželj Marj. s sest, Kutnar Urša s sest, Sadar Kat! s sest, Seljan Franca s sest, Maver Joz. s sestrama, Pajk Ana s sest, Pilh Ana s sest, Felicijan Ana z možem, Pajk Mar. s star, Kavšek Mar. s hč, Kutnar Katar, s hčerjo, Mastnik Marjeta s hč, Pirnat Neža s hčerami, Tiček Ana s hčerami, Tratnik Ana z dr, Hribar Anton z družino, Špendal Fran s sestrama (P. Sv. Rok.) 234 „ Višnja Gora. Raspotnik Jak, župnik; Gregorič Jožef, kaplan; Skerbinec Janko, naduč.; Stepic Ant m. ž. z dr.; Kurent And, c. k. m. cest.; Gilly Joz, sopr. c. k. pošt.; Ahlin Ant. z dr, Bernik Jan. z dr.; Cernologar Jož, g. č. z dr, Čož Ant. z dr, Dolenec Jož. z dr.; Dremelj Ant, ž. z dr.; Erjavec And. zdr, Erjavec Jak. z dr, Erjavec Mat. z dr, Erjavec Janez z ženo, Grčman Fr. z dr, Grčman Mart, Gros Ant z dr, Gros Jan. z dr, Groznik Ant. z druž, Habjan Ant. z dr, Habjan Jan. z ženo, Jaklič Anton z dr, Jaklič Jož. z ženo, Jevnikar Jan. z dr, KamnikarV. z dr, Kastelic Juri z dr, Kastelic Ant. z dr, Koščak Mart. z dr, Križman Fr. z dr, Ljubič Fran z druž, Lokar Jan. z dr, Mahorič Jož, Mihelčič Juri z dr, Nadrah Fr. z dr, Novak Ant. z dr, Novljan Ant. z dr.; Omahen Miha, ž. trg. z ženo; Omahen Jan. z dr, Perko Jan. z dr.; Pirnat Stef, trg.; Poderžaj Jože z dr, Radelj Jože z dr, Radelj Jan. z dr.; Rebolj Fr, trg, z ženo; Rus Jan. z dr, Rus Fr. z dr, Skubic Anton, Slapničar Ant. z dr, Skufea Fr. z dr, Skufca Jože z dr, Starcar Fr. z dr, Stepic Mart. z dr.; Turk And, m. z ženo; Zaje Jak. z dr, Zavodnik Fr. z dr. Zupančič Ant. z dr, Zupančič Jan. z druž, Zupančič Jan. z dr.; Zupančič Jože, trg. — Žene: Erjavec N. z druž, Gravl Mar, Glavič Mar, Gros Mar, Kokelj Kat. z dr. Kralj Ana z dr, Lokar Meta z dr, Mehle Mar. z dr, Omahen Ana z dr, Omahen Neža z dr. Pevec Kat. s sest, Rome Mar. z dr, Umek Meta z dr, Ponikvar Mar, Zabukovec Mar. z dr. Zaje Mar. z otr, Zupančič Ana, Zupančič Meta z dr. — Mla-denči: Bartol Jan, pos.; Korošec Ant, Lokar Frane, Stepec Fr.; Volk Jož, trg. p.; Vovk Jože z dr. Zaje Jan, Zaje Jak. s sest, Zupančič Jožef. — Dekleta : Čož Franca, Dremelj Kat. z brat. in sest, Erjavec J, Erjavec Mar, Korošec Mar, Hep Mar, Mišmaš Reza s star, Novljan Alojz, Pajek Jera,. Perne Ana, Rus Franca z dr, Slapničar Ana, Svet Marija, Verhovc Kat. z dr, Zupanec Fr. z mat, Zupančič A, Zupančič Ana, Šolska knjižnica, Pajek Mar. z dr, Toman Al. (P. Višnja Gora.) 108 Zatičina. Ribnikar Primož, župnik; Kovač Fr, Ljudska šola, Cajnko Vinko s sopr. — Možje: Gorišek Jože, Kastelic Fr. z dr, Kastelic Fr. z dr, Kastelic Jože z dr, Končina Jan. z dr, Korošič Mart. z dr, Kozlevčar J. z dr, Lampret I. z dr, Lampret J. z dr. Oven M. z dr., Pajk A. z dr, Perko Fr, PermeM. z dr, Podobnik Al. z dr, Podobnik Mat. z dr, Rojic M. z dr, Serafin Ant. z dr, Tratnik Fr. z ženo, Vrbič Fr. z dr, Erjavec Fr, Potokar Jak. — Mladenči: Lesjak Ign. z rod., Markelj Fr, Lampret Miha z rodv. — Žene: Karlinger Franca z otr, Kalar Ana z možem, Kavšček Ana z mož, Kek Mar, Kozlevčar Jera, Kozlevčar Margareta z dr, Kozlevčar Ter. z otr, Lužar Apol. z možem, Markovič Ana z druž, Omahen Ana, Piškur Ana, Sever Joz, Skubie Ana z druž, Škufca Margareta, Škufea Neža s sestričnikom, Zaletel Marija, Žnidaršič Urša z mož., Kastelic Margar. z rodov. — Dekleta: Čebular Marija, Erjavec Mar. z m., Gorisek Ana, Hrast Mar., Kozlevčar Mar., Kozlevčar Neža, Krištof Mar., Mestnik Mar., Nadrah Mar. z bratom, Ozimek Mar., Štrubelj Jera. (P. Zatičina.) 57 Krka. Sorc Juri, župnik; Novak Jože, duh. pom.; Lobe Jan., učit.; Poljanec Ant., župan; Skubic Jan., Tihle Fort., Miklavčič TJrsa, Hočevar Katar., Prosenec Mar., Erjavec Anton., Mahne Franca, pevke; Globokar Anton, Petek Jan., Tomažin Jak., Zupane Jan., Godec Mar., Zavudnik Fr., Fink Ana, Koščak Mar., Mahne Mar., Nose Ana, Zupane Ana, Godec J., Podržaj Franca, Novak Jože, Javornik Marija, Repar Fr., Piškur Franca, Podržaj Mar., Zaje Antona druž., Zupančič Jan., Zupanee Domijan, Fine Alojzija druž., Kožar Jan., Zupanee Mar. in Franca, Erjavec Mar., Strah Franca, Kastelic Ant., Nose Dam., Koželj U., Poljanec Mar., Hočevar Franca, Hribar Mihova druž., Poljanec Jože, Bregar Naee, Zabukovec Fr., Hočevar Ana, Koželj Ana, Koželj Mar., Lampret Ana, Zupanee Nace, Miklavčič Jan., Seme Fr., Brdavs Jan., Strah Fr., Zaviršek Jan., Adamič Ana, Bregar Jož. z ženo, Bradač Jože, Novak Urša, Godec Alojzij, Borštnik A., Družba mladeničev, Fatur Jože, Miklavčič Fr., Koželj Marija, Magovae Karolina, Gros Mar., Harrauer Iv., Koščak Jože, Mestnik A., Piškur Alojz, Pevec Ivana. (P. Krka.) 73 Zagradec. Perpar Fr., župnik; Farna šola; Pogačar Magd., gospa. — Gospodarji: Mervar Franc z dr., Hrovat Jože, Germ Jan., Perko Jože, Pograjc Miha, Ferlin Jan., Kocijančič Jože, Polončič Anton z druž., Lekan Ant., Lekan Jože, Gregorič Jože z dr., Mauer Fortun., Kuhelj Jan., Zelnik Fr. z dr., Vidmar Ant., Sturm Ant., Žitnik Jan., Lukančič Anton. — Mladenči: Koščak Naee, Urbančič Nace, Sustaršič A. — Gospodinje: Rogelj Mar., Zavodnik Marjeta, Zajec Ter., Bradač Ana, Mauer Mar., Türk Mar., Jernejčič Ana, Lobe Mar., Zavodnik Franca, Dolenec M. z dr., Kastelic Ana, Lavtar Aua. — Dekleta: Mustar Mar., Stermole Meta, Stermole Frančiška, Vidmar Alojzija, Perko Jožefa, Vesel Franca, Mauer Ana, Sadar Joz. z dr., Perko Marija. (P. Žužemberk.) 45 Polica. Pipan And., župnik; Dremelj Janez, učit.; Štrubelj Ant., Skubic Ant. z ženo, Gioahin J. Jan. z dr., Pavčič Mar., Trontelj Ana z dr., Omahen Jože z dr., Škerjane Mana z dr., Zupančič J., cekm.; Vidic Mat.; Skubic Mat., cekm.; Burgar Urša z dr., Šeme Mat., Skubic Ja.n. z ženo, Boh Neža s hčerjo, Šraj Neža, Štrubelj Ant. z dr., Ogrinc Fr., Streslančič Jera, Vovk Jan. s star., Vidic Ant, Vidic Jera z br.; Štrubelj Jak., cekm.; Kastelic Ant. z, ženo, Vidic Fr. z dr., Škerjane Ant., Knez J. z oč., Žitnik J., Skubic And. z dr., Groznik Fr., Brus J., Streslančič U. z dr. (P. Višnja Gora.) 33 Javor. Janežič Jan., Smrekar Anton, eerkv. ključ.; Mrak Jan., organ.; Habič Ant., Skoda Anton, Gale Jože, Černivee Jak., Žagar Ant., Žagar France, Inglič Jan, Habič Marija, Habič Franca, Levičnik HeL, Levičnik Mar., Smrekar Cee. z dr., Habič Franč., Benegalija Marijana. (P. Spodnja Hrušiea.) 17 Število družnikov: 22 dosmrt. 835 letnih. 16. Dekanija Šmartno pri Litiji. Dekanij. poverjenik: Rus Jak., dekan v Šmartnem. Šmartno. Rus Jak., dekan; Šušteršič Fran, kaplan; Texter Konrad, benefic.; Farna knjižnica, Gregorič Jan., pos.; Šolska knjižnica; Bartel I., učit.; Zure Ign., župan; Razboršek Ivan, trg.; Jamar Ivan, Kepa Jan., grašč. oskrb.; Osredkar Mat., cerk.; Blanč Fr., sod. si.; Mrak Ivan, dež. oprav.; Draksler Mat., organ.; Kaplja Fran, krčm.; Verbajs Anton, ključar; Izgoršek Jože, Regali Jože, mizarja; Klančar Anton, sod.; Grtimvald Fr., kroj.; Juvan Fr., čevlj.; Grobar Jak., Mate Jan., rudokopa; Repanjšek Ign., pismom; Mrhar Fr., Bajec Fr. z ženo, Belec Anton, Damjan Jan., Fortuna Mart. z ženo, Gorenjec Mart., Kastelec Mat. z druž., Kahne Jern., Kepa Mat., Kremžar A., Kremžar Jože, Kuhelj Ant., Lovše Ant., Maček Jož., Matos Anton, Pečar Jan. z ženo, Planinšek Ignacij, Planinšek Ign., Poglajen Jan., Ponebšek J., Ponebšek Jož., Pograjec Fr., Pregelj Jože, Prešeren Anton in Ivana, Prme Fr., Rozina Jan., Rupar Jurij in Ana, Rus Jan., Simončič Jože, Skubec Ant., Strah Anton, Tomažič Jože, Vrtnik Fr., Zaman Ant., Zotlar Fran,' Zupančič Ant., Železnik Fr., Železnik And., gospod.; Brdajs Alojzij, Črne Al., Dobravee Anton, Kozlevčar Ant. s sest., Lavtar Fr., Mestnik Jan., Prelogar M., Simončič Jože, Tomažič J. s sest., Tori Al., Verbajs Ant., Zupančič Anton in Fran, fantje; Kajetova hiša, Kolarjeva hiša, Slakanova hiša, Berlič Mar. s hčerjo, Bučar Mar., Burger Joz., Ceglar Mar., Dušik Marija, Koprivnikar Ana, Mara Katra, Ovsec Franca, Ovsenek Mar. z dr., Smuk Helena, Tomše Mar., gospodinje; Adlešič Lidvina, Knaflič Ivana, Tratnik Adalb., gospe; Wakonigg Mar., gospodična; Groznik Jožefa, babica; Brtoncelj Mar., Brezovar Pavlina, Gorenjec Franica, Gradišek Mar., Grum Ana, Goršek Mar., Femee M., Hauptman Mar., Hauptman Ter., Hostnik Mar., Jug Ter., Kastelec Ter., Koprivnikar Urša, Medved Mar., Možina Mar., Možina Mar., Možina Ter., Ocepek Al., Poglajen Mar. s tovar., Kafolj Mar., Porenta Marija, Porenta Alojzija, Potisek Alojzija z bratom, Robavs Rozala, Rozina Marija, Rozina Marija, Rus Pavlina, Vrbajs Tereza in Katarina, Železnik Urša, Žitnik M., Sušnik Ana, dekleta. (P. Litija.) 125 Javorje. Golmajer Jož., župnik; Rus Ant., org., z druž.; Končar Mart., cerkv.; Skubec J., cerk. ključ. — Gospodarji: Ambrož Mart. z druž., Ambrož Mat. z druž., Balant Mart., Berčon Jak. z dr., Ceglar Bern., Gros Igu., Matoz Jan. z ženo, Obolnar Janez, Pilpah Ant., Rozina Ign., Rus Jan. z ženo, Pristopee Jože, Mandelj Jože, Šepec Fr., Šume Janez z druž., Zupančič Matevž, Kunstek Anton, Žurga Jan. — Gospodinje: Polan HeL, gospa; Dolšek Fr. Okoren M., Prelogar Mar. — Dekleti: Skebe Neža, Šušteršič M. .(P. Litija.) 28 Jance. Turk A v g., župnik; Župnijska knjižnica ; Plešie Tom., organ.; Mahkovic Fr., Jerant Juri, Novak Ant., Petek J., Bučar Fr., Godec J., Omahenj Bernard, Jerebič Ant., posestniki; Klemenčič Anton, Marolt Fr., Pokosee Jan., Anžur Fr., Končar Janez, Marolt Ant., Zavrl Juri, Jančar Jern., Smrekar J., Godec Jan., fantje; Burger Gabrijela, gospica; Jančar Mar., pos.; Jančar Marj., Marolt Neža, Jančar Marj., Jelnikar Fr., dekl.; Milavec Jože, Anžur Pav., posest. (P. Litija.) 29 Litija. Zupančič Jern., duh.; Svetec Luka, e. k. notar; Jeretin Mart., c. kr. okr. tajnik; Orehek Ant., c. k. davk.; vit. Andriolli Vikt., e. k. davkar. kontr.; Jenko Ivan, nač. žel. post.; Zupan M., urad. v pred.; Ravnikar Jern., nadučit.; Okraj, učiteljska knjižnica; Mešek Jože, župan; Damijan Jožef, Bric Jan., Badjura Henrik, Močilnikar Pav. (2 izt.), Germ Jože, Simončič Alojzij, Simončič Ivan, Damijan M., Pogačnik Ant., Tič Jan., Povšner Jan., Zupančič J., Kukoviea Jan., Urbančič Jan., Čuber Alojzij, Izlakar Jak., Bokal Jan., Potočnik J., Potočnik A., Smrekar Jak., Reberšek Ivan, Cepuder Fr., Kanduč J., Jenko Amal., Cerne Bozalija, Juh Mar., Kobler Mar., Mah Joz., Kobler Ljudm., Bevk Helena, Rodbina Škoda, Lajevee Mar., Vončina Klementina, Verderber Pranja, Obolnar Ter., Juvančič Mar., Damijan Božal., Jakša Margareta, Bokal Pranja, Račko Pranja, Šega Jožefa, Bregar Terezija, Hribar Katar., Pregelj Neža, Stopar Jera, Koprivnikar Jožefa, Volk M. (P. Litija.) 53 Stanga. Saje Miha, župnik; Saje Ana, kuh.; Vintar Jož., bogosl.; Šentjureo Silv., org.; Korošic J., ključ.; Maren Fr., Maren Jan, Končina Mar., Avsee Jože, Kepa Jera, Kuhar Jera, Žust Mar., Avsee Nace, Jeriha Urša, Doblekar Mart., Kaplja Jan., Bežek M., Což Jan , Mar en Mar., Planinšek Jan., Ocvirek Neža, ■Benegalija Mart., Koprivnikar Jože, Černe M., Škufca Mart., Koprivnikar Mart. in Ivana, Kolar Magdalena, Praznik Fr., Zupančič Jože, Jere Mar., Ulčar Marija, I.ukančič Fr., Mandelj Mar., Rojšek Al., Kastelic M., Mrak Mar., Strus Nace, Což Franja, Avsee Antonija, Debeljak Mar., Bratun M., Skubic Fr., Koleša Mart., Vozelj Val., Stopar A., Koprivnikar Mar., Intihar L. (P. Litija.) 47 Prežganje. Zdražba Ivan, župnik; Grad A., organ.; Alan Marka, Slapničar Jurij, Škoda Fr. z dr., Skoda Jan. z dr., Gale Jože, Irant Mart., Bajsnar V. z druž., Jereb Mat., Omahen A., Rome J., Kozlevčar Beril., Kamnikar Jan., Ulčar Ant., Nograšek Matija, Strubelj Ant. z ženo, Žagar Greg., Goršič J., Kavšek Jan. z druž., Breskvar Ant., Gale Fr., Berčan Ant., Vidie Jan. z druž., Novak Ant. z druž., Anžur Ant. z druž., Bojic Jan. z druž., gospodarji; Bučar Janez, Prosenc Pet., Bojic Ant., fantje; Bučar Neža, Selan Mar., Pire Ter., Babnik Neža, Jančar Meta, Zupančič Egidija, Mohar Urša z dr., Goršič Mar. z dr., Bučar Ana, gospod.; Mohar Micka, Žgajnar Mar., dekleta. (P. Litija.) 41 Dole. Šalehar Ign., župnik; Majer Gašper, kaplan; Grčar Fr., župan; Vrtačnik Jože; Fakin Fr., ošt.; Novak Ivan, Božič Mica, Grčar Jan., Grčar T., Golob Jože, Grupini Emilija, Jamšek A., Kostanjevec Igu., Kovač Jan., Kotar Ana, Kotar Marjeta, Kotar Franca, Kišek Pavel, Kramar Jožef, Kramžar Ivan, Medved Fr., Mlakar Anton, Mandelj Fr., Pajer Jan., Pipan Franca, Planinšek Elizabeta, Poglajen Jožefa, Povše Blaž, Povše J., Povše Bozalija, Prnaver Mat., Prijatelj M., Peruci Marija, Rapovš'M., Bibič Franc, Sabini Urša, Skalar Jožef, Sluga Ivan, Sluga Ivan, Sluga Jože, Sluga Matija, Sluga Matija, Šuštar Ign., Šivavec Neža, Zaverl Ludvik, Zupan Fr., Žonta Fr., Jamšek Kat., Marin Fr., Odlazek Janez, Odlazek M., Podlogar Lojza, Sotlar Franc, Štempihar Ana, Zupan France, Savšek Frančiška, Vidmar And., Vresk Fran, Oblak M., Zaverl Janez, Rapovš Janez, Vrančič Mat. (P. Litija.) 62 Kresnice. Ceme Karol, župnik; Petek Ivan, nač. žel. post.; Kovič Jan., Vegant Jan., cerk. ključ.; Lipovšek Jan., organ.; Hvala Jak., Jelnikar J., Bratun Jan., Tomšič Jak., Štrubelj Mat., Lemut M., Rokavec Lor., Mahkovec Jož., Mulavec Fr., Pokovec Marija, Smrekar Ferd., Avsee Pet., Kokovica J., Jančar Fr., Jelnikar Fr., Lebeničnik Fr., Taufer Ign , Cimerman Mat., Anžur Terez., Koprivnikar Mar., Rekar Marija, Godec Marg., Kos Neža, Kokalj H., Kokovica Jožefa, Koncilija Joz., Mahkovec Ivana, Seničar Marija, Pres Marija, Rovšek Pranja. (P. Kresnice.) 35 Svibno. Bamoveš Andr., župnik; Medved Mart., župan z druž.; Brvar Ant., Povše Pav. z druž., Povše Jan., Zavrl Ant., Podlesnik Ant., Novak Jož. z druž., Kmetič Jan., Hočevar Karol z dr.; Petavar J., org.; Ključevšekova druž. v trgu, Ključevšekova družina v Cešencah, Ferletova druž., Hribarjeva hiša, Ključevšek Ant. z dr., Povše Mat. z druž.; Strniša Jože, trgov.; Zupan Fr. z dr., Zupanec Jan. z dr., Novak Janez z druž., Türk Jak., Rak Ivana z mož., Stromkova druž., Dornik Karol z dr., Jakopič Jan. z ženo, Ovčakar M., Blut Miha z ženo, Blaznik Mart,, Lenard Mart. z dr., Martinšek Jan. z dr., Jerinec Mar., Novak Neža z dr., Kmetič Mar. z dr., Žavrl Mar., Prnišek Mar. z druž., Strniša Antonija, Dušakova druž., Orešnik Apolonija z druž.. Zajec Val. z dr., Boltačeva druž., Babič M., Ivšek Mar. z dr., Smergut Mart. z dr., Rapovš Janez z dr, Martinčičeva druž., Martinčič Ant. z dr., Dim-nikova druž., Razprgar Mar. z Zavrl Apolon., Glavač Urh, Novak Ant., Kamnikar Eliza z druž., Srpanova druž., Kamnikar Alojzija, Mežnar Karol z druž., To-mažek Janez z ženo, Kmetič Jurij z druž., Razbrgar Anton z druž., Petavar Fr. z ženo, Pohar Ant. z dr. (P. Radeče.) 60 Radeče. Zagorjan Ivan, župnik; Smolnikar Luka, kaplan; Šolska knjižnica; Krisper Val., tovarn.; Rizzoli Emil, c. k. sodn. prist.; Juvančič Fr., župan; Laharnar Fr., Knavs Fr., Wetz Ign., Zupanec Marko, Krznar Fr., Romšak Jan., Paž J., Vogel J., Drakslar Jož., Kos Fr., Kavšek Jak., Kovačič Anton, Rozman Fr., Kajtna Ant., Majhenc Fr., Klembas Jož., Žabkar Fr., Čeh Leop., Breznikar Fr., Kozorog Jan., Paž Fr., Završnik Fr., Sotlar Ant., Zidar Jak., Simončič Mar., Keše Neža, Guček Ter., Stušek Mar., Bavnikar Julij., Šunta Ter., Jarh Hel., Knavs Ivana, Ravnikar Terez., Pohar Hel., Trink Mar., Magister Cec., Pogačnik M., Lukež Ivana, Podlesnik Neža, Burkelje Franica, Puž Mar., Feltrin Jožefa, Dolinar Franica, Žagar Franica, Temistokle Mar., Kos Marija, Montanari Ana, Rižnar Jak., Simončič J., Povše P., Trpin Fr., Burkelje Jak., Medved Greg., Est Iv., Brajda Jarn., Kranjec Elizab. (P. Radeče.) 62 Sv. Jurij pod Kumom. Vidergar I., župnik; Nemanic Ivan, kaplan; Rodič Ivan, učit.; Ljudska šola, Cerar Jak., Medved Jož., Gradišek Vrb., Gričar Jak., Vodenik A., Dolanec Gašp., eerk. ključ.; Fajdiga Jurij, Vodin Mat., cerkovn.; Mordavs Ljud., Baš Iv., strežn.; Knez Leop., trgov.; Tori Mat., mlin.; Kovač Jak., žag.; Bistan Egidij, bot.; Kraljev Janez, Ogel-čerjeva hiša, Medveškova druž., Zajec Tone z družino, Mohorjeva hiša, Glavač Jož., Repoveš Fran, Smodiš Mat., Borišek Jož., Glavač Marko, Mivec J.v Kaliope Jurij z ženo, Medvešček Bened., Kos Jan., Šuštar J., Zupan Jož., Boštič Fr., Ansi Tone, Beja Tone, Kotar Fr., Rebršček Tone, Smrgut Jožef, Martinčič Jernej, Renko Jan., Feštanj Mart., Kokalj Jan., Marin Kar., Vrtačnik Jan., Skrinjar Jož., Kotar Jak., Čič Andrej, Grum Mat., Jakoš Jož., Kavšek Jan., Žibart France, Čič Fr., Žibart Jož., Kotar Jan., Čop Matija, kmetje; Čič Mart. z druž., Avreljo Jan., Feie Jožef, Smrgut Greg., črevlj.; Knez Fr. z očet. in mat,., Potrpin Iv., Odlazek Fr., Pikelj Jož., Kotar Pet., Brlogar Miha, Dolščak Jan., Glavač Miea, Čop Alojz., Repovž Ana, Medvešček Ter., Kos Jera, gospodinje; Poboljšaj M. z dr., Ivšek Joz., Rovan Hel., Brinjevee J., Martinčič Mar., Česen Joz., Kravlja Luc., Vrhkar Joz., dekleta. (P. Radeče.) 81 Dobovec. Jerše Alojz., župnik; Ljudska šola, Parašuh Alojzij, logar. — Možje: Smodiš Mart., Beve Mat, Dolinšek Jan, Krajšek Jan, Jamšek J, Krajšek Miha, Pavlič Mart, Stergaršek A, Novak J, Jamšek Mat, Komar Jan, Hribovšek Jan, Zajec M, Bregar Jož, Kosem Miha, Medvešek Mat, Medvešek Elija, Pele Jern. — Fantje: Premeri Mat, Jelen Valentin, Fabjan Mart, Bajda Miha, Trotovšek Anton, Kavšek Fr, Fele Jož, Skrinar Fr, Ključevšek Mat, — Zene: Jerše Al, Fele Mar, Bajda Mar, Kovač M, Zbogar A, Završnik Jera. — Dekleta: Vasle M, Učakar M. (P. Hrastnik.) 38 Polšnik. Zupanec Jern., župn. prov.; Zavrl A, župan; Kopač Fr, organ.; Merzel Mart, Odlazek M, Prime Mart, Vodenik Mart, Dolinšek Jan, Drnovšek Marko, Podrenik Jan, Raspotnik Ant, Grčar Metka, Grabnar Franca, Dolar Eliz. (P. Litija.) 14 Število družnikov: 6 dosmrt. 674 letnih. 17. Dekanija Trebnje. Dek. poverjenik: Frelih Mat., dekan v Trebnjem. Trebnje. Frelih Mat, dekan; Nagode Ivan, kaplan; Golia Ljud, c. k. okr. sodnik; Papež Anton, c. k. davkar; Tomic Viljem, trg.; Bratkovič Kazimir, notar; StrajnarAnt, župan; Ruprecht Jan, lekarnar; Helmieh Bog, c. k. pošt. oskrbn.; Klemenčič Ignac, velepos.; Bukovec Jan, župan Vel. Lok.; Mandlin J, orgl. mojster. — Posestniki: Anžak A. z dr, Ardigalj Fr, Bizjak Ant, Bizjak Jan. s hčerjo, Bukovec Ant. z druž, Čelik Jan, Dolar Janez, Gabrijel Fr. z ženo, Godec Fr, Gospodarič Jan, Jerič Ant, Jutraž Janez, Kozlevčar Fr, Kravcar Ant, Kukenbergar F, Kunštek Ant. z dr, Ladiha Jan, Makše Jože z dr. Marin J. z dr, Mežan Jan, Murn Fr, Novak Ant, Novak J, Ozimek Mat, Pekolj Fr. z dr. Pevec Fr, Pevec Jan, Planinšek Jan, Piškur Jože z ženo, Potokar Anton, Potokar Fr. z dr, Radin Jurij, Radelj A, Rogelj A, Rogelj Jan. z dr. Sever Bern. z dr. Sila Mat, Sila Nace, Strajnar A, Stermec Nace, Sever F, Springer Fr, Stepec Ant, Škoda Ant, Šircelj Jan, Škrajnar Jan, Škušek Jože z dr, Smolič Anton, Štepec Janez, Tomšič Eman, Tomšič Fr. z ženo, Tomšič H, Torkar Jan, Urbančič Ant, Urbančič Naee z dr, Vdovič A. z ženo, Vdovič Franc (tržki), Vdovič Franc (Repčan), Vdovič Jan, Zakrajšek Jož, Zalar Jan. z dr. Zoreč Fr, Zorinan Ant, Zupan Jože z dr, Zupančič Janez, Zupančič Fr. z dr,vŽefran Ant. z ženo, Željko Ant, Žlajpoh Fr. z dr, Žnidaršič Mart. — Mladenči: Barle Jože, Gabrijel Jože, Jutraž Ant, Kresal Fr, Radelj Ivo, Ratejec Ant, Slak Ant, Zakrajšek A, Zupančič Ant, Zupanec Franc. — Gospodinje: Gressel Marija, grajščakinja; Cesar Ana z dr. Gole Mar, Globevnik Ana, Gospodarič Marija, Grandovee Mar, Huč Marija, Ilar Magd. z dr, Hočevar Ana z dr, Koporec Marija z dr, Kukenbergar Franica, Miklič Marija, Pate M, Pašič Marija, Peče Neža, Pekolj Ana, Pire Marija z dr. Piškur Urša z možem, Prosenik Franica, Rogelj Reza z dr, Rozman .Zofija, Smolič Ivana, SemecAna, Šalehar Jera z dr, Šoln' Neža z druž. Zore Terezija, Zupančič Barba, Zupančič Cec, Zupančič M, Zupančič Marija, Zupančič Mar. z mož. — Dekleta: Barle Fr, Godnjavec Marija, Gole Barbara, Grabljevec Manica, Jevnikar Tona, Kek Marija, Kožar Ana, Kovač Ana, Longar Marjeta, Majntinger Vilika, Novak Ana, Pate Marija, Pevec Marija, Prpar Ana, Klemenčič Franica, Rapuš Franica, Ratejec Neža (Gospodaričeva), Ratejec Neža (Saporjeva), Ratejec Zefa, Režek Fran, Rozman Marija, Saje Anton, Seražin Franica. Sigmund Mar, Sitar Marija z mat, Starič Jera, Švigelj Mar, Testen Ana z bratom, Urbančič Fr, Vdovič A, Zupančič Ana s teto, Zupančič Fr, Zupančič M. (P. Trebnje,) 157 Čatež. Hofer Karol, župnik (2izt.); CučekI, učit.; Gordin Fr, eerkov.; Kamin Jož, Kafrle Jožef, Pancar Ant, Zagorijan Ant, Miklič Fr, Miklič Ivan, Kozlevčar Fr, Sotlar Jož, Barle Ign, Kotar Jožef z ženo, Zagorijan Anton, Zagorijan Iv, Kužnik Jožef, Planinšček Fr. z dr, Potrbin Maks, Zidar Iv, Golob Fr, Lavrič Fr, Korbar Iv, Vitigoj Ant, Vitigoj J, Klemenčič Fr, Novak Miha, Podržaj M. z dr, Krištof Iv, Ižanec Iv, Jeršin Jož, Kamin Jož, Zolet Peter, Bedene Iv, Hribar Fr, Rovnikar Orosl, KraševeeA, Gerdin Ant. z dr, Gerdin Jož, Anžur Iv, posestn.; Stranjar Jož, mlinar; Stepec Mat, gozd. čuv.; Rataj z ženo, Škoda Al. z dr.; Kamin Ivan, Vavtar Toma, Zore Iv, Bregar Iv, Pevec Ant, Brandstetter Alojz, Rapovž Iv, Miklič Fr, Rus Ant, Anžur F. s sestro, fantje; Cerovšček Marija, Primec Ana, gosp.; Kušljan Ana, Podlogar Ana, Jelnikar Franca, GlihaA, Kamin Ana, Kafrle Alojzija, Gliha Marija, Kotar M, Pevec Magd, Pevec Mar, Bregar Joz, Zupan, Črne Marija, Korošec Mar, dekl. (P. Trebnje.) 70 Primskovo. Šraj.Miha, Gregorič Mart., posest.; Bedene Marj, gosp.; Štangarjeva hiša, Kotarjeva hiša. (P. Trebnje.) 5 Št. Lovrenc ob Temenici. Hočevar Anton, župnik; Farna bukvarnica, Smolic Fr.; Kmet Vin, učitelj; Šolska bukvarnica. — Posestniki: Bolka Fr. z ženo, Debeljak Jan. z druž, Fortuna Luka z ženo, Grden Al. s hišo, Grden Jož. z dr, Grmovšek Jan. z ženo, Grmovšek Jož. z ženo, Golob Jož. z dr. Goreč Fr. z otroci, Goreč Fr. s hišo, Goreč Janez z druž, Jevnikar Mart. z dr, Kafrle Jož. z dr. Kramar Aleš z dr. Oven Jan. z ženo, Oven Jož. z ženo, Pintar J. z dr, Strajnar Fr. z dr, Strajnar J. z dr, Zupančič Jan. s hišo, Gliha Al. s hišo, Grmovšek Ant. s hišo. — Gospodinje: Andolšek Ana z dr, Anžlovar Jera z dr, Bregar Ana z dr, Bukovec Franca z mož, Femc Marija z otroci, Gorišek Jožefa s hišo, Jarm Jera s hčerjo, Jarm Marija z možem, Kastelic Ana z otroci, Krašovee Ivana s hišo, Markovič Ana z dr, Markovič Ana s hišo, Marolt Marija z mož. Oven Mar. s hišo, Ovnek Jera z otroci, Štepec Jera s sestro, Travnik U. z mož. Zoreč Kat. z mož, Zupančič Marija z dr. — Mladenči: Gliha Ign. z očetom, Kek Jožef z materjo, Markovič Jož. s star. Oven Fr. z mat. Saje Franc z mat, Skočir Franc s star.; Šraj Ant, cerkvenee. — Dekleta: Bregar Marija s sestro, Dular Mar. z mat, Fortuna Ana s sestro; Grden Neža, pevka; Klemenčič Marija s star, Klemenčič Ana, Kmet Jera z bratom, Kotar Marija s hišo, Kramar Mar. s hčerama, Mersel Ana, Medved Franca, Pintar Katar, Prebil Franca s sinom, Pintar Marija s sestrama, Zajec Ivana s star, Zupančič Mar, Zupančič Urša s hišo, Žlajpah Marija s star, Fink Marija. (P. Trebnje.) 72 Sela pri Šnmbregu. Kos Jož, župn. upravit. (2 izt.); Ljudska šola, Grčar Al, Grčar Jak, Glavan Mar. s hčerjo, Gregorčič Apol. s sestro, Hočevar M, Kastelic Ign, Kastelic Jož, Kocijančič Janez z ženo, Kmet Ant. z dr, Koželj Katra, Krevs Franc z ženo, Mustar Neža, Papež Urša, Pekolj Fr. z dr, PerkoL, Petan Jože z ženo, Robida Neža z brat. Roječ Jože s sestro, Rus Marija, Rutar Fr. z mat. Struna Ter. z mat, Strus Mina z brat, Terlep Ana, Terlep Ber, Terlep Mart, Terlep Mina s sestro in očetom, Terlep Ter. z mat. Zaletel Jan. z ženo, Zaletel Jan, Zaletel Mina z brat om, Zupančič Fr. (Zav.), Zupančič M. z ženo, Zupančič R. z mož. Kos Alojz. (P. Žužemberk.) 37 Žužemberk. Tavčar Miha, župnik (5 izt.); Šinkovec Avg., kaplan; Flander Bluz, Ziherl J. družina, Cerk Ana, Vehovc Joz, Dereani Karol, HelmihReza, Zavodnik Karol, Zore Jožefa, Arkar Jož, Černe Jan, Fabjan Jož, Fabjan Jož, Fabjan Fr„ Glavan Matija, Gorenčič Jan. z dr, Kuhelj Jož. z dr, Kuhelj Mar. z dr, Legan Mat. s tov, Pijelek Jan , Potočar Miha, Pust Franc, Strumbl Flor, Stupar Fr. z dr, Zupančič Jak, Žiajpah Fr, Čerček Fr. z dr, Nahtigal Karol z dr, Bradač Jožefa s tov, Čerček Ana, Česnik Marija, Fabjan Marija, Flere Marija, Gašperšič Ana, Gliha Marija, Hren Ana, Jerše Neža z druž. Kline Jožefa, Košiček Marija, Kmet Ana, Kresal Liza, Milnar Jera, Mahorčič Urša, Prime Marija in Jože, Šereelj Ana, Zavodnik Meta z dr, Grum Jože, SkerbeA, Konulja Meta, Skočir Marija, Perpar Marija, Terlep Marija s tov. Hren Jož, Pire Ant. s tov, Bezjak M, Kocijan Jože in Lojza, Vidmar Mat, Primic Franc in Reza, Vidmar Neža z dr, Lužar Neža, Vokač Jož, Longar Ana, Starič Mat. z dr, Čerček Miha z dr, Legan R. in Meta, Maver Ant. z dr, Fabjani Karol, Papež M, Vovk Katra z dr, Mervar Mar. s hišo, Gliha Jožefa, Pečjak Ana, Hrovat Jan, Papež Gašp. z dr, Jaklič Fr, Murn Ana z dr, Strumbl Fr, Andrejkova hiša, Koneilja Ant. z dr, Fabjan Urša z dr. Čolnar Mar. s tov, Košiček Marija s tov, Rus Neža s hišo, Miha-tova hiša, Perpar Mat. z dr, Mirtič Mar, Novak M, Pehani Fr. z dr, Ubee Jan, Legan R, Košiček R, Novak Jož. z dr, Černe Jožefa, Vidmar Jož. in Liza, Plut Jan. z dr, Valant Fr. s hišo, Koneilja R. z dr, Košiček Jože in Ivana, Podboj Jož. z druž, Drenšek Urša z dr, Valant Fr. z dr, Slogar N, Hrovat Fr, Hočevar Marija in Reza, Fabjan T. z dr, Potočar J, Hrovat Jož. z dr. Zore Jožefa, Gregorčič Jan. z dr, Pečjak Fr, Šornova hiša, Hočevar And. z dr, Legan Jože z dr. Darove Roza, Stupar Fr, Arkar J, Miha-tova hiša, Kovač Anton, Dimnik Tone in Neža, Jerše Marija, Puelova hiša, Čerček Ana, Buš I, Kolarjeva hiša, Pehani Jan, Rajerjeva hiša, Zore Jan. in Urša, Ilnikar Jan, Mirtič Fr. z druž, Flipičeva družina P, Roje Fr. z dr, Skerbetova družina, Picekova družiua, Setina Jož. z dr, Novak Jan. z dr., Hrovat Franc z dr, Jeršetova družina, Roje Jan. z dr, Zupančič J. z dr, Omerza Mana s hišo. (P. Žužemberk.) 145 Dobrnče. Jančigar Karol, župnik; Hiti Matija, nadučit.; Koporc Franc, orglar; Treo Julij, velepos.; Zupančič Jan, župan; Grandovec Ant, nač. kraj. šol. sveta; Ljudska šola. — Gospodarji: Ferfolja J, Germ Ant, Glavan Ant, Goreč Jož, Hrovat Gašp., Jarec Jak, Kaferle Jan, Kastigar Jož, Kovač Ant, Kresal Jan, Kužnik Ant, Lazar Jan, Marinčič J, Marinčič Miha, Mervar Jož, Mervar Fr, Mervar Franc, Miklič Fr, Murenc Ant, Murenc Ant, Novak Franc, Novak Fr, Pekolj Fr, Pekolj Jož, Pekolj Mat, Pekolj Mat, Perpar Ant, Perpar Gašp, Perpar Jan, Plaveč Jož, Razdrh Jože, Slak Fr, Slak Mat, Smolič A, Smolič Ant, Smolič Jan, Strojin J., Šenica J, Šustaršič M, Testen Jož, Udovč Jan, Udovč Fr, Ukajanec Franc, Vidie And, Vrče Jan, Vrče Jož, Zagorc Fr, Zaletel Fr., Zore Fr, Zupančič Fr, Zupančič Fr, Zupančič Ign, Zupančič Mat, Žnidaršič Anton. — Gospodinje: Bradač Marija, Korelec Neža, Kic Ana, Marinčič M, Miklič Ana, Papež Marija, Perpar Jera, Sirek Marija, Smole Marija, Smolič Marija, Strajnar Terez, Spelič Marija, Tome Marija, Ukajanec Marija, Vrče Franca, Vree Marija, Žnidaršič Terezija, Žnidaršič Marija. — Mladenči: Goreč Jan, Kmet Ant, Razdrh Fr, Skube Ign, Svete Fr, Šuster Jan. — Dekleta: Barle Ana, j | Jerše Cecil, Kaferle Urša, Kresale Alojz, Legan M, Miklič Ana, Novak Ana, Ostanek Marija, Petrin U, Pucelj Cec.. Smolič Franca, Smolič Mar, Spelič M, Uršič Marija, Zupančič Ana, Zupančič Franca, Kašič Marija, Smolič Ana, Zupančič Franca, Kužnik Marija, Glavan. Marjeta, Jaklič Franca, Žukovee Mar, Smolič Neža, Štrumbelj J, Štrumbeljnova hiša, Jaklič Fr. (P.Trebnje.) 112 St. Rupert. Košir Al, župnik; Pele I, Šiška Janko, kaplana; grof Barbo Ant. Jož, Lang Albina roj. Barbo baron. Dolar Ferd, grajšč.; Pavčič Ant., nadučit.; Regnard Amalija, učit.; Bohinec Ed, učit.; Farna šola; Kožamelj Ivan, org.; Brcar Jože, Jurič Mart. (2 izt.), Koleno Jan, Kovačič BI, Koštomaj J, Krnc Fr, Lamovšek And, Ložina Ant, Majcen Jož, Mandelj Jože, MaroltJože, Mavsar Ant, Mersel Jan, Odlazek Jan, Okorn Jož, Pavlin Fr, Rejc V, Sadar Leop, Skarja Karol, Steklasa Fr, Uhan Ant, Uhan Jož, Zupančič Fr, gospodarji; Appej Mar, Brk Mar, Gregorčič Barba, Grčar Ana, Kovačič M, Lamovšek Marija, Livk Reza, Mestek Franca, Skarja M, Vidmar Marija, Vidmar Marija, Vovk Marija, Zaje Mar. (24), Zaje Marija, gospodinje; Korbar Jož, Kovač Franc, Lamovšek Fr...Lukek Fr., Slapšak Franc, Sluga Ign, Smrekar Fr, Žnidar Mart, fantje; Bartolj I, Drobnič Marija, Glavič Marija, Gogola Lenka, Gospodarič M, Grebene Reza, Gregorčič Marija, Janežič R, Jerman Franca, Kovačič Marija, Majcen Jožefa, Mesner Mar, Miklič Kat, Skarja Marija, Slapšak Jožefa, Starič I, Strajnar Ana, Šalehar Ivana, Udovč Ivana, Urbič M, Zidar Anton, Zidar Mar, dekl.; Kopitnik A, Kuselj Alojz. (P. Št. Rupert.) 81 Mokronog. Virant Jan., župnik; Mauring Iv, kaplan; Pfefferer Ad, c. k. okr. sodnik; Sirk Jožef, grajšč. oskrbn.; Roger Jož, trg.; Zupančič Fr, pos.; Zirer Ign, c. k. davkar; Strel Jož, c. k. davč. prist.; Fischer Ivan, c. k. notar; Gerčar Andrej, nadučitelj; Dopler Al, c. k. kancel.; Cerovšek Neža; Šašelj K, gost.; Pasezky Makso, klepar; Pleskovič Ivan, c. k. poštar; Pleteršek Jan, gostil.; Simončič Cecil, pos.; Lindič Al, Makuc Jan, Zupančič Neža, Roječ Mat, Žgajner And, Jerič Pet, Povše Jan, Kornič Ignacij, Kovačič Jan, Ziherl Pet, Stepic Ana, Hočevar Jan, Marenče Jož, Verbajs Jak, Gorjup Jože, Krevs Fr, Gorenec Marija, Pišek Jož, Pišek Fr, Pucelj Franca, Urabec Janez, Pucelj Jurij, Kos Anton, Penca Ana, Hočevar Jož, Kovačič Ant, Borštnar J, Dolinar M, Šircelj Jož, Bizjak Jož, Bevc Jož, Kerčelič pl. Em, Šola, Pižmaht Mar, Hrovatič Fr, Klemenčič Marija, Majcen Ign. (P. Mokronog.) 54 Trebelno. Barbo Miha, župnik; Volk Ivan, kaplan; Lunaček Al, učitelj; Miklavčič Jan, župan; Miklič Ant, Dolenšek Jan, Sebanec Fr, Piškur Ant., Zore Jož, Klemenčič Jan, Urajnar Mart, Žužek J., Brajer Vide, Šest Sim, Kafol Fr, Starič J, Mramor Miha, Koprivee Janez, Starič Ciril, Nahtigal Matija, Zakrajšek Jak, Sporar Jan, Kostanjevic Jan, Pavšelj Fr, Kostanjevic Fr, Dulc Marija, Drobnič R, Povše Reza, Piškur Ana, Barbo Franca, Žagar Urša, Marolt Marija, Grabnar Ana, Gačnik Ana, Korošec M, Dragan Ana, Bevec Mar, Blažič Ana, Gačnik Franca, Ljudska šola, Ribič Jož, Ajdišek M. (P. Mokronog.) 42 Hinje. Zlašnik Fr., župnik (3 izt.); Kramarič Jož, kaplan; Ljudska šola, Papež Jož, Pečjak Franc, Zore Jak, Škufca Marija in Fr, Turk Marija, Eržek Neža, Jaklič Jož. in Helena. -— Družine: Severjeva, Tuinča, Skubrova, Peljčeva, Črednikova, Martinčeva, Blažkova, Valentinova, Mekšajeva, Komarjeva, Štre- kaljeva, Primoževa, Lukatova, Irglieva, Skurševa, Lovretova, Vrbeča, Birtova, Klinova, Pogodajeva, Aj-čeva, Mežnarjeva, Andrejčkova, Jurkatova; Žnidaršič Mart. in Polde, Blatnik Jan., Legan M.; Korun Fr., dacar; Turk M., Vidmar J. (P. Žužemberk.) 42 Sv. Križ pri Litiji. Kreiner Alojz, kooper.; Jeglič Janko, nadučit.; Besnik Fr., Miklavčič Frane, Prijatelj Val., Ambrož Mart., Voje Ign., Sotlar Ant., Oven Fr., Pipan Jož., Grošelj Jož., Koleno A.. Tomše Jan., Gerden Fr., Utenkar Al., Kotar Mart., Groznik Ant., Poterbujež Jož., Kotar Jan., Besnik F., Hostnik Jož., BajeeMart., Benedek Slavek, Korbar F., Anžlovar Ant., Zidar Jož., Štrukelj Fr., Pavlin Matija, Rugelj Frane, Korbar Jan., Merzel Fr., Miklič Joz., Poglajen Marija, Preme Magdal., Žlempergar Marija, Uhernik Marija, Tomažič Marija, Lah Marija, Kotar Franca, Zupan Ivana, Poterbin Marija, Hribar Mar., Mramor Tona, Hostnik Neža, Jelševar Božal., Marolt Franca, Hostnik Franca, Žlemperger Alojzija, Strah F., Dušek Marija, Komat Ainal., Pavli Mina, Dermelj I., Hostnik Marija, Žitnik Ivana, Bele Ana, Lenart Franca. (P. Sv. Križ pri Litiji.) 57 Mirna. Jarc Fr., župnik; Ilovski Alb., kaplan; Wurzbach Fr. pl. Tannenberg, grajščak; Gerčar M., nadučit.; Koračin Lj., pos.; Šolska knjižnica, Anžlovar Jože, Bon Ant., Derčar Jan., Golob Fr. z dr., Grabner Matija, Kaferle Jože, Kamin Franc, Kašič Jož., Kirm Ant. z dr., Kmet Jan.; Kunčič Jan., grajšč. oskrbn.; Orešnik AL, Pevec Ant. z dr.; Pevec Jož., gr. oskrb.; Planinšek Ant., obč. svet.; Prelesnik J. z dr., Bozman Fr., Bugelj Fr., Šular Ant. z dr., Šular J., Travnikar Fr., Vidmar Ant., Vidmar Fr., Višček J., Zabukovec Fr., Zupan Jan., Zupančič Jož., možje; Bevee Jožef, Jelševar Karol, Kolenee Ant., mladenči; NeubauerA., Golob Mar., Golob Neža, Pucelj Mar., Bugelj Reza z druž., Šmalc Ivana, žene; Blazovnik Barba, Brinovec Jožefa, Gerčar Polona, Gregorčič Fr., Langer Ivana, Sular Mar., Terlep Fr., Zakrajšek Mar., dekl.; Pevec Fr., Kolenee M., MarokuciAna, Škarja Fr., MožinaR. (P. Mirna.) 55 Sv. Trojica. Gerčar Jož., župnik; Prijatelj Fr., župan; Okorn Mica, Orešček Jož., Jelene Jožef, Bevc Helena, Jane Mart., Tratar Fr., Pungrčar Ant., Virt, Franca, Janah Ivana, Mehle Ant., Kocjan Jak., Miklič Jožefa, Virt Mica, Cimerman Fr., Kobav And., Knez Helena, Pokove Mica, Plantarič J., Jermančič Ant., Lindič Ant., Lindič Jož., Bežen Fr., Šircel Mar., Tratar Jera, Lindič Jan., Lindič Anton, Okorn Franc, Janežič Mica, Plantarič Al., Majcen Fr., Debelak M., Šola Tržišče, Lužar Neža, Dobovšček M., Glušič Fr., Pelko Jan., Papež Alojzija, Žonta Jož., Majcen Mica. (P. Mokronog.) 41 Št. Janž. Jereb Mat., župnik; BojanecAnton, kaplan; Jurman Fr., učit.; Jezernik Martin, učit. na Branskem; Kregelj Al., cerkov.; Repše Ignac, župan; Šolska knjižnica v Št. Janžu, Šolska knjižn. na Branskem; Starina Ant., Repše Ig., Potočin Fr., Šinkovec Jož., Plazar Jern., Podpadec Ant., Knez Jan., Kovšca Fr., Kos Jože, Zupan Mat., Knez Ign., Trinkaus Jan., Zupan Fran, Repovž Jože, Erman Janez, Knez Ant., Zupet Mat., Flajs Jan., Orešnik Jože, Jakož Marka, Kovšca Pet., Vidmar Jože, Markovič J., Gorenc Jan., Zupan Jan., Erman Jak., Plazar Jern., Jakšič Janez, Repovž Jan., gospodarji; Gnedic Jan., mlinar; Jontez Jože, kovač ; Kos Marija, Majcen Marija, Flajs Mar. Prijatelj Manca, Majcen Minka, gospodinje; Repovž Pet., logar; Skoporee Nace, Gorenc Mat., Lamovšek Jernej, Šušteršič Jože, Kos Fr., Jontez Janez, Zupan Ant., Zotlar Ant., Musar Fr., Bregar Anton, fantje; Pavšič Ana, kuhar.; Dobovšek Mar., Bec Ana, Jakšič Marija, Podpadec Marija, Erman Uršula, Bevc Ana, Zupan Urša, Erman Jožefa, Flajs Anton., Vozelj U., Bepovž Franca, Podlesnik Marija, Petan Mar., Savšek Marj., Zupan Ana, Krese Ivana, Starina Mar., Kurent Jožefa, Plazar Marija, dekleta; Trinkaus Jer., Sotlar Jak., gospodarja; FleišmanMar., Podlogar Alojz. (P. Št. JanžJ 79 Ajdovica. Bogulin Miha, župnik; Štefan Janez, logar; Gnidovec Jern., župan; Jančigar And., krčm.; Gnidovec Jož., Jarc Mart., Legan Mart., Kralj Mart. z ženo, Poznik Jak., Jarc Mart., Erjavec Fr., Mirtič Jož., Kmet Jan., Lavrič Jož. z ženo, Gnidovec Franc, Jarc Ant.., Kužnik Fr., Flis Fr., Muren Jožef, Grivee Fr. z ženo, Pečjak Jož. z ženo, Hrovat Mat. z ženo; Grčar Ign., trg. (2 izt.); Drčar Jož., cerkov.; Pečjak Fr., Strumbelj Ant., Erjavec Fr., Jarc Jožef, Lavrič Jož., Lavrič Fr., Černe Jan., Zupančič Alojz, fantje; Jarc Marija, Perpar Marija, Erjavec Mar., Legan R., žene; Grivee Neža, Jerše Marjeta, Mirtič Karolina, Lavrič Ana, Grivee Marija, Šolska knjižnica. (P. Žužemberk.) 43 Ambrus. Lavrič Jož., župnik; Jarem Janez, učit.; Bostele Mart., eerkv.; Papež Marija, Znidaršič Marija, Glivar Helena, Godec Fr. z dr., Muhič Jern. z dr., Veber Andr., Mišmaš Jož., Mišmaš M., Kovač Franc, Hočevar Jož., Retljanova hiša, Gregorič Jožef, Gregorič Ant., Papež Ant., Gregorič Fr., Mišmaš J. z dr., Novak Fr., Škufca Fr., Turk Fr., Ščinkovic J., Hočevar Jož. z dr., Hočevar Ign. z dr., Vidmar Jan., Škrajnar Ant., Papež Jož., Perko Jož. z ženo, Perko Jan., Novak A., Šeinkovec Mar., Miklič Ant., Gregorič Neža, (P. Žužemberk.) 34 Šmihel. Ključevšek Ign., župnik; Perko J., učitelj; Šolska knjižnica; Lavrič Miha, org.; Globokar Jan., Hrovat Jož., Kastelic Jož., Kuhelj Jož., Lavrič Jan., Mervar Fr., Pečnik Jož., Sadar Jan., Semrekar Fr., Škufca Fr., pos.; Blatnik Mar., Jerše Ana, pos.; Poterbin Alojz., Terlep Ivana, Žagar Katica, dekleta. (P. Žužemberk.) 19 Število družnikov: 13 dosmrt. 1132 letnih. 18. Dekanija Trnovo. Dek. poverjenik: Vesel Iv., dekan v Trnovem. Trnovo. Vesel Ivan, dekan (3 izt.), Lesar J., Frjančič Fr., kaplana; Bile Jan., duh. v p.; Strucelj Juraj, c. k. okr. sodn.; Zamik Mart., nadučit.; Samsa Antonija, Tomšič Jožefa, Dolgan Sel., Elias Ivana, Stefančič Marija, Valenčič Marija, Valenčič Ivan, Babnik Fr., Brinšek Ivan, Brožič Ant., Benigar Fr., Benigar Ter., Brinšek Št., Benigar Jož., Baša Anton, Benigar Franja, Benigar Fr., Benigar J., Boštijančič Marija z dr., Brnard Jan., Bizjak Jož., Benigar HeL, Benigar Marija, Brne Antonija, Boštijančič Katarina, Bradelj Jož., Cvetnič Pet., Čeligoj Ant., Dolgan M., Furlani Žiga, Ferenčak Neža, Grl Ant., Gržina Jož., Galjot Aleš, Gosar Ant.; Golli Andi'., e. k. davkar; Grbee Marija z dr., Gržina Miha, Grl Ant., Fatur L., Hodnik Jožefa, Hodnik Krist., Hrovatin A., Jeršinovec Marija, Jenko Ivan, Jagodnik Ant., Jenko J., Jakšetič Antonija, Jager Jak., Janežič Helena, Kos Iv., Košar Antonija, Kastelec Marija, Kranjec Jožefa, Kranjec J., Koeijan Jož., Kontelj Ant., Kregar Mar., Kastelec M., Ličan Škender, Logar Jož., Logar Marija, Logar A., Ličar Ant., Maljevae Lovro, Mikuletič Fr., Matko M., Mršnik Ivana, Možina, Jož., Madotto Ter., Marmolja Ivana, Mežnar I., Nič Srečko, Ogrizek M., Petkovšek Mart., Perkan Ivana, Primec Marija, Perkan Marija, Penko Jožefa, Potepan Kat., Polh Mart., Potepan J., Primec Jož., Primec Marija, Rolih Jož., Samsa Mar., Samsa Jož., Stembergar Jožefa, Stadler Ter., Samsa Andr., Stembergar Marija, Šircelj Prane, Skrl Jožef, Senkinee Marija, Simončič Jožefa, v Samsa M., Špelar Ivan, Skrl Jožefa, Šircelj Helena, Šola Trnovska, Šola Zemonska, Šola dekliška, Šola Postenjska; Urbančič Ivan, župan; Urbančič Ant., Uljančič Fr., Valenčič Ivan, Vičič Franca, Valenčič Iv., Vičič Jož.} VičičA., Valenčič Marjeta, Valenčič Jož., Valenčič A.', Valenčič Pavlina, Vrh Antonija, Vodopivec Ivana, Valenčič I., Vrh Marijana, Vrh Ivana, Vičič Katarina, Zore Ivan, Zupanec Jera, Žnidaršič Ant., Zidar J., Mizgur Ant., Primec Ivana, Barbiš Mar., Benigar Franja, Mavričl. (P. Ilirska Bistrica.) 138 Prem. Križaj Nikolaj, župnik; Farna šola; Baša Jan., mlinar; Bepinc Val., Žnidaršič A., trg.; Renko Jan., Tomažič Fr., Nadoh Ant., Frank Anton, Kovačič Ant., Tomažič Jan., Renko Pavel, Nemec B., Bobek Gašp., Meršnik Fr., Sterle Pet., Boštjančič A., Candek Mart., Frank Ant., posestniki; Dekleva Jan., Počkaj Ant., Matko Toni., fantje; Matko Lud., c. k. narednik; Mihačič J. Kirn Jož.; Ban Alojz., gospa; Valenčič Jožefa, Dekleva Jožefa, Skočaj Joz., Frank Helena, gospodinje; Gerlj Marija, Frank Joz., Čelhar Ivana, Špilar Ivana, Žnidaršič Mar., Penko M., Šircelj Joz., Frank Jožefa, Pecman Jožefa, dekl.; Grahor A. (P. Prem.) 40 Košana. Torkar Mat., župnik; Porenta Jakob, kaplan; Kete, nadučit. sopr.; Farna šola, Kaluža Jož., Špilar Pavel, Ambrožič Mat., Dekleva L., g. Puppis Vinka, Bobek Iv., Žetko Ant., Penko Iv., Penko Jož., Fidel Fr., Mankuč Jož., Kaluža Marija, Dolgan Krist., Srebovt Anton, Pnpis Franja, Jankovič Anton, Cucek Fr., Kapelj Jož., Valenčič And.,vSturm Jern., Biščak Stef., Kapelj Jak., Bobek Ant., Žlabnik Mat., Dolgan Marjeta, Kontelj Ivan, Kontelj Iv., Sevevr Jož., Trenta Marija, Srebovt Marija, Štupnikar Iv., Šprohar Franc, Hreščak Franja, Belovec Pol., Smrdel Fr., Stravs M., Zeleznik Fr., Požar Iv., Stavanja Miha, Rotar Iv. (P. Košana.) 44 Suliorija. Nadoh Ant., Volk Ant., Volk Andrej, Ljudska šola, Volk Fr., Volk Jak., Volk Jož., Krebelj Ant., Volk Miha, Suša Fr., Šprohar Franja; Šuligoj Iv., učit,.; Ljudska šola na O. B., Maslo Fr., Volk Fr., Medved Marjeta, Kovačič Ana, Demšarjeva hiša. (P. Košana.) 18 Smiliel pri Nadanjemselu. Bajec J., kurat; Ljudska šola; Dekleva Jož., Dekleva Franc, ključar.; Valenčič Jak., Urbanič Mat., Ambrožič Iv., Klebčar Štef., Kaluža Tom., Želko Fr., Morel Iv., Kuret Fr., Stavanje A., posestniki; Dekleva Iv., urar; Cimerman Jož., Podobnik J., Ribnikar J., žel. čuv.; Smerdel Fr., mizar; Želko Mar. (P. Št. Peter na Kranjskem.) 19 Zagorje. G rožnik Fr., vikar; Ljudska šola, Bralno društvo; Česnik Drag., učit.; BileckuL, cerk.; Čopič Jak., kupec; Prelec Mat., kmet; Barbo Jakob, čeligoj Ant., Želje Ant., Marinčič Jak., Dolgan Mat., Fatur Jan., česnik Andr., Valenčič Jan., Čeligoj Fr., Kmetova hiša, Domicelj Marija, Primec Marija, Rus Reza, Križnar Reza, Fatur Neža, Fatur Jožefa, Fatur Jožefa, Marinčič Ivana, Kavčič U., Kruh Joz., Fabec Mar., Želje Mar., Penko Mar. (P. Zagorje.) 30 Iinežak. Jenko Ljud., župnik; Fettich-Frank-heim, učitelj; Brnot Marija, učitelj.; Česnik Oroslav, Zgonec Ant., Kastelic Iv., trg.; Jenko Anton, organ.; Logar Ant., cerk.; Strle Jož., Škrlj Ivan, Smrdel J., Šircelj Ant., Tomšič Mat., Tomšič'Janez (4), Tomšič Jan. (29); Črnetič Anton, mizar; Delost Anton, obč. sluga; Troha Jan., Šajn Ant., Urbančič Al., Urbančič Marija, Šorc Marija, Čeligoj Mar., Celar Mar., Tomšič Marij., Novak Joz., Cerkvene pevke, Župna knjižnica, Šolska knjižnica, Bralno društvo. (P. Zagorje.) 30 Število družnikov: 14 dosmrt. 305 letnih. 19. Dekanija Vipava. Dek. poverjenik: Erjavec Mat., dekan v Vipavi. Vipava. Erjavec Mat., dekan; grof Lanthieri Karol, grajščak; Zupan Ivan, kaplan; Nosan Ivan, c. k. sodnik; Kotzbeck Jož., c. k. notar; Juliani Jul., c. k. urad.; Windischer Fr., c. k. kont,; Bernot Jos., c. k. davkar; Mayer Karol, velepos.; Tomšič Štefan, nadučit.; Raktelj Iv., učit.; Schmutz Frane, uradnik; Zarnik Josip; Pangerc Ant., sod. sluga; Pogačnik I., org.; Kodelja Josip, pismonoša; Veselič Peter, davk. eksek.; Kenda Josip, dijak; Učiteljska knjižnica, Šola Vipavska, Čitalnica narodna, Podružnica tretjeredniška; Ložar Fani, odvet. sopr.; Petrič Marko, sodn. sluga; Bratovž Fr., Grabrijan Hinko, Može Iv., Prhavec A., Silvester Rad., Skuk Franica, trg.; Curek Iv.. Duren Josip, Garljevič Fr., Hrovatin Ant., Janežič Fr., Jež Fr., Jež Mat., Jež Fr., Kobal Iv., Lekan Ivan, Kobal Ivan, Mihelčič Mat., Pavlin Ant., Petrič Št., Poljšak Ant., Rupnik Ant,., Skerl And., Hrib Št,, Rupnik Fr., Petrič And., Pegan Fr., Krhne Fr., Ferjančič Franc, Dužnik Dan., Orel Ivan, Prelec Ivan, Bukovič Ivan, Petrovčič Josip, Tomažič Ivan, pos.; Mesesuel Ivan, kotlar; Petrovčič Fr., Duren Ferd., Božič L., Bukovič Mat., Schmutz Srečko, Grilj Fr., mladenči; Žvokelj Viktorija, dekle; Schmutz Jožefa, Wolf Mar., Kosta-njevic Franica, zasebn.; Kobal Marija, Kodelja Fran., dekleti; Kraševic Ivana, Godina Mar., Semenič Mar., Marušič Ivana, Kariž Mar., Kodelja Klein., posest. (P. Vipava.) 78 Št. Vid pri Vipavi. Demšar Janez, župnik; Domicelj Ant., župnik v p.; Požar Anton, nadučit.; Vrtovec Filip, župan; Kavčič Fr., c. kv poštar; Šola v Št. Vidu, Bralno društvo „Sloga"; Česnik Ivanka, služ.; Bizjak Marija, Božič Jožefa, Bratož Fr., Demšar Jera, Fabčič Jož., Fabčič Jožefa, Furlan Ivana, Kodre Jož., Kopačin Fr., Kopatin Jan., Krečič Mar., Lipovž Jož., Mikuluš Karolina, Mislej Anton, Mislej Franca (36), Mislej Franca (93), Pižent Jožefa, Premeri Jan., Rosa Jož., Semenič Marija (20), Semenič Marija (32), Semič Filip, Skupek And., Stegol Vid, Štemberger J., Trošt Ivana, Uršič Ant., Vitežnik Al., Volk Antonija, Zadnik Ant., Žgur Ivana, Žgur Jan., Žgur J., Cerkv. strežniki (4 izt.). (P. Št. Vid pri Vipavi.) 45 Poddraga. Pleško Fr., župnik; Dolenec Rud., učitelj; Ljudska šola, Pestelj Josip, Čitalnica; Trošt Josip (36), Bratož Josip, Žgur Josip, Jarnšek Ivan, Semenič Josip, Semenič Ivan (81), Kopačin Fr., Žorž Gašp., Hrib Ivan, Premem Ivan, gospod.; Semenič 1. (20), Bratož Fr., Žvanut Igu., Trošt Josip (41), Trošt Ivan, Fabčič Ant., Furlan Josip, Furlan Fr., fantje; Trošt Alojzija, Božič Albina, Mašič Ana, Ferjančič Antonija, Žorž Ivana, Vidrih Ivana, gospod.; Božiči., Mašič Katar. (2 izt.), Trošt Terezija, Žgur Alojzija, Ženko Ivana, Brate Helena, Fabčič Ivana, Lavrenčič Ivana, Trošt Franca, dekleta: Bratož Janez. l[P.'Št. Vid pri Vipavi.) 40 Lozice. Lukanec Jož., benefieijat; Šola Ložiška, Urdih Fort., Frelih Jož., Fabčič Fr., Žgur F., Lipovž Fr., Renko Luka, Rodman Fr., Frelih Jan., Nabrgoj Jan., Žvanut Jan., Hrovatin Ant., Frlan Anton, Žgur Roza, Bratoš Marijana, g. Žvanut Terez., Volk Urša, Nabrgoj Ivana, Skupek Franca, Meden E., KoritnikF. (P. Št. Vid pri Vipavi.) 22 Šturje. Arico Miha, kurat; Ljudska šola; Brecelj Mat., Budihnja Fr., Curek Št., Čibej Anton, Faganel Izid., Jordan Jože, Kompare Fr., Kranjc Jože, Lemut Ant., Mesesnel Mih., Milič Jan., Novak Lj, Peljhan Ant., Peljhan Fr., Peljhan Nik., Repič Matija, Semič Ant., Semič Jož., Skvarča Fr., Skvarča J., Smrdel A., Šapla Ant., Šapla Dan., Šapla Iv., Stibilj J., Toplikar Fr., Toplikar Jož., Vidmar Ant., Žejn Lovr., možje; Andlovic Mar., Budihnja Jožefa, Cigoj M., Čopič M., Hohn Ivana, Koe Franca, Kovšca Fel., Kožman Ant., Lemut Ter., Likar Marija, Novak Fr., Premeri Ivana, Repič Ivana. Repič Mar., Stopar Franca, Šelj Marija, Šelj Roza, Širca Mar., Štibilj Fr., Trčelj M., Trbižan Eliz., žene; Baje Alf., Curk Leop., Čoha J., DicJože, Ergaver Fr., Kastelic Jan., Kastrin Vineenc, Kožman Kristj., Lavrenčič Ant., Nusdorfer Krist., Perne Henr., Poljšak Ant., Pregelj Ant., Šlegelj Avg., Štramcar A., Valič Fr., fantje; Batič Ivana, Brecelj Joz., Črnigoj Antonija, Defranceschi Pavla, Defranceschi Olga, De-franceschi Zof., Ferjančič Antonija, Ferjančič Marija, Ipavee Mar., Kobal Terez., Krečič Antonija, Nadlišek Emilija, Nusbauin Kat., Petrič Magdal., Poljšak Ana, Šapla Arnal., Šapla Franč., Šlegelj R., Štibilj Franč., Štramcar Ter., Trčelj Jul., Valič J., Valič J., Žvokelj Anton., dekleta. (P. Ajdovščina.) 92 GoSe. Hladnik Iv., kurat; Mercina Fr., učit.; Šola, Štokelj Anton, Žgur Leopold, Ferjančič Jožef, Durn Jern., Nabergoj Jan., Jež Ant., Habe J., Mislej Ana, Pregelj Jan., Renar And., Spetič Ivana, Fajdiga Mat., Ferjančič Jož., Sorta Jož., FurlanFr., Ferjančič Amalija, Brecelj Ant., Živie And., Orel Jan., Jež Fr., Krečič Fr., Vidrih Gašp., Mesesnel Jož., Stemberger And., Kobal Franica, Stemberger Ferd., Ferjančič I., Jež Ant., Dolenc Fr., Kodre Jan., Mesesnel Franica, Vidrih Ant., Volk Marija, Živic Jan., Ferjančič Zof., Natlačen Matevž, Žorž Anton, Ferjančič Ana. (P. Vipava.) 41 Erzelj. Fabiani Janez, duh. v pok.; Terčelj Leopold, Kobal Janez, Volk Jožef, Miška Jožef. (P. Vipava.) 5 Col. Lenasi Ant., duh.; Tomažič Jan., Čuk J., Ambrožič Mat., Tomažič Fr., Pregelj Mat., Ferjančič And., Hladnik Jož., Repič Ant., Bajee Jož., Hladnik Jan., Smrdu Ant., Hladnik Fr., Žejn Fr., Kovšca J., Bajee Jan., Puc And., Pregelj Fr., Ukmar J., Rovan Marija, vZore Viktorija, Gerljevič Greg., Kostanjevec Ivana, Škvarč And., Bajee Jan., Tratnik Jan., Bizjak Ant., Bajee Fr., Pue Marija, Puc Jož., Bajee Anton, Ambrožič Jožef, Bajee Antonija Jerončič Simon. (P. Col.) 34 Budanje. Skvarča Jan., kurat; Rustja Jožef, učitelj; Ferjančič Jož., župan; Fabjan Janez; Krašna Marko, Curk J., trg.; Stefančič Ant., Čermelj Mat., Bizjak Ant., Sever Fr., Gorup J., Ferjančič F., Božič And., Curk Mat., Lemut BL, Petrovčič Janez, Krašna Ant., Kodele Jož., Kobal Mat., možje; Curk Ludovik, Kodele Jož., Krašna Al., Zgavc J., Krašna Fr., Kobol Jož., Ferjančič Mat., Brecelj Jan., PračekJan., Žgave Jern., Kodele Fr., mladenči; Šelj Mar., žena; Kodela Mar., Pire Mar., Krašna Mar., .Žen Reza, Petrič Reza, Krašna R., Lemut A., dekl.; Šola. (P. Vipava.) 39 Vrhpolje. Dejak Henr., kurat; Lavrenčič M., poslanec; Dejak Nik., Lozej Fr., Kobalj Fr., Hrovatin Marija, Raspor Ant., Rovan And., Kodre Fr., P. Curek Jan., Curek Fr., Premeri Mat., Premeri M., Hrovatin Aleks., Frjančič Fr., Krečič Fr., Repič Fr., Ambrožič Jože, Vrčon Marijana, Uršič Marko, Škerl M., Bratož Ant., Ambrožič Jan., Lavrenčič Jož., Žvokelj Franc. (P.Vipava.) 25 Podkraj. Koželj Miha, kurat; Punčuh Franc, učitelj; Šolska knjižnica; Kullnik Emil, Živič Andr., logarja; Sajevic Ivan, Kobol Jurij, Kobol A., Trkman Greg., Petrovčič Mat., Bajec Fr., Bajee Ant., Vidmar And., Poprijan And., Koren Jurij, Koren Fr., Petrovčič Jern., Bajec Josip, Kočevar Josip, Čuk Jak., Sajevic Fr., Širca Fr., Trček Ivan, Bajee Josip, Zakelj Jern., Božič Fr., Puc Št., Rovan J., Lampa Št., Černigoj I., Rudolf Mart., Kobol Josip, Rupnik Nik., Srebot Iv., Černigoj Ant., Kožman Miha, Rupnik Jos., Pue Mat., Rovan I., Rovan Mar., Rovan Joz., Kobol Mar., Bajee Reza. (P. Col pri Vipavi.) 43 Planina. Nakus Jož., duh.; Pegan A., učitelj; Pipan Jan., Šola na Planini, Lavrenčič Mat., Žvokelj Ferdo, Štokel Fr., Stranear Ant., Žvokel Franca, Marc Fr., Kete Jan., Mare Jož., Marc Janez, Petrič Franc, Mesesnel Fr., Rešeta Jos., Pipan Mar., Petrič Fil. (P. Vipava.) 18 Vrabce. Primožič Jern., kurat; Rudolf Jan., učitelj; Ljudska šola; Brajdih Šimen, župan; Skapin Karol, trg.; Žiberna Jan., Skapin Blaž, Skapin Janez, Franetič Jern., Seražin Jož., Volk Jož., Počkar Ant., Mahnič Fr., Kariž Ant., Pest.elj Franca, Brajdih Joz., Bratož Jož., Mislej Jak., Žiberna Jak., Seražin Ant., Frelih Jan., Vovk Fr., Seražin Pet., Vovk J., Mahnič Amalija, Skapin Ana, Brajdih Jan., Skapin Ant. (P. Št. Vid pri Vipavi.) 28 Ustje. Mavrič Ivan, kurat; Kambič J., učit.; Žvokelj J., Gomizel Al., Pipan Al., Kete Fr., Stibilj Fr., Bratina A., Bačar Joz. (55), Stibilj M., Stranear Mar., črmelj Ivana, Bratina Mar., Bratina Iv., Bačar Jožefa (59). (P. Ajdovščina.) 15 Slap. Klobus Val., kurat; Ljudska šola; Uršič J., župan; Domenik Mart., Ferjančič AL, Gvardjančič Katar., Jež Leop., Malik Jan., Trošt Jan., Vovk Ant., Furlan Mat., Kobal Mar., Uršič Kat., Klobus Marij., Turk Marija (P. Vipava.) 15 Število družnikov: 10 dosmrt. 530 letnih. 20. Dekanija Vrhnika. Dek. poverj.: Koprivnikar Jan., dek. na Vrhniki. Vrhnika. Koprivnikar Jan., dekan; Sitar M., Bohinjec Pet., kaplana; Levštik Vinko, šolski vodja; Gruden Jan., c. k. davkar; Pour Ana, učit.; Čitalnica Vrhniška, Šolska knjižnica; Albreht Val., Brenčič J., Čelešnik Pavel, Čot And., Debevc Tom., Delak Ant., Furlan Jan., Gostiša Fr., Grampovčan J., Grom Gašp., Grom Jern., Grom Jurij, Hodnik Mat., Homovec J., Homovec Mat., Jelovšek Gabr., Jeraj Jan., Japelj T., Javornik Tom., Jesenove Fr., Jereb Fr., Jeraj Jernej, Jerebic Jan., Jerina Miha, Jurca Ant., Kolenc Miha, Kos Tom., Knapič Ign„ Kotnik Frane, Kotnik Karol, Kovač Jak., Krže Karol, Kovač Jož., Krašovc Franc, Kranjc Nace, Kržie Ant., Kunstelj Miha, Lenarčič J., Lenarčič Lovro, Leveč Jan., Mesec Mart., Možina J., Nagode Andr., Oblak Fr., Oblak Jan., Ogrin Gašper, Ogrin Luka, Oblak Mat., Pekle Nace, Pajsar Anton, Petrič Fr., Per Jern., Petkovšek Jož., Petkovšek Lor., Petkovšek Štef., Prek Fr., Reven Urban, Rode Ant., Rozman Jan., Rozman Jož., Smole Jan., Suhadolnik Fr., Suhadolnik Jak., Šusteršič Franc, Tomšič Anton, Tomšič Jan., Treven Jož., Tršar Fr., Turšič V., Varšek Ant., Varšek Ant., Varšek Mat., Velkavrh M., Verbič And., Vrhove Jak., Železnik Jak., Žerovnik A., Žitko Jak., Žitko Jak. (14), gospodarji; Brenčič Jak., okr. sluga; Malavašič Fr., dimnikar; Ogrin Fr., obč. ta j.; Primožič St., gozdar; Rudel Fr., vrtnar; Šabee Luka (3 izt.), Trost Pavel, sodn. slugi; Šusteršič J., tov.; Tešar Jan., Slavec Mat., cerk.; Žitko Jakob, invalid ; Jeršmovec Mirosl., usnjar; Blažič Lovr., Brežic Tom., Hrastnik Mat., Jamnikar Fr., Japelj Fr., Jernejec P., Jurjevčič Miha, Logar Jan., Ukmar Jož., Železnikar Karol, Grom Fr., Korenčan And., Ceme Jan., Cukale Lovr., Dobrovoljc Jan., Gabrovšek Jern., Gašpari Fr., Gostiša Jan., Grom Jan., Grom Jan., Gromi., Gutnik Ant., Hočevar Fr., Homovc Fr., Jelovšek F., Kostner Jan., Kranje And., Kržišnik Ant., Krže Jak,, Krištof Fr., Majer Jan., Mole Ant., Moljka Fr., Medved L., Mesec Fr., Ogrin Mat., Pirnat Avg., Rupnik Anton, Rode Jož., Skvarca Jan., Smrtnik Jan., Smrtnik Jož., Semrov Mat., Stoic Jož., Strzinar Jak., Voljč J., Umek Val., fantje; Dolinar Urša, Martinčič Antonija, Pleša Agata, kuhar.; Benedik Marija, Bricelj Ivana, Bučar Marija, Caserman Polona, Corn Ivana, Dolenc Marija, Gostiša Marija, Gregorka Ivana, Gregorka M., Grom Marija, Hladnik Ivana, Hren Franca, Janša J., Japelj Marija, Jelovšek Franca, Jerina Franca, Jarina Mar., Jesenko Helena, Korce Apol., Koree Zof., Korenčan Franca, Kralj Ivana, Kršmane Mar., Kuno N., Majer Ivana, Mavsar Jera, Meie Marija, Merlak A., Merlak Jera., Mole Marija, Mušič Jera, Novak Marij., Nagode Elizab., Nagode Helena, Nagode Franca, Oblak Ana, Ogrin Neža, Ogrin Elizab., Petkovšek Franca, Petavs Ivana, Petrič Marija (16), Petrič Marija (55), Popit Marijana, Potrebujež Franca, Poženel Meta, Rebič I., Rihar Marija, Smuk Marija, Smuk Urša, Strnen Mar., Stražišar Marija, Suhadolnik Elizab., Susman Franca, Sinkovc Ter., Tišlar Franca, Tomšič Jera, Trček M., Umek Ana, Urbančič Marija, Voljč Mar., Žitko Eliz., Žnidaršič Meta, Brežic Marijana, gospodinje; Divjak Ivana, Fikselj Jera, Kenk Marijana, Narobe Helena, Siegerhofer Urša, Simon Jera, Tominec Iv., Vavpetič Dorot., Verbič Marija, Zanini Helena, vdove; Jerebi., sedlarica; Caserman Helena, Bradeska M., Caserman Marija, Adamič Ana, Borštnik Mar., Bizjan R., Celarc Franca, Franeelj Franca, Grampovčnik Fr., Gregorka Franca, Gregorka Franca, Grom Jera, Grom Marija, Hladnik Franca, Janša Ivana, Japelj Barba, Jereb F., Jerina Franca, Jurca Urša, Lavrin Franca, Mole U., Mušič Franea, Novak Jerica, Novak Mar., Novak M., Petavs Marija, Pristopnik Ana. Petrovčič Mar., Prek Marija, Pustavrh Marija, Rep Marija, Remžgar Mar., Rus Marija, Samotorčan Ivana, Slabe Ivana, Slabe U., Stržinar Urša, Semrov Franca, Škof Mar., Trček R., Urh Marijana, Velkavrh Franea, Verbič Ana, Vihtelič Franea, Vintar Marija, Vrhovee Mar., Železnik Mar., Žitko Mar., dekl.; Lenarčič Jož., Vrhniški cerk. pevci. ,(P. Vrhnika.) 275 Bevke. Vonča Ant., duh.; Šola; KeršmaneM., Keršmane Bošt., Keršmanc And., Lenarčič J., Rozman Lovro, Lenarčič Iv., Lenarčič Mat,, Keršmanc Jožef, Škodljar Fr., Petkovšek A., Petkovšek Fr., Petkovšek And., Zakovšek Ivan, Terček Fr., Stanonik I., Mušič Jak., Perko Ivan, Pezder Lovro, Gostiša L., Lenarčič And., Canker Mart., Terček A., Celešnik I., Korenčič Ant., Zaje Fr., Keršmane Iv., Celarc Ant., Gutnik B., Japelj Ant., Ogrin Fr., Gostiša Fr., Japelj Iv., gosp.; Vonča Ivana, Gutnik Miea, Skodljar Lenka, Keršmanc Marijana, Japelj Miea, Smuk Marijana, Keršmane I., I Japelj Lenka, Japelj Anton., Kervina Marij., Koprive Miea, Zvokelj Miea, Gutnik Špela, Košir M., Zakovšek Miea, gospodinje; Dolinar Iv., Leskovic Franc, Pezder Lovro, Merljak Fr., Jeraj Jak., Keršmane Ivan, Zaje Ivan, fantje; Vonča Micka, Merljak Neža, Lenarčič Katra, Keršmanc Ivana, Keršmane Marij., Perko M., Perko Miea, Podlipie Miea, Suhadolnik Miea, Terček Polona, Lenarčič Urša, Keršmanc Jera, Marolt Miea, Marolt Katra, Keršmanc Franca, dekleta; Perko M., kmetica; Zaje Lenka, gostil.; Košir J., mizar; Vonča Jern., pos.; Rozman Fr., gost; Keršmanc Jera, Japelj Marjeta. (p. Vrhnika.) 78 Zaplana. Skofic Jož., župnik; Dolenec Anton, cerk.; Jereb Fr., Petkovšek And., ključarja; Cernilec Pavla, Novak Polona, pevki: Dolenec Jan., Jelovšek Fr., Jelovšek Jož., Leskovee Ant., Mivšek A., Mivšek Ant., Mivšek Jan., Možina Mat., Oblak M., Petkovšek Fr., Pivk Jož., Šinkovec Mart., gospod.; Brenee Mar., Kogovšek Jera, Otrin Jera, Petkovšek Mar., Pivk M., Železnik Ivana, gospodinje; Bogataj Marija, Eržen F., Jereb Marija, Mesec Franiea, Mivšek Katarina, Trček Ivana, dekleta; Betin Fr., Gabrovšek Janez, Jelovšek Nace, Kogovšek Fr., Roven Jak,, Škofic Ivan, fantje. (P. Vrhnika.) 36 Podlipa. Laznik Jož., župn. upravit. (2 izt.); Celarec Pavel, Fernas Fr., Jurca Fr., Jesenovee Fr., Jereb Mat., Malovašič Jan., Maloverh A., Mole Jožef, Trček Mart., Vehar Fr., Urh Ant., gospod.; Jesenko Fr., fant; Troha Fr., org.; Boh Marija, Celarec Mar., Filipič Neža, Pišek Neža, Petkovšek Mar., gospodin.; Gabrovšek Urša, Jereb Jera, Stanta Marij., Žakelj M. (P. Vrhnika.) 24 Logatec. Bergant Lovro, župnik; Bezeljak Iv., kaplan; Levičnik Val., c. k. višji nadzor.; Župnek Fr., e. k. konc.; dr. Sterger Stanko, c. k. okr. zdr.; Ravnikar AL, dr. Babnik Janko, c. k. sodn. pristava; Jeglič Jož., c. k. davkar; Hočevar Jož., vodja zemlj. knjige; Gruntar Ign., c. k. notar; Hrast Janez, not. uradnik; Kerne Janez, nadučit.; Ljudska šola v Gor. Logatcu, Ljudska šola v Dol. Logatcu, Bral. društvo v Gor. Logatcu, Bralno društvo v Dolenj. Logatcu; Lavrič Ivan, c. k. davk. vežbanec; Peterlin Rajmund, c. k. žand. stražm.; Kobal Jan., Marinko And., Rihar Jan., Arko Fr., obč. svet.; Hladnik Pet., Lenassi J., trgov.; Rozman Jož., Molek Fr., Moljk Fr., Jurjovčič Jan., Maček Fr., Lenassi Vil., Moljk M., Urbančič J., Kobal Fr., Miheve Janez, Gosar Mat., Pavlin Anton, Skvarča Fr., Verbič Fr., Kune Jož., Miheve G., Meze Jan., Slabe Mat., Pavčič Jož., Oblak J., Govekar Jak., Poženel Mat., Jazbar Ant., Jernejčič Anton, Lenarčič Jan., Gruden Ant., Cempre And., Šusteršič Jan., Pivk Jož., Dolenc Jern., Nagode Jož., Popit Janez, Lenassi Viljem; Hladnik Fr., pom. uradn.; Bauer Lud., c. k. vlad. kane.; Slabe Fr., Centa Jan.; Martinak Albina, gospodična ;v Tolazzi Jožefa, Bajec Marija, Puppis Eleonora, Šusteršič Julija, de Gloria Marija, gospe; Scalla Marija, Hodnik Marija, SajovieMar., Markošek Jožefa, Rudolf Franea, Sicherl Marija, Gostiša Neža, Gostiša Marija, Gostiša Franea, Verbič Neža, Hladnik Marija, Plešnar Jožefa, Urbas Marija, Petrič Ivana, Modic Ivana, Šemrov Marija, Miheve Marija, Teršar Marija, Petkovšek Marija, Jenko Mar., Mivšek Franea, Leskovee Jera, Miheve Marija, Gostiša Marija, Maček Franca, Brecelj Jera, Modic Rozal., Pliberšek Amal., Rudolf Neža, Čuk Kat., Razpotnik Marj., Gostiša A., Nagode Urša, Cankar Marija, Tomazin Ivana, Jurca Neža, Križaj Jera, Zaverl Marija, Štajer Marija. (P. Logatec.) 106 Polhov Gradec. Zupan Miha, župnik; Rihar Fr., Vidergar Vinc, kaplana; Bajec J., učit.; Šolska hukvarnica, Bralno društvo; Soduikar Jakob, župan; Osredkar Jak., Gerjol J., ključarja; Trobec BI., pos.; Jakomin Jož., cerk.; Bihar Št., Rihar Fr., Sivec Jer., stroj.; Bant Ivan, trg.; Češnovarjeva hiša, Miklavževa hiša, Ambrožič Fr., Arabrožič Jan., Ambrožič Jožef, Bradeško Val., Bricelj Jak., Cankar Ant., Končan A., Kozjek Fr., Kozjek Lovr., Kuclar Jan., Leben Anton, Leben Franc, Malovrh Jož., Marolt A., Nartnik Fr.. Oehlhoffer Brunon, Osredkar Fr., Peklaj Jan., Peklaj Mart., Peklenk Fr., Pustovrh Janez, Setničar Franc, Setnikar Fr, Setnikar Lovr., Trobec Ant., Velkovrh Jan., Zalaznik Ant., Zalaznik Lovr., Založnik Lovr., Žagar Št., Kozjek Jože, Velkovrh Janez, Pole Anton, Kržišnik Jak., Kožuh Janez, Miklavževa hiša, Tavčar Ant., Bavnohrib Ant., Alič Marija, Bartol U., Bricelj Franca, Gerjol Franca, Gerjol Helena, Gutnik Marij., Jankovič Katra, Kobilca Ivana, Košir Neža, Kršinar Micka, Malovrh Ana, Malovrh Ivana, Malovrh Marij., Nartnik Ančka, Pečan Neža, Peklaj Hel., Rus Micka, Seliškar Jera, Seničar Ivana, Sodnikar Mar., Tomšič Jera, Vilman Kat., Založnik Mar., Zdešar J., Koritnik M., Setničar Jera, Rote Mar., Rihar A., Velkovrh J. (P. Polhov Gradec.) 84 Borovnica. Oblak Jan., župnik; Schiffrer L., kaplan; Borštnik Fr., gimn. prof.; Verbič J., župan; Paplar Fr., nadučit.; Pire Avg., Kiferle Jan., učit.; Ljudska šola; Mazi Fr., org.; Hafnar Jan., Turek J., žel. -čuvaja; Majaron Jan., Milavec Ant., Telban Jož., Hrovatin Jan., Kržič Jož., Kovačič Fr., Tomšič Jern., Švigelj Fr., Košir Mat., Košir Jož., Modrijan Janez, Turšič Mart., Kos Jan., Telban Janez, Nakrst Janez, Petrovčič Jak., Vihtelič Ant., Mazi Mat., Debevec J., Pajsar Fr., Leben Fr., Drašlar J., Lebez J., Debevec Al., Adam Ant., posestniki; Verbič Franca, Suhodolnik Marija, Gabriel Marija, Podboj Marija, Debevec Urša, Perič Marijana, Stražišar Marija, Kobi Fr., Grimšič Marija, Otoničar Marija, Verbič Amal., Cerk Jerica, Švigelj Jerica. Švigelj Franca, Stojkovič Hel., gosp.; Kovač Mart., Zabukovec Jan., Mavec Jan., Mikuž BI., Drašlar Jan., Svete Jern., Gajer Rud., Garin Franc, Grmek Jan., More Jurij, Hrovatin Fr., Fortuna Val., Kranjec Jan., fantje; Svete Ana, Turšič Franca, Mazi Urška, Mavec Hel., Kovač Ivana, Ljubic Mar., Podboj Marija, dekleta. (P. Borovnica.) 71 Črnivrh. Zoreč Fr., upr.; Trobec J., župan; Peternel Fr., Košir Jan., Kavčič Janez, Sedej Anton, Dolinar Fr., Koprivec Jan., Jereb Marij., Trobec M., Buh Helena, Zoreč Kat., Malovrh Ivana, Pečenik F., Dolinar Urša, Osredkar Mica, Rus Mart., Kos Ivana, Sova Ant., Pohleven Blaž, Debenee Fr., Sedej Ivana, Platiša Fr., Trnovec Val., Jereb Mica, Plestenjak I., Osredkar Reza, Vovk Fr., Sedej Val., Farna knjižnica, Jankovec Marija, Rus Fr., Mrzlikar Jernej, Bradeško Jan., Poterbujež Marijana, Bradeško N., Božnar Fr. (P. Polhov Gradec.) 37 Horjul. Dolinar Fr., župnik; Šolska knjižnica; Pokoril Jan., učitelj; Bastarda Jakob, BastardaMart., Brežic Fr., Buh Fr., Čepon Jan., Čepon Jan., Čepon Prim., Dolenec Luka, Fajfek Lovr., Filipič A., Janša Jan., Jereb Jern., Kogelšek M., Koprivec J., Korenčan Fr., Kos Fr., Kuclar And., Lešnjak Jan., Logar Jan., Logar Jern., Lončar Jan., Malovrh Ant., MarinčičJ., Muha Mat., Nagode Jurij, Oblak Lovr., Pečevnik J., Petrovčič Fr., Božmanec Luka, Sečnik Jak., Sečnik Š., Slabe Jož., Slovša Fr., Smrtnik Ant., Smrtnik Anton, Stanonik Greg., Stanonik Jan., Stanonik J., Stanonik Jan., Stanonik Jern., Stanonik Pavel, Šega Jož., Škof Lovr., Šusteršič Mat., Tominec Jan., Velikovrli Pet., Vrhovec Jan., Vrhovec Jož.. Zalaznik Ant, Zvokelj J., Bastarda Ana, Boh Neža, Čepon Mina, Čepon Špela, Dolenec Franica, Fejfer Franica, Jama Marija, Kete Ana, Kuclar Mina, Leben Marija, Logar Fr., Lončar Neža, Malavašič Franica, Malavašič Mar., Mole Mar., Peklenek Marija, Polajnar Marijana, Pristopnik Urša, Stanonik Neža, Starkež Mina, Škof Mar, Šusteršič Helena, Trček Neža, Urbančič Mina, Velikovrh Ter., Vodnik Mar., Vodnik Mina, Vrhovec F., Zdešar Mina, Žvokelj Urša. (P. Horjul.) 83 Št. Jošt. Hočevar Ant., župnik; GabrovšekJ., Baztresen Jan., Dolinar Jan., Samotorčan Ant., Buh And., Kogovšek Jak., Stanovnik Pavel, Sečnik Matej, Buh Jan., Buh Jos., Cankar Fr., Cankar J., Jesenovec Josip, Žakelj Josip, Sedej Gr., Terpin Luka, Gerdo-dolnik Jan., Gerbec Mart., Kogovšek Jurij, Kavčič F., Leskovic Jan., Maloverh Jan., Tominec Fr., Malavašič Fr., Maloverh A., Nartnik Miha, Pavlin M., Dolinar And., Maloverh Mart., Sečnik Jan., Celarec J., Žugataj Jan., Tominec Ant., Kogovšek Janez, Martinšek Jan., Malavašič Marijana, Šubic Ivana, Mlinar Hel., Košir Jera, Kogovšek Mica, Maček Mica, Gerdodolnik Jera, Skalar Mica, Končan N., Raztresen M., Štantova hiša. (P. Horjul.) 47 Hotedišica. Sakser Janez, župnik; Ljudska šola, Farna knjižnica; Gruden Mat., župan; Grom I., obč. tajnik; Korče Ivan, c. k. poštar; Krebelj Peter, žand. stražm.; Albrehti., trg.; Leskovec I., živinozd.; Brus A1., pek; Brenčič Ant., Brenčič Urb„ Čuk And., Gruden Jak., Kobal Fr., Klavžar Ivan, Korče Franc, Korenč And., Nagode Jan., Nagode Jan., Plečnik M., Petrovčič Št., Petkovšek Ivan, Petrovčič Ivan, Merlak Val., Molj k Jak., Rozman Št., Rupnik Janez, Rupnik Janez, Štefančič Jož., Turk Jan., Zelenec J., Brenčič Franca, Brus Marija, Kabaj Adela, Korenč Marija, Leskovec Franca, Mikš Ivana, Menart Franca, Nagode Marija, Petrovčič Terez., Plečnik Ivana, Puc Marija, Plesničar Mar., Petrovčič Jera, Šemrov L., Srebot N., Škantar Polona. (P. Hotedršica.) 48 Rovte. Belar Jož., župnik; Trepal Ant., duh.; Sežun AL, učitelj; Trepal Jože, župan; Žust, Janez, Mlinar Val., Jurca Jan., Žust Mart., Kune J., Jeršič Jan., cerk. ključ.; Kune Neža, pos.; Mazi J., Kavčič Gašp., Kogovšek Mat., Petkovšek Jak., Gabrovšek J., Terpin Jan., Logar Jan., Lukan Jan., Brenčič Anton, Likar Nace, Lukan Frane, Petkovšek Jan., Osterman Miha, Malovrh Jak., Lukan Gašp., Jereb M., Celarec And., Lukan Fr., Jelovšek Gašp., gospodarji; Treven Franca, Žust Marijana, Skvarča Ana, Leskovec Mar., Tratnik Katra, gospodinje; Oblak Jer., trg.; Bupnik Franca, trg.; Kogovšek Fr., krčmar; Nartnik Jakob, Nicoletti Fr., Slabe Fr., Bogataj Jan., gost.; Bogataj Franca, gostija; Bradeško Jan., Brenčič Jože, Križaj Fr. in Jan., Novak Jan., Lukan Lovr., Kogovšek P., Gantar Fr., Martinšek Jan., Leskovec Janez, Hladnik Fr., Mivšek Jan., Nagode Fr., Kogovšek Miha, mlad.; Šemrov Katra, Istenič Ter., Lukančič Agata,v Trepal Marjeta in Marija, Albreht Katra, Zajec M., Šinkovec Marija, Skvarča Lenka, Skvarča Neža, Slabe Agata, Kogovšek Franca, Modrijan Agata, Kogovšek Urša, Reven Marija, Albreht Mar., Vidmar Marija, dekleta; Kogovšek Jan., cerk.; Gantar Jan., gospodar; Ljudska šola v Rovtah, Farna bukvarnica vRovtah, Farna bukvar-nieanaVrhu; Šemrov M., dekle. (P.Logatec.) 78 Preserje. Podobnik Ign., župnik; Bartelme J., kaplan; Ljudska šola, Petelen And., Rogelj Greg., Jerina Matija, Petelen Jožef, Verbec Janez, Suha-dolnik Lojze, Zalar Franc, Vode Anton, Bol te Janez, Svete Matevž, Cvar Franc, Peršin Janez, Zajec Matija, Zuzman Franc, Bogelj Jožef, Lipovec Franc, Bider Henrik, Peršin Janez, Rogelj Janez, Petelen Marija, Drašlar Marija, Brancelj Franc, Bovha Jakob, Kovač Anton, Gerdina Matija, Trojar Franc, Petrič Janez, Lukman Franc, Zakrajšek Franc, Šuštar Andrej. (P. Borovnica ) 33 Rakitna. Rozman Jurij, župnik; Šivic Franc, Zor Katra, Kržič Mica, Opeka Jan, Petrič A, Grom Fr, Suhodolnik Jak, Likovič Marij, Rot J, Makovec Janez. (P. Borovnica.) 11 Število družnikov: 12 dosmrt. 999 letnih. Število vseh udov ljubljanske škofije: 356 dosmrtnih, 20.365 letnih. V. Tržaško - koperska škofija. 1. Dekanija Buzet. Dek. poverjenik: Mičetič A nt, župnik v Roču. Roč. Mičetič A nt, župnik; g. Gomišček Ana, gspdč. Termoglia Krunoslava, Mohar Polona, Pavletič Anton, Forza Ivan, Mikolavčič Jurij, Burtič Marija. (P. Roč.) 8 Število družnikov: — dosmrt. 8 letnih. 2. Dekanija Dolina. Dekan, poverjenik: Jan Juraj, dekan v Dolini. Dolina. Jan Juraj, dekan (3 izt.); Kovač Ivan, župn. pom.; Velliarticky Josip, dom. kaplan; BuncA, nadučit.; Jereb Fr, učit.; Marn Ad, obč. taj.; Žerjul And, ključar; Ota Pet, zastop. „Slavije"; Prelesnik And, Sancin Ivan, Sancin Ant, Šancin Ivan, Sancin Ant, Jerjan Miha, Jerjan Iv, GrahonjaM, Grahonja Jože, Kočevar Jože, Prašel Mart, Rapotec A, Lovriha Jože, Mahnič And, Prašel Jože, Strajn Ivan, Prašel Ivan, Strajn Urh, Slavec Gašp, Kočevar Iv, Ota M., Prašel Urša, Pangerc Mihela, PangercAna, Slavec M, Sancin Iv, Prašel Iv, Prašel Mart, Andrejašič Ivan, Pevsko društvo, Šolska knjižnica. (P. Dolina.) 41 Boljunec. ZadnikarBl, kaplan; Anžlovar M, učitelj; Maver Jože, ključar; Kraljič J, trg.; Kozina Mart, Maver Iv, Žerjal Miha, Ota J, Koradin Ant, Žerjal Jož, Kozina Iv, Slavec A., Kraljič Karol, Ota Mar, Bonano Karolina. (P. Dolina.) 15 Boršt. Pavli Al, duh. pastir; Perko I, učit.; Šolska bukvarnica, Pevsko društvo; Jančar J, naduč. v p.; Wilier Jan, c. k. poštar; Petaroš Jož, Petaroš Ant, Petaroš Ant, Glavina Luka, Kosmač J, Kosmač Jan, Kosmač Ant, Žerjav Jan, Žerjav Janez, Mare Miha, Glavina Lov, Žerjav Luka, Petaroš P, Memon Jož, ZaharJan, Petaroš Ant, Žerjav Andrej, Petaroš Jan, Petaroš Lov, Petaroš Jan, Kosmač M, Bonetta Miha, Gropajc Miha, Kosmač P, Glavina J, Petaroš Jan, Drožina Jož, Marc And, Drožina Val, Petaroš Pet, Žerjav Ant, posestniki; Pernič Val, žel. čuvaj; Kosmač Miha, Kosmač Miha, Glavina Jan, Žerjav J, Marc Jan, Petaroš Jan, Zahar Ant, Sedmak Luka, Hrovat And, Petaroš Jan, Zobec Anton, Marc Miha, Petaroš And, Baričič And, Žerjav Miha, Kosmač J, mladenči; Petaroš Ana, trgovka; Glavina Ana, Petaroš Marija, Žerjav Ana, Kosmač Ivana, Petaroš M, Petaroš Antonija, Zahar Marija, Zobec Marija, žene; Bonano Ivana, Glavina Kat, Petaroš Mar, Žahar I, Kosmač Mar, dekleta. (P. Dolina.) 68 Ricmanje. Koželj Ant, duh.; Bogateč Krist, učitelj; Kuret Josip, cerk. ključ.; Bordon Iv, župan; Kuret Josip, cerk.; Bordon Gr, Kuret Miha, Pregarc Juraj, Pregarc Lovre, Kuret G, Žuljan I, Pregarc J, Kuret L, Hrvatič Mar. (P. Dolina.) 14 Klanec. Stržinar Jo s, duh.; Vidic G, žel. načel.; Grahli Ant, učit.; Metlika Anton, trg.; Pečar Miha, Pečar Ivan, Poles Ant, Ražem Josip, Petrinja Ivan, Počkaj Gašp, Pečar Ant. (39), Bolčič A, Memon Ivan, Pečar Iv, Zogarjeva hiša, Roje Ant, Majer M, Barbič Ant, Memon And. (32), Martinčič M, Malivrh Jak, Lovšin Ant, Vidoni Drag, Šabec L, Babuder J, Metlika I, Križman Š, Drofenik M, Mesesnel F, Narobe Fr, Žiberna M, Pečar A. (P. Kozina.) 32 Podgorje. Benkovič Jos, duh.; Andrejašič Josip, Andrejašič A, Grzetič Miha, Koren I, Poljak Jak, Poljak Josip, Poljak Miha, Andrejašič Katarina, Andrejašič Marija, Andrejašič Mar, Koren M, Koren Ana, Poljak Marija, Roječ Urša, Grzetič Jos, Grzetič Jos, Kavre Josip, Kavre Josip, Zepič Josip, Grzetič Ana. — Crnotič. Finšger Fr, nar. učit.; Andrejašič Iv, Furlan And, Skorja J, Furlan J, Andrejašič A, Furlan Ivana, Lazar J. (P. Črnikal.) 29 Divača. Narobe Iv, župnik; Bano I, učitelj; Mahorčič Jože, Obrsnel Ivan, SušaAd, Obrsnel Jan, Prhavec Fr, Kocjan Jan, Snoj Ant, Jurca I, Korče Mart, Obrsnel Al, Hribar Ivana, Svete Marija, Roge Jožefa, Penko Jožefa, Klobučar Jedert, Dolane Ivana, Jančar Antonija, Andre Ana, Marušič Anton, Kuster Jožefa, Maganja Viktor, Žvanova hiša, Dolgan Franc, Prhavec Al, Štok R, Jež Josip, Rebec I, Mahorčič Janez. (P. Divača.) 30 Rodik. Zupan Jos, župnik (2 izt.); Sila Svit, učitelj; Babič Jož, župan; Rapotec Fr, c. k. poštar na Kozini; Maslič Ant., Race Ant, Svetina M, cerk. ključ.; Bradač Miha, Maslič Ant, cerk.; Čič Andrej, Mihevc Ant, žel. čuvaja; Gorup Andr, Sluga Anton, Dobrila Fr, Bradač Jož, Bernetič Jan, Metlika Ant, Sosič Ana, Babič Anton, Babič Franc, Babič Martin, Bernetič Ant, Cerkvenik Fr, Skok Ant, Babič Jož, Babuder Jož, Bernetič Ant, Bernetič Jožef, Čebohin Ant, Fuk Vincenc, Klun Miha, Mlač J, Požar Ant, Prelec J, Race A, Sosič A, Stančič M, ŠumanJož, Rapotec Jož. (P. Kozina.) 40 Skocijan. Klemene Fr, kaplan; Štrekelj A, učitelj; Bukovec Josip, cerk.; Mahorčič Marija, Delež Ivan, Dovgan Fr, Sila And, Cerkvenik Jos, Gombač Juraj, Žnidarčič Ivan, Nedoh Josip, Cerkvenik Josip, Mahorčič J, Žnidarčič Fr, Gombač Josipina, Gombač Mar, Delež Mar. (P. Divača.) 17 Brezovica. Benedik Jan, župnik; Cvejn Fr, duh. pom.; Baron pl. Marenzi, grajščak; Debenjak Š, Martelanc Fr, učitelja; Zupančič Rom, pos. ; Hoteš Jož, ključar; Kastelic Ivana, gospa; Renko Fr, trg.; Muha Lucija, trg.; Opara Jož, Počkaj M, Resinovič And, Sosič Jan, Maganja Fr, Fabjančič J, Godina Ant, Benčič Ant, Počkaj Jož, UdovičAnt, Križman And, Ban Val, Gerk Karol, Maganja Jož, Segulin J, Počkaj Mat, Babuder Jan, Kuferšin Jan, Gerželj J, Resinovič Mar, Skerjanc Ivana, Ivančič Mar, Stančič Antonija, Hoteš Jož, Šiškovič Janez, Dekleva Štefan, Hervatin Ivana, Jelušič Val, Vatovec Št, Vatovec Št, Koblar Fr, Babuder Franca, Muha Edv, Vatovec J, Sluga And, Ražem Mar. (P. Materija.) 46 Lokev. Praprotnik A v g, trg.; Tosti Matil, Pakiž Ant, Mavec Fr, Muha Jožefa, Žnidaršič Ant, Žnidaršič Ant, Fabjani Jan, Skuk Anton, Frankovič Ant, Placer Jurij, Mljač Ant, Umek Janez, Lantir Marija, Ban Jak, Čok And, Obersnel Jan, Božeglav Bud, Premru Fr, Cerkvenik Marija, Božeglav Franc, Mevlja Ant. (P. Divača.) 22 Barka. Čuček J o s, učitelj; Prelec Jernej. — Čep ar Jož, Čepar Ant, Čepar Jak, Čepar Gašper, Ambrožič Jan, Ambrožie And, Prelee Jan, Tominc Jan, Margon Jak, Polh Luka, Prelec L, Prelec M. (P. Divača.) 14 Gročana. Rakovec Lovro, župni upravitelj; Perhavec Karlota, Višnjevec Hel, Alberti A, Petaros Antonija, Višnjevec Št, Žerjav Jurij, Abram Anton, Abram Luka, Bažem M, Racman Jan, Rapotec Jan, Bernetič Jož, Mihalič Jak. (P. Bazovica.) 14 Slivje. Zajec An z, duh.; Bubnič Iv, Segulin Ant., Žnebelj Ant., Vatovec Ant, Gerk J, Cetin Jak, Slama Jož, Skočaj Jož, Segulin Jak, Kocijančič Iv, Vatovec L, Šiškovič J. (P. Metlika.) 14 Število družnikov: 2 dosmrt. 394 letnih. 3. Dekanija Jelšane. Dekan, poverjen.: Bartl Jož, župnik v Jelšanah in Jenko Slavoj, trg. v Podgradu. Jelšane. Bartl Jož, župnik; Knavs J, kapi.; Frol Jož, Udovič Ant, cerkv.; Makaravič Iv, Čekada And, učit.; Pip Boštjan, nadžupan; Iskra Iv, star.; Ljudska šola v Jelšanah; Ljudska šola v Lipi; Simčič Agata, Prebelič Apolonija, Valenčič Ivana, Šlosar M, Rupnik Mar, Stembergar Mar, Iskra Julijana, Vinerš Elena, Malavac Ana, Stopar Marija, Stopar Franica, Ujčič Franica, Malavac Agata, Kalčič Pavlina. Grahor Mar, Rutar Katra, Brozič Mar, Udovič J, Potočnik Ana, Surina Terezija, Bratovič Ivana, Hervatin Mar, Šlosar Elizab, Šuštar Apolonija, Smajila Mar, Sado Ivana, Klarič Marija, Dodič Ivan, Rupnik J, Udovič Jož, Čekada Ivan, Udovič Jož, Dekleva A, Hraban Ivan, Frol Jož, Udovič Jak, Valenčič Anton, Saftič Fr, Simčič Ant, Sankovič Ant, Bevčič Luka, Simčič Jož, Simčič Ivan, Juričič Ant, Kalčič Anton, Iskra Vrban, Udovič Ant, Simčič Štef, Gaberšnik France, Iskra Ivan, Sustar Ant, Hrovatin Miha, Iskra Mat, Fidel Ivan, Surina Jož, Turkovič Mat, Kaličič Ant, Šuštar Ivan, Udovič Jož, Stembergar Ivan, Čekada Greg, Udovič Ant, Valenčič M, Čekada Iv, Frol J, Stembergar Jož.; Hrabar Jož, trgov.; Čekada Ivan, Čekada Jož, Iskra Ant, Iskra Jem, Stembergar A, Hrabar Jož, Kaluža Ant, Valenčič Jak, Smajila A, Malavac Fr, Fidel Mart, Šuštar Luka, Malavac Jak, Kalčič Andr, Malavac Vinc, Valenčič Peter, Šlosar Greg, Saftič Ivan, Puž Ant, Stopar Fr, Gustiša J, Šemrov Fr, Malavac Ant, Frol And, Stembergar I, Stembergar And, Šlosar Miha, Surina A, Stembergar A, Brozina A, Udovič I, Brožina J. (P. Jelšane.) 109 Bergud. Burjak Marija. (P. Jelšane.) 1 Podgrad. Slavoj Jenko, trg.; Božič Amal, Bralno društvo, Bratina Jož, Bune Dragot, Dekleva Ivan, Gabrijelčič Miha, Ivančič Ana, Jerman Helena, Kosič Dav, Mavrič Ant, Mavrič Mar, Narodna šola, Nekerman Ivan, Pirec Joz, Primožič Mat, Privrel-Božič Marija, Sodna knjižnica, Stanič A, Štopar D, Tolstovršnik A, Ukovič And, Ukovič Ivan, Živec pl. Živechofen Vojteh. (P. Podgrad.) 24 Hrušica. Rogač Ant, dekan; Baša J, Ceglar And, Ceglar Ivan, Čuš Jož, Fabijaučič Anton, Firm Štefan, Gombač Ant, Gombač Jož, Hervatin Franc, Ivančič Anton, Ivančič Jož, Jeršinovič Jak, Korbar Čedomil, Križman Jož, Ljubič Miha, Maroti Ivanka iz Obrova, Narodna šola, Požar A, Segulin Št, Škrap J.; Šajina I, Udovič Št, Vajšelj Fr, Valenčič Mart, Gombač Ant. (P. Podgrad.) 26 Golac. Markič Mat, upravitelj; Bubnič M, Gojak Mat, Ivančič Ant, Ivančič Toni, Juriševič Fr, Maglica Jož, Mršnik Mart. (P. Podgrad.) 8 Mune. Peloza Ant, župan; Zadkovič Anton, Zadkovič Štefan. (P. Podgrad.) 3 Vodice. Dolžan Orosl, župnik; Bubnič M, Kosič Ivan, Kosič Grgo, Kosič Mate, Mandič Vicko, Poropat Ant, Poropat Ivan, Poropat Ivan, Poropat Jak, Ribarič Ant, Ribarič Ant, Ribarič B, Ribarič Ivan, Ribarič Jože, Ribarič Mate, Ribarič M, Ribarič Miho, Ribarič Vjekosl, Rupena Grgo, Sankovič Mate. (P. Vodice.) 21 Pregarije. Dobravec Miha, kaplan; Sluga Ivan, učit.; Zakrajšek Jož, Grahor Ant, Frank Jak, Bubnič J, Konestabo Ivan, Mahne Mart, Renko A. (P. Podgrad.) 9 Podgraje. Jenko Štefan, vikar; Duhovnijska knjižnica', Persoglia Henr, učit.; Ljudska šola, Iskra Fr, Iskra Antonija, Jakšetič Fr, Stajber A, Primec Jož, Bartolič Ant, Baša Fr, Simčič J, Stembergar Mat, Malovee Jan, Udovič Ant, Šuštar Juri, Stembergar Jož, Novak Ant, Štembergar Marija, Baričič Katarina, Simčič Zofija, Štembergar Marija, Hervatin Neža, Baričič Ana, Šestan Ana, Vertelj Jožefa, Trošt Amalija, Primec Marija, Sedmak Marija, Miot Jožef, Jakšetič Joz, Roječ M, Potočnik Mar, Kernelj Jan. (P. Ilirska Bistrica.) 34 Število družnikov: 3 dosmrt. 232 letnih. 4. Dekanija K ar kavče. Dek. poverjen.: Zakotnik Jož, župnik v Šmarjah. Šmarje. Zakotnik Jož, župnik; Kuret Ivan, nadučit.; Ulčnik M, Morgan Ant, Prodani, Glavina Ant, Gregoreti Mat, Kleva Mar, Krevatin M, Klun Pet, Parovel Pet, Glavina And, Savarin J, Divora Ivan, Morgan Ant, Debernardi Ivanka, Savarin And, Sergaš Jož, Savarin And, Kandido Jož, Germanis And, Grižonič Pet, Markežič Gr, Ivančič J, Glavina Ivan, Grižonič M, Glavina A, Morgan Urša, Glavina Jož. — Kostabona. Mahnič Iv, župnik; Glavina A. (P. Koper) 31 Truške. Rebolj Mat, župnik; Kocijančič.M, eerk. star.; Visintin Jan, župan; Kodarin Ant, obč. svet.; Kocijančič Jan, Jurinčič Ant, Lazaro Anton, Kozlovič Mat, Lovrečič Ant, Jurinčič Jož, Visintin Jan, Kozlovič Jož, Jerman Martin, Marsič Anton, Florijančič Katra, Kocijančič Ivan, Primožič Jakob, Marsič Jož, Kocijančič Anton, Jerman Ivan, Jerman Jož, Kodarin Ant, Bembič Miha; Kocijančič Anton, eerkv. star.; Ražman Ivan, Kocijančič A, Kocijančič Iv, Sautič Zamarija, Kodai'in Iv. (P. Koper.) 30 Marezige. Gasperčič Aleš, župnik; Križnič Iv, učit.; Šolska knjižnica, Župnijska knjižnica; Babič J, Babič Mar, Belič Iv, Belič I, Gasperčič M, Koren Ant, Koren Mar, Krmac Iv, Krmac Ana, Krmae Ana, Plahuta Iv, Rodela I, Sabadin A.; Sabadin Iv, cerk.; Sabadin Iv, Sabadin J, Babič A. (P. Koper.) 21 Pomjan. Furlanič Jožef. (P. Koper.) 1 Število družnikov: — dosmrt. 83 letnih. 5. Dekanija Kastav. Dek. poverjenik: Grosman Mir o si, učit. v Kastvu. Kastav. Turak A nt, dekan; Bakarčič Jožef, trg.; Jelušič Mirko, obč. tajnik; Grosman Miroslav, učit.; Buno Ivan, učit. c. k. priprav.; DefraneescbiE, učitelj.; Srdoč Mat., Spinčič Anton, posj.; Skrajnar Anton, Mevla A, Devet Iv. (P. Matulje-Opatija.) 11 Volosko. Zamlič Vinko, župnik; Pokorn A, c. k. stražm.; Strueelj Iv., c. k. sodn. sluga; Krnev Ana, Virant J, gospi; Berulid Jak, Ambrožič Ivan, dac. agenta. (P. Matulje-Opatija.) 7 Opatija.. Jano Jož, kaplan; Alešovec Jožef, sobn. slik.; Zust Mar, Posčič Antonija, gospi; Či-tavniea „Zora", Šabec Zof. (P. Matulje-Opatija.) 6 Moščenice. Vodička Jož, župe uprav. — Beršec. Jelušič Rajmund, župnik; Pajalič Niko, učit. — Veprinac. Laginja M, župnik. — Poljane. Dr. Iva-nič Jož, svečen.; Zupan Fr, kaplan; Udovičič Pr. — Zvoneča. Stembergar Ante, kaplan. (P. Matulje-Opatija.) 8 Rukavac. Puž Ante, kapelan; Sušanj Andr., posj.; Kinkela Jožefa, Kovač I, željez. čuv. (P. Matulje-Opatija.) 4 Štev. družnikov: 1 dosmrt. 35 letnih. 6. Dekanija Koper. Dekan, poverjenik: Matjan Val, župnik v Dekani. Koper. Glavina Blaž, kurat; Fonda Franc, vikar; Okr. učit. knjižnica; Ravnateljstvo e. k. učit.; Čuček Ant, černivec Ant, Dekleva Ant., Frankovič Fr, Kožuh Jož, Kristan Jožef, pl. Kleinmayr Julij, Markelj Ivan, Pančur Fr, prof. na učitelj.; Burdjan Iv., Orel Fr., Šemerl Ivan, Krašovec Ivan, Oblak Karol, dijaki; Černatič Blaž, Černigoj Jož, Benčič Fr, Jelušič Ivan, Kovač Vincenc, Mervič Ant, Šajn Jožef, Skornšek Jož, Strajn Jak, Tul Miha, Zupančič Jak, čuv. ječe; Košara Mat., franjev.; Šušel Anton, nadz. ječe; Sabadin Ivan, Ulijan Franc, Vodopivec Anton, Totto Joz, Carli Milica, Gorjan Ana, Kontin Apol, Zadnik M, km.; Hlača Rajner. (P. Koper.) 40 Dekani. Matjan Val, župnik; Bitenc Ant, nadučit.; Piciga Jož, obč. svetov.; Piciga Iv, c. k. pošt.; Mahnič Iv, mlin.; Mahnič And, Zadnik Jak, Stefančič And, Uršič Miha, Valentič Iv, Furlanič J, Uršič Jož, Mahnič And, Korda Ant, Metton Ivan, Furlanič Jož, Pizziga. Iv, Chiurman Iv, Furlanič J, Furlanič Jož, Gregorič Iv, Valentič Ant, Piciga J, Gregorič And, Grison Jož, Fortuna Iv, Mahnič J, Mahnič Iv, Fortuna Jož, Šik Iv, Prinčič A, Pezza Jož, Bordon Iv., Verh Iv, Gregorič Jožef, Valentič Iv, Pizziga Jož, O bat Iv, Fortuna Iv, Valentič L., Piciga Iv, Furlanič Iv, Obat Jož, Furlanič Anton, Gregorič Iv, Grison Ant, Fortuna Iv, Toskan Jože, Kljinec Jože, Obat Anton, Stančič Marija, Stefančič Marija, Graziani Marija, Grison Roza, Grison Ana, Mahnič Ana, Grison Marija, Košanc Marija, Grison Marija, Grison Ana, Bertok A, Bolčič Mar, Gregorič Mar, Stefančič Mar, Gregorič Mar. (P. Dekani.) 65 Itižano. Kocian Jak., župnik; Valentič Jožef, učit.; Čok Marija, učitelj.; Šolska knjižnica, Bertok Tomaž, Kuret Iv, Zore Fani, Spanjoletto Iv, Vatovec Fr, Bertok Ant, Bertok Iv, Bertok Jož, Bertok P, Koterle Iv, Novel Ant, Valentič Iv, Koeiančič Mat, Uršič Ant, Stare Jože, Furlanič Nazarij, Furlanič J, Furlanič Karol, Furlanič Ant, Furlanič Iv, Bestjak Ant, Bertok Andrej, Bertok Jože, Bertok A, Bertok Jože, Bertok Iv., Auber Jože, Babič Fr, Božič Jožef, Bestjak Nazarij, Pobega Jože, Pobega Iv, Pečarič A, Gemarčič Jože, Hrovatin Iv., Skorja Jože, Loredan Andrej, Peharc Jože, Valentič Ant, Vatovec Anton, Vatovec Ivan, Zlatič Jože, Novel Jože, Zupin Ivan, Apolonio Ana, Babič Paska, Bertok Ana, Bertok A, Bertok Marija, Bertok Marija, Bertok Katar, Bordon Ivana, Bordon Paska, Cah Marija, Koeiančič Angela, Kuret Marija, Peharc Mihela, Peharc Ana, Pečarič Marija, Poček Mihela, Uršič Ana. (P. Koper.) 65 Sv. Anton. Pipan Ivan, župnik; Delkot Fr., učitelj; Turko Jožef, Kocjančič Ivan, Kavalič Jožef, Moženič Ivan, Kavrečič Ivan, Križman Ivan, Novak Iv, Moženič Jože, Furlanič Iv, Kavrečič Ivan, Deila Savia Jože, Baboc Miklavž, Loganes Lov, Kocjančič Jože, Jakomin Jože, Kocjančič Ant, Turko A., Skorja Iv, Kavalič Andrej, Moženič Andrej, Moženič Ivan, Jakomin Anton, Jakomin Terezija, Moženič Marija, Zorman Cecilija, Bordon Ana, Kavrečič Dominik. (P. Dekani.) 29 Število družnikov: 1 dosmrt. 198 letnih. 7. Dekanija Op čine. Dekan, poverjenik: Čebul ar Fr., dekan na Opčinah. Opčine. Čebul ar Fr., dekan; Schiffrer Alojz, duh. pom.; Valentič. Ant, nadučit,; Valentič Viktor, učiteljica; Ferluga Štef, učit.; Kariš Fr, c. k. pošt.; Vremec Jak, cerkv.; Ferluga Ferko, Sosič P, Kušlan Marija, Drašček Marija, Daneu Lucija, Vidal Luka, Briščik Ant, Ferluga Iv, Škerlavaj Iv, Sosič Ivan, Sosič Iv, Türk Ant, Sosič Mart, Taučer A, Vremec Anton, Sosič Vinc., Škerlavaj Andrej, Hrešjak Blaž, Hrovatin Urša, Sternad Marija, Vidav I. M, Malalan Peter, Malalan Miha. Ban Iv. M, Društvo sv. Niko-dema, Sosič Luka, Ukmar Jakob, Daneu Fr, Daneu Mart, Daneu Iv. M, Sosič Jožefa, Hrovatin Franica, Ušaj Emilija. Škerlavaj Iv, Gergič Jož, Furlan Joz, Hrovatin Jak, Ravbar Jože, Ferluga Lucija, Vidrih Marija, Hrovatin Marija, Vremec Iv. M, Persinovič Marija, Škerlavaj Hel, Sosič Urša, Sosič I M, Klučar Antonija, Hrovatin Just, Logar Emilija, Furlan I. M, Sosič Ant, Sosič Terezija, Sosič Iv. M, Pevsko bral. društvo, Vidau Lovro, Červ Angela, Snideršič Felic, Bradač Ivanka, Sosič Andrej, Ferluga Marija. (P. Opčina.) 67 Trehie. Požar Ant, učitelj; Strukel Jakob, Petrovčič Drag, Kralj Andrej, Kralj Bernard, Kralj Jurej, Kralj Jož, Možina A. (P. Opčina..) 8 Lipica. Legat Edvard, c. in kr. kapi.; Šola, Legat Doroteja, Vrabec Marija, Eppich Mar, Bergoč Ignac, Frankovič Miha, Glažer Antonija, Grauner J, Kanobel Marija, Maver Jakob, Mevla Anton, Mevla Ivan, Pavlovčič Matija, Umek Rozal, Stopar Terez, Žitko Fr, Zwölf Iv, Smerdu A. (P. Sežana.) 19 Prosek. Martelanec Iv. M, župnik (2 izt.); vit. Nabergoj Iv, drž. in dež. posl.; Goriup Vekosl, veleposest.; Koren Jože, nadučit.; Čok Andr, učitelj; Piano Krist, učiteljica; Pevsko društvo „Haidrih", Verša Iv, načel. pož. straže; Kaleč Ant, kamn. um.; Kalin Matija, Kapun Ant, Furlan Jak, Sardoč.Tom, cerkv. pevci; Caharija Jurij, obč. sluga; Ban Šimen, Briščik Ant, Cibic Val, Furlan Silvester, Luksa A, Milič Fr, Pertot Fr, Šegina Silvest, kmet.; Ferfolja Filip, Šegina Ant, Ukmar Iv, Ukmar Silvest, kamn.; Bukavec Mart, Milič Ant, Rupelj Jak, Ukmar Mat, mlad.; Milič Jože, uč.; Tance Eliza, gospa; Bukavec Marija, Stoka Eliza, zak.; Godina Eliza, Luksa Mar, Nabergoj Vekoslava, Purič Jožefa, Rupelj M., Španger Vekoslava, Tnrk Irana, Verša Viktorija, dekl.; Gustin Alojzij, Tavčar Iv. — Postaja. Razlag Eliza, sopr. žel. urad.; Kenič Jožefa, sopr. žel. čuv.; Husel And., žel. čuv. — Briščiki. Briščik Gregor, vaški načelnik, Milič Krist., žel. čuv.; Jerič Iv., Jerič Avg., MiličJ., kamn.; Milič Ana, dekle. — Gabrovec. Černjava M., vaški nač.; Benčelj Jože, žel. čuv.; Černjava J., del. (P. Prosek.) 57 Sv. Križ. Košuta Jak., vaški načel.; JPakiž Antonija, Piano Jožefa, učiteljici; Košuta K., Žvagel Vinc., štae.; Bogateč Andrej, cerkov.; Košuta Piane, Košuta Jože, Košuta Jak., Košuta Mart., Košuta M., Košuta Matevž, Maganja Iv., Sedmak Mat., Stefančič Iv., Stefančič Mat., Sulčič Blaž, Sirk Jernej, Sirk I., Tretjak Mart., Tence Jak., Verginela Štef., kmetje; Bogateč Krist., Spetič Štef., žel. čuvaja; Cah Anton, cest.; Bogateč Matija, Bizin Krist., Furlan I., Sedmak Iv., Sedmak Jernej, Sedmak Jože, Sedmak M., Semec Iv., Semec Miba, Semec Krist., Tenee Andrej, Tence Lovro, Tence Iv., Tence Jak., kamnos.; Gruden Just., Košuta Krist., Sedmak Mart., Sedmak Silvest., Sulčič Miha, Tence Jak., mlad.; Bezin Viktor, uč.; Ipavec Karol., gospa; Košuta Marija, Košuta Ter., posestn.; Bogateč Franica, Kobal Urša, Košuta Marija, Tretjak Urša, zak.; Košuta Marj., mes.; Tence M., krč. hči. (P. Nabrežina.) 55 Kontovelj. Nadrah Ani, župnik; Ipavic M., trg.; Prašel Šini., vaški nač.; Ciak Jak., Begent M., Begent Jak., Begent Jože, Ciak Krist., kmet.; Armič Dom., eerk. v Miram.; Gerlanc Pet., služ. v Miram.; Sonce Miha, Stare Štef., Stoka Jož., Stare A., Stoka Mat., Stare Ant., Regent Iv., Pertot Ferd., Daneu A., Reja Mart., Daneu J., Ciak Ant., Reja J., Stare Krist., Stoka Jern., Stare Jož., Regent Ivana, Gulič J., Daneu Hel., Gerlanc Andr., SlobeeJ., Stoka Jak., Budin Vinc., Gerlanc J., Daneu Blaž, Mrak A., Daneu Joz., Daneu Jožef, Prašel M., Stare A., Škamperle Val., Stoka A., Begent Pet,, Daneu Rud. (P. Prosek.) 44 Katinara. Kosec Fr., župnik; Čok Ivan M., župan; Inglič Mana, Kuret Katarina, Gerdol Barbara, Bekar Katra, Spetič Iv., Skilan Ant., Blagonja Ant., Čok Miha, Čok Miha, Čok Miha, Gerdol Ivan, Pertot Iv. M., Čok Iv., Filipčič Miha, Dariš Iv., Slamič M., Gerdol Ana, Kjuder Iv., Glavina Štef., Slamič Just, Čok Mat., Cerkvenič Jož., Cerkvenič Jož., Pošega Iv., Nadlišek Iv., Škrk Ant., Barovina Iv. M., Marč Ant., Čok Andr., Pečar Fr., Čok Iv. M., Slamič Lovrenc, Gombač Franca, Čok Val., Gustin Jož., Pečar Mart., Čok Iv. M., Čok Jožefa, Jež Ognjesl., Česnik France, Lukežič Iv., Biščak Jož., Gerdol Križman, Pečar M., Čok Andr., Pi egare Iv., Skilan Magdal., Masten And. (P. Trst.) 50 Bazovica. Vovk Ivan, župnik; Pertot Jožef, nadučit.; Košuta Jožefa, učiteljica; Urbančič Marija, Kukec Pavlina, gosp.; Grgič Andrej, Cufar Anton, Marc Jož., Milkovič Fr., Marc Just, Grgič Jož., Grgič Mart., Grgič Pet., Grgič Jož., Vidal Ant., Žagar Iv., Žagar Ter., Križmančič Joz., Ražem Pet., Križmančič Ter., Grgič Just, Marc Mat., Ražem Miha, Grgič J., Križmančič Ana. (P. Bazovica.) 25 Število družnikov: — dosmrt. 325 letnih. 8. Dekanija Os p. Dekan, poverjenik: Kompare Jož., dekan v Ospu. Osp. Kompare Jož., dekan; Krapš Leopold, učit.; Narodna šola, Sinotlak Lovro, Krašovec Jakob, Vodopivec Jožef, Ivančič Jožef, Barut Andrej, Stare Jožef, Vovk Anton, Tul Peter, Vodopivec A., Slavec Jožefa, Ivančič Jucka, Kofol Andrej, Slavec Anton, Jamšek Jožef, Novak Jožef, Krašovec Katarina. (P. Zavije.) 19 Tinjan. Teran Fr., župnik; Primožič I., Cupin Iv., Škrlj Jož., Zajec Jož. (P. Zavije.) 5 Kubed. Mikus Joz., župnik; Pečarič J., učit.; Ljudska šola, Škergat Ant., župan; Jakomin Anton, Škergat Jožef, Dariš Ivan, Babič Jožef, Roje Anton, Jakomin Iv., Udovič Iv., Udovič Ant., Jakomin Ant. (P. črnikal.) 13 Movraž. Svetičič Fr., kurat; Dezorzi Anton, Grdina Andrej, Grdina Ant., Hrvatin Andrej, Knez Jože, Rukar Matija, Rukar Jakob, Rukar Jož., Ščuka Matija, Starec Ant., Stepančič Miha, Veljak Ivan. (P. Buzet.) 13 Plavje. Notar Anton, kaplan; Pohlen Rok, cerkv.; Brajnik Jože, Furlanič Ant., Bažem Anton, Vatovec J., Veljak Iv., Prelc Iv., Cupin A., Hrovatiu Iv., Bažem Ant., Ferluga A., Ferluga M„ Ferluga M., Ferluga M., Hrovatin Iv., Mihalič M., Ricoti Anton. (P. Žavlje.) 18 Predloka. Sancin Jož., župnik; Mahnič K., učit.; Narodna ljudska šola, Bralno društvo v Črnem-kalu; Ivančič Iv., ključ.; Primožič Andrej, cerkven.; Andriašič Iv., Paulič Jak., Paulič Iv., Vingurstojski Fedor, Cunja Iv., Oblak Ant., Bažec Ant., Sever J., Andriašič Jože, Bordon Jože, Bordon Andrej, Sever Jože, Cah Andrej, Stare Jože, Pohlen Iv., Valentič Jože, Žigante Iv., Križmančič Miha, Sever Iv., Sever Iv., Ogrin Andrej, Šik Iv., Ogrin Jože, Ogrin Jože, kmetje; Marsetič Iv., Bažec Jož., Stare Jožef, Švab Ant., Cah Iv., mlad.; Apollonio Mar., Šik U., Bažec Ana, Cunja Anton., Stare Ivana, Stare Anton., dekl.; Lacer Marija, Semec Ana, Pavija Zdenka, žene. (P. Črnikal.) 44 Število družnikov: 4 dosmrt. 108 letnih. 9. Dekanija Pazin in Pičan. Dek. poverjenik: Schopf o. Karol, franč. v Pazinu. Paziu. Orbanič Jož., prošt in dekan; Stariba Jak., dekan v p.; Snpljina Mate, župnik v p.; Okretič Iv., c. k. sod. prist.; Kokole Fr., c. k. davkar. višji nadzor.; Viličič Iv., c. kr. glavarst. tajnik; Maloyer Maks, Trdan Andrej, c. k. fin. komis.; Perpar Ivan, stud. jur.; Gosar Iv., slikar; Normali o. Iz., Novljan o. Hugo, Schopf o. Karol, o. Deodat, Požlep br. Pavel, Jordan br. Martin, Vidmar br. Vit, frančiškani. (P. Pazin.) 17 Beran. Grašič Jož., župnik. — Borut. Uljanič Tome, poljed.; Slavič M., žena žel. čuv. — Cerovlje. Dekleva Blaž, župe uprav.; Peček Mate, žel. čuv. — Dolcnjavas. Blažič Fr., župnik v p. •— Golagorica. Filiplič Pravdosl., župe uprav. — Grdoselo. Kropek Stjep., župe uprav. — Gračišče. Gabrijelič Iv., župnik; Žvaček Ljud., kaplan; Mogorovič M., učitelj. — Krbune. Vanik Jož., župe upravit. — Novake. Gerzetič Ant., Jager Jož., žel. čuv. — Pičan. Ber-senda Iv., dekan; vNezič Anton, nadučitelj. — Stari Pazin. Matejčič Šime, župnik. — Tinjan. Kjuder Ant., župnik; Štolfa Alojzij, c. k. orožn.; Križmanic Šime, Križmanič Mart., poljedel. — Trbiž. Bukovec Fr.,.župnik. — Zamask. čuček Jože, župe upravitelj. — Žminj. Miklavcic Karol. župnik. (P. Ilirska Bistrica.) 24 Število družnikov: 2 dosmrt. 39 letnih. Tržaško- 10. Dekanija Piran. Dekanij. poverjenik: Omers Jož., župnik v Kortah. Korte. Omers Jož., župnik; Breitscliopf Ferd., učit.; Gerbae Jož., obč. svetov.; Gerbae Jan., pisar; Koronika Ant., Hrevatin Ivan, Hrevatin Mat., Kleva Jože, Gerbae Iv., Mejak Andrej, Babič Iv., Medoš Iv., Hrevatin Iv., Felda Miha, Gerbae Miha, kmetje; Be-rentin Marija, gospa; Skerlič Jože, Medoš Iv., Medoš Andrej, Mejak Jože, Ternov Peter, mlad.; Kleva M., dekle; Gerbae Jože, Vuk Jože, Barut Anton, Slama A., Koščica J., Amižič Mar., šolarji. (P. Piran.) 28 Število družnikov: — dosmrt. 28 letnih. 11. Dekanija Tomaj. Dek. poverjenik: Golmajer Urb., dekan v Tomaju. Tomaj. Golmajer Urb., dekan; Petelin Ant., pomoč.; Planinšek Iv., župnik v p.; Nanutti Anton, duh.; Benigar Ant., nadučit.; Lozej Ivana, učiteljica; Černetova ustanova (3 izt.), Bole I., Vitez i., Turk A., Rože Alojz, Petelin Jože, Bole Anton, Šone Henrik, Rudež Fr., Grmek Fr., Gorup Fr.,vSlavec M., Fabjan Iv., Macarol Ant., Šonc Ljudevit, Žiberna Miha, Pais Alojzija, Grmek Ant., Slavec Urša, Fabjan Franica, Filipčič Jože, Bole Ivan, Gorup Jožefa, Bizjak Ant., Mahnič Jože, Macarol Ivan, Večerina M., Zabric A., Bole Franca, Ravbar Franca, Vran Jože, Obersnel V., Gulič Marija, Bezek Jožefa, Petelin Andrej, Čefuta Jakob, Pipan Jožef, Čefuta Ant., Ukmar Kar., Novič Ana, Grmek Lovro, Macarol Ivan, Skerlj Jakob. (P. Dutovlje.) 51 Dutovlje. Kuhn Ant., kaplan; Štrukelj Ivan, učit.; Brundula Iv., Lah Judita, Tavčar Fr., Tavčar Jožefa, Gomezelj Andrej, Rauber Fr., Brundula Miha, Gomezelj Ter., Tavčar Marija, Rebec lv-.. Širea AL, Tavčar Ant., Kompare Vinc., Metelko Kar., Žvab M., Brundula Fr., Tavčar Ana, Širea Jože, Orel A., Slavec E., Brundula M., Rončel Fr., Lovrenčič Fr., Brundula A., Tavčar Luka, Petrič Ant., Stok Ant., Lah Ferd. (P. Dutovlje.) 30 Kopriva. Ukmar Jože, g. Zega Katarina, Gulič Jož., Žvab A., Ukmar Iv., Turk Iv., Peric Ivan, Bole Fr., Gulič Fr., Mercina Ant., Novič Ivan, Orel Ivana. (P. Dutovlje.) 12 Skopo. Tomšič Jože, učit.; Šola; Žvab Matija, tajnik; gospa Živec Ter., Gec Jože, Bani A., Preneis Fr., Živec Vincenca, Živec Mar., Živec Franca, Rupnik Franca, Barič Antonija, Uršič Fr., Stoka Alojzija. (P. Dutovlje.) 14 Avber. Pegan Jak., župan; Turk Leop., Grmek Miha, Orel Kar., Pegan Iv., Jazbec Fr., Gulič Ivan, Jogan AL, Gec Fr., Zlobec .Jožefa, Orel Jakob. (P. Št. Danijel na Krasu.) 11 Sežana. Koman Jože, župnik; Kratzig Br., duh. pom.; Mahorčič Rajm., župan, dež. posl.; Kante Matej, Bekar Bernard, učit.; Pirjevec Peter; Ukmar Ant., Rožič Iv., cerkv. ključ.; Renčelj Jože, Miklavec Ant., Rodiea Fr.; Kariž Jak., cerkv.; Kovačič Andr., pismon.; Čekada Ant., davk. urad.; Stolfa Jož., Colja Mat., gost.; Pirjevec Fr., Pirjevec Mat., Pirjevec j., Pirjevec Iv., Miklavec Andrej; Kocijan Ivan, cerkv. ključ.; Merlak Jože, Renčelj ŠteL, Škulj Fran, Stolfa Iv., Miklavec Andr., Renčelj Iv., Macarol A., Macarol Ant., Slobee Fr., Pregel Jože; Lukežič Jakob, želez, urad.; Macarol Iv., Rajgel Fr., Perhinik Jože, Stolfa Fr.; Mahorčič Eufemija, c. k. pošt.; Stolfa M., vd.; Stojkovič Anton., Sehwarzbauer Marija, Kovač Ivana, Koledar 1892. k o p e r s k a. 129 Rodiea Joz., Werli Mar., Grilee Rezika, Smerdel L., Mahorčič Franca, Gerbec Marija, Hlača Marija, Husn Jožefa, Dettoni Marija, Dolenec Mar., Čebule Rozal., Renčelj Rezika, Pirjevec Fr., Kariž Alojz; Goljevšček Iv., trgovec; Jetnišnica c. k. kotarsk. sodišča; Pahor Karol., posest.; Stojkovič Jak., cerk. ključ.; Žnidaršič Marka, posest.; Urbančič Jožefa, Kirchmajer Marija, Bizjak Jak., Tončič Friee, Rodiea Iv., Prosenec Kar., Pirjevec Jož., Podgornik P., Molle M"., Stojkovič J., Mahnič Jož., Macarol Iv., Berear Franca, Pleše Juri. (P. Sežana.) 75 Povir. Novak Jože, župnik; Šola; Kocijan A., veleposest.; Berginec Ant., nadučit.; Štok Miha, župan; Kariž Matija, cerkv. ključ.; Škrinjar Jož., Kocijan I., cerkv.; Kocijan Jak., žel. čuv. v p.; Kariž Jož., Kralj Ant., žel. čuv.; Masič Luka, zid. rnojst.; Rebec Ivan, mizar; Masič Iv., Škrinjar Iv., kovača; Sila L., kroj.; Kuret Val., čevlj.; Bezeg Iv., Božeglav Greg., Jelušič Andr., Kariž Matevž, Kocijan Jožef, Mahnič Štefan, Masič Lovro, Perhavec Jože, Rebec Jak., Rebec Iv., Sila Matija, Skok Nace, Škerlj Anton, Tavčar Jurij, možje; Rijavec Pet., org.; Benčina Jož., Kocijan J., Kuret Luka, Mahnič Andr., Rebec Fr., Renčelj Miha, Vrč Iv., Vitez Ant., Žiberna Ant., fantje; Rebec Fr. iz Brest, Kariž Franca, Perhavec Mar., Perhavec M., Sila Franca, Stok Marija, Žiberna Fr., žene; Čeper Viktorija, Kariž Jožefa, Kocijan HeL, Kariž Marija, Kocjan Marija, Masič Ivanka, Masič Terezija, Starec Ivanka, Stok Ivanka, dekleta. (P. Sežana.) 57 Repentabor. Sila Mat., župnik (2 izt.); Fakin Ant., učitelj; Purič Jože, župan; Ženič Pavel, Bizjak Val., Brana Andr., Brišček Jož., Guštin Ant., Guštin Fr., Lazar Iv., Ozbič Štef., Purič Miha, Ravbar And., Ravbar Iv., Ravbar Miha, Ravbar Jožef, Širea Ivan, Skabar Miha, Tavčer A., Živic Iv., Brana U., Gerlane M„ Mislej Iv., kmet.; Ravbar Iv., Škabar Iv., mlad. , . (P. Sežana.) 26 Storje. Skerlj J., duhovn. (3 izt.); Pakiž E., učit.; Mare Janez, Delak Jakob, Jelušič And., Žiberna Ignacij, Majcen Jakob, Suša Terezija, Mahorčič Alojz, Majcen Marija, Može Jovana, Dolgan A. Katarina. (P. Sežana.) 14 Kazlje. Tomšič Fr., kaplan; Seražin France, Vran Ant., Zega Andr., Jelušič Jan., Zlobec France, Zidar Marijana, Kjuder Rozalija, Vran Janez, Vran Jožef, Ščuk Fr., Kjuder Franc, Seražin Nana, Seražin Franca, Vran Katar., Krašovic Franca, Vran France. (P. Sežana.) 17 Število družnikov: 3 dosmrt. 304 letnih. 12. Dekanija Trst. Dekan, poverjenik: Vari Iv., duh. pom. v Trstu. Trst. Mil. preč. g. dr. Glavina Ivan, škof; dr. Šust Ivan, stolni prošt in kam. sv. očeta; SterkAnd., stol. dekan in kan.; Černe Fr. (5 izt.), Koman Ivan, Flego Pet., Staudacher Ferd., Legat Ivan, kamornik sv. očeta, kanoniki; Karabaič Ant., umir. kanon.; dr. Ivanič Josip, škof. tajnik; Škofijsko malo semenišče; Fabris Drag., Martelane Peter, župnika; dr. Tomasin Pet., prof. veronauka; Jagodic Miha, Peli Jos., But-tignoni Ivan, učit. veronauka; Alič Josip, Vuga Štef., Warto Julij, Pahor And., Vari Ivan, Bekar Josip, Fleischer Miha, duh. pom.; Slavec Iv., Gottardis J.; Ellner Ant., škof. kaplan; Gomilšak Jakob, nemški govornik; Delavsko podporno društvo (2 izt.); Macak Ivan, c. k. višji nadzornik; Weiseitl Iv., c. k. svet.; Šorli Mat., Pogorelec Iv., Paternost Drag., Korenčan 9 Fr., c. k. uradniki; Kenda Fr., c. k. tajnik; Perko A., c. k. živinozdravnik; Gliha Josip, ObersnelA., Pangero Iv., Šimec Fr., Tomičič Ant., c. k. stražniki; Ankar J., Bait Luka, Batič Ant., Bevc Iv., Bole Jos., Bučar Fr., Bufon Iv., Belčič And., Brajdih Fr., Biček Ivan, Cazzafura Jern., Colonbin Ant., Cerkvenik L, Dugar Luka, Faganel Iv., Furlan Mat., Gerdol Jos., Gerdol Ivan, Grahor Miha, Gregorič Iv., Hrovatin A., Hribar Ant., Jaklič Iv., Jelušič Josip, Indihar Franc, Ipavic Štef., Kačič And., Kerpan Mart., Klun I. M., Eovačič Ant., Kolombin Josip, Kodrič V., Kovačič J., Kolman Mat., Kokalj Urban, Krašovic Fr., Kvas Ant., Kovačič Jak., Križman Iv., Krivic Ant., Kerpan Pavel, Kraje Ant., Krajcer Ant., Kreševic Ant., Lah A., Lavrenčič Ant., Lavrenčič Fil., Lavrenčič Miha, Lenček Urban, Locatel Št., Loser Fr., LotričGreg., Lenče R., Ljubič Luka, Malenšek lv., Mahne Mat., Mersek Mat., Može Pet., Muželj Iv., Mire Jern., Mersnih Fr., Milič Ivan, Macarol Iv., Marinčič Jak., Nadališek Fr., Nadrahl.; Novak Jern., c. k. Sol. sluga; Pair Ant., Pajnič Mat., Pahor Vikt., Palčič Iv., Pahor Miha, Počkaj Anton, Presen Miha, Primožič Fr., Purič Jak., Palsek Miha, Ponis Mat., Purič And.; Prunk Josip, dijak; Rob A., Ronzel Ant., Rustija Ant., Richter Ant.; Brimšek J., Šabec Iv., pos.; Saražin Luka, Ster Val., SklembaA., Smrekar Iv., Ščuka Josip, Surtz Anton, Švagelj A., Ščuk Andr., Sever Fr., Tavčar Josip, Terribile Dan., Tome Iv., Tomažič Josip, Tomšič Anton; Turk Jos., pos.; Tavčer And., Urdič And., Verdelak J., Višnivic Jern., Vovk Ivan, Posun Ivan, Žiberna Tom., Zotter And., Zupan Jak., Zidarič Ant., Gasparutti Apolon, Baje Neža, Hren Franca, Juh Kat., Pajnič Katar., Kenda Marija, Avčič Leopolda, Babuder Filomena, Bekar Josipa, Benčič Alojzija, Bratina Mar., Bauzon Marija, Bobek Marija, Bevk Marija, Bule Mar., Božič Tereza, Bernetič Ana, Bizjak Kat., Bueik A., Brulik Marija, Baje Franca, Oadež Marija, Cekovin Marija, Čuič Ana, Cekovin Antonija, Cekovin Mar., Colombari Adela, Černe Antonija, Covač Katarina, Carga Mar., Draščak Luc., Dolinar Ana, Dolinar Marija, Dergenc Urša, Dugar Neža, Dolinar Kat., Feroli Mar., Furlan Mar., Florian Tereza, Fidel Josipa, Fornazarič Neža, Furlan Ter., Gačnik Hel., Gulič Liza, Gustinčič Mar., Gliha Mar., Germ Liza, Gustinčič Ana, Gačnik Ter., Gregorčič Marija, Gregorčič Marija, Gorjup Marija, Germek Ter., Hocker Julija, Hiti Neža, Heinricher M., Hren Ter., Jalen Ter., Jalen Jed., Juvan M., Ipavec Ivana, Jekler Marija, Jenko Marija, Krapež Marija, Klinar Ter., Kermauner Antonija, Kocijančič Tereza, Košir Kat., Kolenc Kat., Kocmur Mar., Kavčič Mar., Kralj Liza, Koritnik Josipa, Krašnja Marija, Korban Tereza, Kokalj Franca, Kravos Franca, Legiša Tereza, Leskovie Ivana, Lukežič Urša, Leban Marija, Mešik Magd., Manfreda Marija, Miklavčič Ter., Mlakar M., Mankoč Ljudmila, Macukin Franca, Merher J., Mare Kat., Melinc Marija, Mrak Antonija, Mrak I., Naglas Kat., Novinc Marija, Novak Ivana, Oven Kat., Oblak Jera, Ogrizek Marija, Ostank Marjeta, Otrin Marija, Peternel Rozalija, Maly Albertina, Pavlin J., Peruzzi Ter., Pleskovec Ana, Perhavc Ana, Petrič J., Prijatelj Jera, Primožič Marj., Prudič Marj., Pakič J., Polaj Marija, Polh Ivana, Poseno Antonija, Pregelj Marija, Pipan Ivana, Petelin Rozal., Prosen Ana, Pintar Iv., Ruščika Norb., Remec Kat., Rupnik Mar., Praprotnik Ana, Rozman Marija, Rink Ter., Sinigoj Ana, Stanič Antonija, Svetin Marija, Štefančič Kat., Stibil Marija, Sepic Marija, Šuligoj Ter., Skerl Mar., Strenar Ivana, Siromah Urša, Sferza Marija, Šega Mar., StiglarMar., Saražin Marija, Supan Apol., Stepančič Marija, Šega Marija, Senica Urša, Trost Leopolda, Toskan Neža, Tavčer Ivana, Tomažič Josipa, Trebše Tereza, Ujčič Marija, Uršič Marija, Urbančič Ter., Ukmar Marija, Valenčič Vekoslava, Velikonja Marija, Vatovec Marija, Vozelj Marija, Vidmar Franca, Vinazza M., Valenčič Josipa, Zakrajšek Ter, Zupan Kat., Zaler Marija, Zor Marija, Zupan Tereza, Žagar Apol., Zergol L., Kavčič Ana, Traunikar Alojzija, Sluga Katar., Ozimek Ivana, Klun Jurij, Bensa Jak., Gliha Avguština, Kohl Fr., Delav. podporno društvo; Podgornik Fr., pis.; Jerman Peter. (P. Trst.) 335 Sv. Jakob. M osé Drag., župnik (4 izt.); Sila Fr., duh. pom.; Sila Jak., katehet (2 izt.); Hrovatin Ant., Bankič Ant., Mlakar Janez, duh. pom. ; Bitene Marija, Buda Jan., Bassa Jož., Božič Ana, Cergol A., Cerkvenec Franca, Cotič Ivana, Drašič-Gregorič Ana, Dolenc Štef., Frank Ant., Gustinčič Marija, Gombač Iv., Javornik Jed., Kaminšek Marija, Kapel A., Krečič And., Lavrenčič Marija, Lipot Jan., Mikol J., Merher Katra, Masič Ant., Prasel lv., Roussig-Kressovič Ana, Rus-Tomšič Marija, Rozman Franca, Srebot Gregor, Siberna Jož., Sila Marija, Skok Lena, Šlager Jožef, Stopar Antonija, Smole Mat., Trontel M., Tscherman Fr., Urdih Mart., Velčič Jak., Verhovšek F., Vodopivec Jož., Zupane Liza, Aleš Mar., Pipa Al., Plaper Jožefa, Rešnik Mar., Veve Jož. (P. Trst.) 54 Skedenj. Kavalič Iv , župnik; Tempesta Alojz, vikar; Sanein Iv., Sanein Vinko, star.; Mozetič Mar., učiteljica ; Sanein Ant., Sanein Jurček, Sanein Ivana, Cok Miha, Opeka Angela, Verk Anton., Merlak Mar., Frankovič Jos., Sanein Lukež, Smertnik Dom., Šuman Jern., Godina Marija, Gregorič Miha, Može Pavlina, Stopar Pet., Godina Drag., Marsič Iv., Ota A., Rebec Marija, Godina And., Sanein Iv., Godina Ivana, Pižon Jurij, Sanein Ant., Budin Marija, Fonda Lovro, Kuret Josip, Čač Tom., Godina Ana, Lah Iv., Vrvar Josip, Jenkovič Jak., Žgave Marija, Godina I., Glešič Franca, Sanein Ant., Godina Just, Koterle Franca. (P. Skedenj pri Trstu.) 43 Rojan. Thaler Tom., župnik; Počivalnik V., kaplan; Bandel Marija, Bole And., Bole Jak., Bolel., Bole Marija, Bole Urša, Bazarič Ant., Brimšič Jern., Cijak Jak. s hčerjo, Cink Fr., Cotič Antonija, Cvetnič Marija, Čermelj Apol., Černe Jurij, Debevec J., Delak Marija, Deu Jož., Dolenec Fr., Dolenec Jakob, Doles Fr., Dodič Barba, Fajt Fr., Ferfolja Fr., Ferluga A., Ferluga Ant. (Škandela), Ferluga Apol., Ferluga Fr., Ferluga Marija, Ferluga Tončika, Filipič Anton, Fuk Josip, Furlan Fr., Furlan Val., Gaberšček Mat., Gec Ign., Gerljanec lv., Gherlanz Janez, Germek Marija, Gorjan Jožefa, Guštin Ant., Guštin Iv., Guštinčič M., Jarnejčič Ant., Jelen Mar., Jerina Vek., Junker Jak.. Kalteneger Kat., Katalan Avg., Katalan Jos., Kavčič Pet., KenkAnt., Komatar Jerica, Kosič Anton., Kovač Matija, Kragelj Gašp., Kramar Dragojila, Križmančič Katar., Lozej Ant., Lozej Marija, Lozej Mat., Mahnič Josip, Marušič Jan., Medved Ant., Mevlja Iv. Mar., Mihelič Fr., Milharčič Ant., Mozetič J., Mozetič Ter., Palčič Iv., Pavletič Ana, Pavlin Fr., Peric Iv. Mar., Pertot Josip, Pertot Josip, Peternel Val., Petrič Fr., Petrič Vincenca, Pevsko društvo „Zarija", Petrovčič J., Pipan Amalija, Pire Mart., Piščanec Amal., Piščanec Angela, Piščanec Angela, Piščanec Anton, Piščanec Antonija, Piščanec Ivana, Piščanec Iv. Mar., Piščanec Just, Piščanec Marija, Piščanec Marija Andrejeva, Piščanec Marta, Piščanec Iv., Požar J., Požar Miha, Pregarc Jak., Pueelj Blaž, Rahle Jak., Rodica Marija, Rolih Ivanka, Ropotec Gašper, Seifert Ivana, Semič Ljud., Semič Marija, Sila Marija, Stupica Luc., Šček Evgen, Ščuka Miha, Škabar And., Škabar Ant., Škerl Apol., Škerl Iv. Val., Škrabar Ivana, Štalie M., Štoka Jak., Štrekelj Fr., Štrenar Fani, Šuligoj M., Ternovec Luo., Thaler Marija, Terpin Fr., Tušar Mar., Ukmar Jan., Valvason Franja, Venuti Miha, Vičič A., Višnovee Iv. Marija, Vovk Ant., Vrabec Ant., Zamperlo I. M., Zamperlo Jak., Zlobec Jos., Žibert Apol., Žibert Jos., Piščanec Krista, Ternovec Fr. (P. Trst.) 138 Sv. Ivan. Treven Iv., župnik; Logar Raj m., kaplan; Vecchio Angela, učiteljica; Pelizon Karolina, sopr. učit.; Družina Germek; Nadlišek Št., m. svet.; Bralno društvo, Trobec Ant., Dursič And., Živic Mat., Fonda Miha, Mlač Fr., Tavčar Ant., Lavrenčič Vek., Vatovec Iv. Mar., Vatovec Jož., Lapanje Fr., Zupančič Iv., Marc Iv. M., Dovgan Jak., Marc And., Barovina Iv., Sancin Ant., Mevla Ant., Rauber Ant., Hrovatin Iv. Mar., Hušo Ivv Mar., Mikeluz Ivan, Mevla Anton, Rodbina Negode, Živic. Fr., Sosič J., Lozej J., Ščuka And., Gašperčič Jože, Šušmelj Jož., Vatovec A., Babič Fr., Srebot Mart., Pretner Vek., Afrič Jož., Špacapan Fr., Šuban Fr., Godina Janko, Kosič V., Šušmelj Fr. z druž., Birsa Fr., Ukmar Vek., Mijot Dragojil, Skok Andr., Barovina Jože, Gerdol Marija. Vodopivec M., Vatovec And., Vidmar Ivan; Masten Hugo, Furlan A , bogoslovca; Fonda Fr., učitelj; Črnigoj Iv., uradnik; Jaklič Vekosl., dijak; Godina And., Marinšek Marija, Gašperčič Jušta, Sosič Ivana, Žerjal Anton., Zupančič Antonija, Črnigoj Apol., Valič Ivana, Orel I., Potočan Marija, Fonda Marija, Novak Lucija, Knez I., Gergič Franica, Martinuzzi Ivana, Križman Ivana, Bratoš U., Kolarič Jožefa, Jakomin Jožefa, Pečar Marija, Marc Število vseh udov tržaško-koperske Franica, Črnigoj Marija, Švab Jožefa, Mevla Lucija, Jurkič Tereza, Žadnik Marija, Fonda Marija, Vatovec Jožefa, Furlani Jožefa, Petretič Angela, Švab Marija, Vatovec Mar., Bat Iv. (P. Trst.) 93 Barko vije. Čeme Ivan, župnik; Župnijska knjižnica; Pertot Jern., Brecelj J., starašini; Gombač Marija, učitelj.; Skabarlv., cerkv.; Badalič M., Bekar Iv., Brišček Andr., Cuban Jožefa, Čok Pavel, Ferluga Fr., Ferluga Jernej, Gerbec Jož., Jež Justo, Kanduš Miče, Kocman And., Kopečnik Jan., Lavrenčič Jožef, Martelanec Ana, Martelanec And., Martelanec Anton, Martelanec Ivan, Martelanec Jernej, Martelanec Jurij, Martelanec Karol, Martelanec Mat., Martelanec Svet., Miiller Marija, Pertot Ant., Pertot Ferdo, Pertot H., Pertot Jak., Pertot Jak., Pertot Josip, Pertot Karol, Pertot Miče, Pertot Lavr., Pertot Mat., Pertot Prav., Pevsko društvo „Adrija", Pipan Andrej, Pipan Jožefa, Pogorelec Ant., Ralca Fr., Rebek Ivan, Skabar Ant., Spilar Fr., Starec Al., Starec And., Starec A., Starec Justo. Starec Lud.,.Starec Miče, Sulčič Jož., Šušmelj Jurij, Ščuka Ant., Ščuka Fr., Taccani Angelj, Tavčer J., Živec Ferdo, Živec P., ŽnidarčičA., Žnidarčič A., Žnidarčič Frider., Žnidarčič Antonija, Vadnol Jožefa. (P. Barko vije pri Trstu.) 69 Število družnikov: 14 dosmrt. 718 letnih. 13. Po drugih dekanijah. Boljun. Matičič Fr., župn.; Sepič V., učitelj; Buretič J., pos. (P. Boljun.) 3 Paz. Požar A., župn. (2 izt.) — Vranja. Mar-činko Fr., ž. uprav. 3 Dolenjavas. Pikulič Pet., župnik (3 izt.). 3 Število družnikov: — dosmrt. 9 letnih, škofije: 30 dosmrtnih, 2481 letnih. VI. Sekovska škofija. Gradec. Hajdrih K, Kitak F., lazarista; Hubad Fr., prof. I. gimn.; C. k. kaznilnica; Komel pl. So-čebran, major; dr. Krek Greg., c. k. pruf. na vseuč.; dr. Muršec J., prof. v p.; Žvajgar G., def. prp. min.; Avgustinišče; Bradaška Fr., gimn. vod. v p.; Črnenšek Ag., Prisilna delavnica; Dolenc Fr., c. k. pošt. kont.; Dolžan Dion., učenka; Gomilšak Jer„ oskrb.; Goršic Urš., učit. sopr.; Gradišnik Jožefa; Hauptman Franc, prof.; Hecl Fr., župnik v kazn.; Holzinger Mirko, pl. učit. na c. k. vadnici; Inglič Marj., posest.; Kolenko Marija; Mlakar Fr., urad. št. hranil.; Kelemina Ter., kuh.; Maček Iv., pošt. oficij.; Majhen Alojzija; Moro Jern., sodar; Novotny Eni., c. k. sodnik v p. (2izt.); Obreza Tom., strež.; Perše Bern., novin.; Pader Ivan, magist. farm.; Potočar Eliza, hišina; Premru Franc, voj. kaplan; Pušnik And., c. k. d. prist.; Reich Ant., c. k. urad.; dr. Robič M., kanonik; Sark Fr., gimn.; Skočir Avg., kurat v dež. boln. (2 izt.); dr. Štanonik Fr., prof. bogosl.; SalzmanE., kurat e. k. voj.; Tomše Iv., mons. in voj. župn. v p.; Usmiljniki; Vamberger Ant., kurat v d. pris. del. (2 izt.); Vidovič J., vodja gl. šol. v pok.; Zabred Franika, vdova; Zaverl Loj za; Hrašovec Fr., e. k. okr. sodnik v p.; Železinger Fr., prof. II. gimn.; Akad. društvo „Triglav"; Lapornik Marija, gspdč.; Žmavc Fr., kroj. moj.; Kurbos Bož., Gomilšek Prost., gimn. (P. Gradec-Graz.) 56 Radgona. Pintarič Fr., okr. dekan; Vozlič L., m. kaplan; Grofica Otilija Wurmbrand-Kodoličeva; Zemljič Jož., nadučit.; Gregorič Jan., org.; Babosek Ana, Bogen Minka, Neimenovana, Cvajflar P., Domjan Jož., Drvarič Minka, Duh Antonija, Dvoršak Anton, Fašalek Neža, Fekonja Jož., Ferš L., Ferš M., Gamboc Kat., Hole Micika, Keric Julijana, Klobasa Ludovik, Klobasa Marija, Klobasa Marija, Klobasa Neža, Košar Fr., Merčnik Lizika, Padarič Ivan, Padarič Terezika, Pintarič Marija, Plevnik Jan., Piivar J., Rauski Mar., Recek Jan., Rogan Iv., Rogan Marija, Roškar Marija, Šilec Apol., Škrget Ana, Šoštarec Št., Tomažič Franca, Tranc Jožefa, Tranc Marija, Tronjko, Veberič Anton, Vinkovič Ana, Vukan Ana, Zemlič Mat., Žigert Alojz, Kogler Jož., Rihtarič Ter., Šemet Mat., Sušeč Marija, Kavčič Ana, Sert Fr. (P. Radgona.) 54 Apače. Hanzič Jak., župnik; Gros Jan., kaplan; Ornik Šim., nadučit.; Šolske sestre; Zemljič Jakob, mlin.; Gole Nace, km.; Slovenci z Nasove, Gradišnik Mina, Menhart Fr., Ejlec Boštj., Kosmajer Iv., Spat Miha, Neuwirth Genov., Ferk Marija, Koller Lovr. (P. Apače.) 15 Cmurek. P a valeč J., duh. v p.; Lopič Janez, župn.; Kusala Fr., kaplan. (P. Cmurek-Mureck.) 3 Luče. Kolenko Jož., kapi.; Kotnik Jož., učit. v p.; Kagar Jož., cerk. ključar; Ledinek Jurij, Fišer Regina, Fišer Apolon., Robnik Jeta, Kunšek Franjo, Mičujnik Tone, Gaubi Ivanka, Gajar Marija, Požavko Fr., Hoš Jurij, Gaubi Iv., Koder Mar., Jammer Vat., Robnik Anka, Gragar Fr., Kraner Joz., Robnik Mat. (P. Luče-Leutschach.) 20 Sv. Duh. Šegula Fr., proviz.; Kotnik Karol, nadučit.; Hauptman Svitosl., učit.; Gaube Fr., Seršen And., Lakožič Pel., Pupaher Al., Tacer A., Gradišnik 132 Somboteljska. — Z a gre b š k a. Jak., Gradišnik Ant, Lampreht J, Kuče Fr, Vicman Avg, Krenčnik Egid, Vah Mih, kmetje; PožganVal, strugar; Novak Fort, trg.; Dugonik Val, Potjak F, Požgan Karol, Kogler Jan, Majhen Ignac, mladenči; Veber Miha, Miuc Miha, Kališnik Ign.; Jarc Marija, Gradišnik L, Šantl Mar, Melec Julija, Ogner Eoza, Bališer Ivana, Robič Julija, Pokršnik M, TacerMar, dekl.; Cerkev, Šola. (P. Luče-Leutschach.) 36 Kapla. Kraner Jan, župnik; Grösslinger Ig, nadučit.; Vraber Vinc., Vraber Fr.; Repolusk Jan, organ.; Ričnik Jan, Koprivnik Neža, Körbler Jožef, Volmajer Jurij, Pavlič Liza, Kristjan T, Urlaub J, Richter Jožefa, Šmit Fr, Korbiš Jak, Požgan Jakob, Robnik Ter, Sršen Jan, Muhič Mat, Garmut Jakob, Kojzek A, Vraber I. (P. Arvež - Arnfels.) 22 Spielfeld. Muršee Anton, župnik; Krajnc Jakob, Kaufman Franc, Simenčič Ana, Rudi Lojza. (P. Spielfeld.) 5 Gomilica. Bolkovič T, kapi.; Tomažič Dav, župnik; Lilek Iv, duh. v p.; Tomažič Lena, Bezjak Franca. (P. Gomilica-Gamlitz.) 5 Lipnica. P. Otokar Cejan, P. Aleksand. Mamic, Fr. Urban Čater, Fr. Aleš Zdolšek, Fr. Kaz. Škrabelj, kap.; Lipojnik J, sluga. (P. Leibnitz.) 6 Marija Laukovic. O. Nikolaj Meznarič, franč. vik.; Ban Miha, Ošič Ant, Selič Jož, čuvaji; Kramberger Jan, kandid.; Valentinič Janez, kovač; Mestnik Ana, Polane Neža, rudar, ženi; Smolič Ana, vdova; Posilna delavnica. (P. Köflach.) 10 Adniont. O. Maksimilijan Pivec (4 iztise), o. Ernest Lorber, o. Udalrik Masten, o. Rajm. Miklavee, o. Janez Pavee, br. Roland Kapus; Podmenik Jurij, Pokeršnik M, kov.; Uršic J, usnj.; Mišic Ant, c. k. telegr.; Mišic Kristina. (P. Admont.) 14 Ljubno. Grobolšek Ant, rudar, predstojnik; Seyfrid Lud, dekan; Matevžič P. Eginhard, Glavacki Julij, Žitek Jož, Murkovič Al., c. k. prof.; Knaus J, trg.; Kronbergar Marija, profes. sopr.; Zobec Marija, kuhar.; Sedej And., Mustiei A, Povh J, strojevod.; Kramžer Fr, Brečko J, Semič J, Tenčič Valentin, Lampreht Jak., Matauš J, RifelAnt, rudarji; Kodra Joahim, Benedičič Jan, Žepančič Frane, Cotič Andr, Cvelfar Al, Kuhar Jan, Mure Fr, PajkJ, Prašnikar Miha, Roje Karol, Cebin Fr, Toškan Andrej, Pivk J, Pečelin Janez, Očane Martin, Vuhernik Anton. (P. Ljubno-Leoben.) 35 Siiehau. Škorjanec Vid, duh. v p.; Prelog Minka, kuh. (P. Sochau.) 2 Arvež. Ljubša Mat, kaplan. — Lang. Žunko Ant, župnik; Gradišnik Ter. — Borova. P. Feliks Kramberger. — "VVettmannstStten. Cuš Janez, duh. — Švanberg. P. Kajetan Dvoršek, kapucin. — Neu-Algersdorf. Planinšek Jak, duhoven. — Št. Galen. Wendler Sigm, sopr. okr. sodn. — Bruk ob Muri. Žnidarič Anton. — Gleielienberg. P. Frane Križan, franč. — Arnož. Ferk Jern. — Knittelfeld. Rozman Ferd, strežaj. 12 Število družnikov: 16 dosmrt. 279 letnih. VII» Somboteljska škofija na Ogerskem. Dek. poverj. : Vozlič Le op, m. kaplan v Radgoni. Belatinci. Kociper And, Balažič A, Maučeč J, Bobovee Mart, Žižek Št, Časar Jož., Glavač Št, Zver Mar, Tibaut Marko, Bakân Jož, Smodiš Matj, Zver And, Baša Ana, Vučko Bara, Srež Št, Horvat Jož, Zver M, Kuhar Miha, Marié Gejta, Horvat M, Horvat M, Maučec Jož, Raduha And, Forjan Marko, Balažič Miha, Bakân Ivan, Kolbl M, Vinkovič Matj, Golinar Ter, Zver Št, Jerebič Jož, Rebriea Martin, Filo Iv, Forjan Št, Sraka Jož, Plej Št. Rous Marko, Lešnjek Mat, Fuks Kaj, Zver Iv, Žižek Mart, Gelt Mat, Gelt Mih, Cigan Jož, Smodiš Urša, Baligač Š, Škafar Pet, Raduha Št, Antolin Ivan, Forjan Mihalj, Pučko Ant, Kovačič Jož, Zorko Mat, Baša J, Pučko Iv, Zorko Št, Smejh G, Neimenovani, Smodiš B. 59 Bogojiua. Pučko Fr, Benkovič Jan, Trajbarič Kat, Toplek Jurij, Pučko Jan, Bojnec Andr, Trajbarič Mart, Gabor Jan. 8 Martijanci. Gyôrek Miha, Cipoth Štefan, Dravee Jan, Kegel Mica. 4 Cankova. Borovnjak Jož, župnik (2 iztisa); Ficko Nik, nadučit. ; Horvat Jož, Kešman Leopold, Dvorščak Matj, Gntman Jožefa, Čantola Frane, Luk Jan, Škotnik' K, Žilavee Fr, Gutman M, Fuks Ter, Keréc Kat, Čerpnjak Jan, Geder J. 16 Sv. Sebastijan. Ivanoci Jož, župnik; Gom-bosi Peter. 2 Dolnja Lendova. Čarič Jož, kaplan; Gaber Franc, Donoša Janez, Krenos Janez, Maček Janez, Turha Marija. 6 Gornja Lendova. Zemlič Št, župnik; Štercin BI, nadučit.; Slamar Št, Vugrinčič J. 4 Sobota. Lukač Št, Bencak Št, Marič Andrej, Šitek Miha, Gorza Adam, Tudjan Št, Kuhar Anton, Temlin Štef, Flisar Mat, kmetje ; Trelec Ana, Sukič Kat, Lukač Katar, Srejš Ana, Kuhar Marija, Veren Marija, kmetice. 15 Črenšovec. Rozman Fr, nar. učitelj; Tkalec Jož, Kovač Janoš, Hozian Iv, Hajdinjak Mat, Pleh Mart, Rai Jožef, Rous Matjaš, Želko Iv.,.. Kocet Ist, Hozian Mih, Gyura Ivau, Pleh Jožef, Utroša Miha, Škafar Miha, Škafar M, ICreslin Ana, Fujs J. 18 Tišina. Dr. Ivanocz Fr, župnik; Sbul Štefan, Pavlinik Nik, Kuhar Kat, Lukač Mat, Varga Franc, Lajaš Nik, Števanuš M, Rajbar K, Špolar U, Vrečič Hel, Nikven Josip. (P. Ferencz-Falva.) 12 Turnišče. Draskovics Istvan, Tivadar Št, Tôrnar M, Rezsonya Št, Horvat Ana, Raj š A, Kolman Fer, Zver Marko. (P. Turnishan.) 8 Gornji Sinik. Mukič Jož, Mukič Št, Horvat Fr, Braunstein Jurij, Čuk Jožef, Geček Frane. (P. Felsô- Szolnok.) 6 Število družnikov; — dosmrt. 158 letnih. VIIL Zagrebška nadškofija. Zagreb. Stare Josip, kr. prof. na realki; Duh. mladez; Krapac Iv., kanon.; dr. Celestin Fr., prof.; Rubetič Cvjetko, kr. prof.; dr. Suk F, kanonik; dr. Kopač Jož, odv.; Benigar Jan, Marn Fr, Valjavec Mat, profesorji; Gnezda A, trg.; Košcec Mijo, Starec Ant, prebend.; Tomšič Ljud, učitelj; Kodrič Tereza, Stonjšek Ana; dr. Brest-yenszky Aleks, vseuč. profesor; Celestin Edigna, milosrd.; Prinčic J, François Terez.; Brumec Andr., zidar; Stožir Ivan, prof.; Hut Karlo, o. in k. vojni župnik; dr. Belaj Ferd, dr.vBujanovič Iv, vseuč. profes.; Šuta A, Verina Mar.; Špende A, vinc.; Korenič Stjep, katehet; Magdič Fr, profesor; PiSk Neža; Papež Pet, Šeško Fr, žel. čuv.; Vidovič Ant, župnik v Žumberku; Žnidaršič Jos, Penič Jos, vine.; Jäger Fan.; Kline Ivan, učit.; dr. Volovič I, prof. vseuč.; Steklasa Ivan, prof. na učitelj.; Samostan otaca franjev.; o. Teofil Toplak, franjevac; Vodopijeo Josip, kolar. — Bogoslovje. Stepinae Mat, špirit, kanon.; PemeeAnt, župnik; Bučar Viktor, duhovnik; Gollek Matej, kaplan; Cajnko Val, Halužan Miško, Jakovčič Iv, Milkovič Josip, Posaveo And, Slapniear Dragot, Strunjak Štef, Šlumpf Edm, Vučer Franjo, Banekovič pl. Gr, Barle Janko, Fržič M, Požeg Mat, Rakuša Jan, Butura Št, Kovačič BI, Kovačič Fr, List Branko, Malančec Ivan, Pliberšek Konrad, Šijanec Vekosl, Židovie Mirosl, bogoslovci; Glogovec Josip, Horvat J, Ivančič Gejza, Kovačič Št, Lončarič Jos, Langcajner Ign, Lasman Frane, Markov Mart, Veronek Mirosl, Zadravec Vek, Dugan Fr, Horvat Rad, Dovranič Mirko, Koeh Vek, Kolb J, Miškulin Ivan, Molnar Jurij. Španič Andr, kler.; Malic Ilija, grč. k. bogosl. — Dogša l)av, svečenik; dr. Lang J, izpovj.; Kotlarski A, katehet; Štampar Iv, učit.; Predanič Roz, Klenovšek Ana, Ilijaš Ana, Malenšek Mar, Cigler Marija, Zdolc Ana, Kukec Liza, Martin Magd, Dornikovič Neža, Predanič Roz, Polutnik M. (P.Zagreb.) 103 Varaždin. Lehpamer Jos, kanonik; dr. Križan Josip, profes.; dr. Brhartič Fr, odvetn.; Bešvir Mih, Jankovič Gabr, Zabavnik Karlo, župniki; Hržič Fr, duh. v p.; Raič o. Ivan, gvardij.; Hajduk o. Alojzij, vikar; Nagleš o. Metod, Vidovič br. Vinko, kapucina; Šalkovič o. Stanko, Vošnjak o. Vendelin, frančiškana; Košier Teodor, benefic.; Vrgles Ant, pos.; Lopič Miha, katast. urad.; Kolačko Jos.; Dokša Jozefav pos.; Kramberger Fr, Rober Ana, Domanjko Ana, Žmavc Katra, Žigman Tereza, Dokša Jožefa. Kavčič Marija, Lazar Mar.; Tilo Szabö, grad. vieč. (P. Varaždin.) 27 Karlovec. O. Rob. Dolinar, gvard.; Bučar P, župnik; Lipež Vikt, ravn. real.- gimn.; Podgoršek J, Vamberger Mijo, prof.; Biščan Janko, umir. župnik; Katic Tomo, kap. Slujnski; Jelene Ig, trg.; Knafelj o. Avrelij, vikar; Vidic o. Otmar, prop.; Kovačič br. L, Petančič br. Antonin, Kokovnik br. Krispin, franjev.; Kralj Ivan, posjed.; Zaje Josip, pek. Banija, Pelko J, mitničar; Zalokar And. Draganič; Marolt Ema, Drganc Marija, Potočar Ivana, posest.; Korenčič Franca, kav.; German Ivan, pos. (P. Karlovec.) 22 Štrigova. Mata sovič S tj, župnik; Vukovič Venancij, kaplan; Nemec J, Horvatič Ivan, Zadravec Pavel, Makovee Marija, Zajnkovič Fr, Kristoflč Jož, Horvat Mihalj, Špolar Jož, Jambrovič Andr, Muršič Juraj, Dvanajščak Pavel, Rižnar Fr, Korušec Jakob, Kristoflč Štef, Živkovič Matj, Novak Ant, Kvas V, Sudec Ant, Sagaj Matj, Puklavec Iv, Šajnovič Jož.. Jaužek Marko, Šoštarič Kat, Kutnjak Mart, Kutnjak Flor, Kamničar Mart, Srša Štef, Alt Ant, Alt Fr, Jesih Mart, Novak Juraj, Krznarič Ant, Modlic M, Ščavničar Mih, Golenko Jož, Zajnkovič Ivan, Žličar Jož, Stojko Magdal, Ščavničar Matj, Dvanajščak Št, Peršak Ivan, Križanič Fr, Novak Juraj, Jurinič Vida, Novak And, Kutnjak Šim, Kutnjak P, Končič Kat, Končič Anton, Knehtl Štef, Šaj novic M, Perger P, Makoter Alojzija, Luskovič Matjaž, Skuhala Jakob, Brežnjak Tom, Kos Štefan, Nemec Fr, JBedekovič A, Makovee Ivana, Šoštarič Dan. (P. Štrigova.) 63 I Gornji Milialjevec. Gašparlin Mih, župnik (2 izt.); Lovree G, Lavrič Mat, Sever Mart, Tkalec Fr, Novak Ivan, Lesinčar A, Košak Hel, Miklin Št, Škorjanee Fr, Tkalec Matj, Pintarič Martin, Lovrec Ivan, Ladič Gjura, Pilhar Mart, Grulja Frane, Serša Fr, Stampar Ant, Ladič Barbara, Cmrečnjak Jožef, Maruševec Al, Jambrovič Iv. (P. Öakovec.) 23 Samobor. O. Romuald Jereb, o. Kalasancij Margreiter, o. Solan Nadrah, o. Bonifacij Pavliček, o. Alojzij Biljan, br. Didak Kranjec, br. Fab. Brulec, br. Gervazij Gutman, frančiškani; Knjižnica frančišk. samostana, Knjižnica članov III. reda; Vrevec Julij, kanonik v Zagrebu; Belas Mirko, dekan in župnik v Stupniku; Forko Franjo, mest. župnik v Samoboru; Padarčič Al, župnik pri sv. Duhu; Mrzljak P, mest. kaplan; Celestin Vekosl, gimn. prof.; Biščan Stjep, Oražen Fr.; Brdar Terez, gospa; Žgavec Ana, Roščak Dórica. (P. Samobor.) 21 Krapina. O. Adrijan Horvat, gvardijan; Sartori Ljud, dekan; o. Ñikola Kraljek, def.; 9. Dominik Antolkovič, vik.; Hercelj Ant, ŠimekI, Žugčič Ant, Körös Janko, župniki; pl. Staudnar Ged, odvj.; Hercezi Karlo, Cerovec Št, kaplana; Šmit Ant, šum. (P. Krapina.) 12 Klanjec. O. Feliks Podbregar; gvardijan; 0. Rajmund Podlipec, vikar; o. Mih. Masten, o. Eman. Topolnik, propov.; br. Blaž Lampe, kuhar; br. Silv. Hiede, kroj.; br. Rufin Novak, org.; Starčevič Marija, gost. žena. (P. Klanjec.) 8 Sv. Marija. Hergar Stjep, dekan; Vojsk Alojz, kaplan; Golub Janko, župnik v Vidovcu; Vogrin J, župnik v Kotoribi; Petričevac Stj, kapi. v Draškovcu; Pavlic Miha, krojač. 6 Pregrada. Strašek Fr, Stipič Mar, Golubič Ter, Podgajski Mar, Skosples Fr, Grilec Ig, Spoljer Ant, Cesarec Fab. (P. Pregrada.) 8 Čakovec. O. Landulf Lach, franč.; Guterman Marija, Mihalinčič Marija, Ermenc Marija, PeserRusa, Trebicky Marija. (P. Čakovec.) 6 Selnica. Šenk Janko, župnik; Kotter Mart, žup. v Vratišinu; Safran Ferdo, duh. pom. v Prelogu; Premuš Vine, Sokač Jos, Poznič Ant, Kvas Pavla v Vratišineu. (P. Mura-Szerdahely.) 7 Sisek. Weiss Anton, Ponikvar Jan, Markič Jak, Maček Fr, Korošec Rok, Rapoš A, Meglič A, Grahek Al, Savine Mar, Vrbič Jožefa, Stegenšek M, Sado Franca, Grubič Mar, Jursik Ana, Draksler Fr, Gerše Jož. (P. Sisek.) 16 TurčiSče. Laekovič Tom, pov.; Purič Mel, Gavez Andr, Kontreč Alb, Štimec Jož, Štimee Jurij, Štimec Anton, Hošnjak Eviea, Laekovič Ivan. (P. Dol. Kraljevee.) 9 Sv. Martin. Perčič Ig, Špolarič M, Kerlavčec Iv, Levačič Iv, Horvat Ant, Jurovič Ivan. (P. Sv. Martin.) 6 Stenjevec. Seigersehmied M., duhovnik; Germ Mart, Krulc Jan, Mežnarič Mart, Svetec Al, AugustinM, KeceljM, SenicaM. (P. Dol. Stenjevec.) 8 Jaška. Knjižnica frančiškanskega samostana; P. Gottfried Hlebec, gvard.; P. Ivan Žibrat,, vikar; P. Felic. Matavž, br. Leopold Zidar, br. Prok. Godler, br. Spiro Godler. (P. Jaška.) 7 Topusko. Spreitzer Rudolf, Pretnar Jan, Ledenik Matevž, Spreitzer Anton, Godec Franc. (P. Topusko.) 5 Gvozdansko. O. Timotej Tišlcr, upravit. župe; Mándele Jožef, Mándele Ivan, Flander Pavel. (P. Bešlinac.) 4 VI rovi tic a. O. Krizostom Krajnc, kateh.; Filipašič Eikard, upr. župe v Sesvetah; Sajko Osvald, kaplan; Mihalič Tomo, učitelj ; o. Eobert Rožinan, duh. pomočn.; br. Lenart Groblnik, zakristan. (P. Virovitica.) 6 Plešivica. Ivanič Mirko, župnik; Matkovič Nik., blag.; Špeletič Gust., bilj.; Horvat Pr., trgovec. (P. Jaška.) 4 GornjiKraljevec. JambrovičN., obrt.; Ružič J., Bihar M., Gosarič M. (P. Also-Kraljeveez.) 4 Požega. Kos A nt., sodb. svet.; Bošnjak Ivan, opat; Mazek Ant., gimn. ravn.; Zorac VI., drž. nad-inž.; dr. Posilovič M., odvetn.; Kumpf Kamilo, gimn. prof.; Toplak Fr., odv.; dr. Šobat Nik., odv. in notar. (P. Požega.) 8 Prezid. Vlašič Rade, Žagar N. — Ivaničgrad. Graliar Ant., Kotlarski Justika. — Marija Bistrica. Sestre milosrdnice; Kirin Jos., ravnatelj. — Belišče. Mlakar Mat., Vut Jan., Benčina Alojzija. — Konj-ščina. Košiček Ubaldo, župnik. — Hum. Farna knjižnica. — Slunj. Sor Lovro, kr. okr. zdravnik. — Lopatine. Prelec Ivan, kapi. — Lepoglava. Kokovič Gavro. uprav. — Ravnagora. Mahnič A. — Svetice. Blut Dragotin, učitelj. — Stubica. Mohar Ivanka, liečnikova soproga. — Tokar. Pirtovšek Pongrac, kovač. — Dugoselo. Kirn Franc. — Čepin. Škrbič Janez, opanč. _ 20 Vetovo. Žagar Jak., učit.; Valetič Iv., Abramovič Gjuro. 3 Število družnikov: 9 dosmrt. 397 letnih. IX. Serijska škofija. Reka. Veleč o. Avguštin, provinc.; Tabor o. Rupert, gvard.; Bile o. Ljudevit, Polič o. Bonav., Arklenič o. Salezij, Šolter o. Angjeo, Eudež o. Rafael, Vršič o.Lenart; Novak br. Bogom., klerik; Lorbek br. Serafin, Pirš M., Martič Mart., Gorup Mil., Gorup K, Penk Franc, Devet Luka, Ljubič Ant.. Barbiš Franjo, Bernetič Jakob, Rebec Jan., Rebec Miha, Perjavič J., Geržina, Iskra A., Meznar Pavel, Železnik Kata, Bole Boleslav, Osana Jelica, Osana Josipa, Osana Ivana, Gustinčič Mart., Gustinčič M., Novak Jožef, Janežič Anton, Moze Janez, Hrovatin Anton, Žefran Franjo, Hrlič Marija, Tome Mat., Kosavelj Janez, Strle Josip, Setnikar Miha, Kleč Mar., Kebljič Juraj, Kebljič Mar., Stalcar Anton; Horvat o. Anton, kapucin ; Domladiž Marija; Smitzer Vojteh, duh. pomočnik; Tomec Ant., Jovanovič Anton, Lukežič Ivan, Jagodnik Josip. — Ladjevac. Gruber Cv., župn. —Senj. Žagar Avgust, kanon.; Žagar Iv. — Mrkopolje. Lorbek Fr., župnik; MariničDavid, duh. pomoč.; Sinko Fr., nadučitelj. — Siljeviea. Štanfelj Juraj, župnik. (P. Reka.) 60 Gerovo. Martinčič Mat., dekan; Vrus Ivan, zvonar; Gašparac Mar., Žagar Mar., Čop N., Ožbolt Neža, Muhvič Mat., Pavlin Lud. Štanfelj Anton. — Plešce. Turk Marj., Kovač Pol., Turk Ana, Muhvič Neža, Kovač Helena, Turk Marjeta. — Hrib. Čop Tereza. (P. Gerovo.) 16 Trsat. O. Marijan Širca, o. Franjo Kopitar, o. Maks Senica, o. Amand Mauer, o. Hrizogon Majar, o. Aljfonz Furlan, br. Elija Kimovec, br. Danijel Gla-govšek, br. Tomaž Stoger, br. Erazem Zabukovec; Babic Mirko, župnik v Dragi; Notar Lud., duh.; dr. Holzabeck Iv., zdravnik; RaJivoj Jos., cerkv.; Ladič J., hišnik; Čebulec Fr.; Habijan Mart., pek. mojster; Resnik Štef., mlinar; Dernovšek Ter., Omerzel Janez. (P. Sušak.) 20 Cabar. Žagar Mar.-, Rancinger Fr., župnik; Lokner Ant., zvonar; Čuk Iv., kovač; SbaŠnik Jakob, Markovčič Julka, Križ Mar., Križ Fr., Križ Jos., Turk Fr., Volf Mar., Križ Zv. (P. Gerovo.) 12 Trstje. Peruzovič Juraj, župnik; Lipovac Anton, Žagar Luka, Malnar Josip, Čop Ang., Lipovac Iv., Pintar Ana. (P. Gerovo.) 7 Karlobag. Potočnik o. Lavoslav, gvard.; Ko-lačko o. Josip, Solter o. Angel, Mušič br. Klement, Klemenčič br. Al., kapuc.; Martinčič Nikola, župnik; Narodna čitalnica; Masten Ivan, župnik v Cesarici; Gradišer Fr., kr. logar v Cesarici; Vidas Lovro, adm. v Kuterevom; Muršič Fr., adm. v Oštarijah; Dujam Ivan, kaplan v Ravnoj gori; Vamberger Jos., kr. fin. perovodja v Gospiču; Rakuša Marko, adm. v Razlogah. (P. Karlobag.) 14 Rakovica. Vanjkovič Miha, župn.; Majerle P., Strk Joža, trgovca. (P. Rakovica.) 3 Divjake. Turk Mir., župnik. — ModruSe. Milošič Anton, župnik. 2 Število družnikov: 9 dosmrt. 125 letnih. X. Poreška škofija. Poreč. Mil. preč. gosp. Ivan Krstnik dr. Flapp, škof; Marmolja And., c. k. okr. stražm.; Walter Ter., sopr. c. k. žancl. stražm. (P. Poreč.) 3 Baderna. Goreč F r., župnik; Marok Josip, župe uprav.; Ptašinski J., župe uprav.; Božič Iv., c. kr. šumar. (P. Poreč.) 4 Pulj. Kri ž nič Št., c. kr. šol. nadz.; Benigar And., župe uprav, v Alturi; Čitalnica vPulji; Zupan Ant., c. in k. poni. kaplan; Križman Jož., c. k. prof.; Barbalič Ivan, žup. upravit. v Stinjanu; Šmak Greg., župnik v Ližnjanu; Kuralt Jan., kapi. pri c. in kr. mor.; Pevic Fr., oskrb. pri c. in k. pom. voj.; Birk Mihael, c. kr. žand. vodja; Petrič Ivan, c. kr. pism.; Podržaj Ana, zaseb.; Špik Iv., mojster; Bole Jurij, Bajt A., Fakin Drag., Fajdiga Mat., Lahajnar Vine., Šmak Jak., del. v e. in k. pom. arsen. (P. Pulj.) 19 Juršiči. Velikanje Jos., kurat; Svetličič Josip, učitelj; Trohic Ant., c. k. davkar; Gorup Jakob, c. k. žandar. vodja; Gostinčar Anton, Lampe Ivan, Tončič Jak., Gruden Frane, Istinič Mart., Sila Jak., Sila J., žel. čuvaji; Giacometti Franca, žel. čuv. žena; Vončina T., Svetličič T„ Velikanje M., dekleta. (P. Vodnjan.) 15 Sv. Martin. Belec Ivan, župnik; Halik Vael., kapi. v Labinu; Majar Marijana, učiteljica; Peternel Andrej, asistent v Rabcu; Berdajs Damijan, kupec; Petriček Oto, strojevodja; Kavs Andrej, Krušič Ivan, nadrudarja; Pavčnik Jožef, Brezovar Mat., Mežnar Št., Čarman Pavel, rudarji. (P. Albona.) 12 Kanfanar. Cotelj Ivan, kaplan; GregoričFr., trg.; Stergar Iv., žel. čuvaj; Pregelj Iv., strojevodja; Schwarz Julija, Križnič Janja, Jakelj Marija, gospe. — Selo Rovinjsko. Valentinčič K., žup. (P. Kanfanar.) 8 Premantura. Krušnik F r, župe upravitelj; Bylica And, župe uprav, v Medolnm; Durych Anton, župe uprav, v Pomeru; Magašič Nik, učitelj; Krušnik Marijana, kuh. _ (P. Pulj.) 5 Višnjan. Močibob Šime, župnik; Škerjanec Fr, žup. v Bačvi; Lilek J, žup. vMontrilju; Štrukelj Pr, žup. v Novakih. (P. Višnjan.) 4 Rovinj. Šinek Ines, učeniea; Dodič Iv., trg.; Duša Andrej, Vretenar Jože, kaznilnična čuvaja. (P. Rovinj.) 4 Sišan. Ravnikar Jakob, župnik. — Barbana. Meglic Josip, duhovnik (P. Pulj.) 2 Število družnikov: 5 dosmrt. 71 letnih. XI. Videmska nadškofija. Videm. Trinko Iv., duh.; Zdravlič Iv, Ven-turini Jožef, Križetič Lucijan, bogosl.; Klemenčič A, Durjava Jože, Zabreščak Miha, Petričič Iv., Dorbolo Evgen, Zuferli Natan. 10 Volbenk. Manzini Iv, kaplan; Gerbič Ant, Bernik Ant, Znodar Ant. 4 Tarčmun. Domeniš Z dr., župn.; Cendol Š, Duš J, Duš Št, Frane Blaž, Loščak Alojzij, Mašera Janez, Mašera Jožef, Šekel Jož, Trinko Štef, Velikac Matija, Zabreščak Janez, Mašera Marija. 13 Št. Peter Slov. Gujon Ant., žup.; Kvariiia Evg, kaplan; Stergar Neža, kuh. 3 Brišca. Trušnik Ant, kaplan; Gorjup Lue, Uršič Jož, Monfreda Mar, Manzini Janez, Domeniš Jože, Domeniš Peter, Cenčič Roza, Berginjan Marina, Manzini Angela, Manzini Katra, Manzini Mar. 12 Ronac. Kormons Jož, kapi.; Tonae Anton, Sirak M, Sirak Jan, Domeniš Alojz, Kukovac Jožef, MedvešM, Maršev T, Sakič J, Berginjan Vinjuda. 10 Marsin. Perdik Vincenc, kaplan; Oballa Ivan, župn. v p ; Juretič Jan, Obala Andrej, Juretič Štef, Gorenšek Št, Batistič Val, Jereb A, Gožnjak Anton, Juretič Štef, Zorza Jan, Šavli Jan, Spehonja Jožefa, Kukovae Alojz, Gožnjak Ant, Medveš Ivan, Zorza J, Maršev Filip, Juretič Matevž, Koren Matija, Obala J, Medveš Val. 22 Rjača. Rakar Jož, cerk.; Zujan Jož, Blankin Al, Šukaja Iv, Puler Anton, Gujon Roža. 6 Sv. Lenart. Skavnik Fr., župn.; Podreka P, kaplan; Bledič Val, duh.; Hvalica Alojz, Podreka A, Dornjak Anton, Dornjak Mohor, Barbarino I. in Pik Št, Gambuzič Roža. 9 Kosca. Guš Ant, kapi.; Obid Jan., Oviščak Jak, Trušnjak Val, Cendov Jožef, Bledič Miha, De Monte Val, Černota Favstin, Salamont Treza, Dugar Marija. 10 Hrostovje. Rukin Jož, trg.; Skavnik Jož, Obid Miha. 3 Oblica. Kruder Iv, kapi; Dugar Jož, Šaligoj Ivan. 3 Grmek. Černota Peter, kaplan; Cebej St., župan; Loščak V, Petruša Št, Kanalac Št, Bukovae Jož, Čebej Jan, Hlodič Jož, Vogrič Alojzij, Šaligoj Janez. 10 Srednje. Blažutič Al., kaplan; Simončič Jože, Hvalica Štef, Černetič Mat, Tomažetič P. 5 Kravar. Trušnjak Ant, kaplan; Predan Iv, Predan Al, Terliker J, Kručil Ivan. 5 Gorenji Trbelj. Bernik Jož, kapi.; Hvalica Jak, Benčar Ant. 3 Oborča. Pauša Alojz, duhov.; Pauša Jožef, Pavša Evgen. 3 Hlasta. Fon Jožef, posestnik. — Dol. Barnas. Becja Al, župan; Sitar M. — Dreka. Rutar J. 4 Čenebola. Ker Peter, duhov.; Cenčič Angelj, Trakonja Angelj. 3 Prosnid. Pavša Ant., duhov.; Makorič Alojzij, Filipič Len, Miškorja Bernard. 4 Platišče. Mihelica Iv, Moderjano And, Kormons Jožef. 3 Zavrh. Pinoza Jožef, Kulet Jakob. — Potrata. Florjančič And, duh. — Subid. Lorio Jan, duhov. — Tajpana. Vicuti Jožef, duhoven. 5 Število družnikov: 3 dosmrt. 147 letnih. XII. Po raznih Dunaj. Pukl Jak., pos. in c. in kr. nadporoč.; Stergar Val., uradn. pri c. in kr. vojn. minist.; dr. Si-monič Fran, bibliot.; Navratil Iv, vodja pom. urad. c. kr. najviš. sodišča; dr. Sedej Fr, c. in k. dv. kapi. in ravnat.; Jančar Fr, župnik; Šeme Fran, c. in kr. stotnik; dr. Štrekelj Karol, vseuč. doc. in ured. „drž. zakon."; dr. Ploj Mirpsl, konc. pri c. kr. fin. minister.; Stritar Jož, Bratkovič Jak, Švaršnik Ant, c. k. prof.; Pajkova Pavlina, prof. sopr.; Hlačer Pet, Miklavčič Fr, Luzar Iv, žel. urad.; Jereb Jan., Mladič J, urad. fin. minist.; dr. Jelene Jož, zaseb.; Premem Jožef, c. k. p. hran. uradn.; Božič Jož, c. k. davkar. urad.; Dovič Jož, inžener; Akademično društvo „Slovenija", Koželj Ant, SvetičFran, odgoj.; Janežič Fran, Krek Ivan, Fra Ljudevit Lauš, Medjimorec Miha, Tumpah Jož, Žic Pet, Žigon Fr, duhovn. v Avgust.; Regally Fr, pravn.; Klima Cyril M, agent; Bouchal Leonh, bankije; Strahovnik Alb, čevlj. mojst.; Jošt Dolfe, del.; Šega Franc, Šetinc Ant,; Skočir Jožef,_ medic. — P. Alojzij Pollak, prov. min.; P. Janez Šterbak, koop. min.; Urbanija Jak, c. kr. pošt. uradnik. 43 drugih krajih. Stillfried. Dr. Mogolič Mih., župnik. — Dun. Novomesto. Poznik Rad., inžen. — Devet cerkev. Prus Stanisl, kaplan; Karba Anton, služ. — Baden. RihtaričM, c. in k. voj. kur. — Rekavvinkl. BartlM. 6 Praga. Pohunek Frant., kaplan; čas. „Češke Zajmy". — Pribram. Pirnat Mohor, inž. — Strachov. P. Isidor Zahradnik, korar prem. — Unanove. Sed-laček Jan, farar. — Novi Jičin. Apih Josip, prof. — Gostinj. Artel Ant, profesor. — Iglava. Dr. Primožič A, prof. — Lideček. Černoch Vine, koop. — Tarnopol. Kopytzak Bazil, prof. — Jamnica. Dr. Thurner Pavel. — Znojem. P. Egidij M. Glašic, prov. dom. — Trident. Koder Ant, pošt. kontr. 13 Djakovo. Prevzviš. mil. gosp. Juraj Strossmajer, biskup'. — Ogersko. Bobnar Vladoj Ivanovič, Neimenovan Čeh. — Baja. Fr. Placid Bela vie, .bogosl. Salgo Tarjan. Potočar Fr. — Kaposvar. Šoštarič Al, Kovačič Karol. — Sibinj. Tomše I, stotn. sop. — Ferdinandsberg. Lusnik Val. 9 Šibenik. Zgaga Ant., c. kr.vkot. živ.; Istenič Franc, pek; Pušavec Bartol, koč.; Živič Jan, kolar; 136 Amerika. Orel Vicko, Dreščik I., c. k. žandarja; Fister Katra, Zuderman Fani, Barbič Apol. (P. Šibenik.) 9 Vrbnik. Zabija Pet., svečen.; Brozovič Albin, Žic Iv., učitelja. (P. Vrbnik.) 3 Otok Pag. Stanič don Šime, kanonik; Fabijanič don Lovro, ekspoz. (P. Pag.) 2 Makarska. P. Alojz Tomas, P. A. Alač, franč. (P. Makarska.) 2 Spljet. Ivaniševič Fr., pop; knjižnica sjeme-niška, knjižnica djačka; Lucijanovič M., prof.; o. Ho-norat Ozretič, Fr. Kazimir Kumar, Gubelič V. 7 Omišalj. Don Iva Kraljič; pop Mužina Miho, plov. u Belom. — Benkovac. Namar Fr., c. k. kot. tajnik.— Dobrinj. Pop Ivan Varido. 4 Visoko. Cepirlo Miha, Domicel Št., Pfeifer Val., Lisac Ant., vod. tež.; Vuga And., Vnga Štefan, žel. čuv. (P. Visoko.) 6 Sinj. Beseljak Fr., c. k. poštar; Svoboda J., Peternel Ivan, Bračko Fr. (P. Sinj.) 4 Sarajevo. Dr. Jeglič Ant., kanonik; Nemarne Dav., gimn. ravnat.; Resman Jak., nadbisk. si.; Glo-banka Lamb., obrtn.; Orel Fr., eerkv.; Frank Jožef, Kure Rud., žel. nadz. ; Bernik Iv., Mele Jak., Pregrad I., stol.; Besednjak Štef., čevlj.; Gajžar Ant., Šubic Ign., Šorli Luka, Čadež Katra, Dvoršak Mar., Kristan Liza, Kraus Marija. (P. Sarajevo.) 18 Banjaluka. Kante Filip, brusar; frančišk. samost. Petričevac ; Zoreč Iv., sudb. prist. ; Steinmetz Alojz, les. trg.; samostan sest. milosrdnic; Nanut M., Andolšek Mato, Bajt Peter, Greger Ožb., Marié M. (P. Banjaluka.) 10 Travnik. Žagar Anton, mizar. — Kulen Vakuv. Dular Franc, e. k. okr. živzdravnik. — Bos. Dubica. Cink Matija. — Prjedor. Grajf Jakob. — Windhorst. Hanžič Iv. 5 Kostolae v Serbiji. Šistek Fr., rud. ravnat.; Bajec Jožefa, Štrukelj Fran. — Plovdiv v Bulgariji. Bezenšek A., profesor; Bezenšek Jože, vrt. 5 Penzberg na Bavarskem. Prašnikar Fr., Mažgon Jakob, Kerhlikar Jože, Gros J., Kapus Jurij, Hribovšek Janez, Mrak Mart., Kokal Jurij, Stergar L., Janež Jože. . 10 Sattel na Švicarskem. Piccolini Rahela. 1 Število družnikov: 11 dosmrt. 146 letnih. XIII. Amerika. Columet in Red Jacket (Michigan). Gospodje: Rev. Zalokar Jož., mis. (7izt.); Adam Miha, Bačar Flor., Bahor Iv., Bahor Peter, Barbarič Jož., Beligoj Andrej, Brule Iv., Butala Jakob, Čampel Sim., Ga-šparovič Iv., Geršič Iv., Golobič Jož., Grahek Ivan, Grahek Jož., Grahek Jože, Grahek Mat., Grčar And., Grahek Štef., Jakše Juraj, Jerman Iv., Judež Anton, Judnič Fr., Judnič Jože, Kapš Jože, Kastelec Jožef, Klobučar Miha, Kobe Ivan, Kocijan Mat., Kump Iv., Lakner Iv., Lakner Jakob, Lovrenčič Jože, Lavš Iv., Likovič Matija, Likovič Štef., Lukežič Ivan, Majerle Iv., Majerle Matija, Matzele Iv., Mavrin Iv., Medved Miha, Mišica Juraj, Moretič Marko, Osterman Peter, Papež Fr., Perijon Iv., Plaveč Jož., Pontello France, Rebrovič Št, Rogina Mat., Rogina Mat., Rom Jak., Sedlar Iv., Šedlar Jože, Sedlar Matija, Sedlar Mat., Smrekar Jož., Sterbenc Iv., Sterbenec Jož., Sterbenec Juraj, Sterbenec Marko, Sprajear Jože, Spreitzer Št., Sotlič Jožef, Starec Jožef, Stukelj Jož., Strncelj Jož., Stukelj Matija, Sprajcar Matija. Svet.ič Ivan, Svetič Miha, Simonič Miha, Štrk M., Štrk Marko, Sclmeller Pavel, Špehar Mat., Špehar Pav., Schutte Juraj, Te-kalčič Pet., Trdič Iv., Turek Iv., Turek Jernej, Turek Jožef, Turek Matija, Trdič Mihajlo, Urbas A., Vertin Ivan, Vertin Jan., Vertin Janko,. Vertin Jak., Vertin Jož., Vidos Jož., Zamida Mat., Žagar France, Žagar Štef., Žalee Mat., Želko Jož., Žugelj Ivan. — Soproge: Bajuk Bara, Gršič Julija, Horvat Ana, Fugina Mar., Jerman Marjeta, Lakner Kat., Madronič M., Klobučar Marjeta, Prevalič Jera, Puhek Marija, Požar Katra, Simonič Mar., Stariha Ter., Tabor Ana, Vidoš Marj., Štukelj Marija, Vertin Marija, Vertin Neža, Žunič K. — Dekleta: Držaj Marjeta, Kristan Fani, Papež M., Pretnar Elizab., Spreitzer. Katra, Zajec Katarina. — Hancock. G. Vertin J., Šmajdek Fr., Grahek J. — Blue- Jacket. Štavdahar Ana, Sehutte Mih.,. Judnič Ivan, Kalan Mart., Kobe Pavel, Špehar P., Štefanee Matija. „ 140 Sv. Štefan (Brockway, Min«.). O. Ciril Zupan O. S. B.; Legat Mart., Kapus Ant., Odovarjeva druž., Slamnik Lovro, Šebat Janez, Legat Matevž, Poglajen Jan. z dr., Smole Gregor z dr., Justin Mat. z druž., Peternel Jakob z dr., Legat Val. z dr., Jeklič Janez, Peternel Jera, Hudovernik Mat., Slivnik J., Kocjančič Lenka, Žumer Metka, Preširn Mina, Pogačnik .Mar., Šavbah Ivana, Zima Iv., Rekar Franca, Oman Šimen z druž., Podlipnik Fr., Mencinger Francika, Peternel Gr. z druž,, Burja Jera. 28 Sv. Anton (Krain-Tovvn, P. O. Albany, Minn.). Gasperlin Miha, Urbašie Meta, Slivnik Jan., Gogala Anton. 4 St. Cloud (Minn.). Milj. g. opat Bern. Ločnikar O. S. B.; Very Rev. Prior Severin Gross O. S. B.; Bernik Jera, Skumavc Primož, o. Vine. Schiffrer O.S.B. 5 Albany (Minn.). Plemel Jan., Cerne Janez, Maly Andrej, Eker Fr., Tratnik Franc, Šenk Franc, Pevec Miha. 7 Tower (Minn.). Rev. Buh Jož. F. (2izt.); Sterk Marko,. Simonič Iv., Murnik Margareta, Frankovich Jurij, Žagar Iv. 7 Chicago (Illinois). Werscaj Jož., Lesar Ant., Junko J., Koren A., Hren Fr., Kalan Matija. 6 Joliet (Illinois). Žmaic Janez, preds.; Pod-piralna družba sv. Jožefa, Stukel Jož., Golobič Ant., Fir Mart., Stonič Jurij, Klobučar Peter, Panian Jož., Verhovšek Mart., Urili Nik., Brine Pet., Ikuc I. 12 West - Newton (Westmoreland.). K e ž m o h N., Koritnik Tomaž, Kajtnar Vincenc, Dernovšek L. 4 Valley-Works (Parana). Thome Jan., Jerin Anton, Lovrin Josip, Benedik A.. Čoš Fr. 5 Cleveland (Ohio). Germ I v., Skul Ig., Erčul Iv. z ženo, Germ Fr., Močnik Iv., Hribar Vid, Perše Janez. 7 Lyons (JowaV Taneik Janez, Štupar Jože, Štefanič Janez, Plut Marko. 4 St. Thomas Seminary, Merriam Park (Minn.). Bilban Mat., Podgoršek A. P. — Ellington. (Minn.). Absec Jakob. — Millerville. (Minn.). Kočevar Matija. — Iron Montain Menomine Entgi (Mich.). Cikof Gregor. — Belle-Praire. Bev. Solnce J. M., misij. — Tamarack. Tilip Iv. 7 Paraná (Prov, Entre Rios v Južni Ameriki). Tinta Janez, Pahor Fr., Makorič Miha, Pernavčič Doroteja, Cijan Jan., Devetak Jožef, Furlan Andrej, Stekar Jan., rrinčič Franc, Jakin Anton, Černič Ant., I Fr., kovač; Čelan Andr., tesar; Kapel Andr., krojač; Podberščik Al., Jakin Fr., Pavsič Pav., Markočič Fr. 15 | Milharčič Blaž, Germikar Martin, Mokerle Iv., Eakič Villa Costina (Prov. Sao Paulo, Brazilia). Sadu I Amalija.. 9 Fr., grajšč. oskrb.; Rossmann Iv., nadzor.; Ogrizek | Število družnikov: 2 dosmrt. 258 letnih. XIV. Dodatek k imeniku. 11, goriške na«l škofi je. I)r. Baubela Karol v Gorici; Novak M., Okretič And., Primožič Jern., Okretič Josip in Dorbež Amal. v Kostanjevici; Ličen Fr. v Oseku; Cenčič Davorin v Vedrijanu; Burger Fr. v Nemškem Rutu; Bratkovič Jož. v Renčah; Klavžar Pet. v Cerknem; Klauser V., c. k. pošt. denarn. v Gorici. 12 Število družnikov: — dosmrt. 12 letnih. Iz krške škofije. Mil. grofinja Henriete Christalnigg roj. Bellegarde, grajšč. na Goričici; Nemec Josip, železn. uradnik v Celovcu; Šapek Ana pri Mariji Dev. na Jezeru; Ozbič Fr., cem. tehnik v Celovcu; Parte Hel. na Reberci; Ure Jan., pos. v Št. Martinu; Žužek Al., nov. oo. jez. v Št. Andražu. 7 Število družnikov: 1 dosmrt. 6 letnih. Iz lavantinske škofije. Nendl Fr., kapi. v pok. in Zavernik Jan., oskr. v Št. Vidu niže Ptuja; Majcen Gabr., c. k. učit. na vadnici v Mariboru; Pavlic Jern., učit. v Prevorju; Sorčnik Tereza v Zg. Polskavi. 5 Število družnikov: 1 dosmrt. 4 letnih. Iz ljubljanske škofije. Sanuškar J., učit. na Selih; Šolsko vodstvo v Mengšu; Zupanek Neža v Kranjski Gori; Boln. podporno društvo pom. uradnikov v Ljubljani; Žigon B. v Metliki. 5 Število družnikov: — dosmrt. 5 letnih. XV. Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1891 so k „Družbi sv. Mohorja" na novo pristopili in v „Matico" vplačali čč. družniki: 807. Sablačan Lovro v Glinjah (II. pol. 1 gld premalo).......... Pivec Štef., kaplan v Žetalah (II. pol. 842. Perinčič Karol, vikar v Trenti . . 843. Zorman Fr., c. k. poštar v Nabrežini 844. Erjavec Ljudmila, učenka v Gorici . 845. Kurinčič Franc v Kobaridu . . . 846. Lenkič Matija v Breginju .... 847. Perdik Vincenc, kaplan v Marsinu . 848. Wieser Janez, župnik v Celovcu . . Tepe Lena pri Uršulinkah v Celovcu Sadnikar Fran, trgovec v Celovcu . Šenk Franc v Št. Andreju na Ravni Škerbinc Jožef, župnik v Vogerčah . Bratovščina presvet. Jezusovega srca ' Vogerčah......... 854. Krasnik Frančiška, pos. v Grabštanju 855. Veračnik J., Kolimpratov, v Grabštanju 856. Bauer Karol, župnik v Št. Lipšu 857. Petek Fr., župnik v Grebinju . : . 858. Lendovšek Miha, župnik v Makolah Pečnik Franc, kaplan v Braslovčah . Balon Anton, župnik na Vranskem . Sušnik Janez, kaplan na Vranskem . 819. 849 850. 851. 852. 853. 859. 860. 861. 862. Svetina Ant., c. k. biljež. na Vranskem 863. Zdolšek Andr., kaplan pri Sv. Martinu 864. Ogradi Mica, kuharica v Celju . . 865. Arzenšek Alojz, kaplan v Grižah 866. Korošec Franc, kaplan v Cirkovcah . 867. Šola v Mozirju........ 868. Dimnik Janez, dijak v Trbovljah 869. Lapornik Vincenc, fant v Št. Lenartu 870. Šolska knjižnica pri Sv. Trojici v si. g 871. Erman Marija pri Sv. Trojici v si. gor 872. Kurja Jakob v Št. Jurju na Ščavnici . 873. Berač Fr. v Št. Jurju na Ščavnici (I. pol.) 874. Hauptman Vekoslav pri Sv. Križu . . 875. Markuš Lina, mes. sopr. pri Sv. Barbari 876. Frančiškanski samostan v Mariboru . . 7 8 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 8 15 15 15 gld. Odnos 533 gld. Prenos 877. Kurnik Jožefa, gospodinja v Mariboru 878. Viltužnik Tomaž v Št. Lovrencu v pušč 879. Ladinek Jula v Št. Lovrencu v pušč. 880. Podlesnik Peter v Št. Lovrencu v pušč, 881. Grof dr. Alfonz Zabeo, dvornik sv. očeta pri Devici Mariji....... 882. Karničnik Peter pri Devici Mariji . 883. Karničnik Anton pri Devici Mariji . 884. Voh Jernej, župnik v Šmartnu v Rož. d 885. Pihač Franc, trgovec v Beljaku . . 886. Dr. Jurtela Fran, odvetn. v Št. Andražu 887. Zadravec Ivan, kaplan pri Sv. Marku 888. Kolar Vinc., kaplan pri Sv. Urbanu 889. Janžekovič Fr., orglar pri Sv. Urbanu 890. Kozinc Janez, kaplan v Kostrivnici . 891. Strnad Iv., župn. uprav, v Babnempolju 892. Gerčar Janez, župnik v Dobu . . 893. Majdič Peter v Mengšu..... 894. Tiringar Franc Bendetov v Št. Martinu 895. Žužek Franc, c. k. inženir v Kranju . 896. Kukelj Anton, m. kaplan v Kranju . 997. Potokar Terezija, kuhar, v Goričah . 898. Jerala Franc v Mavčičah .... 899. Jenko Matevž v Mavčičah .... 900. Dereani Josipina, gospodič. v Ljubljani 901. Jarc Josipina pri sv. Jakobu v Ljubljani 902. Lobe Anton, paznik v kaznil. na Gradu v Ljubljani.......... 903. Kopač Ivanka v Št. Vidu nad Ljubljano 904. Črne Frančiška pri Dev. Mariji v Polju 905. Tomažič Iv., m. župnik v Škofji Loki 906. Horvat Mih., m. kaplan v Škofji Loki 907. Lenček Niko, c. k. notar v Škofji Loki 908. Triller Janez v Stari Loki .... 909. Dolenec Jerica v Stari Loki . . . 910. Vrhovnik Ivan, župnik v Št. Gotardu 911. Kajdiž Tomaž, dekan v Moravčah . 912. Ambrož Ivan, kaplan v Moravčah . 533 gld. 15 „ 15 „ 15 „ 15 „ Odnos 1073 gld. 138 Pregled vseh ndor. — Umrli dosmrtni udje. — Semnji. Prenos 1073 gld. 913. Lavrič Josipina v Krašnji.....15 , 914. Mikš Janez, kaplan y Hrenovicah . . 15 „ 915. Soukup Janez, kaplan v HrenoTicah . 15 „ 916. Dužnik Štefan, trgovec v Hrenovicah . 15 „ 917. Horvat Rudolf, učitelj v Orehku ... 15 „ 918. Šolska knjižnica v Mošnjah .... 15 „ 919. Dovgan Franjo, prošt v Metliki ... 15 „ 920. Avsec Franc, kaplan v Metliki ... 15 „ 921. Zakrajšček Janez, kaplan v Metliki . . 15 „ 922. Stajer Franjo, c. k. notar v Metliki . . 15 „ 923. Vukšinič Jožef v Metliki.....15 „ 924. Schweiger Frane, župnik v Radovici . 15 „ 925. Adlešič Jure v Adlešičah.....15 „ 926. Novak Matija, kaplan v Črnomlju . . 15 „ 927. Kune Avgust, trgovec v Črnomlju . . 15 „ 928. Gerzin Janez, posestnik v Črnomlju . 15 „ 929. Gregorič Josip, kaplan v Višnji Gori . 15 „ 930. Nemanjič Ivan, kaplan v Št. Jurju pod Kumom...........15 „ 931. Zupane Jernej, žup. uprav, v Polšniku. 15 „ Odnos 1358 gld. Prenos 1358 gld. 932. Šinkovec Avgust, kaplan v Žužembregu 15 „ 93i. Lesar Janez, kaplan v Trnovem ... 15 „ 934. Jenko Ljudevit, župnik v Knežaku . . 15 „ 935. Repine Val., trgovec v Premu ... 15 „ 936. Zupan Ivan, kaplan v Vipavi .... 15 „ 937. Demšar Jan., župn. v Št. Vidu pri Vipavi 15 „ 938. Rozman Jurij, župnik v Rakitni ... 15 „ 939. Duhovnijska knjižnica v Podgrajah . . 15 „ 940. Hubad Fr., c. k. gimn. prof. v Gradcu . 15 „ 941. Valentinič Jan., kovač v Mar. Lankoviei 15 „ 942. Dr. Celestin Fran, kr. prof. v Zagrebu . 15 „ 943. Torko Franjo, mest. župnik v Samoboru 15 „ ■ 944. Bole Boleslav v Reki.......15 „ 945. Meglič Josip, duhovnik v Barbani . . 15 „ 946. Bezenšek Anton, profesor v Plovdivu . 15 „ 947. Janežič Anton v Reki......15 „ Darila. Č. g. Serajnik Lovro, prošt v Tinjah ... 3 „ G. Leskovar Jože, želez, čuvaj v Laporjah 1 „ Vkup 1602 gld. XVI. Kratek pregled vseh čč. udov. 1. Goriška nadškofija . . 2. Krška škofija .... 3. Lavantinska škofija . . 4. Ljubljanska škofija . . 5. Tržaško-koperska škofija 6. Sekovska škofija . . 7. Somboteljska škofija 8. Zagrebška nadškofija 9. Senjska škofija . . . 10. Poreška škofija . . . 11. Videmska nadškofija 12. Razni kraji .... 13. Amerikanci .... 87 dosmrtnih, 5761 letnih, vkup 5848 udov. 67 JJ 4295 r> n 4362 „ 180 J? 16564 n n 16744 „ 356 n 20370 n n 20726 „ 30 n 2481 n n 2511 n 16 n 279 r> r> 295 „ — n 158 n rt 158 „ 9 n 397 n n 406 „ 9 n 125 n n 134 „ 5 n 71 n T) 76 „ 3 n 147 n n 150 „ 11 n 146 n n 157 „ 2 v 258 n « 260 „ Vkup . 775 dosmrtnih, 51052 letnih, vkup 51827 udov. XVII. Imenik 1.1890. in 1891. umrlih dosmrtnih udov. 147. Vigele Ferdo, učitelj v Robu. 148. Suštaršič Urša v Zatičini. 149. Benigar Franc v Trnovem. 150. Ličan Škender v Trnovem. 151. Cvitko Jožef, kurat v Kastelveneru. Imenovani in poprej umrli udje priporočajo se v molitev in blag spomin! 142. O. Gratns Pfeifer, frančiškan v Karlovcu. 143. Lebau Frane, župnik v Šmarijah. 144. Dr. Čuček Lovro, polk. zdravnik v Selnici. 145. Švarc Jožef, mestjan v Mariboru. 146. Oswald Janez v Št. Lovrencu v Puščavi. N e ni 11 .j i na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Primorskem in Benečanskem. Na Kranjskem. V Ljubljani 8. dan, in v Novem mestu prvi pon-deljek vsaeega meseca sejm za živino. V Škocijanu pri Mokronogu vsaki kvaterni četrtek. Prosinec ali januar: 2. v Ribnici in v Radohovi vasi; 3. v doljn. Logatcu; pond. po sv. 3 kralj, v Trnovem (na Notranjskem), v Žerovniei in na Vidmu (poleg Krke); torek po sv. 3 kralj, v Metliki; 10. v Zalogu; na dan sv. Antona v Železnikih, na Uncu, na Brezovici in v Cerkljah; torek po sv. Antonu v Novem mestu; pond. po ned. slad. im, Jezusa v Novi vasi (na Blokah); 20. v Kamniku, v Dolih in v Kočevju; 22. v Vrhpolju pri Vipavi; 3. pond. po sv. 3 kralj, v Ljubljani (8 dnij), v pond. po spreobr. sv. Pavla na Vinici. Svečan ali februar-. 1. v Šturiji; 3. v Žužemberku, na Krškem, Loškem potoku in v Lukovcu; sv. Agate dan v Borovnici; torek po sveč. v Metliki; četrtek po svečnici v Šent-Jerneju (Dolenjsko); 9. v Boštanju, v Grahovem, v Zagorju (za Savo) in v Mengšu; 12. v Motiliku ;v 14. to je na sv. Valent. dan v Dobu, na Dobrovi, v Št. Lambertu, v Razdrtem in v Žerovniei; 18. v Tržiču; pond. pred sv. Matijem v Lašičah; na sv. Matija dan v Bučki, v Moravčah, v Žubnem in v Cirknici; Sem četrtek po sv. Matiju na Toplicah; 27. na Igu; v pond. pred pustno nedeljo v Višnji gori; pustni pondeljek na Krškem, v Radohovi vasi in v Vipavi; kvat. pond. na Vrhniki; pond. po kvat. nedelji v Višnji gori; torek po kvat. nedelji v Črnomlju; prvi pond. v postu v Radečah; prvi petek v postu v Cirniku (Treh. okraj). Sušeč ali marec: prvi pondeljek sušca na Uncu za živino in blago; 3. v Preski; 7. v Zalogu; 9. na Brezovici; 10. na Kaki, na Smuku (Žužemb. okraj); 11. v Senožečah ; pond. pred sv. Gregorjem v Rakitni; četrtek pred sv. Gregorjem v Sodražici; 12. v Drnovem (pri Kršk.) v Črmošnicah, na Veseli gori, v Rakovniku, Radovljici (za živino), Žužemberku, Kamniku, Turjaku in spodnjem Logatcu; pond. po sv. Gregorju v Št. Vidu (na Blokah) in na Premu; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 17. v Mengšu in v Loki; 18. na Krškem; 20. na Igu, .pri sv. Mohorju (Treben. okr.) in v Zgor. Tuhinju; 25. v Št. Jurju (Novo-mešk. okraj); 26. v Lukovcu in v Dolu; pond. po sv. Jožefu v Mirni peči; torek po sv. Jožefu v Metliki; prvi dan po oznanjenju Device Mar. na Dolih (Mokron. okraj); 3. pond. v postu v Motniku; sredpostno sredo v Žireh; pond. pred tiho nedeljo v Litiji, Polh. gradcu in v Cirknici; soboto pred tiho ned. v Mokronogu; pond. po tihi ned. v Zagorju (na Notranjsk.), pri sv. Heleni, v Rovtah (Planin, okraj), v Zdenski vasi in Kostanjevici; petek pred cvetno ned. v Bruniku, v Hotemožah in v Št. Gotardu pri Trojani; Veliki teden: pond. na Dobrovi, Slapu pri Vipavi in v Višnji gori; torek v Črnomlju; sredo v Idriji; četrtek v Zatičini; petek pri Št. Gothardu (Berd. okr.); cvet. pet. v Cerkljah; 31. v Rovišah (Krškem okr.). Mali traven ali april: 1. v Jelšanah; 2. v Loškem potoku; 3. v Zgor. Tuhinju; 9. vRovtah (Črnomelj, okr.); 11. v Senožečah; 15. na Skaručini in v Borovnici; 17. v Grahovem; 22. v Motniku; torek po kvat. ned. v Črnomlju; pond. pred sv. Jurjem vLeskovcu pri Krškem; torek pred sv. Jurjem v Novem mestu; 24. sv. Jurja dan vLoki, Sv. Jurju pri Gambergu, Kotredežu, Planini, Radovljici (za živino), Črnem vrhu in v Žužemberku; sv. Marka dan v Bučki, Grosupljem, Hotovljah, Kranju (konjski) in Št. Jurju pri Svibnem; pond. po sv. Jurju v Bistrici (na Notranjskem) ; pond. po tihi ned. pri sv. Leni (Brdsk. okr.); četrt, po sv. Jurju v Rakitni; soboto po sv. Jurju v Št.Vol-benku; 27. v Lukovcu; velikon. pond. v Moravčah; ve-likonoč. torek v Črnomlju, Češnicah, Dobrnčah, Vipavi, Kotredežu, v Lescah, na Vrhniki in v Železnikih; sredo po vel. noči v Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh; soboto po vel. noči v Trebelnem in v Zagradcu pri fužinah; pond. po beli ned. v Podbukovju (poleg Krke), na Igu, v Ribnici, Jagnenci, na Vačah, v St. Jurju p. Gamberku in v Šturiji; torek po beli ned. v Metliki in v Bušeči vasi; v četrtek po beli ned. v Strugah (Pri cerkvi); pond. po 3. nedelji po veliki noči v Dolih in v Vrhu (Idrijskem okraju); tretji pond. po veliki noči na Vrhovcu (Kočevje). Veliki traven ali maj: 1. v Bohinjski Bistrici za živino, v Svibnji, Tirni, Planini, pri Črnomlju in na Travi (Koč. OKraj); 2. v Boštanju; prvi pondeljek vel. travna v Ljubljani; 3. pri Fari; v sobot, po 3. maju v Vel. Brusnicah za živino; 4. na Jesenicah; 5. v Št. Gothardu, v Poljanah, Ložu, Kočevju, na Krškem, v Litiji in na Dobrnčah; torek po sv. Florjanu v Šmarji; četrtek po sv. Florjanu na Toplicah; 8. v Završih; 11. v Senožečah ; križev pond. na Vrhniki; na dan sv. Pankraca v Zagorju (za Savo), v Vel. Loki pri Temenici; četrtek pred sv. Janezom v Sodražici; na sv. Janeza dan v Lukovcu, Idriji, Rovišah, Moravčah, Tržiču in.na Vidmu poleg Krke; sv. Jošta dan v Kotredežu; 22. v Št. Lambertu; na sv. Urbana dan v Št. Gothardu, na Mali gori, v Mengšu, Podvelbu, Svibni; pond. pred nebohodom na n j i.__139 Vrhniki in v Tržiču; dan po nebohodu v Žužemberku in v Logatcu (gornj.); pondeljek po nebohodu v Postojni, v Zatičini; torek po nebohodu pri sv. Mohorju in v Zagorju na Notranjskem; sredo pred binkošti v Žerovnici; četrtek pred binkošti v Lašičah; torek po binkošt. v Radovljici (za živino), Loki, Metliki, v Buševi vasi in v Radohovi vasi; četrtek po bink. v Senožečah, Cirniku, Hinjah in na Igu; pondeljek pred sv. Reš. Tel. v Tržiču (pri sv. Trojici), na Vrhniki in Št. Jerneju (Kostanj, okraj); torek po sv. Trojici na Vačah; pond. po sv. Reš. Tel. v Litiji; pondeljek po kvaterni nedelji v Višnji gori; torek po kvaterni nedelji v Črnomlju; peto soboto po veliki noči v Nemški Loki na Kočevskem; v pondel. pred Binkošti na Vinici. Rožnik ali junij: 2. v Svirci in v Motniku; 6. na Vinici; sv. Medarda dan v Rakitni; sv. Primoža dan v Vrhpolju pri Vipavi, Kamniku, Tirni in v Žužemberku; 7. v Loškem potoku; 11. v Senožečah; sv. Antona dan v Starem Trgu, Polhovem gradcu, Bruniku, na Hotemožah, v Zdenski vasi, Trebnjem in v Žireh; pond. po sv. Antonu v Premu; sv. Vida dan vDobu, v Jagnencih, Kočevju, Št. Vidu pri Vipavi; 14. v Hotederšici; 18. v Zalogu; pond. po sv. Vidu v Št. Vidu in na Blokah; 20. v Rovišah; sv. Alojzija dan v Moravčah in v Lašičah; pond. pred kresom v Bučki; 23. v Tržišu; na kresni dan v Št. Jurju pri Svibnem, Matenji vasi, Trnovem, Bistrici (v Boh.), Rovtah (Plan. okraji), na Mirni, v Češnjicah, Ribnici, Višnji gori; 26. v Tržiču; dan pred sv. Petrom in Pavlom v Radečah; sv. Petra in Pavla dan v Zagorju (za Savo); 27. v Strugah (Pri cerkvi); 30. v Mirni peči in na Mali gori; pondelj. po sv. Petru in Pavlu v Ljubljani in v Trnovem; torek po sv. Petru in Pavlu v Črnomlju. Mali srpan ali julij: 1. pri sv. Mohorju; dan Mar. obisk, v Št. Gothardu; 4. v Velikem gabru, v Žireh in na Krškem, v Vidmu poleg Krke; pond. po sv. Urhu v Polšnjeku, Slančjem vrhu in na Travi; 9. v Tirni; drugo soboto po sv. Petru in Pavlu v nemški Loki na Kočevskem; 12. v Senožečah, v Trebnjem, v Jagnenci, v Planini; v Zgor. Tuhinju; v Kropi; 13. v gornji Planini in v Starem Logu na Kočevskem; 14. v Žužemberku; 17. v Zdenski vasi; 19. v Vinici; v pond. po sv. Marjeti na Vinici; torek po sv. Marjeti v Metliki; sv. Magdalene dan v Hinjah in na Jesenicah; 24. v Loki in v Veliki Loki (Zatičn. okr.); sv. Jakoba dan v Kočevju in na Vrhniki; pond. po sv. Jakobu v Kostanjevici, Lukovcu in Šmartnu pri Litiji; sredo po sv. Jak. v Dobrnčah; sv. Ane dan v Leskovcu pri poddružn. sv. Ane, Višnji gori, Radovljici (za blago), na Bitnjah, v Bohinju in v Cerknici; 27. v Toplicah in v Vrhu (Idrijskem okr.). Veliki srpan ali avgust: 1. v Kranju (konjski) in na Vinici; drugo soboto po sv. Jakobu v Št. Volbenku; 2. na Dolih in v Dolu; pond. po 2. v Ribnici; sv. Ožbalta dan v Krašnji in v Vrhovcu (Kočevje); pond. pred sv. Lorenc. v Dolih; sv. Lorenca dan v Rovtah (Vrh. okr.), Dobu, Železnikah, Kamnigorici, na Igu, na Travi in pri sv. Lovrencu na Temenici; 11. v Senožečah; 14. v Leskovcu, Št. Vidn pri Vipavi; na dan pred Vel. Šmarnom v Toplicah; sv. Roka dan v Bistrici (Trebn. okraj), Ložu, na Vačah, v Hotavljah, Šmarji, Planini, Trebnjem, v spod. Idriji in Cerkljah; torek po Vel. Šmarnu v Metliki; 16. pri Fari; 17. v Svirci; 20. v Zatičini; sob. pred sv. Jernejem v Mokronogu; 24. v Postojni, Št. Jerneju, Kočevju, Loki in Kamniku; pond. po sv. Jerneju v Št. Vidu (na Blokah); torek po sv. Jerneju v Novomestu, v Moravčah; 25. v Ambrusu za blago in živino; 28. v Strugah (Pri cerkvi); 29. na Dobrovi. Kimovec ali september: 1. v Radečah, Skaručni, na Višnji gori; nedeljo pred 2. kim. na Veseli gori in 140 S e 111 v Rakovniku; prvi pondeljek kim. v Vipavi; pond. po sv. Tilnu v Št. Jurju pri Gambergu; pondeljek po an-geljski ned. v Planini pri Črnomlju; 4. v Preski; 7. v Za-graou, Fužinah; 9. v Lašičah, v Lukovcu, v Vrhu (Idrijsk. okr.), in v Bušeči vasi; 11. v Senožečah; pond. pred Mal. Šmarnom v Premu; pond. po MaL.Šmarnu v Ljubljani, Črnem vrhu, Loškem potoku in v Št. Vidu pri Zatičini; pond. po Marij, imenu,na Vinici; 14. v Žužemberku in v soboto po 14. sept. v Vel. Brusnicah za živino; 15. v Idriji:, prvi pondeljek po križevem tednu v Boštanju; 17. v Št. Lambertu; kvaterni četrtek v Podvelbu (Col.); pondeljek po kvaterni ned. v Senožečah in Višnji gori; torek po kvat. ned. v Črnomlju; 21.vKranji (konjski), v Zgor. Tuhinju in v Ribnici; 27. v Podbukovju in v Borovnici ; ned. pred sv. Mihel. v Bučki; sv. Mih. dan v Druovem, Dolih, Bovtah (Vrhn. okr.), Loki, Grosupljem, Mirni peči, Mengšu, Novi vasi (na Blokah); pond. po sv. Mih. v Kostanjevici in Litiji; torek po sv. Mihelu v Metliki; 30. v Tržiču. Vinotok ali oktober: 1. v Starem Trgu; prvi pondeljek meseca pri Fari in na Jesenicah; pondeljek po roženkr. ned. v gornj. Logatcu, na Vidmu poleg Krke, v Št. Vidu (pri Zatičini) in črmošnicah; torek po roženkr. ned. pri sv. Heleni; sredo po roženkr. .nedelji v Motniku, Zagorju (na Notr.), Zdenski Vasi in Šturiji; četrtek po roženkr. nedelji na Toplicah; 11. v Kranju, v Vinici in v Senožečah; četrtek pred sv. Terezijo v Sodražici; sv. Terezije dan v Kamniku in Idriji; v nedeljo pred letnim žegnan. vseh cerkva Podkorenom in v Kranjski gori; pond. pred sv. Lukom v Bistrici (Trebn. okraj); sv. Luka dan na Krškem, v Poljanah, v Kranju (konjski), v Novem mestu, v Postojni, v Ra-dohovi vasi in v Sorici (za živino); pond. po sv. Lukežu na Krškem; 18. v Bohinjski Bistrici za živino; 19. v Trnovem (na Notranj.); ned. po letn. žegn. v Batečah; sv. Uršule dan v Št. Heleni, Cerkljah, v Lescah, Žubnein, invŽireh; pond. po sv.,Uršuli v Premu; 24. v Dolu, Logatcu; pond pred sv.Šimn. in Jud. v Rakitni; 28.sv. Šimn. in Juda dan v Vipavi, Ložu, Mokronogu, Radovljici (za živino),.na Skaručni, v Žužemberku in v Češnjicah; v torek po sv. Šim. in Jud. v Črnomlju; 30. v Zalogu. Listopad ali november: 1. v Žagorju (za Savo); 2. na Jesenicah in v Cerknici; pondelj. po vseh svetn. v Višnji gori; 3. na Mirni; pond. po vseh vern. duš dan v Št. Jerneju (Kostanj, okr.); sv. Lenarta dan v Kropi, v Mengšu, na Vrhniki, vLašičah; sv. Martina dan vŠent. Gothardu, v Bučki, p. Fari, na Igu, v Moravčah, Razdrtem in Kranju (konjski); pond. po sv. Martinu v Bistrici (na Notranj.), v Št. Martinu pri Litiji in v Radečah; torek po sv. Martinu v Metliki; drugi dan po sv. Martinu v Bušeči vasi; 4. v Preski; 16. v Idriji; pondelj. po sv. Leop. v Ljubljani (8dnij); 19. na Raki; 20. v gorn. Planini; 21. v Hotederšici (za živino in blago); 22. na Slapu pri Vipavi; 23. v Mojstrani, pri sv. Lorencu na Temenici; 25. sv. Katar, dan v Loki, Zatičini in na Krškem; sv. Andreja dan naGočab, v Kočevju, Železnikah, Planini, na Vačah. Gruden ali december: 3. v Postojni; sv. Barbare dan v Idriji, Kamnigorici in Kamniku ; pond. pred sv. Miki. v Martinji vasi (Trebn. okraj); sv. Miklavža, dan na Brezovici, v Bistrici (v Bohinj.), Bistrici, Žužemberku, Borovnici ; pond. po sv. Miklavžu v Litiji; torek po sv. Miklav. v Metliki; prvi pond. v adventu v Boštanju (za živino in blago); prvi torek v adventu v Novem mestu; 9. v Mokronogu; 13. sv. Lucije dan v gornj. Logatcu, Mengšu, Mišjem Dolu, Radovljici (za živino), na Slapu pri Vipavi, vŠenušah; kvat. pondelj. v Zagorju (na Notranj.), Kostanjevici in Višnji Gori; torek po kvat. ned. v Črnomlju; 21. v Krašnji; sv. Janeza dan v Radečah, na Vrhniki in n j i-__ v Št. Vidu pri Zatičini; nedolžnih otročičev dan vDobu; dan po nedolžn. otr. v Mirni peči; sv. Silvestra dan v Kočevju in v Zagorju (za Savo). Na Štajerskem. Kedar sejem pride na nedeljo ali zapovedan praznik, preloži se na naslednji dan. — Dnevi v oklepnicah () pomenijo sejme samo za blago, brez oklepnic pa tudi za živino. 1. Amovž (Arnfels), okraj. Amovž: 24. febr., križ. pondeljek, 20. jul., 24. avg., v pondeljek po Mi-helovem, 21. nov. — Gleinšteten: 25. jan., 13. jun., 29. sept., 28. okt. — Kapla: 7. julija in 13. oktobra. — Klunjane: 25. apr., v pond. po Jakobovem. — Lučane (Leučah): 3. marca, torek po bink., 10. avg., 21. sept., 6. dec. — Sv. Jani: 12. maja, pondeljek po Jan. k., 5. avg., 6. nov. — Sv. Duh: v pondeljek po sv. Trojici, po 7. ned. po binkošt. in po angelj. nedelji. 2. Brežice (Rann), okraj. Artiče: 25. jan., četrtek pred cvetno ned., četrtek pred binkošt. ned., 4. oktob. — Bizel: 16. maja, 30. nov. — Brežice: 14. febr., 10. maja, 13. junija, 10. avg., 6. nov., 19. decemb. — Dobova: 31. jan., 26. marca, 25. aprila, 15. julija, v pondeljek po slad. Marijinem imenu in 9. decembra. — Kapela: 17. jan., 10. marca, 17. aprila, 7. junija, 17. avg., 17. septemb. — Pišece: 19. febr., 8. julija, 6. okt., 3. novembra. — Sromlje: 11. novembra. — Videm: 3. febr., 24. febr., 18. mar., 4. maja, 4. julija, 19. okt., 25. novembra. — Zdole: 15. marca, 24. apr., 15. jul., 15. septembra. 3. Celje, okraj. Celje: Prvi torek meseca jan., febr., aprila in maja živinski in konjski semnji (brez blaga); sredpostno soboto, 21. oktobra in 30. novem, letni in ob enem živinski in konjski semnji. — Dobrna : v pond. po svečnici, v četrtek kvatr. tedna mes. sept. — Gotovlje (Gutendorf): 25. aprila. — Sv. Jurij ob juž. železn.: 2. jan., 10. febr., 12. marca, 24. aprila, 4. maja, v pond. po letnih in jesenskih kvatrah, 22. jun., 28. okt. — Kostrivnica: 3. febr.; pri sv. Jakobu v Vodrušu v pond. po Vel. gosp. — Sv. Lovrenc v Prošinu: v pond. po angeljski nedelji in v sob. po č. spoč. dev. Marije. — Nova cerkev: v pond. po sv. 3 kraljih, v četrtek po veliki noči, v pond. po Telo-vem, v god sv. Lenarta 6. novem. — Sv. Ožbolt na Pernovem: 21. marca. — Petrovče: 17. jan., 2. julija. — Svetina: v pond. po Snežnici, 21. nov. — Teharje: 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marije, 26. julija, 19. dec. — Vojnik (Hohenek): v pond. pred sveč., v pond. po beli nedelji. 16. maja, 4. jul., 7. sept., 18. okt. — Žalec: 14. febr.. 13. jun., 25. jul., 29. avg., 4. okt., 13. dec. 4. Deučlandsberg, okraj. Deučlandsberg: 10. mar., 10. avgusta, 2. novemb. — Grosflorian na Laznicr v pond. po postnih kvatrah, vel. četrtek, 4. maja, v pond. pred Telov., I. pond. avg., v pond. po jesenskih kvatrah, 21. decem. — Holenek: 17. marca, 26. jun., 15. novembra. — Horbing: 25. aprila, 4. julija. — Sv. Martin v Sulmski dolini: 16. maja, (16. avgusta, 11. nov.). — Osvald: 23. apr., (5. avg.) — Svanberg: 20. jan., (19. marca), 2. avg., 4. okt. — Vetmansteten: 14. febr., v pond. po tihi ned., 17. jul., 19. nov. 5. Gornjigrad, okraj. Gomjigrad: 6. februar., 4. maja, 28. okt. — Ljubno (Laufen): 1. maja, 19. nov. — Imce: 25. maja. — Mozirje (Prassberg): 22. jan., 24. aprila, bink. torek, 15. junija, 16. avg., v pondelj. pred 8. sept., 18. oktob. — Rečica: 17. marca, 31. maja, 4. jul., 6. nov. 6. Gornja Radgona, okraj. Sv. Jurij ob Ščavnici: 3. febr., 25. aprila, 21. novembra. — Sv. Duh na Stari gori: 24. avgusta in 13. decemb. — Negova: (8. sept.) — Sv. Peter-. 17. jan, (29. junija), 30. jun, 21. sept. 7. Ivnica (Eibiswald), okraj. Ivnica: v petek Marije 7 žal, 23.apr, 25. maja, 22.jul, 14. sept, 19. nov. — Zeleni Travnik (Wies): 3.febr, v god srca Jezus, 4. dec. 8. Konjice (Gonobie), okraj. Sv. Barbara: 20. marca, 15. jun, v pond. po godu škap. mat. božje. — Sv. Duh pri Ločah: 24. febr, v pond. po tihi nedelji, bink. torek, 13. jun, 13. jul, 15. okt, 25. novem. — Konjice: 9. febr, veliki četrt, v sredo pred križ, 24. jun, 31. jul, v pond. po Mibelovem. 3. dec.— Oplotnica: 3. marca, 2. pond. po roženkr. nedelji, 11. nov. — Vitanje-. sredp. sredo, 25. maja, 20. jun, 20. jul, 2. nov, 27. dec. — Žreče (Rečah): 30. jun, v pond. po sv. Ilu. 9. Kozje (Drachenburg), okraj. Buče (Fauč): 20. jan, 16. febr, 21. jul, 9. decem. — Dobje: sob. pred belo nedeljo, 16. julija, v sredo pred praznikom imen. Mar, 25. nov. — Sv. Filip v Veračah: 14. jan, 22. febr, 1. maja, 25. maja, 17. jul, 29. avg, 16. okt. — Sv. Gore pri sv. Petru: 4. avg. in 7. septembra. — Sv. Gore pri Podsredi: v sob. pred tiho nedeljo, bink. sob. — Koprivnica-. 25. jan, 10. apr., 28. okt. — Kozje: 24. febr, 26. apr, 13. junija, 25. julija. — Lešično: v pond. po vseh svet. — Sv. Miklavž v Polju: 8. maja, 6. dee. — Sv. Peter: 5. febr, 6. marca, 21. okt, 13. decemb. — Pilštanj: 9. febr, 1. marca, 16. maja, 9. junija, v pond. po Rokovem, 29. sept. — Planina (Montpreis): 11. jan, 1. marca, 12. maja, 15. jun, 12. jul, v sob. pred ang. ned, 15. oktobra, 3. dec. — Podčetrtek (Vindišlandsberg): 17. marca, vel. torek, 10. avg, 21. nov. — Podsreda (Hörberg): 3. maja, 24. jun, 21. sept, 18. okt, 19. novemb. — Golobinjak (Taubenbah) pri Planini: 14. sept.—Zagorje: 31. jul. 10. Laško (Tüffer), okraj. Dol: 10. marca, v pond. po Jurjevem, 31. jul, pond. po Mihelovem. — Jurjiklošter (Geirah): 1. febr, 3. pond. po bink, 4. okt, 13. dec. — Sv. Jedert: 21. marca, 7. sept. — Laško: 24. febr, vel. četrt, bink. torek, 24. jun, 24. avg, 21. sept, 11. nov, 21. dec. — Loka: 3. maja, 22. maja, v četrt, po Telovem, 5. avg, 11. sept. — Trbovlje (Trifail): (17. marca), v pond. vel. tedna, v pond. pred Pankrae, 9. jun, 5. avg, 18. okt. 11. Sv. Lenart v slov. Goricah, okraj. Sv. Lenart: 20. januarja, v pondeljek po beli nedelji, 19. maja, 24. junija, 1. avgusta, 4. oktobra, 6. novembra. — Sv. Trojica: 28. avgusta, v pondeljek po jesenskih kvatrah. 12. Lipnica, okraj. Sv. Andraž: 8. jul, 4. oktob. — Arnož (Ehrenhausen): 20. jan, Marija 7 žal, 9. maja, 24. sept, 22. novem. — Gabersdorf: v sob. po Vidovem, v pond. po angeljski nedelji. — Gomilica: (25. jan, 12. febr, 29. jun.), 30. jun, 1. avg, 9. sept, v pond. pred dar. Marije. — Lang: soboto po bijik, 11. sept, 16. nov. ■— Lipnica: v pond. po svečniei, 1. maja, 25. julija, 11. novemb. — Sv. Miklavž pri Draslingu: 4. maja, 10. avg. •—• Sv. Miklavž v Savsalu: 16. febr, 12. maja, 5. avg, 6. decembra. — Štrass: 10. marca, 8. jun, 16. avg, 30. novembra. — Tilmič: 17. jan, 3. pondeljek v postu, v sob. pred Dioniz. — Sv. Vid: 22. februarja, 15. septembra, 2. novembra. 13. Ljutomer (Luttenberg), okraj. Sv. Križ: v pond. po tihi ned, 3. maja, 26. jul, 6. nov. — Ljutomer: (vsak kvaterni torek, v torek po veliki noči, v torek jes. kvat.— Veržeje: 6. maja, 29. sept, 30. novembra. 14. Marenberg, okraj. Marenberg: 4. pond. po božiču, v pond. po tihi ned, bink. torek, 31. jul, 29. sept, 11. nov. — Muta: 1. maja, 17. jul, 29. avg, 28. okt. — Bemšnik: 2. jul, 24. sept. —Ribnica: v pond. po 24. jun, v pond. po Uršinem. — Vuzenica: 1. sob. v postu, 25. aprila, 4. julija, 16. avg, 6. decembra. 15. Maribor, okraj. Frauheim: 26. jul, 21. sept. — Hoče, spodnje: 23. aprila, 11. novemb.— Sv. Ilij: 20. marca, 16. maja, v soboto pred angeljsko nedeljo, 9. decembra. — Jarenina: 3. febr, 25. maja, 17. avg. — Sv. Jurij na Pesnici: 23. aprila, 8. jul, 20. avg, 19. novembra. — Kamnica: (Gams): v pondeljek po cvetni nedelji, v pondeljek po angeljski nedelji. — Lembah: 15. junija, 16. avgusta. — Sv. Lovrenc v Puščavi : v pond. po vneboh. Kristusovem, v pond. po Loren-čevem. — Sv. Marjeta na dravskem polji: 9. jun, 20. jul. — Sv. Marjeta na Pesnici: včetrtekpobinkoštih,20. jul. 24. nov. — Maribor: (v sob. pred sveč, 4. jul, v sob. po Lukeževem), v petek pred sveč, 3. jul, dan pred Uršinem, prvi pond. vsakega mesca razun avgusta. — Pri sv. Magdaleni: 11. mar, 22. julija, 4. septemb. — Sv. Martin pri Vurbergu: v pondelj. po Aninem, 10. novembra. — Prepolje: 11. apr, 1. avg. — Račje (Kraniehsfeld): 14. febr, bink. torek, 15. oktobra. — Ruše: v pond. po tihi ned, v pond. po Telov, v pond. po imenu Marij, 19. nov. — Selnica (Zelnic): 12. marc., v pond. po Dušnem, 3. maja. — Slivnica: 25. maja, 7. sept, v četr. po bink. — Studenci (Brund.): 20. marc, 21. jun. — Svičina (Vitschein): (19. marc, 28. avg, 30. nov.) 16. Murek, okraj. Murek: 17. marca, v pond. po križ. tednu, 26. jun, 24. avg, 29. sept, 28. okt, 6. dec. — Sv. Peter: 6. maja, 4. jul, 29. avg, 8. novem. — Snež-nica ali Nova cerkev: 6. avg. — Sčavnica pri sv. Ani: 17. jul, 14. sept. — Straden: Marije 7 žalosti, 4. maja, 16. avgusta, 12. novembra. 17. Ormož (Friedau), okraj. Ormož: Mar. 7 žal, v pond. po Jakob, 25. maja, 21. sept, 11. okt. — Središče (Polstrau): sv. Jederti dan 17. marca, sv. Pankra-sija 12. maja, sv. Jarn. 24. avg, sv. Leop. 15. nov. — Sv. Tomaž p. vel. Nedelji: 21. jun, 29. avg, 28. okt. in 3. dec. 18. Ptuj (Pettau), okraj. Sv. Andraž: 13. jun, 30. novembra. — Sv. Barbara v Halozah: (4. febr, 19. marca), 20. marca, 1. maja, 31. nov. — Cirkovce: v pondeljek po beli ned, 24. oktob. — Gora ptujska (Neustift): 18. marca, velikon. torek, 3. maja, 2. jul, 14. avg. — Hajdina: 1. maja, 30. avg. — Sv. Janž na Dravskem polji: 24. junija. — Kaniža pri Ptuju: 23. aprila, 5. avg, 25. nov. — Sv. Lovrenc na Dravskem polji: 12. marca, 27. jun, 10. avg, 29. sept. — Sv. Lovrenc v slov. Goricah: v sredo pred vneboh. Krist, v sob. pred rož. ned. — Nova cerkev: 6. avg. — Pobrež: 15. jun, 16. avg, 6. sept, 6. nov. fare sv. Vida.—Polenščak: 2. jul. — Ptuj: 23. apr, 6. avg, (25. nov.). — Trnovec: 30. junija, 2. sept. — Turnišče (Rann): 6.jun, 26.avgusta. — Sv. Urban: 15. maja, 25.jul, 19. Radgona, okraj. Apače: 4. pond. po vel. noči, 9. sept, 3. pond. oktobra. —Halbenrain: 25. aprila, 7. oktobra. — Radgona: 14 dni pred pustn. pondeljkom, v torek pred Telovem, 10. avgusta, 15. novembra. 20. Rogatec, okraj. Kostrivnica: 10. marc, 25. apr, 15. jun, 30. jul, v sobot, pred rož. ned. — Sv. Križ pri Slatini: v torek vel. tedna, 15. oktobra, 15. dec. — Marija Trošt v Žitalah: 24. jun, 25. jul, v pond. po vel. gosp. — Sv. Mohor: 20. jan, v sredo po beli ned, 22. julija, 11. novemb. — Podplat: 16. febr, 27. marca, 9. maja, 4. jul. — Rogatec: 24. febr, 21. marca, v pond. po beli ned, v pond. križ. tedna, 25. maja, 13. junija, 12. jul, 24. avgusta, 14. sept, 30. nov. — Slatina: v četrtek zim. kvat, v soboto pred binkošti. 21. Sevnica (Lichtenwald), okraj. Reihenburg: vel. četrtek, v pond. po Krist. vneboh, pond. po sv. Reš. telesu, 30. jun. — Sevnica: v pond. po tihi ned, 3. sredo po velikinoči, 22. junija, 16. avgusta, 14. sept, 6. dec. — Sigersberg: 21. marca, 13. junija, 1. septembra. 22. Slovenska Bistrica, okraj. Poličane: pond. po kvat ned v postu. v pond. pmd binkošt.i. 29 avg, 15. nov. — Slovenska Bistrica: 24. febr., Mar. 7 žal, 4. rnaja, 25. julija, 24. avg, 24. septembra, 28. oktob. — Spodnja Polskava: 10. marca, 30. junija, 9. sept. — Studenice : 25. januarja, 4. pondeljek po vel. noči, 13. dec. — Zgornja Polskava: 19. febr, 19. nov. 23. Slovenji Gradec, okr. Sv. Ilij pri Turjaku: 20. aprila, 2. jul, v soboto pred ang. ned, 15. okt, pri sv. Lenartu. — Sv. Jani: 13. junija, v pondelj. po imenu Marije. —• Sv. Martin: 8. junija, 24. sept, 11. novemb. — Slovenji Gradec: 25. jan, 12. maja, 10. avg, 19. nov, 2, 4. in 6. soboto v postu. 24. Šmarje, okraj. Sv. Helena: v četrtek po bink, 22. julija, v pond. po rož. ned. — Lemberg: v pondeljek po sredpostni sredi, cvetni petek, 12. maja, v sredo pred reš. telesu, v pond. po sv. Ulriku, 5. avg. — Ponkva: 14. febr, 4. pond. po veliki noči, v soboto pred sv. Martinom. — Pristava: v torek po bin-koštih, 15.jun, 8. jul., 17. okt, — Zibika: 20. marca, pond. pred ang. ned. — Šmarje: v pond. po sv. 3 kralj, 3. pond. po vel. noči, v pond. po imenu Marije, 4. dec. — Tinsko: 3. pond. po bink, 2. jul, v pond. po ang. ned. 25. Šoštanj, okraj. Sv. Bij: v pond. po tibi ned, 4. avg, 1. sept. — Šoštanj: v četrt, pred pustom, velikonočni torek, 22. jun, 12. julija, 29. sept, v pond. pred sv. Katarino. — Velenje: 1. maja, v pond. pred bink, 24. avg. 26. Vransko, okraj. Braslovče: v pondelj. pred sv. Matijem, Marije 7 žal, v sredo križ. tedna, v pond. pred sv. Matevžem. — Sv. Jurij pod Taborom: 29. jan, 10. marca, 25. aprila, 21. novem. — Vransko: 3. marca, 2. sredo po vel. noči, 29. sept, 15. nov. Na Koroškem. VAfrici, tibi četrt, pond. pred sv. Lukom in po sv. Katar. VAlthofnu, velikon. in bink. torek in pond. po sv. Mart. V Št. Andražu, cvet. pet, 3. maja, 28. avg. in 30. nov. V Beljaku, pond. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrencu. V Blajbergu, nemškem, 21. avgusta. V Celovcu, pond. po sv. Janezu Nep. in po sv. Uršuli; vsaki semenj 14 dnij. V črni, pond. po sv. Florjanu, na god sv. Ožbolta, v pond. po sv. Jarneju in po sv. Uršuli. V Doberlivasi, pond. pred sv. Lukom (ako sv. Lukež ni v pondeljek) in v pond. pred sv. Janezom Nep F Dravbergu, spodnjem, v pond. pred 40 muč, cvetni petek M. 7 žal. in 21. septembra. F Dravbergu, zgornjem, na pepeln, sredpostni petek, velikon. torek, 4. maja, 14. in 28. jun. in 24. nov. V Eberštajnu (Svincu), torek pred cvet. ned, pred binkoštmi, 29. sept. in 27. decembra. V Frežah, 3. febr, 1. maja, 24. avg. in 28. okt. V Gmindu, soboto po sv. 3 kraljih, 1. torek v postu, pond. po mali gospojniei, po sv. Luki in 25. nov. V Gradišču, pond. po beli ned, po mali gospojniei, po sv. Marjeti in 30. nov. V Grajfenburgu, 15. in 28. jun, 29. sept. in 25. nov. V Grebinju, pond. po tihi nedelji, pred Binkošti in pred sv. Terezijo. V Guštanju, 23. aprila, 24. jun. in 28. okt. Pri zvel. Hemi na Krki, 20. jan, bink. torek in 11. nov. V Št. Jakobu v Božu, pond. po mali gospojniei. V Kapli, 1. maja, 2. jul. in 28. okt. V Kotičah, 3. febr,, v soboto pred cvetno ned, dan po Krist, neboh. in 2. pond. mesca oktobra. V Kotaričah, pustni pondeljek, 26. julija in 21. okt. V Labodu, 12. marca, 4. maja, 24. avg. in 27. dec. Foi. Lenartu, velikon. in bink. torek, 10. avg. in 28. okt. V Mavtnu, 25. apr, pond. pred sv. Mihelom. F Milštatu, sredo po sv. 3 kraljih, 4. torek v postu, 23. aprila, 18. okt. in kvat. sredo v adv. V Št. Mohorju, cvet. pond, tor po bink. 12. jun, 28. okt. V Naborjetu, pond. pred vsemi svetimi. V Paternijonu, pustni pond., 8. julija, pond. pred sv. Martinom in kvat. pond. v adventu. V Št. Pavlu, 25. jan, velikonoč. in bink. torek in 29. sept. V Pliberku, v pond. po sv. 3 kraljih, po sredpostu, po sv. Medardu, po sv. Egidiju in po sv. Lenartu. V Podgorjah, binkoštni torek. V Podkloštru, 4. maja in pond. po vseh svetih. V Pontablu, 30. junija in 16. okt. V Pozarnici, veliki pond. in 29. sept. V Rajhenfelsu, 25. julija. F Benvegu, velikonoč. torek, 1. maja in kvat. četrtek jes. V Bozeku, 29. septembra. V Saksenburgu, 1. maja, 25. julija in 28. okt. V Špitalu, 4. pond. v postu in pond. po sv. Martinu. V Strasburgu, pond. po sv. 3 kralj, 1. četrt, v postu, 25. jul, 10. avg. in 6. dec. V Trgu, pond. po najdbi sv. križa in 24. aprila. Na Trbižu, 1. soboto mesca aprila, 30. jun, 16. okt. in 1. soboto mesca okt. F Trebnjem, pond. po sv. Matiju in po poviš. sv. križa. VVelikovcu, v pond. po jes. kv. ned. in pred sv. Miklavžem. F Št. Vidu, pond. po sv. imenu Jezus, in 29. sept.; vsaki semenj po 4 tedne. F Volfsbergu, na cvetni petek, pond. pred jes. kvat. ned. in po sv. Kolomanu. V TJkvah, zadnji pondeljek marca in septembra. V Zgornji Beli, 3. pond. v postu, 21. sept. in 14. nov. Na Primorskem. V Ajdovščini, 10. marca, križ. petek, 24. jun. in 15. okt. VAkvileji, 26. do 28. marc, 11. do 13. julija, 19. do 21. dec. Sv. Anton poleg Kopra, pond. po sv. Anton, pušč, 20. okt. V Boljuncu, vsak mesec 24. dne, 24. jun. in 1. sept. V Bovcu, 20. in 21. marca, 20. in 30. sept. V Brezovici, 28. aprila, 3. julija in 17. okt. V Bujah v Istriji, 17. jan. in 8. sept. V Buzetu v Istriji, pond. po sv. imenu Marijinem. F Cerkni, 24. febr. in 21. okt. V Cervinjanu, pond. po sv. Martinu, 3 dni. V Čresu (Cherso), 1. do 8. avg. V Davinu, 24. jun. V Divači, vsacega 26. v mesecu. V Dolini, 4. jul. F Dornbergu, 15. septembra. Gerovo, 25. apr, 16. maj, 26. jun, 12. jul, 16. avg. F Gorici, vsak drugi in zadnji četrtek v mesecu, 16. marca 8 dni, 24. avg. 14 dni, 1. okt. 8 dni in pondeljek po sv. Andreji 14 dni. V Dutovljah, 3. febr. in 1. avgusta. V Gradiški, 25. marca, 1. in 25. okt. V Herpelju, vsaki mesec in sicer drugi dan v mesecu. F Hrastovljah, na praznik sv. 3 kraljev. V Kanalu, pond. pred sv. Martinom. V Karminu, 25. jun. in 4. sept. po 3 dni. V Kastvu, 22. maja, pond. po roženkr. ned. in 13. dec. V Krku (Veglia) v Istriji, 10. avg. V Kobaridu, 9. marca, 13. jun, dan po roj. M. D. in pondeljek po zahvaljenici. V Komnu, 20. marca in 12. nov. V Kopru v Istriji, 21. sept. in 21. oktobra. Pri sv. Križu, pond. po sv. Telesu in 14. sept. F Kubedu v Istriji, drugi pond. po roženkr. nedelji in pond. po sv. Martinu. V Labinu (Albona), 30. jun. in 7. okt,. V Lokvi, veliki pondeljek in 9. novembra. V Monfalkonu, 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. V Moščenicah, 3. febr. in 29. novembra. V Mujah, 7, 8. in 9. oktobra. V Nabrežini, 5. aprila, 17. sept. in 27. oktobra. V Novem gradu (Kastelnuovo) v Istriji, 16. aprila, 28. jun. in 27. novembra. V Ospi, zadnjo nedeljo junija in prvo ned. novembra. V Pasji vasi, 9. kimovca. V Paznu (Pisino) v Istriji, 2. avgusta. V Piranu v Istriji, 24. apr. in 15. sept.; po dva dni. V Poreču (Parenco) v Istriji, 21. nov. VPovirju, pond. po sv. Ant. Pad. in po sv. Frančišku Ks. V Proseku, na god sv. Martina, 11. novembra. V Renčah, 6. septembra. V Rifenbergu, vel. tor, 4. jul, kv. sob. v sept, 21 dec. Ce je 4 jul. in 21. dec. praznik, je semenj prihodnji dan. V Ročinju v kanalskem kant, 30. nov. V Rovinju v Istriji, 11. do 20. nov. V Sežani, v pond. po 17. januarji, 3. maja, 14. sept, 2. novembra in vsaki 12. dan meseca. V Slivju, 15. apr. in 26. sept. V Suti pri sv. Tilhu, 11. jul, 1. sept. in 10. oktobra. V Šmarji, v teden po jes. kvatrah, 3. febr. in 22. nov. V Šmarji pri Kopru, v pond. po 1. ned. mesca okt. V Trstu, 1. (veči) teden po jesenskih kvat. in 2. prvi teden v novembru razun praznikov." V Tominu, 15. apr, 21. sept. in pond. po sv. Miklavžu. V Turjaku v monfalkonskem kant, 20. apr, 10. okt. in 9. dec.; po 2 dni. V Vodnjaku, 10. avg. in 13. dec. V Volovskem v Istriji, 16. maja. Na Benečanskem. Januarij: V Vidmu (Udine), 15,16. in 17. semnji sv. Antona. — V Ravinjanu (Ravignano), 20. — V sv. Danijelu, 18, 19, 20,— V Fajeližu (Faedis), 14. — F Mortejanu (Mortegliano), 25. — V Rezijuti, 17. Februar: V Vidmu, semnji sv. Valentina, 12, 13. in 14. — V Glemoni (Gemona), 2. Marci j: V Vidmu, semnji goveje živine, 18. in 19. — V Attimisi, zadnji pondeljek in torek meseca. — V Cordovadu, 10. — V Fajeližu (Faedis), drugi torek meseca.— V Glemoni, sredpostno sredo in četrtek. — V Martinjaku (Martignaco), 3. sredo meseca. — V Pontebi, 19. — V Portoguaru, 6. — Opomba. Če se je pri semnjih vrinila kaka p blagovolijo naznaniti, da se prihodnje leto popravi. V Tolmezzu, 21. in 22. — V Venzoni, četrti pondeljek v mesecu. April: V Vidmu, semnji sv. Jurija, 22, 23, 24. — V Azzanu, 29. — V Kodrojpu, 13. in 14. — VManjaku (Maniago), 10. — V sv. Danijelu, 15. — VSacchiem, 25. Maj: V Vidmu, semenj sv. Kancijana, 31, dva dni. — V Cordovadu, 3. — V Pordenonu, 5. — V Fajeližu, drugi torek meseca. — V Poluci (Poluzza), četrti torek meseca. — V Portoguaro, 5. Junij: Pri sv. Vitu, 12, 13. in 14. — Pri sv. Danijelu, 22. in 23. — V Tarcintu (Tarcento), 25. — V Latižani, 26. — V Venzoni, četrti pondeljek meseca. — F Rožačeh (Rosazzo), 30. Julij: V Starem mestu (Cividale), 27. — V Fajeližu (Faedis), drugi torek meseca. — F Latižani, 25. — V Ožopu (Osoppo), pond. in torek po 1. nedelji meseca. — V Palmi nuoi, pond. in torek tretjega tedna v mesecu. — V Sacilu, 4. — V Manjaku, 25. Avgust: V Vidmu, semnji sv. Lovrenca, 9, 10. in 11. — V Kodrojpu, 16. — V Kankordiji, 3. — V Attimisi, zadnji pond. in torek meseca. — V Latižani, 24. — V Reziji, 16. — Pri sv. Danijelu, 28. in 29. September: V Vidmu, goveje živine, 16. in 17. — V Ampezzu, 9. — V Starem mestu (Cividale), 26. — V Kodrojpu, 18. — V Cordovadu, 9. in 29. — V Glemoni (Gemona), 15. in 16. — V Latižani, 12. — F Moggiji, 21. — V Pontebi, 9. — V Pordenonu, 25. — V Saeili, 14. in 15. — V Venzoni četrti pondeljek meseca. — V Tolmezzu, 14. in 15. Oktober: V Kodrojpu, 27. in 28. — V Ožopu (Osoppo), pondeljek in torek po četrti nedelji meseca — V Palmi novi, pondeljek in torek četrtega tedna v mesecu. — Pri sv. Danijelu, 16. in 17. — V Spilim-bergu, 9. — V Vili (Villa in Carnia), 21. November: V Vidmu, semnji sv. Katarine, 24, 25, 26. — V Bertolu, 12. — V Starem mestu (Cividale), 10, 11, 12. — V Attimisi, 30. — V Glemoni (Gemona), 2. in 3. — V Latižani. 11. — V Manjagu, 21. — V Martinjaku, tretji torek v mesecu. — V Moggiji, 21. — V Portoguaru, 30. — V Rezijuti (Resciutta), 11. — V Saeili, 1. in 25. — V sv. Danijelu, 24. — V Fajeližu (Faedis), drugi torek v mesecu. — V Flambru, pondeljek in torek po tretji nedelji v mesecu. December: V Vidmu, semenj goveje živine 16. in 17. — V sv. Vitu, 5, 6. in 7. — V Gonarcu, 18. — V Palmi novi, 3. pond."v mesecu. — V Venzoni, četrti pondeljek v mesecu. — V Čedadu, vsako zadnjo soboto meseca. aota, prosimo, naj nam je č. č. srenjski predstojniki Imenik svetnikov božjih po abecednem redu. Adalbert, šk. in m, 23. apr. Adalbert, škof, 16. nov. Adam, Eva, 24. dec. Adelajda, 16. dec. Agata, 5. febr. Albert, 8. aprila. Aleksander, m, 12. dec. Aleš, 17. julija. Alfonz, 2. avgusta. Alojzij, 21. junija. Ambrozij, 7. dec. Ana, 26. julija. Andrej, apostol, 30. nov. Andrej Avel, red, 10. nov. Andrej Korzinov, 4. febr. Angela, Fol. vd, 30. marca. Angela, M. dev, 31. maja. Anton Padov, 13. junija. Anton, pušč, 17. jan. Antonin, 10. maja. Anzelm, 21. aprila. Apolinar, 23. julija. Apolonij, 18. aprila. Apolonija, 9. febr. Armela, 24. okt. Atanazij, 2. maja. Avguštin, škof, 28. avg. Avguštin, šk. K, 28. maja. Baldomer, 27. febr. Barbara, 4. dec. Barnaba, 11. junija. Bazilij, 14. junija. Benedikt, op, 21. marca. Benedikt L, ber., 16. apr. Benon, 16. junija. Bernard, 20. avg. Bernardin, 20. maja. Bibijana, 2. dec. Blandina, 2. junija Blaž, 3. febr. Bogomir, 8. nov. Bonaventura, 14. jul. Bonifacij, muč, 14. maja. Bonifacij, šk. in m, 5. jun. Boštjan i. Fabijan, 20. jan. Brigita, 8. okt. Brikcij, 14. nov. Brunon, 6. okt. Cecilija, 22. nov. Ciprijan, 16. sept. Ciril in Metodij, 5. jul. Ciril Aleks, škof, 9. febr. Ciril Jerus., 18. marca. Cita, 27. aprila. Dioriizij, 3. okt. Dominik, 4. avg. Donacijan i. Rog., 24. maj. Doroteja, 6. febr. Eberhard, 23. jun. Edmund, 20. nov. Edvard, 13. okt. Efrem, 15. febr. Egidij, 1. sept. Eligij, 1. dec. Elija, 20. jul. Elizabeta, grof., 19. nov. Elizabeta, kraljica, 8. jul. Ema, 27. jun. Eineran, 22. sept. Evfrazija, 13. marca. Evstahij, 20. sept. Evzebij, 14. avg. Fabijan in Bošt., 20.jan. Félicita in 7 sin., 10. jul. Feliks, škof in m., 21. feb. Feliks Kantal., 21. maja. Ferdinand, 30. maja. Filip Beniciški, 23. avg. Filip in Jakob, 1. maja. Filip Neri. 26. maja. Filoména, 11. avg. Florijan, 4. maja. Frančišek Asiški, 4. okt. Frančišek Borž., 10. okt. Frančišek Ksav., 3. dec. Frančišek Pavi., 2. apr. Frančišek Sal., 29. jan. Frančiška, 11. marca. Fridolin, 6. marca. Frumencij, 27. okt. Gabriel, 24. marca. Genazij, 26. avg. Genovefa, 3. jan. Gérard, 24. sept. Gervazij in Prot., 19. jun. Godoleva ali Bog., 6. jul. Gol, 16. okt. Gregorij, čud., šk., 17. nov. Gregorij N., šk., 9. maja. Gregorij VII., p., 25. maja. Gregorij vel., p., 12. marca. Gvidon, 12. sept. Helena, 18. avg. Henrik, 15. jul. Herman, 7. aprila. Hermengild, 13. apr. Hieronim, 30. sept. Hijacint, 17. avg. Hilarij, 14. jan. Hildegarda, 17. sept. Hugon, 1. aprila. Ignacij Loj., 31. jul. Ignacij patr., 23. okt. Ignacij, šk. in m., 1. febr. Ilij, 1. sept. Irena, 5. apr. Irenej, 23. marca. Izidor, kmet, 15. maja. Izidor, škof, 4. apr. Jakob, ml. ap., 1. maja. Jakob, st. ap., 25. jul. Janez evang., 27. dec. Janez od B., sp., 8. marca Janez Damaščan, 6. maja. Janez Fak., sp., 12. jun. Janez Reg., sp., 17. jun. Janez Kap., red., 23. okt. Janez Krstnik, 24. jun. Janez Krst. obgl., 29. avg. Janez Kolumbin, 28. jul. Janez od kr., kar., 24. nov. Janez Kr., šk., uč., 27. jan. Janez Matajski, 8. febr. Janez miloščinar, 30. jan. Janez Nep., muč., 16. maja. Janez, pušč., 28. marca. Janez veliki, 10. dee. Janez in P., muč., 26. jun. Jarnej, 24. avg. Jedert, 17. marca. Jozafat, 14. nov. Jo vana, 21. avg. Jožef, ž. d. Mar., 19. marc. Jožef, Kalas., 27. avg. Judita, 5. nov. Julija, 22. maja. Julijana, 16. febr. Julijan in Basilisa, 9. jan. Julita, 30. jul. Jurij, 24. apr. Justin, 14. apr. Justina, 26. sept. Kajetan, 7. avg. Kalist, 14. okt. Kamil, 18. jul. Karol, 4. nov. Kasijan, 13. avg. Katarina d. muč., 25. nov. Katarina Gen., vd., 15. sep. Katarina Sienska. 30. apr. Kazimir, 4. marca. Kilijan, 9. jul. Klara, 12. avg. Klemen, 23. nov. Klotilda, 3. jun. Kolumba, 30. dec. Konrad, pušč., 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Korbinijan, 9. sept. Kozma in Dam., 27. sept. Krispin, Krisp., 25. okt. Kristina, dekla, 15. dec. Kristina, dev., m., 24. jul. Krištof, 27. jul. Kunigunda, 3. marca. Kvirin, 4. jun. Ladislav, 27. jun. Lambert, 17. sept. Lavrencij, dij., 10. avg. Lavrencij J., šk., 5. sept. Leon I., v. pap., 11. apr. Leon IX., papež, 19. apr. Leonard, 6. nov. Leopold, 15. nov. Lucija, 13. dec. Ludovik Bertr., 9. okt. ---=» Ludovik, kralj fr., 25. avg. Ludovik, škof, 19. avg. Lukež, 18. okt. Magdalena Pac., 25. maja. Maksimilijan, 12. okt. Maksimin, 29. maja. Marija Al., red., 17. okt. Marije dev. dar., 21. nov. Marija z g. Karm., 16. jul. Marije roj. god, 8. sept. Marije Snežnice, 5. avg. Marije brezm. sp., 8. dec. Marije vnebov., 15. avg. Marija, Eg. spok., 9. apr. Marija Mag., spok., 22. jul. Marija, dekla, 11. dec. Marija, spok., 16. marca. Marjeta Kort., p., 22. febr. Marjeta, kr., 10. jun. Marjeta, d. m., 13., 20. jul. Mark, Marcel., 18. jun. Marka, 25. aprila. Marta, 29. jul. Martin, škof, 11. nov. Martin, pap., m., 12. nov. Matevž, 21. sept. Matija, 24. febr. Matilda, 14. -marca. Medard, 8. jun. Mehtilda, 10. apr. Mihael, 29. sept. Miklavž, 6. dee. Modest, 31. marca. Mohor in Fort., 12. jul. Monika, 8. maja. Narcis, šk. in Af., 18. marc. Narcis, škof Jer., 29. okt. Nedolžni otroci, 28. dec. Neža, dev. in m., 21. jan. Neža Montepulc., 20. apr. Nikolaj Flij., 22. marca. Nikolaj Tol„ 10. sept. Nikolaj, škof, 6. dec. Norbert, 6. jun. Notburga, 14. sept. Oton, 3. jul. Otilija, 12. dec. Pacifik, 25. sept. Pankracij, 12. maja. Paškal, 17. maja. Patricij, 20. marca. Pavel, pušč., 10. jan. Pavla spreob., 25. jan. Pavla in Evst., 28. jan. Pavlin, 22. jun. Peregrin, 26. apr. Perpetva in Fel., 5. marc. Peter Alkant., 19. okt. Peter For., ust., 11. jul. Peter Gonzaler, 15. apr. Peter Kanizij, 9. dec. Peter KI., ozn. v., 20. dec. Peter muč., 29. apr. Peter Nolaški, 31. jan. Peter in Pavel, 29. jun. Pij V., papež, 5. maja. Placid, 5. okt. Polikarp, 26. jan. Primož in Fel., 9. jun. Rajmund, 31. avg. Regina, 7. sept. Remigij, 1. okt. Rihard, 3. apr. Rok, 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, vojak, m., 9. avg. Romuald, 7. febr. Roza, 30. avg. Rozalija, 4. sept. Rupert, 27. marca. Saba, muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec. Sabina in Ser., 3. sept. Saturnina, 29. nov. Servacij, 13. maja. Severin, 8. jan. Silverij, 20. jun. Silvin, 17. febr. Simeon, st., 5. jan. Simeon, šk. in m., 18. febr. Simon in Jud. T., 28. okt. Stanislav Kostka, 13. nov. Stanislav, šk.inm., 7.maj. Školastika, 10. febr. Špiridijon, 14. dec. Štefan, kralj, 2. sept. Štefan, mL, m., 28. nov. Štefan, diak., m., 26. dec. Štirideset muč., 10. marca. Tajda, 7. okt. Tarzila in Em., 23. dec. Tekla, 23. sept. Teodor, 9. nov. Teodot, 18. maja. Teodozij, 11. jan. Terezija, 15. okt. Timotej in Mavra, 19. dec. Timotej, šk. in in., 24. jan. Tit, 4. jan. Tomaž, Akv., 7. marca. Tomaž, apostol, 21. dec. Tomaž Vil., šk., 18. sept. Tomaž Beket, šk., 29. dec. Trije kralji, 6. jan. Urh, 4. jul. Uršula, 21. okt. Valburga, 25. febr. Valentin, m., m., 14. febr. Valentin, škof, 7. jan. Venčeslav inLjud., 28. sep. Vendelin, 20. okt. Veronika, 13. jan. Viktor, 21. jul. Vilfrid, 20. febr. Vilibald, 7. jul. Viljem Akv., 28. maja. Viljem, opat, 6. apr. Vincencij Ferer., 5. apr Vincencij, muč., 22. jan. Vincencij P., ust,., 19. jul. Virgilij, 27. nov. Vid, 15. jun. Vladimir, 24. jul. Volfgang, 31. okt. Čista vest je več vredna nego največje bogastvo. (Povest. — Spisal Ivan Steklasa.) neki stranski ulici dolenje-štajarskega mesta Celje stoji zdaj čedna hiša z jed-nim nadstropjem. Tukaj je stalo H pred več nego 60 leti slabo, bolj podrtiji nego hiši podobno || poslopje. Oblast je že zdavnaj naročila gospodarju, da ima hišo podreti, da se njenim prebivalcem ne pripeti kakšna nesreča. Tega se sicer ni bilo treba bati, zakaj hiša je bila večinoma prazna in le kakšen poseben siromak se je v njej nastanil za malo časa. Samo v zadnjem koncu je bil stanar, ki je že delj časa tukaj prebival, in sicer samo zato, ker mu ni bilo mnogo plačevati za stanovanje. Bil je to Jože Stis-kavec, človek, ki ni nikogar pod milim nebom trpel razun samega sebe, pa tudi sebe ne toliko, kolikor denar in blago. Ležal je zdaj hudo bolan in tako rekoč stal že z jedno nogo pred sodbo, kateri ne uteče nobeden; pa čeravno se je močno bal smrti, čeravno so ga na njo opominjale vse vedno hujše bolečine, vendar ni verjel, da bi bila že blizu. Mesto da misli na Boga ter pri njem išče pomoči in tolažbe, mislil je ves čas le na ta svet, ker je toliko hrepenel po tem kratkem življenju in samo v njem hotel imeti svojo srečo. Nekega dne je počival mirno na svoji postelji. Y spanju so ga menda mučile hude sanje, kar se mu je moglo opaziti na licu in na raztegnjenih ustnicah, katere je vedno premikal, kakor da bi hotel govoriti. Koledar 1892. Pri postelji je sedela in šivala bolnikova hči Anka. Pred njim na mizi je bila svetilka s senčilom zavešena; tako je bil samo manji del sobe razsvetljen, a večji samo na pol. Pridno je šivala hči ter včasi pogledala na bolnega očeta. Pač ni vedela, kako blizu je smrt očetova; bila je še premlada in neizkušena , da bi poznala nevarnih smrtnih znamenj. Da oče trpi velike bolečine, to je znala dobro, pa to jo je tudi najbolj žalostilo. In čeravno Stiskavec ni bil človek, ki bi bodisi karkoli zaupal svoji rodbini ali pa se ji pokazal vsaj prijaznega, vendar ga je hčerka ljubila prav po otročje ter mu storila vse, kar je želel. Kar bolnik žalostno zaječi ter se vzdigne iz postelje. Anka skoči hitro k postelji ter se plašljivo pripogne k očetu, ki jo je gledal z izbuljenimi očmi. „„Kaj vam je, oče? Kaj vas tako boli?"" vpraša preplašena Anka. Y kratkem se poizgubi strah s Stiskav-čevega lica. Ogleduje se, kakor da kaj išče, ter se tako umiri. v „Neugodne sanje!" govoril je sam s seboj. „Se je vse tako, kakor je bilo, in tudi stene so še vse cele!" „Ali kako dolgo? Zadavil bi našega gospodarja, ko bi hotel podreti hišo, da novo postavi!" „„Kaj pravite, da bodo hišo kmalu podrli?"" vpraša Anka. „„Mi ne vemo, je li res, kar se je govorilo; gospodar nam o tem še do zdaj ni nič povedal."" „Res je tako," odgovori bolnik ves zamišljen, „ali bojim se pa tega vendar le. Ko bi se moglo kje izvedeti, je li to resnično? Pošlji kogarkoli h gospodarju, naj pove, je li res ali ne." Anka se obotavlja in poprosi očeta, naj malo potrpi, dokler mati ne pridejo domov; to, kar zahteva oče, zdelo se ji je prečudno, zato je hotela poprej mater vprašati; tudi bi ji težko bilo, bolnega očeta pustiti samega v sobi. Ali Stiskavec ravno danes ni hotel čakati ne trenutka, nego je zarezal na hčerko ter ji zapovedal, da precej gre in pozve o hiši. Morala je torej zadovoljiti želji očetovi. Sla je torej Anka iz sobe v kuhinjo ter zapovedala dekli, naj nikamor ne gre iz kuhinje, dokler se ona ne povrne, nego da pazi in postreže bolniku, ko bi česa potreboval. Dekla odgovori na to nekaj nerazumljivih besed v znamenje, da bode storila, kakor ji je ukazano. Anka hitro odide, da dopolni očetovo voljo. Pred vrati vrtnarjevega stanovanja najde mladeniča, ki je ravnokar prišel domov ter razmišljal o tem, kako mu zaslužena dnina komaj zadostuje za največje potrebe, a za zabavo in veselje pa nikdar nič denarja ne preostane. Anka vpraša mladeniča, ali bi ji hotel iti pozvedet, kako bode zastran hiše. Mladenič je rad storil, kar ga je Anka prosila, saj to ni bilo težavno, a vrh tega mu je deklica stisnila v roko zato malo nagrado. Komaj se je bila Anka povrnila k bolnemu očetu, že stopi dekla h kuhinjskemu oknu, da vpraša mladega vrtnarja, kaj je Anka govorila ž njim. Le-ta ji pove ter tako zadovolji njeni radovednosti. „Mislim", nadaljuje dekla, kazaje s prstom na sobo, kjer je ležal bolnik, „le-ta tukaj je malo neumen; no to naj bi že bilo, samo da ni tak skopuh, kakoršnega si človek le misliti more." „„Ali je res, da ima toliko denarja, kakor se govori?"" vpraša mladenič — Janez Mravljinec. „Nisem sicer s svojimi očmi videla njegovih denarjev," pravi dekla, „ali vsi pravijo, da jih ima toliko, da bi mogel vso ulico posuti s cekini. Pa zakaj včasi po več ur ne sme nihče — tudi ne žena niti hči — v njegovo sobo? Veruj mi, takrat šteje on svoje denarje, a mogel bi poleg vsega denarja ravnodušno gledati, kako mu jaz, žena in otrok — od lakote poginemo." — „Kako vpitje je to?" zakliče nakrat prestrašena ter skoči od okna, ker je slišala žalostno klicanje in vzdihovanje v prvi sobi. Vrtnar pa, kateremu so bile tožbe in prigovori stare dekle zoperni, odide po svojem opravku. Precej potem se odpro kuhinjska vrata, in Anka bleda in zajokana stopi v kuhinjo. „Neža!" zavpije ona s tresočim glasom, „kaj mi je začeti? vrata očetove izbe so znotraj zaklenjena; kličem ga, pa noče odpreti, niti besedice odgovoriti." Dekla leti v stransko sobo. Kakor večina ljudi, mislila je tudi ona, da opravi to, kar drugi ne morejo. Poskuša vrata odpreti, pa ko jih ne more, začne glasno vpiti na pomoč. Ali tudi ta poskus je bil brezuspešen, ker ni bilo niti najmanje čuti, da je kdo živ v sobi. Grobna tihota je bila v bolnikovi sobi. Na vse razne načine ste poskušali obe ženski, da ali vrata odprete, ali vsaj seznate, če je Stiskavec še živ; pa ker se jima to nikakor ni posrečilo, morali ste rabiti druga sredstva. Pokličete tedaj sosede, ki so kmalu razbili vrata. Anka, ki se je tresla kakor šiba na vodi, skoči v sobo, pogleda na postelj očetovo — a ona je prazna. Otrpne od pete do glave ter se zdvojno ogleduje po sobi. Kar žalostno zavpije ter skoči v neki kot sobe, kjer je ležalo bledo in mirno stegnjeno na tleh — truplo očetovo. Odnesli so potem Stiskavca v postelj ter poslali po zdravnika, ki je precej prišel, a rekel, da je prekasno in vsaka pomoč zaman; nesrečnež je bil že mrtev. * * * Leto dni je že skoraj minulo, odkar je Stiskavec umrl, in česar se je on bil toliko bal, zgodilo se je zdaj. Stara hiša je bila podobna pravi podrtini; vsak dan je delalo mnogo najemnikov, ki so podirali zidine. Kdorkoli je šel mimo te ruševine, vsak se je nekako žalostno ozrl nanjo; sobe, v katerih so stanovalci preživeli mnogo tuge in radosti, sreče in nesreče, v katerih so se veseli otroci tako veselo igrali, rasli, starali se in mrli, te sobe so sedaj vsem na očigled odprte. Tukaj se zdaj razbija in koplje, na tačkah se proč voze ruševine na vozove, nalašč pripravljene za to, a prah od zidov se vije po zraku in pada po delavcih in sosednih hišah. Med temi delavci je bil tudi Janez Mravljinec, sin pred nekoliko meseci umrlega vrtnarja. Janez je rušil ravno del one sobe, v kateri je stanoval Stiskavec. Eazmišljaval je o onih časih, ko je starček šetal po sobah ter natanko nadziral svoje blago, poleg katerega je tudi izdahnil dušo svojo. Ali Janez ni mislil samo o njegovi smrti, nego tudi o tem, da se po njegovi smrti ni našlo nič premoženja, o katerem se je poprej vedno govorilo, da ga ima toliko, kakor nobeden v okolici. Vdova njegova in hči niste imeli ni toliko, da bi se mogli preživiti, ampak ste bili prisiljeni, kruh si služiti z delom svojih rok. — Eavno na to se je domislil Janez Mravljinec, ko je podiral zadnje ostanke zidin one sobe. Kar zadene z motiko na nekaj, kar je za-zvenčelo kot kovina. Mravljinec se prigane ter strmeč opazi pod ruševinami pokrov nekakšne z železom okovane skrinje. Precej mu pride na misel, da bi tukaj moglo biti skrito tako razvpito Stiskavčevo bogastvo. Ogledal se je oprezno, ni li kdo opazil, kaj je našel. Ali delavci njemu najbližuji so tako pridno delali, da zares niso videli, da bi bil on kaj našel. Nekoliko časa je stal naš Janez zamišljen in čisto mirno. Na vsak način bi bil najbolje storil, ko bi bil drugim povedal, kaj je našel; le ti pa, da bi bili skrinjo izvlekli izpod ruševin ter jo izročili pravemu lastniku. Kaj je naklonilo Mravljinca, da ni storil tako? Niti on sam si tega v onem hipu ni znal raztolmačiti. V borbi z raznimi naklepi in nakanami odloči se, zadržati si skrinjo ter nikomur ne pove o tem ničesar. — Potem nakani skrinjo odnesti domov ter pregledati, kaj je v njej, in še le potem izročiti jo za dobro nagrado pravemu lastniku. Da je v skrinji mnogo denarjev, o tem ni dvojil, ker je tolikokrat slišal od drugih ljudi, da ima Stiskavec denarja ko listja. Pokrije zatorej z ruševinami kraj, kjer je bila skrita skrinja, kakor da ne bi nič bilo, pa začne rušiti na drugem mestu. — Ta dan je bil Mravljinec počasneji v delu kakor po navadi. Misli njegove so se vrtele vedno okoli skrinje, tako da je bil že ves zbegan od ne-strpljivosti. Neizmerno težko je pričakoval one ure, ko bode na samem mogel skrinjo preiskati. Ko se tedaj zvečer povrne domov, vleže se na posteljo, kjer je v tmini delj časa mirno ležal; ali zastonj — vedno misleč na skrinjo ni niti zadremal. Nestrpljivo je pričakoval časa, ko ne bode na ulici več žive duše. Ravno je ura odbila deset, ko je Mravljinec vstal ter šel od hiše. Vendar pa se mu je zdelo še prerano, da gre proti podrtinam, ker je bilo še nekaj ljudi na ulicah. Zato se je nekaj časa klataril po mestu brez pravega namena. Lice se mu je bilo zažarilo, kri mu je po žilah nenavadno vrela, tako da mu je prav ugajal precej hladen veter. Mesec je svetil po mestnih ulicah, po katerih je postajalo vse bolj tiho. Ko se je že delj časa potikal po ulicah, zdelo se mu je, da je zdaj prišel čas, odpraviti se do one podrtine. Tukaj ni opazil žive duše; bilo mu je to ravno tako milo kakor tudi to, da je bila mesečina svetla kakor dan ter je njemu mnogo po-mogla, da je izvršil, kar se je namenil. Prav oprezno se zavleče med zidovje ter odgrne počasi ruševine s skrinje; ali da jo je izvlekel izpod zida, moral se je bolj napenjati, nego je mislil. Pri tem je seveda skrbno pazil, da se ne sliši ropot, ker se je bal, da ga ne bi spazil kdo mimogredočih ali pa ponočni stražar. Naposled jo izvleče izpod zida, dene na ramo ter hoče iti domov. Komaj je bil Mravljinec skrinjo izvlekel, kar zapazi ne daleč od sebe človeka, ki je čisto mirno stal ter ga gledal, kaj dela. Skoraj da ni od strahu zavpil; ali vendar dobro poprime skrinjo ter pobegne proti domu. In težko bi bil ušel, da mu ulice niso bile dobro znane. Poznal je vse zakotke po mestu; da ne mora mimo onega človeka, ki je prežal nanj ter glasno vpil za njim, kaj da ob tem času dela na podrtini, skoči brž v stransko ulico, po kateri dalje hiti proti domu. Vsled strahu bežal je Mravljinec ves zasopel skozi več ulic, ali vedno je čvrsto držal v rokah svoj plen. Na kraju zadnje ulice postane ter se nasloni na kamen, da se malo počije, ogledovaje se vedno na okolo. Nikogar ni opazil v bližini, niti da bi ga še kdo preganjal; oni človek, ki je poprej tekel za njim, zaostal je zdaj daleč. Ni dolgo počival; spet se vzdjgne s skrinjo, pa počasi koraka proti domu. Še le zdaj je opazil, da je ves poten in da mu je hladno. Ko stopi v sobo in odloži skrinjo na mizo, obide ga slabost in zima kakor mrzlica. Popije zatorej čašo vina, kar ga je posebno okrepilo. Potem pogleda, je li vrata dobro zaklenil za seboj, vzame sekiro ter udari nekolikokrat po skrinji, in pokrov se odpre. Mravljinec se je ves tresel od truda. Hitro posegne v skrinjo, ali kako se začudi, ko izvleče iz nje nekoliko plesnjivih papirjev. Bila so to stara pisma in recepti. Bazsrjen vsled tega mislil je sam pri sebi: to je tedaj plača za tolik moj trud, ki sem ga pretrpel, predno sem skrinjo semkaj privlekel? Jezen vrže te papirje na stran, pa drugič posegne z roko v skrinjo. Ali zdaj ga ni prevarila nada, kajti našel je v skrinji raznih pisem, na katera je mogel dobiti veliko vsoto na obresti vloženih denarjev. Ubogi vrtnar je zdaj skoraj omedlel; kar stemnilo se mu je pred očmi, čeravno je sveča gorela na mizi. Naenkrat razpolagati s toliko vsoto denarja — presrečen! preblažen! Vse, karkoli je poprej mislil, mogel si bode nakupiti s tem denarjem! Nobeden človek ni vedel za skrinjo. Stari skopuh Stiskavec skril jo je bil v izdolbeno steno, tako da je ni mogel opaziti nihče. Eadi tega se je bil tudi toliko bal, da bi gospodar hišo podrl, ker bi se tedaj našla njegova bla-gajnica. Strah, da ne bi bil okraden, mučil ga je noč in dan, — da pač niti ženi niti hčeri ni nikdar pokazal, kje so spravljeni denarji. Malo pred svojo smrtjo, komaj da mu je bila hči odšla iz sobe, vstal je iz postelje, pa zaklenil za njo vrata, da bi tako čisto sam izvlekel skrinjo iz stene ter se do sitega na-gledal svojega blaga, in da bi se ob jednem prepričal, je li popolnoma vse v redu in na svojem mestu; zakaj večkrat je mislil v bolezni, da bi žena ali pa hči mogli odkriti to skrivnost ter ga okrasti, dokler bi on spal. Ali poprej nego se je zavlekel do mesta, kjer mu je bil skrit zaklad, izpustil je svojo dušo: skrivnost je šla z njim v grob, a žena in hči ste ostali v največi bedi in revi. Zdanilo se je že, ali Mravljinec je še vedno sedel pri mizi pa pregledaval skrinjo in dragocene papirje v njej. Neprestano jih je prebiral in izračunaval, koliko denarja so vredni. Tako se je bil za-globil v ta posel, da ni opazil, da mu ni treba več luči, ker je bil že svetel dan. Mislil je neprenehoma na denarje, katerih dobi v plačilo za najdeni zaklad; takrat je bil namreč še mislil, skrinjo s papirji povrniti vdovi; — ali kaj bode izplačana ta vsota proti neizmernemu bogastvu, s katerim bi mogel razpolagati, ako ne bi povedal ničesar, da je našel kakšno skrinjo ? Včeraj kot siromašen delavec bil je zadovoljen z denarjem, ki bi ga bil dobil v plačilo, ali danes se mu je zdelo vse, kar bi utegnil dobiti, neznatno in premalo. Sloneč ob mizi premišljuje, kaj mu je storiti. Po glavi mu rojijo razne misli o ugodnem in razkošnem življenju. Zamaknjen v teh mislih že vidi, kako se vozi v krasni kočiji, da stanuje v bogato ozalj-šanih sobah, da sedi za mizo, polno slaščic in raznovrstnega dragega vina; gledal je, kako se družina vrti krog njega, kako mu ugaja, zavida — in čim dalje se je naslajeval s temi in sličnimi mislimi, tem pripravnejši je bil pre-slišati glas vesti ter se udati tako mehkužnemu življenju, kakoršno si je snoval v domišljiji. Ko je izhajajoče solnce s svojimi zlatimi žarki začelo zlatiti notranje stene Mravljinčeve sobe in ko ga je ropotanje voz na živahnih ulicah probudilo kakor iz spanja, ter opomnilo, da se je treba odpraviti na delo, tedaj stori konec notranji borbi s tem sramotnim sklepom: pošteni dosedanji svoj značaj in celo svoje življenje omadeževati s tatvino, namreč potratno uživati tuj trud in drugih muko. Sedaj še le ugasne luč, spravi dragocene papirje v skrinjo ter zapre v omaro. Previdno si zmisli, da se ne sme pokazati pred mestjani tako bogatega, nego da jih mora zaslepiti, da ne zvedo, na kakšen način je tako obogatel. Eadi tega je najpoprej pomišljal, ali ne bi jim rekel, da je zadel na loteriji, ali da je podedoval bogatega svojega strijca v daljnem mestu. Ali nehote se je spomnil pregovora: „Kar se ne stori, se ne zve," zato se odloči, da bode najbolje, ako odide iz rodnega mesta ter se nastani kje drugje. Ali srečen ni bil; vedno ga je vest vznemirjala zavoljo krivično pridobljenega blaga. Da to hudo vest umiri vsaj na videz, udati se hoče vsem slastem; to pa je najlaže seveda le v kakšnem velikem mestu; sklenil je, iti malo po svetu, a potem se kot bogataš vrniti domov. Ta namisel se mu je zdela najbolja. Delati se mu ni več ljubilo; radi tega je rekel delovodji, daje dobil od strica list, ki mu piše, yda se mora še danes odpraviti na pot. Se tistega dne zvečer se napoti s pošto v mesto Gorico. Nekaj mesecev preteče in Mravljinec se zopet vrne v svoj rojstveni kraj. Kot si- romak in dninar je bil odšel iz Celja, a sedaj se je vrnil kot bogataš — kakor prerojen. Iz ubogega dninarja postal je gizdalin. Čeravno sam na sebi ni tega opažal, vendar mu ta iz-prememba ni posebno godila. Njegovi prejšnji znanci so ga zavidali radi tolike sreče; on pa je bil ohol, čeravno ni imel pravega uzroka zato; kajti hude vesti vendar ni mogel zadušiti niti utešiti, akoravno je gledal, da v vsem zadovolji svojim željam. Lahko se je navaditi razkošja in udobnosti, in to tem laže, čim večje je bilo poprejšnje siromaštvo. Dninar skoraj od detin-stva, kateremu je poprej bilo kaj lahko po več milj hoditi peš, rabi zdaj kočijo. Bil je prenežen in previsok, da bi peš prišel v svoje rojstveno mesto. Ko se pripelje v Celje, zapove kočijažu, da ga zapelje v prvo gostilno. Tukaj ga obsujejo sluge od vseh strani, da so mu na postrežbo; pa ko so ga začeli nagovarjati še z naslovom „milostljivi gospod" ter mu za stanovanje opredelili najlepšo sobo, domišljal si je to za slavije, kakoršno doživi le redko kdo. A ni ga dolgo navduševalo to slavlje. Ker je namreč dobro vedel, na kak način si je pridobil to in druge prijetnosti, iz-preminjala se mu je radost v žalost, pa če se je tudi kedaj ob kakšni priliki razveselil, trajalo je to navidezno veselje le kratko časa; kmalu se je zopet sprevrglo v dušno bolest. Ko se tako bori sam s seboj, da bi zadušil glas vesti, domisli se na sredstvo, katero naj bi mu pomagalo: odloči se vdovi in hčeri Stiskavčevi poslati znatno vsoto denarja, da ju reši nadlog, a sebi pa povrne duševni mir, da bode mogel zanaprej vesel in zadovoljen uživati ugodnosti in radosti tega sveta. Po obedu zaspi nekoliko ur, potem pa se pripravi na pot v gledališče. Predstavljali so ravno novo igro. Prikazovala se je v njej osoda človeka, ki je po goljufiji dobil veliko posestvo, ali nazadnje prišel v roke pravice in postave. Poslušalci so bili vsi ginjeni in zadovoljni ; posebno jim je ugajalo, ko so na koncu igre dobile ogoljufane osebe ves svoj imetek nazaj, kakor jim je bil namenjen s po-četka. Janezu Mravljincu pa je bil ta večer strašen. Njemu se je zdelo, kakor da vsi vedo, da se na gledališču prikazuje njegova preteklost. Zdaj je bledel, zdaj zopet rudel, ali vendar se ni upal oditi iz gledališča sred predstave. Še preden se je igra končala, ozrl se je Mravljinec malo po ljudeh; med drugimi opazil je nekega gospoda, ki je mesto na igralce gledal vedno le njega. Strašno je to pretreslo Mravljinca. Ves razburjen si domišlja, da ga pozna le-ta gospod; čim bolj ga opazuje, tem bolj je uverjen, da je to oni mož, ki ga je preganjal tisto noč, ko je nosil skrinjo domov; ker ga zdaj tako neprenehoma ogleduje, mislil je Mravljinec, da ga je spoznal. Ko izide iz gledališča, ni se mogel otresti teh skrbi. Hitro se odpoti do gostilne, kjer se je bil nastanil, a preden prestopi prag, zagleda ne daleč od sebe človeka, ki ga je meril od pete do glave. Ali je to bil oni gospod, ki ga je v gledališču toliko vznemirjal s svojimi pogledi, tega ni mogel točno razločiti. Mravljinec je hitro odšel v svojo sobo, nadležni človek pa je izginil. V sobi je našel mizo pregrnjeno in na njej raznovrstnih najokusnejših jedil; ali nobena jed mu nocoj ni dišala; preveč se je bil v gledališču vznemiril in razžalostil. Kmalu ugasne luč, pa se spravi počivat. Bil je truden ter je hitro zaspal. V spanju se mu je sanjalo, da je zopet prost dninar, ki ide nekega lepega Jutra čez široko polje obiskat svojega strica. Škrjanci so se vzdigali visoko proti nebu ter žvrgoleli svoje mile pesmice, a blag vetrič je majal zlato klasje zrelega žita, izmed katerega so gledale plavice kakor mnogobrojne modre oči. Bujne travnike je pozlačevalo ravno izhajajoče solnce s svojimi žarki, in tihi valovi šumečega potoka so se lesketali v jutranji svetlobi. Nedaleč odtod se je pasla vaška živina, a glas zvončkov se je razlegal po planjavi. Mravljinec je mislil, da je v raju ter je bil tako navdušen, da je poskakoval od veselja in zadovoljstva. In da pokaže, kako je presrečen, zapoje veselo pesmico. V tem se probudi. Prestrašil se je. Skoz okno je svetil bledi mesec ravno na mizo, kjer so se mogli videti še ostanki si-nočne večerje. Mravljinec začne razgledovati po sobi. Lepo urejena soba in vse, kar je bilo v njej, mu je pričalo, da ni siromašen dninar, nego bogat človek, ki si zamore z vsem ugoditi, kar mu le srce poželi. Pa vendar so se mu udrle solze po licu in neka nedopovedljiva bolečina mu je tičala v srcu, da se je grenko zjokal nad tako ugodnimi prošlimi sanjami, ki so mu predstavljale dobo, ko je bil srečnejši nego zdaj, ker je še imel — čisto in mirno vest. Odločil se je precej v jutro izvršiti svoj namen in vdovi Stiskavčevi izročiti veliko denarja. Znal je, kje je stanovala; pa ker ni imel zanesljivega človeka, po katerem bi ji mogel poslati namenjeno vsoto, ni moglo biti drugače, nego da gre sam tja. Stopil je pred ogledalo, da se pogleda v njem; ni bilo verjetno, da bi ga spoznala vdova. Lepa obleka pa dolga brada ga je močno preobrazila. Vrh tega ni niti mislil, da ga bode vdova premo-trivala poprej nego vidi, kaj je v zamotku, ki ga ji bode izročil, a ko to stori, namenil se je precej oditi. Da čim poprej izvrši svoj namen, pohiti do njenega stanovanja. Prispevši tja vpraša neko staro ženo, ki je pometala dvorišče, če li v tej hiši stanuje vdova Stis-kavčeva. „Da, tukaj stanuje," odgovori starka; „ali ako ste prišli na dražbo, prekasno je, vse je že prodano." „„Na dražbo?"" vpraša Mravljinec ves zavzet; „„kje je bila dražba?"" „Pri vdovi Stiskavčevi," odgovori žena, „stanuje pa na desno pri tleh." Ta nenaden in nepovoljen odgovor raz-žalosti Mravljinca še bolj, pohiti v omenjeni stan ter potrka na vrata. Vrata se odpro in Anka stopi pred njega. Ko jo opazi pred seboj bledo in žalostno, bil je tako ginjen, da ni mogel izpregovoriti niti besedice, nego ji molče ponudi zavitek. Ali ona ga noče vsprejeti, dokler ji ne pove, kaj je notre in od koga je. Mravljinec stopi v sobo. „Ali bi mogel govoriti z vašo materjo ?" vpraša Anko misleč, da se njena mati ne bode branila, nego da bode precej vsprejela zavitek. Anka mu pokaže mater, ki je v kotu na postelji sedela. Stara žena je počivala na slami s sklonjeno glavo, z rokami pokrivajoča obraz — prava podoba skrajne bede in obupnosti. Zaslišavši korake Mravljinčeve vzdigne glavo in upre vanj zajokane oči. Mravljinec je bil osupnel o takšnem prizoru ; pogled blede, žalostne deklice in obupno držanje njene stare matere mu je presunilo srce. Komaj je mogel izpregovoriti nekoliko besed; ali zastonj, tudi z materjo ni nič več opravil kakor s hčerjo. Tudi ona ni hotela zavitka vsprejeti, dokler ne zve, kaj je v njem in od koga je. „Tukaj notre so denarji," pravi Mravljinec , ko je zavitek razvil in pokazal na papirje, na katere se more dobiti mnogo denarja. „Človek, ki vas pozna in spoštuje," govori dalje, „podedoval je neizmerno bogastvo, ter se posebno raduje, da more z vami deliti svojo srečo." ,,„0, dragi Bog!"" zavpije vdova Stiskav-čeva, „„še le zdaj vas poznam — Janez -—, ne zamerite — gospod Mravljinec! Anka! Anka! kaj se ne spominjaš vrtnarjevega sina, o katerem sve slišali, da je podedoval toliko denarja?"" Mladenič je na te besede zdaj pobledel, zdaj zopet zarudel. Spoznali ste ga. „Da, jaz sem," odgovori on, „jaz sem Janez Mravljinec." »Tedaj je res, da ste vi tako bogati postali!« reče zdaj Anka. »Ne morem se naču-diti, kako ste se domislili, da ravno nas tako bogato nadarite.« „„Pa še tako veliko vsoto,"" doda vdova, „„to je preveč, — to je nezaslišana plemenitost in ljubezen."" »Mati! moremo li torej sprejeti ta dar?« vpraša Anka. „Morete, morate, ako hočete, da me ne užalite," odvrne Mravljinec s tako žalostnim glasom, da oni dve niste nič več odbijali ponudbe, „ako mi nočete vzeti jedine nade in tolažbe, da nezasluženo mojo srečo delite z menoj." Gospa Stiskavčeva je med tem vstala s slamnice ter začela pregledovati, kaj je vse v zavitku. S to veliko vsoto denarja popolnoma iznenadena prime roko mladeničevo, poljubi jo ter s solzami namoči v znamenje presrčne hvaležnosti. „„Naš rešitelj in dobrotnik!"" reče ona. „„Bog vam povrni vse, kar ste nam storili!"" Mravljinec je omedlel, zakaj starkin blagoslov ga je tako zadel, kakor najgroznejše prekletstvo. Ni se mogel dalje vzdržati, da ne odkrije skrivnosti. Zavpije ter pade na kolena: „Ne govorite mi takšnih besed! — ne morem tega poslušati. Jaz sem nepoštenjak, malovrednež, ki vas je za vaše bogastvo ogoljufal!" Mati in hči pogledate druga drugo, ker ste mislili, da je mladenič obnorel; ali kmalu ste se prepričali, da je istina, kar pravi. Ves nemiren in s tresočim glasom je njima zdaj pripovedoval Mravljinec točno in na tanko, kako je našel skrinjo v stari hiši ter do danes o tej stvari molčal. „Storite z menoj, kar vas je volja," tako dokonča svojo izpoved, „izročite me sodišču, ker sem to zaslužil." „Karkoli sem ukral, dobili boste še danes vse, vse — oh, kaj pravim? Ne morem vam vsega povrniti, ker sem več mesecev tratil vaše premoženje." Obrne se in pokrije z rokami lice — potem pa odide iz sobe. Se tisti dan ste dobili siroti svoje premoženje; sklenili ste, da nikomur ne poveste o zločinu mladeničevem. Ni imel Mravljinec nič več obstanka v mestu, kjer ga je vse opominjalo na njegovo pregrešno dejanje. Nekega ranega jutra stopi iz cerkve, kjer se je bil skesano izpovedal in potem prejel sveto obhajilo. Duševno prerojen zapusti Celje. Vdova Stiskavčeva ni samo odpustila skesanemu grešniku ter mu obečala, da hoče molčati o njegovi krivici in na njo pozabiti, nego mu je hotela dati še znatno podporo; ali Mravljinec je ni hotel vzeti. Siromašen sicer je šel v svet, ali mnogo srečnejši nego takrat, ko mu je na nepošten način pridobljeno bogastvo vsako veselje grenilo s hudo vestjo. Mravljinec je tako slavil največjo zmago — zmago nad samim seboj. S svojim kesom in delom si je spet pridobil največje bogastvo na svetu — čisto vest in mir duše. Ob uri duhov. (Po narodni pripovedki zložil Janko Leban.) rijatelji! meni tako-le se zdi: Veliki, veliki plašljivci ste vi! A jaz strahopetec vam takošen nesem, Nikdar pred duhovi se v noči ne tresem! Kaj neki bi bal se, saj bil sem vojak, In še sem pogumen in čvrst korenjak! Goldinarjev dvajset jaz z vami postavim, Da to-le doženem, kar tukaj vam pravim: Čez dobršno uro z zvonika vasi Naznanjalo bode se nam polnoči; Vi tukaj, prijatelji, boste ostali, Veseli pri kapljice rujne bokali. A jaz na grobišče odpravim se — sam, Dokaz da junaštva vam svojega dam, In nož, ki ga vidite tukaj pri meni, V veliki tam križ bom zabodel leseni!". . . Prijatelje groza za hip spreleti, A kmalu iz grl se slednjih glasi: „„Če to-le zvršiš, pa naj bode ti slava! Oj, Drejec! že dobro, sprejeta je stava!'"' — In vina na mizo bokal na bokal Med glasne tovariše roma svetal; Naš Drejec pa čvrsto ga toči in pije, Da mnogo pogumnosti v srce si lije. Ko ura polnočna pa bliža se, vroč Pogumno jo maha ven v mesečno noč. V razvneto mu lice je sapa pihljala, Dopetna mu suknja je v zraku vihrala. In tja na grobišče pospeši korak, „Kaj neki bi bal se, saj bil je vojak!" In v roki z rezilom o polnočni uri Odpira grobišča železne že duri . . . A kedar k velikemu križu hiti, Tedajci mu groza po udih šumi . . . Toda le pogum! še korak ... in pri priči Eezilo preostro v les križa zapiči . . . Eazburjen v odhod se obrne sedaj, A nekaj za suknjo ga vleče nazaj . . . Meneč, da mrlič je, pot s čela mu kane, Zavpivši se zgrudi —• in več se ne gane.--- V gostilni prijateljev roj pa hrumi In čaka še uro, še dve in še tri; „„Kaj neki je z Drejeem?"" tako poprašuje, Poiskat ga ide, ko zora pripluje . . . Pod križem tam mrtev leži razprostrt, Še bere se groza z obraznih mu črt, Zaboden je nož tam na križu lesenem, Zabodena suknja na križ je ob enem . . . Vitez Franc Miklošič, slaven učenjak slovenski. (Spisal dr. Jožef Pajek.) 7^-ojeviti Črnogorci doli na turški meji imajo svoj pregovor: „Malov nas je, pa junaki smo vsi, kar nas je." če treba, pa tudi z orožjem v krepki desnici pokažejo, da se ne remu črnogorskemu bojevniku srce upadlo in je pobegnil pred sovražnikom, opasali so mu vojni tovariši po končanem boju žensko krilo, in mladiči samosrajčniki, ki še niso dobili * . J V bojijo turških rudečih hlač; to ni kaj tako redkega v njihovi vojni zgodovini, da je pred sto črnogorskimi sokoli bežalo tisoč turških gosakov, ki so prišli na črnogorsko polje žita smu-kat. Če se je pa vmes primerilo, da je kate- prvih hlač, so ga zasramovali povsodi in mu očitali ženski predpasnik, znamenje nemoške bojazljivosti njegove. Pa tudi mi Slovenci nismo kar si bodi; vsi naši polki so se na vojnem polju skazali vselej svojemu cesarju zveste in srčne voj-ščake. Omenjam samo bitke pri Kustoci (25. julija 1. 1848.), kjer je naš južnoštajarski polk (št. 47) tako izdatno pomagal vsej drugi cesarski armadi, stoječi pod poveljništvom očeta Badeckega, potolči sardinskega kralja Karola Alberta, da so se po dokončanem boju pri slovesnem defiliranju ali sprevodu vsi cesarski generali odkrili našim junaškim vojščakom, ko so mimo njih prikorakali. To bo v hvalo Slovencev vedno slovelo in pravilo se bode, da so srčni junaki v boju, na katere se je lahko zanašati. Dasiravno je torej Slovenec izvrsten voj-ščak, vendar nas pa svet manje pozna po naših vojaških delih, nego po naših premilih pesnih, katerih lepoti se tujci ne morejo na-čuditi. — Daleč po svetu slovi še pa tudi posebno bistroumnost naših učenjakov v najrazličnejših znanstvenih predmetih. Ne bom jih našteval vseh zvezd na obnebju slovenske izobraženosti, a izpregovoriti hočem na kratko o možu, katerega je sloveč nemški učenjak, be-rolinski profesor Mtillenhof, imenoval solnce med vsemi sedanjimi učenjaki evropskimi. Zibel je tekla našemu slavljencu, Francu Miklošiču, v imenitni ljutomerski župniji, kjer zori najbolje štajarsko vino; dvajsetega novembra 1813. leta ga je povila njegova blaga mati Marija v Eadomerščaku, v priprosti kmečki hišici. Štiri leta pozneje so si pa kupih oče Jurij Miklošič lepo posestvo v ljutomerškem trgu, kamor so se preselili, da bi imeli oni in pobožna mati bliže v cerkev, otroci pa v šolo. Pri Miklošičevih so se držali trdno stare krščanske navade, da so tudi ob delavnikih k sveti maši hodili po božji blagoslov, „ker prazno je delo brez blagoslova z nebes". Pridna mati Marija so imeli ves dan roke polne dela, pa s svojimi ljubimi otroci dosti skrbi. Zvečer so se pa radi vsedli h kolovratu in so začeli otrokom svojim praviti o ljubih angeljih varihih, ki nas spremljajo po vseh naših potih, kakor je spremljal nadangelj Eafael mladega Tobija v mesto Eages in ga spotoma rešil nevarnosti, ko je hotela velikanska riba hlastniti po njem. Otroci so pazljivo poslušali, da bi bil miško čul po hiši leteti, da ni vedno brnel kolovrat. Kedar so pa začeli praviti o slovečem kralju Matjažu, tedaj njihov ljubljenec Franček kar ni strnil z očmi, in tudi materi se je kolovrat ustavil; pripovedovali so tako: «Svoje dni so hodili Turki skoraj vsako leto na slovensko zemljo plenit, in pobrali so, kar so našli, rumeno pšenico in ljubo živinco, in na naših vozovih so si odvažali bogati plen v globoko Turčijo, ker Turk rad dobro je in pije, delati pa neče. Otroke so pa, ako so bili še čisto majhni, na kolje nasajali po plotovih, da so revčki milo kričali in še le po dolgih mukah žalostno umirali. Bolj odraslo mladino so s seboj gonili na Turško, kjer so morali delati in trpeti, ko črna živina. Takrat je pa vstal med Slovenci kralj Matjaž, silno močen in pa prebrisan človek, da jih je malo takih. Ko se Turki zopet pripodijo na Mursko polje, umakne se hitro v podstrešje nad hišo, ženi pa naroči, naj napoji zverinske Turke. Žena res Turke kar za mizo posadi; pred nje postavi gibanc in kvasenic, in jim nosi na mizo vrč za vrčem najmočnejše starine. — Med tem je pa kralj Matjaž pod streho sabljo brusil, da so kar iskre iz nje letele in da je zvenelo po vsej hiši. Vinjeni Turki se spogledajo in vprašajo vgospodinjo: „Kaj pa pod streho tako buči?" Žena pa jih miri in pravi: „„To ni pod streho, ampak pod nebom grmi"". V tem hipu pa plane Matjaž med preplašene Turke in jim vsem glave poseka. Zadnjega pusti živega, pa polomi mu roke in noge in ga priveže na konja ter ga spodi na Turško z naročilom: „Le povej doma, kako ste na Slovenskem v svate hodili in kako smo vam lepo postregli!" — Od onega časa ni bilo nikdar več Turkov videti na Murskem polju.» — Tako je užigala dobra mati v nedolžnih srcih svojih ljubih otročičev ljubezen do Očeta nebeškega in pa do preljube domovine slovenske. Ko so prišla leta zato, kupili so oče Miklošič svojemu Frančeku tablico s 24 črkami, katerih se je hodil učit k takratnemu ljutomerskemu učitelju, gospodu Francu Eegholcu, ki se je rodil 8. junija 1801. leta in ki še sedaj v Mariboru živi in rad pripoveduje, da je v blizo petdesetletni dobi svojega učiteljevanja imel pred seboj v šolskih klopeh dosti prav živih otrok, a tako bistroglav pa ni bil nobeden, ko Franc Miklošič. Očetov brat, Martin Miklošič, svoje dni župnik v domoljubnem Središču, je napotil stariše, da so dali bistrega dečka v varaždin-ske latinske šole. Prišel je tja v jeseni leta 1825., torej še ne dvanajstleten, in pa prav majhne postave je bil. Zato so se ga v šoli branili, rekši, da še ni goden. Hrvatski gospod šolski ravnatelj je rekel: „To dete jeza zibel, ne pa za šolo; počakajte, da še poraste in se mu pamet zbistri!" Oče so mu pa rekli: „„V zibeli imamo sedaj druzega; tega se vam pa tudi ni treba bati, da vam bo v šoli zaspal, marveč se bojim, da vam bode še preveč živ."" Sprejeli so ga, in Franček se je prav dobro učil; a bil je pa tudi tako živ in nagajiv, da je na koncu druzega leta jeza premagala učitelja. Zgrabil je našega Frančeka, in če mu tudi ni storil kakor kralj Matjaž Turkom na Murskem polju, vendar se je pa mlademu dijaku tako zameril Varaždin, da ga v jeseni leta 1827. niso mogli spraviti črez hrvaško mejo. Tako je prišel mladi Miklošič v tretji latinski razred v Maribor in se je šolal tukaj štiri leta. Tovariša sta mu bila Jakob Košar, poznejši dvorni kaplan sekovskega knezo-škofa, in pa sloveči pesnik Stanko Vraz. Miklošič je od leta do leta boljši prihajal, a Vraz je vedno huje omagoval, dokler ni čisto zapustil šolskih naukov. Leta 1829. je dobil Miklošič drugo šolsko darilo, prvo so pa prisodili njegovemu bližnjemu rojaku Košarju. Mlademu Miklošiču so včasi še hude muhe silile v glavo, kakor nekdaj na Hrvatskem. Ravnatelj mu je bil častiti Kerpan, učitelj za krščanski nauk spoštovani Herzog, za vse druge predmete pa pesnik Zupančič, nekdaj v Celju tudi Slomšeku učitelj. Zupančiča so takrat že zapuščale oči in tako mladini ni bil več za-vsem kos. Miklošič mu torej nekega zimskega dne začne tožiti, da na svojem zemljevidu ne more najti Carigrada, prestolnice turških cesarjev. Učitelj mu veli, naj pokaže svoj zemljevid. Miklošič mu ga pomoli, a ob enem s palcem tišči na ravno tisti kraj, kjer je bilo napisano mesto Carigrad. Učitelj išče in išče, pa nič ne najde. Zdaj pa hudomušni Miklošič hitro na „Carigrad" pokaže in sezglasi: „Ga že imam, tu-le je." — Učitelju se je zdanilo, a ni se razjezil, marveč izrekel je pomenljive besede: „Dečko, ti imaš dobro glavo, pa tudi blago srce, in si torej dragocen kamen dija-mant; upam, da ti odpravimo tvoje muhe in razposajenosti, potem se boš še kedaj svetil v solnčnih žarkih globoke učenosti in visoke slave po vsej Evropi. Le Boga se boj in greha se varuj, pa ne pozabi kedaj na-me, ki sem veliko potrpljenja imel s teboj!" — Od onega dne se je pa pomiril razposajeni Miklošič in postal resen, pa črez vse marljiv. S posebnim veseljem se je poprijel učenja tujih jezikov, laščine, francoščine in pozneje tudi angleščine in pa slovanskih narečij. V latinskih šolah ni zavzemal nikoli prvega mesta, ker se je učil silo veliko na svojo roko, in tako je bil gotovo med vsemi součenci, če tudi ne prvi, gotovo pa najučenejši. Po dovršenih latinskih šolah nadaljeval je Miklošič v Gradcu svoje učenje; moral je čisto sam za-se skrbeti, ker starišem nikakor ni bilo mogoče, zalagati ga s potrebnim živežem in obleko. Leta 1827. je namreč pogorel ves ljutomerški trg, in to v jeseni, ko je bilo že vse pod streho. Tolika izguba je prisilila očeta Miklošiča, da so se zakopali v dolgove, izkopati se pa niso mogli nikdar več. Vse posestvo je bilo vsled grdih spletk prodano za 4000 goldinarjev, a ne dolgo potem pa mu je cena poskočila na 10.000 goldinarjev. Tako so prišli Miklošičevi ob vse, kar so imeli, le eno jim je ostalo, zaupanje v previdnost božjo in pa naš slavij enec, hvaležni Franc Miklošič, ki si je s poučevanjem zaslužil že toliko, da je izhajal za silo, in še domov je včasi kaj poslal, da bi razveselil skrbnega očeta in pa ljubo mamico, ki so mu pa umrli še mladi, 1.1844. Pri pogrebu so vis. č. gospod, ki so jih pokopali, izpregovorili tolažljive besede: „Preljubi! Prepričan sem, da rajna mati že zdaj v nebesih Boga prosijo za nas. Bili so svojemu možu zvesta, ljubezniva tovaršica, otrokom skrbna mati, ubožcem in bolnikom pa usmiljena sestra. Zato pa lahko rečem njim v pohvalo in za slovo: Blagor usmiljenim; usmiljenje bodo dosegli. Amen." — Skrbni oče Jurij so pa dosegli prav visoko starost; umrli so 16. novembra 1879, v 91. letu. Tudi ko so izgubili svoje lepo premoženje, ostali so vedrega lica in veselega srca; hvaležni sin Franc jih je podpiral redno in zdatno; tako jim ni bilo treba trpeti pomanjkanja. Kdor svoje otroke lepo uči in v poštenju izredi, se za stare dni in za večnost svojo najbolje oskrbi. Leta 1837. je postal naš vrli Franc Miklošič v Gradcu doktor modroslovja, in leta 1840. na Dunaju doktor pravice. Leta 1844. je dobil v cesarski knjižnici na Dunaju stalno službo, katero je opravljal do 1. 1862. Kaj pa je to, cesarska knjižnica? To vam je v cesarskem gradu velika sobana, tolika ko vaša župna ali farna cerkev ali pa še večja; ob stenah stojijo omare s premnogimi predali, v predalih pa so same knjige iz vseh dob človeške zgodovine; od tal do stropa so same knjige, tako da si morajo lestvice pristavljati, kakor vi pri kozlecu, če hočejo katero knjigo dobiti iz višjih predalov. Tu, med tolikimi knjigami, se je ukaželjni Miklošič dobro po- čutil, bolje nego desetletni deček na zreli čreš-nji, ki je polna samih črnorudečih, preokusnih sladčic. Po nasvetu svojega očetovskega prijatelja, Jerneja Kopitarja, višjega variha cesarske knjižnice, poprijel se je Miklošič posebno proučevanja slovanskih jezikov, in že leta 1844. je spisal oceno ali presojo Boppove slovnice o sedem najimenitnejših jezikih, ki se govorijo po Evropi in Aziji. Kdor hoče tako delo presojati in popravljati, temu res treba, da zna nekaj več ko s pastirji na polju repo peči. Čudeč se so popraševali v nemškem Berolinu, kdo da je Miklošič, in od kod da je. Odgovorilo se jim je: Sin kmečkih starišev na Slovenskem Stajarskem je, in samotež se je naučil vseh evropskih jezikov in še nekaterih iz obširne Azije po vrhu. Našlo se je pa tudi zavistnikov, ki mu niso privoščili slave njegove, nego so ga po ovinkih dolžili, da si je prisvojil na skrivnem spise Kopitarjeve, ki je malo preje umrl, in da se torej šopiri s tujim perjem. Zdaj se je pa Miklošič moško na noge postavil in jih je pozval, naj dokažejo nesramno trditev. Čepa tega ne storijo, jih pa proglaša pred vsem učenim svetom za brezvestne obrekovalce. Vsled tega so se pa poizgubili, ko da bi jih bil polil z mrzlo vodo, in konec je bil zoper-nega čivkanja. Drugih njegovih učenih del vam pa ne bodem našteval. Povem samo toliko, da je v svoji primerjajoči slovnici slovanskih jezikov dokazal, da so si slovenščina in hrvaščina, pa češki, poljski, ruski in bolgarski jezik med seboj bratje in sestre, in da so se od one dobe, ko sta v devetem stoletju sv. Ciril in Metodij Slovencem sveto vero oznanjevala v staroslo-venskem jeziku, vsi slovanski narodi ozirali več ali manj na spise sv. Cirila in Metoda, in da se je torej stara slovenščina najpreje in najlepše razcvela med vsemi slovanskimi jeziki, in da še sedaj v staroslovenskem jeziku božjo službo opravlja blizo 80 milijonov Eusov, Srbov, Bolgarov, in tudi katoliških Hrvatov po Dalmaciji. — Povejte mi torej, ljubi Slovenci, ali je storil Miklošič kaj za svojo domovino in za njeno poštenje med drugimi narodi? Zdaj pa tudi veste, kaj treba odgovoriti takemu neved-nežu, ki kvasi, da se s slovenskim jezikom ne pride daleč od domačega praga. Osemdeset milijonov ljudi] rabi naš jezik pri božji službi! Žalibog, da jih je iztrgalo razkolništvo prav dosti sveti materi katoliški cerkvi iz naročja. Zato so pa rajni nepozabljivi Slomšek ustanovili družbo sv. Cirila in Metoda, naj bi Bog zaslepljence razsvetil in jih zopet privedel v cerkev katoliško, iz katere so se ločili, in bi se tako tudi povrnila med nas zaželena sprava in pa ljubi krščanski mir. Svetli cesar so znanstvene zasluge Miklošičeve s tem počastili, da so ga leta 1849. izvolili za profesorja slovanskih jezikov na dunajski visoki šoli. Zdaj so se začela druga vseučilišča kar trgati za našega rojaka, naj pride k njim na Prusko, da bi se ponašali z njegovo slavo in učenostjo. Miklošič pa se jim je zahvalil za povabilo, rekoč: Avstrijski cesar, moj ljubljeni vladar, so mi že urezali lep kos vsakdanjega kruha; vem, da še tudi pogač dobim, ko si jih zaslužim. In res, dobil je po cesarski milosti toliko dobrot in časti, vko še preje nobeden slovenski učenjak ne. Že leta 1851. so mu svetli cesar podarili za takrat objavljen znanstven spis dragocen zlat prstan. Drag in lep je bil prstan, a še večja je bila čast, da so mu ga podarili svetli cesar. — 0 drugi priliki je pa dobil Miklošič od presvetlega cesarja zlato svetinjo znanosti in umetnosti. Kaj ne, vi stari oče, ki ste leta 1848. pomagali miriti uporne Lahe, in pa vi, čestiti mož, ki ste branili ljubo avstrijsko domovino pruskega navala leta 1866., in ste dobili za to zlato ali sreberno svetinjo, kaj ne, da si jo o velikih praznikih ponosno pripnete na prsi? Slavna je vojaška svetinja, a še lepša je svetinja znanosti in umetnosti, ki deluje kakor blagodejno solnce na ves narod, in ga povzdiguje k večji oliki, k večji sreči, in mu pomaga do premoženja in poštenja. Zato gledamo mi Slovenci vsi s ponosom na podobo Miklošičevo, kateremu se je na prsih svetila cela vrsta svetinj in zlatih križev za znanstvene in domoljubne trude njegove. Leta 1848. je postal Miklošič ud cesarske akademije znanosti in je stopil tako v število najučenejših m6ž vsega cesarstva. Ravno ta akademija mu je za njegova učena preiskovanja leta 1851. prisodila 1000 goldinarjev. Leta 1854. je postal Miklošič vodja vsemu dunajskemu vseučilišču. Kaj ne, da je lepo in veselo brati, da stoji Slovenec, kmečki sin, na čelu najvišje in najbolj sloveče šole po vsej Avstriji ?! Leta 1854. so ga postavili presvetli cesar tudi na čelo navodu ali odboru, ki iz-prašuje profesorje za latinske šole, ali so dosti zmožni, drugim podajati dušno hrano, to je razne znanosti, in sicer tako, da postajajo učenci po naukih ne samo bolj učeni, ampak tudi krščansko - modri, ljubi Bogu in vsem poštenim ljudem. Tudi pisatelj teh vrst delal je pri Miklošiču izpit iz slovenskega jezika; na-vzočni spis mu bodi kakor vršiček zelenega rožmarina na slavni grob njegov! Leta 1852. se je oženil Miklošič s hčerjo svojega prijatelja in tovariša, doktorja Eichenfelda; umrla mu je pa že leta 1867. Iz tega zakona sta se rodila dva sina, Franc in Mav-ricij, ki sta stopila obadva v cesarsko službo; bila sta očetu po svojem poštenem obnašanju in lepem napredovanju, ko je še živel, veselje in ponos, a sedaj nosita ona njegov častiti in slavni spomin. Miklošič si ni naročal sveti veri sovražnih listov, ampak prebiral je rad nekatere slovanske in pa take nemške (posebno „Vaterland"), ki so uredovani čisto krščansko. Ko se mu nekdo čudi, da ima „farovški list", posveti mu Miklošič: „Jaz ne pustim, da bi mi kdo ženo in otroke pohujševal z besedo vpričo mene izpregovorjeno, in ne trpim, da bi jim spodkopaval versko prepričanje. Zato pa tudi ne odprem vrat neverskemu listu; tiskana beseda se ne izgubi v zraku, kakor izpregovor-jena, in lahko napravi več pohujšanja, ko po-hujšljivi pogovori. V svoji hiši sem jaz gospodar, in pri meni se naročujejo samo taki listi, ki so Bogu in pa svetlemu cesarju iz vse duše udani. Amen!" — Oj Slovenci, bodite trezni in posnemajte tudi vi modrega Miklošiča! Ohranite si dve reči, ki vam naj bodo drage ko svetle oči: sveto vero Kristusovo, in pa besedo materno ! Svetli cesar so svojega zvestega služabnika dobro poznali; to so pokazali tudi s tem, da so 1. 1862. našega slavnega rojaka izvolili za dosmrtnega uda gosposke zbornice, kjer je med navišjimi državnimi in cerkvenimi dostojanstveniki, med knezi, škofi in grofi imel priložnost potezati se za mogočno in vsem narodom pravično Avstrijo. In te pravice se je posluževal Miklošič zvesto, pa zmerno in previdno, kakor se spodobi za tako vzvišeno mesto. Vsi dosedanji dokazi cesarske milosti Njihovemu Veličanstvu še niso bili zadostni; zato so podelili 1. 1863. Miklošiču viteški red Leopoldov in 1. 1864. pa dedno plemstvo, tako da preide vitežka čast tudi na ves njegov zarod, dokler ga bo kaj. Miklošič je spisal tudi slovenska berila za višje latinske šole, pa je sodeloval tudi pri preosnovi malih ali narodnih šol po Sloven- skem. Minister grof Thun je Miklošiča in pa knezoškofa Slomšeka naprosil, naj mu svetujeta. Do leta 1849. je bilo namreč po šolah vse nemško, še katekizma so se morali slovenski otroci nemški učiti, pa ga niso razumeli. Ko so neki gospod pri velikonočnem izpraševanju doraslega mladeniča vprašali po deset božjih zapovedih, pravi, da jih zna nemški, kakor se je pač v šoli učil. Ko jih je pa hotel nemški povedati, jih tudi ni vedel našteti; slovenski se jih ni nikdar učil, nemški jih je pa hitro pozabil. Kaj sta torej naša veljaka svetovala? Miklošič je svetoval, naj se poučuje v malih šolah slovenski, ker otroci drugega jezika ne razumejo in tako ostane šolski nauk brez pravega sadu; nekaj nemških besed otrok ujame, pa jih zopet hitro pozabi, to je vse. Knezoškof Slomšek pa, ki so sami med Slovenci živeli in so iz vsakdanje skušnje poznali njihove potrebe, so nasvetovali: Poučni jezik v slovenskih šolah naj bo slovenski, v nemških pa nemški; kjer so pa v šoli nemški in slovenski otroci, tam naj se učitelj primerno ozira na njihove potrebe; na slovensko-nemški meji in kjer pač potreba tako nanese, pa se naj poskuša tudi z nemščino. Jako spoštovan pisatelj pa je o tem Slom-šekovem nasvetu ftako-le sodil: „Slomšek je kmalu spoznal, da bi bilo edino pravo, ako bi se bil tudi on potegnil samo za slovenščino in zaradi tega je pozneje iz srca obžaloval, da je obveljalo njegovo načelo." Leta 1851. je odpotoval Miklošič v Carigrad. Treba mu je bilo po silnem naporu in učenju tudi nekaj odduška in razvedrila. Ko je pri odhodu vprašal svojega krčmarja, kaj mu je dolžen za stanovanje in hrano, ni hotel krčmar nič vzeti. Miklošič: „Saj mi niste strijc, da bi me gostili zastonj! ?" Krčmar: „„Jaz nisem vaš strijc, pa vi meni lahko več pomagate, ko kateri bodi strijc, vi ste namreč poročevalec, vi dopisujete raznim francoskim, angleškim in nemškim časopisom."" Miklošič: „Nisem ne, ampak dunajski profesor sem." Krčmar: „„Kaj se bodete silili!? Poročevalec ste za časopise; ves dan po mestu letate, po noči pa pišete liste na vse strani sveta v vseh mogočih jezikih. Tako ! Vi ste poročevalec! Priporočite mojo krčmo po časopisih, da bodo ljudje radi k meni zahajali: plačila pa ne vzamem. Z Bogom, gospod poročevalec !"" Eno leto pozneje je prišel Miklošič v Pariz. Na tamošnji pošti ga je pismo čakalo, a poštar mu ga brez potnega lista ali zanesljivih prič ni hotel izročiti, ker ni verjel, da bi bil tako trsat in širokoplečen mož — profesor. Zdajci se pa oglasi nekdo: „Vi gospod poštar! Le dajte mu pismo. Miklošiča pozna na Dunaju vsako dete in tudi v Parizu vsak olikan človek. Miklošiču, katerega pozna in čisla vsa Evropa, njemu ni treba potnega lista!" Zdaj se je poštar udal brez ugovora. Leta 1883. je obhajal Miklošič svojega življenja sedemdesetletnico in štiridesetletnico svojega službovanja. Čestitali so mu ministri in veljaki, domači in tuji, in celo v Mona-kovem na Bavarskem izhajajoč nemški list („Allgemeine Zeitung") ga je proslavljal v dolgem članku in se je klanjal njegovemu plodovitemu, neumornemu delovanju. Članek se je pričel s to-le pohvalo: „Te dni je obhajal eden izmed najslavnejših učenjakov ne samo avstrijskih, ampak sploh vseh evropskih, zdrav na duši in telesu svoj sedemdeseti rojstveni dan. Čestitali so mu domačini in tudi premnogi tujci k njegovemu književnemu delovanju, s katerim se delovanje nikogar drugega ne more primerjati, in le redko kedaj je bilo kateremu človeku prisojeno doseči toliko uspehov in slave, ko Miklošiču." Eno leto pozneje je stopil naš učenjak v stalni pokoj; a tudi sedaj ni počival, nego je objavljal spis za spisom, dokler mu ni bridka smrt peresa iztrgala iz roke. Zadel ga je mrtvoud, in izdihnil je dušo svojo, pripravljen po svetih zakramentih, v Stvarnikove roke, 7. sušca 1891. leta, ob 8. uri zjutraj; na slovenskem nebu se je pa utrnila tisto noč zvezda, ki je svetila tako žarno, ko še nikdar nobena poprej. Zdaj bi naj vam še naštel vse Miklošičeve redove in naslove? Ni treba! To bi mu ne pomnožilo njegove slave, in bi mu tudi nič ne pomagalo. Pač pa vas, ljubi čitatelji, prosim za majhno miloščino rajnemu, slavnemu rojaku v pomoč, ki je povzdignil slovensko ime do one višine in časti, v kateri blišči sedaj v ponosnem krogu olikanih narodov evropskih. Priporočite s kratko molitvijo njegovo dušo božjemu usmiljenju! To bo za nas verne Slovence najlepše slovo od slavnega rojaka našega. Pristavim še, da je Miklošič zelo malo vina pil, nikdar pa ni maral piva, žganja in tobaka. Vstajal je ob štirih zjutraj in je potem pisal do sedmih, ob kateri uri je v šolo odhajal. Ob štirih popoldne je obedoval, potem se je pa sprehajal ali pa razveseljeval v prijateljski družbi. Ob deveti uri je zmolil slovenski „Očenaš" in se odpravil spat. Tako je ves svoj čas zvesto porabil, in nam podal prelep vzgled neumornega, hasnovitega delovanja v slavo naše slovenske in avstrijske domovine.1 Pravi junak. ■"^isoko ga spoštuje vsak, Kdor v vojni pravi je junak; Se spevi ga pozdravljajo, S svetinjami proslavljajo! A večji se junak mi zdi In vreden večjih je česti, On, ki strastem je gospodar, Nezgod ne vkloni ga vihar! . . . Janko Leban. 1 Za podatke o rodbinskih razmerah se zahvaljuje g. Ivanu Miklošiču, c. kr. učitelju, bratu pokojnikovemu, pisatelj. (Izvirna pripovedka. — Spisal Lipe z Glinskega Broda.) |itajski cesar Vlad obran je bil dober in pravičen vladar. Imel je silno vojsko, da so se ga bali vsi sosedje. Neizmerno bogastvo je bilo naloženo v njegovih hramih. Njegova palača bila je zidana iz belega mrameljna, okna so imela zlate okvire, obrobljene z biseri in demanti, vrata in duri pa so bile vse iz čistega srebra. Vsa Azija je bila polna Vladobranove hvale. Hudodelce je ostro kaznoval, za siromake pa je po očetovsko skrbel. On ni gledal na stan in premoženje, temveč sodil je po pravici. Branil je vero in sam živel po njenih naukih. Ena reč pa je kalila njegovo srečo, namreč to, da ni imel otrok. „Kaj bo, če jaz umrjem," mislil je večkrat sam pri sebi, „in nimam koga, da bi mu cesarstvo zapustil! Grofi in knezi moje dežele vzdigali se bodo drug nad druzega, začele se bodo krvave vojske za cesarsko krono, in nazadnje mogočno cesarstvo razpade na majhne kose." Da bi odvrnil to nesrečo od svoje domovine, molil je pogosto, naj bi mu Bog podelil kakega naslednika. Bil je že precej v letih, ko se mu enkrat prikažejo v sanjah tri Rojenice. Slišal jih je peti to-le pesem: „Poslušaj nas, o Vladobran, Nobeden sin ne bo ti dan, Dobil pa bodeš eno hčer, Modrejše, lepše ni nikjer." Ko se cesar prebudi, sam ni vedel, ali so bile to le sanje ali resnična prikazen. Cez leto in dan pa je cesarica porodila hčer — cesarično. Krstili so jo za M aro. Vsi ljudje so se čudili lepoti tega otroka. Bolj ko je doraščala, lepša je postajala. Ko je imela sedemnajst let, ni je bilo lepše deklice v cesarstvu mimo cesarične Mare. Vsi pesniki tistega časa opevali so njeno slavo. Eden jo je primerjal roži vrtnici, drugi polni luni, tretji rumenemu solncu, četrti je pel o njej: „Kaj se skriva luna za oblake, Kad pri oknu se prikaže Mara ? Ker sramuje se srebrna luna, Da od nje je lepša mlada Mara —" Cesar Vladobran priskrbel je princezinji Mari najboljše učitelje. Pa ona je bila tako bistroumna, da je kmalu vse svoje učitelje presegla v modrosti. Prebrala je bukve vseh modrijanov in znala je delati lepše pesmice, ko vsi pesniki tistega časa. Imela je svojo lastno palačo in sto deklet, ki so ji stregle. V konjušnici je imela sto in dvajset konj. Petdeset zamorcev je imela, da so stregli njenim družicam in oskrbovali živino, hišo in vrt. Njen vrt je bil raju podoben. Vsakovrstna košata drevesa so dajala senco; na tisoče najlepših in najredkejših cvetlic je pošiljalo naj-žlahtnejše vonjave v zrak in proti oknom njenih sob v palači. Sto in sto pisanih tičic je prepevalo celo leto po vrtu. Kedar je pa cesarična s svojim milim glasom zapela z okna doli, umolknile so vse tiče na vrtu, ker se niso upale skušati ž njo. Sloves o lepoti in modrosti kitajske cesarične prišel je tudi do japonskega kralja Kru-tobora. On je bil vladar hudobnega srca, krvoločen in neusmiljen, krivičen in ošaben, šiba za človeški rod, posebno za svoje japonske podložnike. Bil je še mlad, okoli tridesetih let, visoke rasti, hudobnega pogleda. Lesketal se je v demantih in biserih, tolpa služabnikov in vitezov morala je vedno biti okoli njega. Hotel je, da se mu klanja celi svet. Le samega sebe je imel za lepega in modrega, vse druge je zaničeval. Ko ta ošabni kralj čuje govoriti o lepoti cesarične Mare, rekel je sam pri sebi: »Do te cesarične nihče drug nima pravice, nego jaz. Snubit jo pojdem in ne dvomim, da jo dobim. Ako bi se pa kitajski cesar predrznil, dragemu dati prednost pred menoj, hočem mu vojsko napovedati in vso njegovo deželo razdjati in požgati, da bo vedel, kdo sem jaz!« Kakor misli, tako stori. Z obilnim in bogato oblečenim spremstvom se vsede v Krutobor na ladijo in odpluje proti Kitaju. Oez teden dni bili so v glavnem mestu cesarja Vladobrana. Kralj Krutobor se predstavi cesarju in z ošab- nimi besedami snubi cesarično Maro. Cesar mu odgovori: „Ljubi sosed, v čast si štejem, da je moja hči vredna, da se nanjo ozre tako imeniten in hraber kralj. Kar mene zadeva, ni nobene zapreke. Povedati vam pa moram, da mi vsi Maro zavoljo njene čednosti in modrosti tako visoko spoštujemo, da se meni ne zdi spodobno, ko bi jaz njej moža izbral brez njene vednosti ali proti njeni volji. Ona je razumna dovolj, da si bo sama najbolje izbrala. Zatorej je neobhodno potrebno, da se sami predstavite cesarični ter ji naznanite svojo željo. Kar ona odloči, to bo prav tudi meni." Krutoboru se je čudno zdelo, da se ženski skazuje taka čast; vendar ni nič ugovarjal, ker se mu je nemogoče zdelo, da bi mu cesarična odrekla svojo roko. Poslovil se je torej za tisti večer od cesarja ter ga prosil dovoljenja, da bi smel hčer drugi dan obiskati in se ž njo razgovarjati. Cesar je povabil Krutobora za drugi dan na kosilo, kjer se bo našla prilika, da se razgovori s cesarično. Mara je bila žalostna, ko je slišala o prihodu kralja Krutobora in o njegovi snubitvi. Preveč že je slišala govoriti o krvoločnosti in togoti tega trinoga. Po noči je imela hude sanje. Hodila je po trnju in bredla po vodi, potem je videla pred seboj grozen prepad; videla je groznega človeka z golim mečem hiteti za seboj, da ji ni kazalo druzega, ko skočiti v brezno, — na to zavpije in se zbudi. Ko zopet zadremlje, zdelo se ji je, da se sprehaja po vrtu, kar skoči iz grmovja proti njej strupena kača; cesarična se prestraši in se vnovič — zbudi. Zdaj ni hotela več zaspati, ampak ker se je že svitalo, oblekla se je, poklicala svojo družico ter šla ž njo doli na vrt. Ko pride na vrt, vidi velikega jastreba, ki ravno goloba odnaša v svojih krempljih. Vsa prestrašena po teh slabih znamenjih potoži mladi svoji družici svojo skrb in žalost. Družica je bila ž njo enega mnenja, da so te sanje in ta prikazen z jastrebom svarilo, da kralja Krutobora ne sme vzeti. Mara šla je potem k cesarici, svoji materi, in tudi k cesarju Vladobranu, ter jima naznanila svoj sklep, da kralja Krutobora ne mara za moža. Cesarica je popolnem pritrdila. Cesar pa ni nič dal na sanje in na vraže ter je rekel: „Naj že bo kakor hoče, na vsak način se spodobi, da kralja Krutobora prijazno sprejmeš in ž njim govoriš, sicer pridemo v veliko zamero." Cesarična je to obečala. Velika dvorana v cesarski palači bila je skrbno okinčana, ko so se odlični gostje vsedli k pogrnjenim mizam. Povabljeni so bili vsi kitajski ministri, grofi, knezi, generali in drugi velikaši. Kralj Krutobor pa je pripeljal s seboj svojega ministra Sladkousta in svoje častnike (oficirje). Na koncu mize sta sedela cesar in cesarica. Cesarju na desni je sedel kralj Krutobor, poleg njega minister Sladkoust in potem po vrsti japonski častniki. Cesarici na levi pa je sedela cesarična Mara, poleg nje kitajski minister Belobrad in potem po vrsti kitajski velikaši. Ministru Belobradu je cesarična že prej povedala, da Krutobora ne mara, in ga prosila, naj ji pomaga, da se ženitev razbije, če bi na to silil njen oče, cesar Vladobran. Prinesla se je prva in druga jed, vse v zlatih posodah. Vsak je vzel po svoji volji in potrebi. Pri tretji jedi so se natočile kupice z najboljšim vinom. Kralj Krutobor je prvi povzdignil čašo na slavo in čast kitajskega cesarja. Ta je zahvalil in napil na zdravje kralja Krutobora. Na to je godba zaigrala tako prijetno, da so se čudili vsi japonski gostje. Med sviranjem godbe opazovala je cesarična kralja Krutobora, pa tresla se je pred pogledom njegovih krvavih oči, in kolikorkrat se je ozrl po nji, ubežala mu je s svojimi očmi in pogledala v stran ali pa na tla, ker ni mogla prestajati njegovega bodečega pogleda iz globoko vdrtih, majhnih oči pod gostimi, nad nosom sklenjenimi obrvimi. Kralju Krutoboru ni ušlo malo vabljivo umikanje cesariČne, srce mu je vzkipelo v srdu, da bi bil najraje zaklel ali pa potegnil svoj meč, vendar se je premagal ter svoje ustnice stisnil, kakor delajo togotni ljudje, kedar zaškripljejo z zobmi. Japonski minister Sladkoust je imel nalogo, sprožiti razgovor oženitvi; zato je povzdignil svojo čašo in govoril tako: „Slavna gospoda! Velika in slavna je kitajska dežela, in slavna je tudi dežela japonska, častna in slavna je tukaj zbrana gospoda; pa ta slavna družba ne bi mogla vesela biti brez lepo ubrane godbe in brez sladkega vina. In če bi prav godbo in vino imeli, pa bi bili zbrani sami možje, vendar ne bi bilo pravega veselja. Dika in cvet cele družbe je prelepa cesarična Mara, ki naj živi!" Godba je zašumela po teh besedah in kupice so zažvenketale. — Ko se je pomiril vrišč, govoril je Sladkoust naprej: „Cesarična Mara je krasna cvetlica. Pa tudi najlepša cvetlica usahne, ako ni vsajena v dobro zemljo, ako se ji ne streže in priliva. Jaz vem za zemljo, v kateri bo ta cvetlica najlepše cvetela, in vem za ljubeznivega vrtnarja, ki bo ti cvetlici vsak dan stregel in jo negoval. Ako dovolite, da se ta krasna cvetlica presadi, hočem vam povedati, slavna gospoda, kje je tista zemlja in kdo je tisti skrbni vrtnar. —■ Zakon je za žensko bitje potreben, kajti že naš modrijan pravi: „Glej, šibka je ženska, kakor brez kosti, treba, da se nasloni na ramo moža!" Zakon je za žensko pa tudi časten, kakor naš pesnik veli: „Možu je treba hrabrosti in dolgih bojev, modrosti in učenosti, da si pridobi čast in veljavo. Ti, srečna ženska, pa si vse to brez truda in lastne zasluge pridobiš, ako slavnemu možu podaš roko v zakon; kajti njegova čast je tudi tvoja čast! — Zakon pa ohrani ženski tudi čednost in lepoto. To nas uči pobožni in modri naš vedež Konfucij rekoč: „Omoži svojo hčer in zavaroval si njeno poštenje. — Delo in skrb (za otroke) odvrača vse nečimurne misli. — Gospodinja, hišna mati! Tvoja čast ti je na čelo zapisana, in blagoslovljene so tvoje roke. — Lepota mlade matere gane celo hudobneža. — Device se starajo, pa matere ostanejo mlade. — Ljubezniv, o mati, je tvoj obraz, ko rumena krona juterne zarje." Kaj je torej imenitnejšega, kaj srečnejšega, kaj častnejšega v življenji ženske, ko poroka ? Govoril sem. Preudarite, sodite in sklepajte vi!" Po teh besedah nastane tišina. Teč minut nihče ne izpregovori. Potem pa se vzdigne minister Belobrad in izpregovori tako: „Slavna gospoda! Lepe besede smo slišali iz ust slavnega ministra Sladkousta. Resnično je, kar je on govoril. Toda že modrijan nam veli: „Ne prenagli se v svojih sklepih, da ne boš bedaku podoben, kateremu se smejejo, kedar v škodo pride." Posebno resnega preudarka pa je treba v tako imenitni reči, kakor je ženitev. Saj pravi pesnik: „Gorje človeku, ki srca ne najde, ki ž njim enako bi čutilo; Gorje mu dvakrat, če ga našel je, pa spet izgubil; — Gorje mu trikrat, če si sovražno kri pred oltarjem kupi za pokoro!" Kdo bi preštel vse bolečine, vzdihljeje in solze tistih, ki so vsled zakona nesrečni! Gospod minister Sladkoust je naštel nekaj stavkov iz starih bukev modrega vedeža Konfucija. Dovolite, gospodje, da tudi jaz nekaj stavkov navedem iz knjige tega modrijana. Se bo vsaj videlo, da izreki modrih mož ne veljajo za vse prilike, ker so si ti izreki sami včasih na videz navskriž. Tako torej pravi Konfucij: „Mladenič in deklica, ne stegajta svojih rok po zakonu, ker to je stan trpljenja, skrbi in zatajevanja samega sebe. — Deklica prešerna! rožice na tvojem licu bodo obledele in smeh bo izginil s tvojih ustnic, ko se udaš!" Mladenič, kam so tvoje pesmice in tvoje igre, tvoje veselje in tvoja gibčnost? Uprežen si v jarem žene, iz katerega ni rešitve!" Te besede sem vam govoril v preudarek, da se ne prenaglite. Naša ljuba cesarična Mara je še mlada, skoraj premlada za možitev, in bati se je, da ne bi kedaj žalovala za svojo mladostjo, kakor tista mlada žena, katero pusti pesnik tožiti tako: „Sviranje godbe prebada moje sree, ker jaz nisem nikdar plesala po njenih glasih. — Rožice na polju in tičice v višavi se veselijo lepe spomladi, pa meni nikdar ni cvetela. — Drugi ljudje si igrajo po solnčnih livadah, moje mlado srce pa umira med mokrim zidovjem." — To so moje besede. Preudarite, sodite in sklepajte vi!" Te ministrove besede niso bile po godu kralju Krutoboru. Ves besen šine po konci in reče: »Sinoči se mi je reklo, da ima cesarična Mara sama odločiti v tej zadevi. Ako je to res, potem je bilo čisto nepotrebno, da je minister Belobrad vmes segel s svojo neslano modrostjo. Naj se torej cesarična sama izreče, „da" ali „ne"; čemu toliko besedovanja!« Vse je ostrmelo nad tem ošabnim in neolikanim govorom kralja Krutobora. Kolikor tudi je bil na slabem glasu, vendar take surovosti nasproti sami žlahtni cesarični ni bil pričakoval nihče. Med tem so se vse oči vprle na cesarično, ker so bili vsi radovedni, kaj bo na to odgovorila. Vse je utihnilo, ko je položila svojo belo desnico na mizo in odprla svoje rožne ustnice. „Spoštovani kralj!" rekla je, „tri reči so, od katerih se težko ločim: prvič moje rožice na vrtu, katerim nihče ne bo prilival, ako jih jaz zapustim; drugič moje tičice, ki skačejo in prepevajo po drevju mojega vrta, katerim potem nihče ne bo piče dajal; tretjič nedolžni, revni otročiči iz mesta, katerim vsak dan jesti delim, kedar me pridejo prosit, in za katere potem nihče ne bo več skrbel. Kaj mislite, spoštovani vladar, za te trojne sirote storiti, ako bi jih jaz zapustila in z vami šla?" „„To je kaj neumno vprašanje,"" reče hudobni in ošabni kralj Krutobor, „„cvetlice so nepotrebna reč brez vsake koristi, boljše je, da raste na vrtu trava za živino. Tiče bodo že drugam zletele, če bodo hotele živeti; če pa poginejo, ni nobene škode. Beraški otroci pa naj lakote poginejo, saj je tako preveč beračev na svetu!"" Zdaj cesarična vstane in reče: „človek, ki ima tako hudobno in neusmiljeno srce, ne bo nikdar moj mož!" Kralj Krutobor pa ves razkačen zavpije: »Hinavka! saj sem vas precej spoznal, da niste nič vredna, ker mi še v oči pogledati niste mogla!« Komaj to izreče, skočijo vsi kitajski ve-likaši in častniki po konci in potegnejo svoje sablje, hotoč maščevati razžaljenje, ki ga je Krutobor prizadejal cesarični Mari. Malo je manjkalo, da niso posekali kralja Krutobora in celo njegovo spremstvo. To bi se bilo tudi zgodilo, da jih ni pomiril stari cesar Vlado-bran z besedami: „Stojte, gospodje, in spoštujte postave gostoljubnosti. Povabljenega gosta v svoji hiši nikdar ne smeš žaliti, ako bi prav on tebe razžalil; ampak pridrži svojo jezo za drugi kraj. Ako bi mi to postavo prelomili, reklo bi se po pravici, da smo neolikani ljudje." Proti Krutoboru obrnjen pa je rekel: „Gospod, mislim, da so naši razgovori pri kraju. Veselilo me je, da ste me obiskali v mojem glavnem mestu. Upam, da se bomo še kedaj videli in vedno ohranili prijateljstvo, kakor naši očetje in pradedje!" »Da, da! bomo se še videli,« kriči Krutobor odhajajoč, »pa z mečem v roki in na čelu svoje vojske vas bom še enkrat obiskal, da boste vedeli, s kom imate opraviti!« Koledar 1892. Z glasnim krohotom in smehom so kitajski velikaši sprejeli te besede. Krutobor pa je z zobmi škripaje zapustil s svojimi častniki palačo kitajskega cesarja iu se hitro odpravil domov na Japonsko. Med potjo se je zaklinjal in rotil, kako bo zbral silno vojsko in ž njo napadel in razdjal kitajsko cesarstvo. Da pa to ni nobena igrača, vedel je Krutobor sam prav dobro; zakaj njegova dežela je bila veliko manjša od kitajske in tudi njegova vojska veliko slabša. Zato je sklenil, da se hoče dobro pripraviti na vojsko. Tri leta je nabiral vojake in jih uril v orožju. Kjer koli je zvedel za kakega hrabrega vojaka ali za kakega umnega generala, vsa-cega je vzel v svojo službo in ga dobro plačal. Tako je mislil, da bo kitajskega cesarja prehitel, nenadoma napadel in premagal. * * * Na kitajskem dvoru so se malo zmenili za grožnje in pretnje japonskega kralja. Njegove vojske se niso bali; toliko več pa so ljudje govorili o grdem in neolikanem obnašanju kralja Krutobora. Cesarična Mara pa je skoraj zbolela od sramote, ker jo je Krutobor vpričo vseh ljudi imenoval „hinavko", in to čisto po nedolžnem; kajti da ga pogledati ni mogla, kriva je bila neka bojazen pred njim in neka skrivna mržnja do tega človeka. S Krutoborom vred pa se je cesarični pristudil ves moški spol, in sklenila je, da se nikdar neče o m ožiti. Izmed vseh moških je Mara zdaj spoštovala samo dva, namreč svojega očeta, cesarja Vladobrana, in ministra Belo-brada, ker je njej pomagal, podreti in zapre-čiti zvezo s Krutoborom. Prišlo je še mnogo imenitnih kraljevičev in cesarjevičev iz vseh krajev sveta snubit ce-sarično, ker so slišali o njeni lepoti. Pa ona je vse odbila in se še v pogovore ni spustila s snubači. Tako je bilo prvo leto, tako drugo leto po tem dogodku. Ko je pa prišlo tretje leto po tem in ko je cesarična stopila v svoje dvajseto leto, zbrali so se grofi in knezi vse kitajske dežele v posvetovanje zaradi nasledstva na prestolu. Naj-modrejši in najpoštenejši med njimi so govorili tako: „Kaj nam je početi, če se cesarična neče omožiti ? Da bi njo samo spoznali za cesarico in da bi ona vse vladala po smrti cesarjevi, to je zoper naše postave. Kajti naše postave tako govore: Ge je sama cesarična za celi sarjem, mora se omožiti s kakim princem (sinom knežje rodbine), in temu se izroči vla-darstvo. Ce se pa cesarična ne omoži, nastale bodo vojske po smrti cesarjevi, trgali se bodo domači in tuji knezi za našo deželo in vsi prebivalci bodo pod tem neizmerno trpeli." Ko so se dolgo posvetovali, sklenili so, iti k cesarju in cesarični ter jima vse to razložiti. Cesar Vladobran je spoznal, da imajo ve-likaši prav. Tudi modra Mara je to spoznala; vendar se je še branila, ker je imela velik strah pred moškim spolom. Ko je pa le niso jenjali prositi in pregovarjati, udala se je toliko, da je rekla: „Pripravljena sem vzeti moža, pa le pod tem pogojem, ako mi reši tri uganke ali tri vprašanja. Ta tri vprašanja pa so: prvič, katerih treh reči se človek razveseli, kedar pride na svet? Drugič, katerih treh reči se človek veseli v svojem življenju? Tretjič, katerih treh reči se človek veseli ob svoji smrtni uri ? Kateri princ mi prav odgovori na ta tri vprašanja, tega hočem vzeti za moža." Velikaši so bili s tem zadovoljni, in cesar Vladobran je pustil po vseh deželah razglasiti, da je cesarična Mara zdaj pripravljena, omožiti se s kakim princem, pa le potem, ako jej prav odgovori na tri vprašanja. Kmalu so se oglasili trije princi in prišli na kitajski dvor snubit cesarično Maro. Prvi je bil tatarski princ Trdolet. On je bil velik in močan, pa zelo neroden. Štel se je za jako učenega in modrega, v resnici pa je bil slabega uma. Poleg tega pa je bil še precej ošaben. Na njem ni bilo ničesar, kar bi žensko srce ogreti moglo zanj. Drugi je bil tibetanski princ Lepo glav. On je bil gizdalin v pravem pomenu besede. Obraza je bil še dosti lepega, postave čedne. Pri tem pa se je silno lišpal in vedno stal pred ogledalom, kakor vsi, ki so sami v sebe zaljubljeni. Znal je lepe priklone delati in zdelo se mu je, da je celo moder. Veliko je dal na dobro življenje in na veselice. Pri tem pa je bil velik plašljivec in se ustrašil vsacega boja. Besed je bil prav pustih in dolgočasnih. Ves drug mož je bil siamski princ Ljubo mir. On je bil ponižen in priljuden proti vsakemu človeku, usmiljen proti siromakom, pa nevstrašljiv in hraber nasproti vsakemu sovražniku. Ead je molil in se ponižal pred Bogom, zato je užival čast pri ljudeh. Vsi so ga blagoslavljali in mu srečo želeli. Bil je lepe postave in prijaznega pogleda, in čeravno še mlad, govoril je modro, kakor star in skušen mož. Ko so ti trije princi dospeli v glavno kitajsko mesto in se poklonili cesarju, cesarici in cesarični Mari, povedalo se jim je, na katera vprašanja jim bo treba odgovoriti: 1. Katerih treh reči se človek razveseli, ko pride na svet? 2. Katerih treh se veseli v življenju? 3. Katerih se razveseli ob svoji smrtni uri? Za premišljevanje o teh rečeh dalo se jim je časa en mesec. V tem mesecu, ki so ga dobili za odlog, zabavali so se na kitajskem dvoru. Cesar je princem na čast dajal velikanske veselice, tako da jim ni bilo treba tožiti o dolgem času. Tudi cesarična Mara postala je bolj zgovorna ter se je pogosto zabavala in razgovarjala s princi. Princ Trdolet ji ni bil prav nič po volji, ker je bil preveč visok in prelesen. Princ Lepoglav ji je bil še bolj nadležen s svojo usi-ljivostjo in svojimi sladkimi besedami. Nasprotno pa se je princ Ljubomir cesarični tako prikupil, da si je srčno želela, naj bi on premagal svoja dva tekmeca in najbolje odgovoril na stavljena vprašanja. Princ Trdolet je noč in dan mislil in umil o tistih treh vprašanjih, pa si ni mogel nič pravega zmisliti. Princ Lepoglav ni nikoli nič mislil na to, ker mu od samih veselic za to nič ni ostajalo časa. Zanašal se je na svojo bistro glavo in mislil, da mu bo še zadnji dan lahko, ta vprašanja premotriti in preudariti. „Tako dobro, kakor ona dva," mislil si je, „bom gotovo tudi jaz odgovoril." Princ Ljubomir pa je na tihem molil, naj bi ga Bog razsvetlil, da bi na vprašanja prav odgovoril. Nekega dne so jahali princi vsi trije iz mesta po cesti, ki pelje v deželo na zapad. Pridejo do neke gore, kjer je živel star in zelo pobožen puščavnik, kateri se je preži vil s tem, kar so mu po cesti mimogredoči ljudje vbogajme dajali. Ko tedaj princi prijahajo tja, prihitel je starček k cesti, ker je po obleki spoznal prince ter se nadejal obilnega daru. Princ Trdolet, zagledavši prosečega pu-ščavnika, je nevoljno rekel: „Nikjer nima človek pred temi berači miru!" ter jezdaril naprej. Princ Lepoglav je segel v žep, nabral po njem nekaj raztresenih drobtinic in jih vrgel puščavniku v obraz. Princ Ljubomir pa je bil žalosten nad takim grdim obnašanjem proti staremu možu; ustavil je konja, priganil se globoko in stisnil puščavniku cekin v roko. Ko je puščavnik videl lepi dar, rekel je princu polglasno: „Žlahtni princ, pridite jutri sami k meni, imam vam nekaj posebnega, zelo imenitnega povedati." Princ je obljubil, da pride. Potem je spodbodel konja, da doide svoja dva tovariša, ki sta bila med tem časom ušla nekaj naprej. Vsi trije so se kmalu potem spet obrnili in jahali v mesto nazaj. Princ Ljubomir ni besedice zinil o tem, kaj sta s puščavnikom govorila. Tisti puščavnik je dobro vedel, po kaj so ti trije princi prišli na Kitajsko, in znane so mu bile tudi trojne uganke, na katere je princem bilo treba odgovoriti. Princ Lepoglav je namreč vse razglasil med ljudi, ker ni znal molčati. Ko je puščavnik prince prosil božjega daru in sta ga prva dva zasramovala, tretji pa obilno obdaril, štel si je v hvaležno dolžnost, temu princu pomagati do zmage. Rekel mu je torej, naj pride k njemu, da bi ga namreč poučil, kako naj odgovarja na vprašanja. Puščavnik je bil moder mož in tudi časa je imel dovolj, zato si je že prej razložil vsa tri vprašanja in na nje našel pravi odgovor. Drugi dan se je princ Ljubomir kmalu odpravil k puščavniku na goro; radoveden je bil, kaj tacega mu bo stari mož povedal. Ko se princ vsede k puščavniku v senco košatega drevesa, vpraša ga ta: „Žlahtni princ, ali ste že kaj premišljali o tistih treh ugankah?" — „„Premišljal sem že,"" reče princ, „„pa ne morem najti pravega odgovora. V življenju je pač dosti reči, ki človeka veselijo, katere reči bi pa novorojenega ali pa umirajočega človeka veselile, to mi ne pride na misel."" — Na to mu reče puščavnik: „Blagi princ, ker ste včeraj tako lepo ravnali z menoj, ubogim siromakom, zato vam jaz to stvar razložim: Kedar dete pride na svet, se še ne more veseliti življenja, ker komaj ve, da je na svetu. Belega dneva se pa vendar veseli, ker ga prej še nikdar videlo ni. Drugih ljudi novorojeno dete ne pozna, svojo mater pa vendar pozna in se razveseli materinega obličja, ko ga prvič zagleda. Novorojeno dete še ne pozna tisoč želja in skrbi, kakor odrasel človek, ono hrepeni le po tem, kar mu je za življenje potrebno, namreč po mleku. Zato se razveseli materinih prsi, ko jih zagleda. Kedar človek na svet pride, razveseli se torej teh treh reči :belegadneva, materinega obličja in materinih prsi. — V svojem življenju se človek mnogih reči veseli, pa po večini te reči niso stanovitne in človeka ne osrečijo popolnoma. Zdravje se kmalu pokvari, bogastvo zbeži, prijatelji se izneverjajo, ljubezen iz početka gladi, pozneje pa piči kakor kača, iz vina nastanejo nesreče in bolezni. In če bi prav vse te reči bile stanovitne, vendar človeka ne morejo popolnoma osrečiti. Kaj ti koristi zdravo telo, ako ti je pa duša bolna, ako ti slaba vest ne da miru? Kaj ti koristi bogastvo in čast, ako s svojimi sosedi živiš v vednem prepiru? Najmogočnejši kralji so nesrečni, ako se jim vedno streže po življenju, tako da ne morejo v miru uživati svojih bla-grov. Nobene reči se torej človek bolj ne veseli, ko miru; brez njega ni prave sreče. Nadalje tudi ne moreš biti srečen brez svobode. Kaj ti koristijo vsi užitki, vse jedi in pijače, vse veselice, vsi prijatelji in druge reči, ako pa nisi svoboden, ako si podložen drugemu gospodarju, da ne veš, kdaj te bo iz razveseljevanja poklical na delo, ne veš, kam te bo poslal in kaj ti ukazal? Sužnji v tvoji palači imajo vseh sladkosti v obilnosti, vendar niso srečni, ker niso svobodni, ker ne smejo razpolagati po svoji volji s svojim časom. — Pa če bi človek imel tudi vse blagre, in tudi mir pa svobodo, vendar ga vse to še ne zadovolji popolnoma: zmirom še ostane dosti želja, ki mu še niso izpolnjene, mnogo sto reči je na svetu, katere bi rad prenaredil in popravil. Ako bi se mu reklo, da ima vse pri starem ostati, da se svet v ničem ne more izpremeniti, potem bi bil človek pri vseh svojih blagrih nesrečen. Sije mu pa vedno ena zvezda, ki mu pravi, da se bodo vse njegove želje izpolnile, to je zvezda upanja, in tudi brez upanja bi človek ne mogel srečen biti. Vsi drugi blagri človeka razveseljujejo le za kratek čas in nepopolnoma. Stanovitno srečen je pa le tisti človek, ki ima mir, svobodo in upanje. •— Na smrtni postelji nadalje meniš, da se človek ničesar ne veseli. To pa ni res; tudi on se veseli treh reči: prvič se veseli, da je zdaj prestal vse trpljenje na svetu, in da ubeži vsem svojim sovražnikom in preganjalcem; drugič se veseli, če pogleda na svoje otroke in vidi, da so lepo vzgojeni, da mu delajo čast in da so toliko preskrbljeni, da jim ne bo treba trpeti pomanjkanja; tretjič pa se veseli vseh svojih dobrih del v življenju, ker upa, da mu bo zavoljo teh večni sodnik milostljiv in ga sprejel v sveti raj. — Tako odgovarjaj, blagi princ, in zmaga bo tvoja!" Princ si je vse dobro zapomnil, kar mu je puščavnik povedal. Zahvalil ga je lepo za ta lepi pouk in mu zopet podaril tri cekine. Poslovil se je odpuščavnika in šel vesel v mesto. Med tem časom je prišel določeni dan, ko je bilo treba princem odgovoriti na stavljena vprašanja. V veliki dvorani cesarske palače so se zbrali cesar in cesarica, velikaši, grofi, knezi, generali, mnogi učenjaki in modrijani in druga gospoda, da razsodijo, kateri izmed princev bo najbolje odgovarjal. Kot vrhovna sodnica pa je sedela na posebnem zlatem prestolu ce-sarična Mara. Minister Belobrad prebere prvo vprašanje: „Katerih treh reči se človek razveseli, ko pride na svet?" Prvi vstane princ Trdolet in reče: „Novorojeni otrok se prvič veseli življenja; drugič se veseli, da ima s ta riše, ki bodo zanj skrbeli; tretjič pa se veseli svoje pri-hodnjosti, svoje prihodnje moči, slave in bogastva." Princ Lepoglav je bil že tri večere po-nočeval. Še le zadnjo noč je začel o teh rečeh premišljevati, pa med premišljevanjem je zaspal. Danes torej ni vedel ničesar. Odrezal pa se je tako: „Novorojeno dete se ničesar ne veseli, ker se navadno joka, ko pride nasvet." Zdaj se vzdigne princ Ljubomir in reče: „Novorojeno dete se razveseli treh reči: prvič belega dneva, drugič materinega obličja, tretjič materinih prsi." Vsi navzoči so se začudili modrosti princa Ljubomira. Oesarična Mara pa je razsodila tako: „Odgovor princa Trdoleta nič ne velja. Kajti novorojeno dete se ne more veseliti življenj a, ker komaj še ve, da živi. pač pa se veseli belega dneva, katerega poprej ni videlo. Svojih starišev se ne more veseliti, ker očeta še niti ne pozna; pozna pa svojo mater, zato se razveseli ljubega materinega obličja. Prihodnjosti se ne more veseliti, ker o tej se mu še niti ne sanja; tako daleč novorojeni otrok ne misli, srečen je, da nasiti glad in žejo, zato se razveseli materinih prsi, katere ga dojijo. Princ Lepoglav nič ni odgovoril; princ Trdolet ni prav odgovoril; princ Ljubomir pa je prav dobro odgovoril; zato mislim, slavna gospoda, da je v prvem vprašanju zmagal princ Ljubomir." Vsi gospodje so enoglasno zaklicali: „„Da, res je; princ Ljubomir je zmagal!"" Zdaj prebere Belobrad drugo vprašanje: „Katerih treh reči se človek veseli v svojem življenju?" v Princ Trdolet reče: „človek se veseli svojega zdravja, svoje slave in časti, pa svojega premoženj a." Princ Lepoglav se oglasi: „Že star je pregovor, da so tri reči, ki človeka razveseljujejo. namreč petje, vino in ženske." Princ Ljubomir pa reče: „Za stanovitno in pravo srečo so potrebne tri reči, namreč mir, svoboda in upanje. Ako manjka le ene teh treh, človek ne more biti srečen in vesel." Zdaj se vzdigne cesarična Mara na zlatem prestolu in govori tako: „Zdi se mi, slavna gospoda, da je tudi zdaj najbolje odgovoril princ Ljubomir. Tiste veselice, ki jih je omenil princ Lepoglav, pri godbi, pri vinu in v kratkočasni družbi, te veselice trpijo le kratek čas. Pa še v tem kratkem času človek ne more prav srečen biti, ako nima mirne vesti, ako ni svoboden, in ako nima upanja, da se bodo kedaj izpolnile njegove skrite želje. — Tudi blagri, ki jih je princ Trdolet naštel, so nestanovitni in ne morejo človeka osrečiti. Zdravje se kmalu pokvari, in komur zvesto ostane, on še za to ne ve, da je to kaka dobrota in se zdravja ne veseli. Slava je mrzel blišč, ki od zunaj nekoliko sveti, od znotraj pa nič ne greje; hvala ljudi je nestanovitna in malovredna: kogar so včeraj še v zvezde kovali, danes ga valjajo že po blatu! Bogastvo človeka ne more osrečiti; mnogo jih živi v obilnosti, ki so silno nesrečni; kdor pa je rojen v bogastvu, njemu se zdi, da mora tako biti, in se svojega premoženja nič ne veseli. — Nasprotno je pa res, kar je rekel princ Ljubomir: stanovitno in v resnici srečen ne more biti, kdor ne živi v miru z Bogom, z ljudmi in s svojo lastno vestjo. Človek ne more biti srečen brez svobode, in tudi ne brez upanja; kajti naše želje se ne nasitijo nikoli, in mi bi bili vsi nesrečni, ako ne bi imeli upanja, da se bodo naše želje enkrat izpolnile. Mir, svoboda in upanje osrečujejo človeka in teh se najbolj veseli. Zato mislim, da se tudi o drugem vprašanju pripiše zmaga princu Ljubomiru." Vsi so z enim glasom zaklicali: „„Kes je, princ Ljubomir je zmagal!"" Minister Belobrad prebere zdaj še tretje vprašanje: „Katerih treh reči se človek veseli ob svoji smrtni uri?" Princ Trdolet odgovori: „V smrtni uri se človek veseli prvič slavnega spomina, ki ga zapusti, da ga bodo še po smrti pesniki proslavljali in opevali; drugič se veseli, da ima otroke, in da ž njim njegov rod ne izumrje; tretjič pa se veseli veličastnega pogreba, ki bo pričal o njegovem bogastvu in njegovi časti." Princ Lepoglav, ki je bil že obupal nad svojo zmago, rekel je nevoljno: „O svoji smrtni uri se ničesar ne bom veselil." Princ Ljubomir pa je rekel tako: „O svoji smrtni uri se človek veseli prvič, da je rešen vsega trpljenja, vseh skrbi, vseh svojih sovražnikov in obrekovalcev; drugič se veseli, da je svoje otroke dobro izredil in odgojil ter jih toliko preskrbel, da jim ne bo treba pomanjkanja trpeti in da mu ne bodo na sramoto; tretjič pa se veseli svojih dobrih del, katera mu izprosijo milost pred večnim sodnikom in mu odprejo nebeška vrata." Oesarična Mara je razsodila tako: „Princ Lepoglav zopet ni nič odgovoril. Princ Trdolet pa je slabo odgovoril; zakaj le človek, ki hrepeni po prazni in nestanovitni slavi in hvali človeški, veselil se bo takih reči, kakor jih je princ Trdolet naštel. Ljudje ga bodo po smrti kmalu pozabili, kedar se od njega ne bo več nadejati dobička. Njegov veličastni pogreb pozabijo že v nekolikih dneh. Da pa zapusti zarod za seboj, to še ni nobena sreča, ako ni skrbel za to, da so mu otroci lepo odgojeni, da mu zamorejo čast delati še po smrti. Resnično pa se veseli umirajoči, kakor je princ Ljubomir povedal, da je rešen vsega trpljenja, da zapusti 1 e p o odgojene in dobro preskrbljene otroke, in najbolj se veseli svojih dobrih del, ki mu sladijo smrtne bolečine in ga spremljajo pred večnega sodnika. Slavna gospoda, mislim, da je lahko razsoditi, kateri izmed princev je zmagal." Vsi gospodje zakličejo zv enim glasom: „„Princ Ljubomir je zmagal! Živio princ Ljubomir !"" Ves jezen skoči zdaj princ Trdolet po konci in reče: „Kaj hočete s temi ugankami'? Ce zna princ Ljubomir uganke reševati, s tem še ni dokazal, da bo dober vladar, da bo slaven branitelj svoje države. Za cesarja je treba, da je hraber vojak, da se ga vsi sosedni kralji boje, in da tako svojo deželo ohrani v časti in veljavi. Naj zatorej princ Ljubomir pokaže svojo srčnost in naj se po vrsti skusi z menoj in s princem Lepoglavom. Oe zmaga tudi v tem boju, potem še le naj bo njegova zmaga popolna!" Oesarična Mara, ki se je bala za Ljubo-mira, rekla je na to: „Pravda je že končana, in princ Trdolet nema pravice, da bi si izmišljal nove pogoje in jih nam vrival!" „Tako je! res je! On nema pravice!" rekli so tudi vsi gospodje. Princ Ljubomir pa se je oglasil in rekel: „Res je, slavna gospoda, da princ Trdolet nema pravice, samolastno postavljati novih pogojev ter jih nam vrivati. Vendar pa, gospoda, da princ ne bo mislil, da sem jaz plašljivec, in da se njega kaj bojim, pripravljen sem, poskusiti se ž njim in potem tudi s princem Lepoglavom, in sicer z vsakim orožjem, ki si ga sama izbereta, naj bo že s puščico, ali z mečem, ali s sulico, ali z batom. Naj se torej določi dan dvoboja in mene najdete na mestu!" „Dobro, dobro! Živio Ljubomir!" zaklicali so vsi. Velikaši so potem sklenili, da se ima dvoboj med Trdoletom in Ljubomirom vršiti precej drugi dan; čez dva dni pa dvoboj med Lepoglavom in med tistim dveh princev, ki po prvem dvoboju še živ ostane. Za dvoboj so odbrali lep prostor, in mnogo ljudstva se je sešlo okoli ograje, da bi videli ta redki prizor. Na posebnih vzvišenih odrih so stali in gledali cesar, cesarica, cesarična Mara in druga odlična gospoda. Zdaj prija-hata v ograjo oba princa. Zmenjeno je bilo tako, da se bosta najprej s puščicami streljala; če bi to nič ne odločilo, da se bosta napadla s sulicami; in ko bi se te polomile, da bosta prijela vsak za svoj meč. Prvo puščico je vrgel princ Trdolet, pa zletela je Ljubomiru preko glave. Potem je vrgel Ljubomir svojo puščico, ki je šla tako ravno, da bi bila Trdoletu priletela ravno v prsi, pa ujel jo je na svoj ščit, v katerega se je zasadila. Trdolet tudi z drugo puščico nič ni zadel; Ljubomirova puščica pa je Trdoletu vrgla čelado z glave, da je bil gologlav. Trdolet je zdaj videl, da s puščicami nič ne opravi, zato je vrgel lok in puščice proč in prijel za sulico. Tako je storil tudi Ljubomir. Trdolet je spodbodel konja in se zakadil v Ljubomira, da bi ga prebodel s sulico. Ljubomir pa se je hitro umaknil, zabodel svojo sulico Trdoletu v plašč, ker ga umoriti ni hotel, ter ga s plaščem vred potegnil in vrgel raz konja. Ljubomir je imel zopet zdaj pravico, na tleh ležečega Trdoleta s sulico prebosti ali pa s konjem pohoditi. Pa on je bil velikodušen in je hotel Trdoletu dati priložnost, da še z mečem pokaže svojo hrabrost. Čakal je zatorej tako dolgo, da se je Trdolet zopet pobral in zlezel na svojega konja. Ljudje pa, ki so videli to velikodušnost, vpili so v enomer: „Zivio Ljubomir!" Ko je bil Trdolet na konju, potegnila sta meče iz nožnic. Le dva- ali trikrat sta križala meče, potem pa je Ljubomir s svojim mečem tako udaril po Trdoletovem meču, da je Trdoletu meč smuknil iz roke in daleč tja po zraku leteč padel na tla. Glasen smeh se je slišal med gledalci. Ljubomir bi bil zdaj lahko svojega nasprotnika kar posekal. Pa on je bil tako plemenit, ko je videl, da nasprotnik nema več orožja, da je tudi on svoj meč vtaknil v nožnice. Gromoviti „živio"-klici gledalcev so mu bili v pohvalo. Ljubomir pa je zdaj segel s prazno roko po Trdoletu. ga potegnil raz konja in ga položil pred se na svojega konja. Glasen smeh se je ob tem razlegal okoli ograj med zbranim ljudstvom. S Trdoletom pred seboj je jahal Ljubomir pred oder. kjer so stali cesar in druga gospoda in rekel: „Mislim, gospoda, da bo te igre zadosti, ker princu življenja vzeti nočem." Vsi so mu v priznanje segali v roke in klicali: „Zivio naš princ Ljubomir!" S tem je bil dvoboj končan. Ljubomir je Trdoleta spustil, in tega je bilo tako sram, da je še tisti dan pobegnil iz mesta, ne da bi se bil poslovil pri kakem človeku. Drugi dan je bil namenjen za dvoboj med Ljubomirom in Lepoglavom. Bilo je že vse pripravljeno in radovedno ljudstvo zopet zbrano. Ljubomir je bil na svojem mestu ob določeni uri.v Toda princa Lepoglava ni bilo od nikoder. Sli so gledat v njegovo stanovanje; pa on je bil po noči izginil, nikjer ga ni bilo. Zbal se je dvoboja, kjer se mu ni druzega obetalo, ko smrt ali pa sramota; zato jo je po noči popihal iz mesta v svojo domovino. Zdaj ni bilo nobenega zadržka več, in ženitovanje princa Ljubomira s cesarično Maro vršilo se je z veliko slovesnostjo. Srečnejšega para ni bilo kmalu kedaj, ko ta. Stari cesar je odložil svojo krono in prepustil vlado svojemu zetu Ljubomiru, ki je bil potem oklican za kitajskega cesarja. Vse ljudstvo je bilo veselo, daje dobilo tako plemenitega vladarja, kajti sloves o Ljubomirovi velikodušnosti, dobrosrčnosti in modrosti, razglasil se je že po vsi deželi. Svatje še niso odšli in ženitovanjske veselice in gostije se še niso končale, kar prihitijo na brzih konjih stražniki z daljne kitajske meje in prinesejo to novico: „Japonski kralj Krutobor je padel z veliko vojsko v našo deželo, in zdaj požiga in mori, kamor pride. Pomika se naprej proti glavnemu mestu naše kitajske dežele!" Kakor strela z jasnega neba osupnila je ta novica vse kitajske dvornike, ki so bili že pozabili na kralja Krutobora, ker nobeden ni pričakoval, da bo res storil to, kar je pred tremi leti zagrozil. Cesar Ljubomir zbere hitro vso vojsko, kar je zamore v naglici dobiti, ter hiti sovražniku naproti, da bi ustavil pogubno pustošenje. čez malo dni trčite obe vojski vkup. Ljubomir je imel manj vojakov, ker ni bil pripravljen na napad in je peljal v boj le toliko vojakov, kar jih je imel ravno pri roki. Zanašal se je na božjo pomoč. Bil je pa tudi umen vojskovodja in velike hrabrosti. Bitka je bila srdita. Dolgo se ni vedelo, na kateri strani bo zmaga. Primerilo pa se je, da je ravno Ljubomir naletel na Krutobora. Zaprašil se je vanj in mu razklal glavo. Ko so Japonci videli, da je njihov kralj mrtev, obupali so nad srečnim izidom in se pognali v beg. Le kraljev brat Volorog se je še dolgo hrabro branil. Ko so bili njegovi spremljevalci ob levi in desni posekani in pobiti, moral se je podati tudi pogumni Volorog. Volorog je bil silen velikan in je dobil svoj priimek od tod, ker je na svoji čeladi nosil dva velika volovska rogova, da so se ga bolj bali sovražniki. V vojski je bil silovit, v mirnih dneh pa je bil krotek človek, veliko bolj plemenitega značaja, ko njegov brat, kralj Krutobor. Cesar Ljubomir je Voloroga častno sprejel in mu velel lepo streči z vsem, kar bo poželel. Ker je bil Krutobor mrtev, imel je Volorog prvo pravico do japonskega kraljestva. Ljubomir je sklenil tedaj z Volorogom mir in prijateljstvo, in ostala sta si prijatelja vse svoje dni. Volorog se je povrnil na Japonsko, kjer so ga z veseljem pozdravili kot svojega kralja in Boga hvalili, da jih je rešil hudobnega kralja Krutobora. Cesar Ljubomir pa je slavno in srečno vladal na Kitajskem. Z lepo in ljubeznivo cesarico Maro sta vse dni živela v lepi slogi in prijaznosti. Kako sem prvič potoval na Dunaj, in Dunajsko mesto. (Spisal Ivan Navratil.) vozi se po zel sem bil slovo od milih prijateljev '' v beli Ljubljani ter sedel — tega je že dokaj let1 — prvič na železnici v voz. Pravim prvič; kajti držal sem se zmerom in se držim še zdaj tega modrega pravila: „Ne železnici nikdar, če ni sila, kajti utegnilo bi ti biti potlej vendar žal, ako bi se pripetila kakšna nesreča ter bi se moral — brez glave vračati domov." Zato se nisem vozil ni prej ni poslej po železnici nikdar samo za „kratek čas". — Tedaj pa je bila res sila; iti mi je bilo — „s trbuhom za kruhom" — v Dunajsko mesto. Velika žalost me je obhajala, da sem se moral ločiti od predrage mi domovine, od starih znancev in prijateljev; veselil sem se pa vendar boljše bodočnosti, potem tega, da bodem skoro videl imenitno cesarsko stolico, in da povem po pravici, tudi tega, da je bilo izpodletelo nekaterim ljubeznivim nemškutarjem ljubljanskim, ki bi me bili radi utopili v žlici vode, da so mogli; — pa zakaj ? — Samo zato, ker sem bil „Slovenec", t. j. ker sem se prišteval tistim, kateri so se poganjali za ravnopravnost, potem ko je bila 1. 1848. podeljena in zagotovljena vsem narodom avstrijskega cesarstva s cesarskega prestola. „Z Bogom, z Bogom!" rečem dragim prijateljem, kateri so me spremljali do „kolodvora", predno se je „luka-matija" začel pomikati proti Dunajskemu mestu, ter skočim — kakor mi je svetoval notranj glas (iz moje ne pretolste mošnje) — v voz III. vrste. Ne bodem popisaval na dolgo in široko svojih občutkov. ki so me preletavali o tej prvi vožnji po „železni cesti" ali — kakor pravimo zdaj na kratko: po „železnici" — to naj sodi vsak sam po sebi. Kdor se pa ni še vozil po njej, naj potrpi, dokler se ne zgodi. Dasi je bilo kake tri tedne pred pomladjo, ogrevalo je rumeno solnce belo Ljubljano in okolico njeno tako ugodno, da ni bilo zime čutiti kar nič. 1 Leta 1887., ko sem Ml ta spisek poslal z Dunaja, bilo jih je 36; letos (1891) minilo jih je pa že 40. — Naprošen pregledal sem svoj spis še enkrat ter priredil za sedanjo dobo; kajti po štirih letih pre-menilo se je na Dunaju mnogo stvari. Sedel sem bil ponevedoma v drugi voz za „luka-matijo", nasproti neznani mladi gospodični, ki je sedela tik stene pri odprtem oknu, poleg nje pa je na istem sedežu sedel tudi neznan mi postaren in kodrast gospod srednje rasti. Neznanci — sedeli smo iz početka molče kakor „lipovi bogovi"; samo da smo se spogledovali po malem, česar „lipovi bogovi" ne morejo. Meni, ki se nisem rodil na Angleškem, taka druščina ne ugaja. — Rad bi bil pričel razgovarjati se ž njima po naše; pa sem se bal, da ne bi naletel, ker nisem še vedel, katere narodnosti sta on in ona; znata li po naše ali pa ne. Da si nista oča pa hči, sodil sem po tem, ker se nista menila kar nič ter si nista bila tudi podobna. — Kar se primeri nekaj, kar je dalo priliko razgovoru in raz-jasnilu. Predno se pridrdramo še do prve postaje — do Zaloga — prileti namreč gospodični (ki je sedela obrnjena proti strahovito hrope-čemu železnemu konju, od katerega so kakor svetle kresnice letale iskre proti vlaku nazaj) skozi odprto okno nekaka troha v oko. Mencala si je reva oko nekoliko časa z golo roko in z belim robcem, pa brez uspeha. „Oh, to je strašno!" — izpregovori zdaj slovenski. Dokaza dovolj, mislim si, da ni nemškutarica. Malo, da mi niso ušle od veselja nespretne besede: „oj, kako mi je drago, da ste Slovenka;" pa sem se bii premislil vendar še za časa. „„Ali boli?"" — drznem vprašati jo priljudno. Ona: „Boli, boli — močno." Jaz: „„Prosim, povejte mi, je li troha pod zgornjo trepalnico ali pa pod spodnjo?"" Ona: „Pod zgornjo." Jaz: „„Pri nas privzdigne človek o taki nepriliki, (kedar tiči namreč troha pod zgornjo trepalnico) sam tisto trepalnico na rahlo z levico, in to z dvema prstoma: s palcem in kazalcem, ter porine spodnjo trepalnico pod zgornjo s kazalcem na desnici, tišči potlej na lahko z levim kazalcem nekoliko časa gorenjo trepalnico na dolenjo (pokažem ji to na sebi): Pogled na Dunajsko mesto. predno našteje človek na pr. 50, obtiči troha na spodnje trepalnice vejicah, in kedar potem spregleda, — je troha že zunaj. Ako se ne posreči v prvo, — pa v drugo ali v tretje. Toliko, da sem izgovoril te besede, oglasi se naglo kodrasti Nemec, (ki si je posebno po mojem kazanju lahko mislil, kaj sem dopovedoval njegovi mladi sosedi), in pravi po nemški: „Pri nas, zunaj „v rajhu", pa človek o taki priliki nekoliko časa samo meži, zato da se oko obilo solzi, in kedar človek potem spregleda, izplaknejo solze troho pri tej priči." „Da te!" mislil sem si po teh besedah, „Nemci so še pametnejši od Slovencev." Potolažena gospodična posluhne res Nemca — znamenje, da ga je razumela. — Pa glej! ni se ji hotelo posrečiti, dasi je poskušala dva-, tri-, štirikrat. Zdaj drznem jaz zopet priporočati slovenski način. Reva posluhne zdaj res tudi mene, opravi vse natanko po mojem napotku, in ko spregleda, reče vsa vesela: „13vala Bogu, menda je že zunaj, ker ne čutim več tolikih bolečin." Ko si obriše potem oko z belim robcem ter pogleda vanj, ugledali smo na njem res vsi troho, črno kakor žužek; bila je mrvica oglja. „Da te! Nemci vendar niso pametnejši od Slovencev" — rečem zdaj sam s seboj, ves vesel, da je bila uboga gospodična rešena nadležne bolečine, pa tudi zato, ker je bil obveljal — slovenski (narodni) način. Nehote domislil sem se zdaj (ko to pišem), kako je nekdo v „Novicah" — sam ne vem v.eč izvestno, kedaj, — neznano hvalil ter priporočal Slovencem (Kranjcem) nemške cepiče. Modroval je mož tako umno, zakaj so nemški cepci mnogo boljši od „kranjskih", da so mu pritegnili iz prva morebiti vsi tedanji Noviški „bravci" — razun enega, ki se je potlej živo potezal za „kranjske" cepce v istih „Novicah", ker so se mnogo let držale modrega vodila: „Da se resnica prav spozna, treba je slišati dva zvona," — tedaj v tem slučaju . . . oba cepca. Mahal je vrli možak s „kranjskim" cepcem res tako ročno in silno, t. j. dokazoval ter dokazal „kranjskih" cepcev dobre lastnosti tako izvrstno, da je preučil naposled — kakor mene, tako menda tudi vse druge Slovence (kateri so se bili že preverili in verovali v „nemške cepce"), in nam dopovedal do do- brega, da so kranjski cepci tudi dobri, da, iz posebnih uzrokov še boljši od nemških. Tedaj res ni vse zlato, kar se sveti; a zato ne smemo prenaglo zametavati ali zamenjavati domačega blaga za tuje, da se ne opečemo. Morebiti, da ugodim Slovencem , kateri potujejo ali bi utegnili potovati kedaj po železnici, če razglasim tu drugi (nasprotni) slučaj, ki sem ga doživel mnogo let pozneje. Mlademu rojaku, ki je stanoval pri meni po letu „na deželi" (poldrugo uro od Dunajskega mesta), priletela je bila nekega dne na železnici tudi troha v oko, in to iz istega uzroka, kakor oni gospodični, pa ne pod zgornjo, nego pod spodnjo trepalnico. Oim ga ugledam pod večer blizu železnice, držečega ruto na očesu, in zvem, kaj se mu je pripetilo, podučim ga tako, kakor ono gospodično, kako treba ravnati o taki nepriliki, s tem razločkom, da ti je zdaj zgornjo trepalnico na rahlo potlačiti pod spodnjo, in na lahko tiščati nekoliko časa trepalnico na trepalnico. Ker je pa troha tičala preveč v kotu. nisva je mogla navzlic večkratnemu poskušanju nikakor spraviti na dan. Moral je dečko leči spat s troho v očesu, upaje, da izplava po noči s solzami vred iz očesa. Varal se je z gospodinjo vred, ki ga je bila potolažila in navdala s tem upanjem po lastni skušnji. Ob treh popolnoči prebudi ga iz sladkega spanca huda bolečina v očesu. Ker ni bilo zdravnika blizu, začnem premišljati, kako bi se mu dalo pomoči. Pri tej priči se domislim: olje je polzko; če mu ga vlijem kapljo ali dve v oko, morda izplava troha iz očesa. Kakor mislil, tako storil. Posrečilo se mi je res jako naglo.1 Vrnimo se na južno železnico! Spustivši se zopet v prijazen razgovor s priljudno slovensko gospodično zvedel sem, da je Ljubljančanka, in da je namenjena v pohode k rodbenikom v Litijo. Iz daljega razgovora prišlo je pa na dan tudi to, da ji je mati iskrena Slovenka, ki se meni ž njo in starejšo sestro njeno skoraj vedno slovenski, ter posluša mati tudi jako rada nove slovenske pesmi, katere poje ona pogosto z mlajšo sestro iz „Slovenske Grlice", kdaj in kdaj tudi kako hrvatsko ali srbsko. Živo se spominjam njenih besed: „Mati, ki 1 Ta pomoček potrdil je potlej učen zdravnik, rekši, da je bila to jako srečna misel. Rabil sem „laško olje". so slišali nekega „Ilirca" (po imenu Stanka Vraza) peti tudi ruske, češke in poljske pesmi, pravijo, da jim ugajajo slovenske in druge slovanske pesmi zlasti zato, ker imajo besede na kraju pogostem samoglasnice, kakor v lepoglasnem laškem jeziku, kar pri-pomaga neki močno, da sluje posebno laško petje." Eavno sem ji hotel povedati, da sem tudi jaz imel priliko (L 1848.) v neki hiši ski slišati Stanka V nam je pel tam zbranim „mladim Slovencem" več lepih slovanskih pesmi, — kar se ustavi vlak. Dospeli smo bili že do Litije. „Pa z Bogom, srečen pot in lepa hvala za dober svet!" — reče naglo vrla mlada Slovenka ter mi izgine urnih nog izpred oči, predno sem utegnil vprašati jo, s kom mi je bila radost zabavljati se tako prijetno. Užalilo se mi je, da me je prehitro zapustila tako vrla mlada domo-rodka. Prikupila mi se je bila tudi s tem, da je govorila v eno mer čisto slovenski, a ne na pol nemški, na pol slovenski, kakor je bila tedaj navada med slovensko, na pol po-nemčeno gospodo ljubljansko. — Pa jaz sem že tak, da v druščini tudi neznanih mi ljudi ne morem dolgo držati jezika za zobmi, ter sedeti med njimi kakor — „lipov bog". Bodisi v gostilnici, bodisi v poštnem ali železničnem vozu gledam, da pretrgam ob ugodnem trenutku na uljuden način molk, ali Sv. Štefana cerkev na Dunaju. pa da se vtaknem istotako v započet razgovor; pa hvala Bogu, do zdaj nisem še naletel nikdar; nego si dostikrat prijetno pregnal neugodno otožnost. Začnem prijazno pogledovati zopet kodrastega soseda iz „rajha". Opazil sem bil, da me je nekako pisano gledal izpod čela, dokler sem se razgovarjal z gospodično slovenski, ker ni razumel — to se ve — ni besedice. Orvičilo ga je nemara tudi zato, ker je bil obveljal ob oni nezgodi „slovenski način". Gledeč skozi okno na ravno polje, ki je začenjalo že zeleneti po malem, ker je bil sneg že sko-pnel, — ugledam velik k o z 1 e c.1 Prišlo mi je na misel, kako mi je poprejšnje leto imeniten gospod (pošten Nemec, ki je živel nekdaj v Solnogradu) pravil v Ljubljani, da je videl samo na Solnograjskem dosti takih kozel-cev, kot se nahajajo po Kranjskem. „Po tem sodim", reče poštenjak , „da so živeli nekdaj tudi po Solnograjskem — Slovenci." Ni se motil vrli mož, ki je jako čislal naše ljudstvo, rekši, da je slovensko ljudstvo sploh bistre glave, da ne vsako tako. Njegov zgodovinski dokaz „s kozelci" pa menda •našim zgodovinarjem dozdaj ni bil še znan. „Po drugih nemških krajih, vsaj ondod, koder 1 Uprav „koz'le" izgovarjajo „Beli Kranjci, a „kozole" = ,kozuc' (kozle), niti „kozolec". sem jaz hodil," — pravi naposled — „nisem videl nikjer takih ko zel cev.1,1 Spomnivši se teh besed, vprašam prijazno nemškega soseda (kaj pak, da ne po naše): „Oprostite, gospod, imate li tudi pri vas po Nemškem takih kozelcev?" — „„Nimamo"", odgovori mi naglo. „Pa mislim", — povzamem besedo — „da je ta naprava pri gospodarstvu vendar jako koristna in posnemanja vredna. Slišal sem praviti, da se nahaja tudi pri nemških kmetih na Solnograjskem." „„Za naše razmere to ni pripravno,"" — odreže se mogočno on. Jaz: „Zakaj ne?" On: „„Zato ker ima naš saksonski „veliki kmet" mnogo več sveta, mnogo več travnikov; enega samega, s tem večjega kozelca bilo bi mu mnogo mnogo premalo; da jih pa hoče postaviti toliko, kolikor, jih potrebuje, — pobrali bi mu preveč novca in sveta."" Ker nisem bil še nikdar poprej na Saksonskem, moral sem mu verjeti; vendar mislim, da niso vsi saksonski kmetje „veliki kmetje", in da bi ugajali nekaterim naši ko-zelci tako, kakor kmetom solnograjskim. Pa dasitudi sem hodil nekoliko let poprej v Ljubljani, bivši sedmošolec, poslušat pokojnega rastlinarja, profesorja dr. Seh—ta, ki je razlagal po dve uri na teden tudi gospodarstvo (kmetijstvo), — pa se vendar nisem hotel pričkati s svojim sosedom; kajti dr. Sch. nam ni pravil nikdar tega, za koliko oralov sveta je treba enega kozelca, za koliko dveh, treh itd. Gredoč naj povem o tem nepozabnem mi očitnem učitelju (Dunajčanu) — Bog mu daj nebesa! — samo še toliko, da ni poznal mož še dobro ni pšenice ni rži na rastilu, dokler je bila katera še zelena. Ko nas je vodil nekega toplega dne po polju „rastlinarit" (zelišč nabirat), izpuli na njivi bilko rži, vsaj dva pednja visoko, ter nam jo pokazuje govoreč: „Glejte, gospodje, to je — pšenica". Nas je 1 Smelo bi se torej namesto: „saxa loquuntur" (kamenje govori, priča) za ta slučaj reči: „ko-zelci pričajo." — Vredno je vedeti tudi to, da na pr. Kočevarji nimajo svoje besede za naš „kozlec", nego mu pravijo „Kosi" (reei „kozi"). To kaže, da niso poznali te naprave, dokler se niso pred kakimi 500 leti (za Karla IV.) preselili na Kranjsko ter postali sosedje Slovencem. — Da so Slovenci pred mnogimi leti živeli res po nekaterih krajih Solnograjskih ali ,Solno-graških', dokazal je dr. Pr. Kos v „Spomenici tisoč-letnice Metodove smrti" (1885 na 97. in 98. str.) tudi z drugimi dokazi (starimi pismi). silil smeh; kajti skoraj vsi smo bili s kmetov doma ter dobro poznali od mladih nog rž in pšenico, naj' si je bila samo pol pednja visoka. Kar priskoči stari Matevž, hlapec njegov, k njemu ter mu zašepta nekaj na uho. — „A, gospodje," odreže se zdaj dr. Sch. — „zareklo se mi je poprej; to ni pšenica, nego rž." — Ni mi treba praviti, kako hudomušno smo se spogledovali ter skrivaj posmehovali učenemu Dunajčanu, ki si je bil to. kar je znal o gospodarstvu in o žitu, vcepil iz samih knjig. — Iz poznejšega razgovora s popotnim svojim tovarišem zvedel sem, da se je on štel sam med „velike trgovce", da je imel važnega posla v Trstu, in da se vrača zdaj po srečno obavljenem opravku domov. Vprašam ga potem, je li se mudil kaj v Ljubljani in kaj misli o njej. On: „„Nisem se utegnil dolgo muditi v njej; pa po tem, kolikor sem je videl, sodim, da je prijetno mesto. Lepa ji je okolica, posebno lep je razgled z grada. Ne dvojim,"" besedoval je nadalje, „„da se bode Ljubljana še mnogo bolj pomnožila in polepšala, kedar pojde železnica od Dunaja do Trsta, Oudim se pa, da živi v Ljubljani še toliko ljudi, kateri ne znajo še nemški. Mislil sem poprej, da je že davno ponemčena vsa; zdaj sem se pa v kratkem času uveril sam, da je v Ljubljani še dosti takih ljudi, ki ti na nemško vprašanje ne znajo odgovoriti drugega, nego: nikstajč."" Nekaj takega pripetilo se je tudi nekemu imenitnemu gospodu, ki je nekoliko let pozneje trdil na Dunaju pred nekim Slovencem isto (vendar ne iz mržnje do Slovencev, ki jih je imel jako v čislih. nego samo po svojih mislih); a ko je prišel potlej v Ljubljano ter popraševal delavce in druge priproste ljudi nalašč nemški po tem in onem, odmajevali in odgovarjali so mu res le: „niks tajč"; samo neka branjevka mu je na nemško vprašanje: „koliko hrušek je za krajcar?" — odgovorila: „štir" (4); on pa misleč, da je žena huda, in da ga sramoti z nemško psovko, (ki po-menja po slovenski „bik"), zareži se na njo: „Bin ich ein Stier, so bist du eine Kuh" (če sem jaz bik, si pa ti krava), ter prej de ves razkačen od nje. — To je pravil, vrnivši se na Dunaj, sam kot dobra poštena duša onemu Slovencu, prijatelju mojemu.1 kateri mu je še le razjasnil pristojni in umestni odgovor branjevke ljubljanske, ki je razumela bila sicer vprašanje, 1 Zdaj (1. 1891.), ko ga ni več med živimi, smem povedati, da je bil pokojni g. Matej Cigale. a ni mu znala odgovoriti po nemški, nego slovenski. Po tem razjasnilu nasmejal se je pa sam sebi preverjeni Tomaž, (ki je postal kes-neje celo nekaj takega kakor minister in živi še zdaj, ko to pišem (1. 1887.) — v pokoju, ter se morda kedaj in kedaj še spominja resnične smešnice ljubljanske.1 Sreča, da ni vedela nedolžna ženica, kako jo je „škric" pital s „kravo", — sicer ne vem, kaj bi se bilo zgodilo tedaj v beli Ljubljani na frančiškanskem trgu. — Ker je bila priroda še premrtva, da oči niso imele še dosti paše na njej, kedar sem pogledaval iz voza zdaj v ozko dolino, zdaj visoke hribe, še z neželenim drevjem obra-ščene, dokler je drdral vlak dalje po dragi, a kodrasti moj sosed v vozu je bil tudi tako pust kakor priroda zunaj voza, — oveselim se neizrečeno, ko se ustavimo pri Zidanem mostu in stopi v naš voz mlada gospa, a stara mi znanka bistrih oči in prijaznega obličja: bila mi je nekdaj v „malih šolah" součenka v mojem in svojem rojstnem kraju, kjer sta bila tedaj samo dva razreda za dečke in deklice skupaj. Ko sem jo videl zadnjič, bila je menda v 20. letu, a še ne- Kralj Ivan vdana, dasi je imela ženina; zdaj pa po štirih letih pestovala je že milo okroglolično hčerko. Spoznala sva se na prvi mah, čim sva se ugledala. Ker je bila že sedla z detetom na drugo mesto, nekoliko dalje od mene, izgovorim se resnemu sosedu uljudno in po pravici , da mi je tista mlada gospa, ki je prišla uprav zdaj, rojakinja in znanka, ter prisedem k njej. „O, kako mi je drago," veli ona, „da sem se namerila med tujim svetom na rojaka in starega znanca; konči (vsaj) mi bode kračji čas." — 1 Ta imenitni, jako stari gospod živi tudi še zdaj (1. 1891.), zato ga nečem imenovati. Potem, ko je ona poprašala mene, čemu potujem na Dunaj, ter izvedela uzrok, drznem tudi jaz poprašati njo, odkod in kam. Pove mi, da je bil njen mož, uradnik pri železnici, prestavljen v višjo službo v Gradec, „a zdaj, ko nam je najel in pripravil tam potrebno stanišče, potujem s hčerko za njim, — tedaj tudi tako, kakor nekdo, ki sedi zdaj poleg mene," rekla je šaljivo: „s trbuhom za kruhom". (Na ves glas in presladko zasmeje se ji pri teh besedah mila, toliko da 21etna hčerka na naročju, kot da je razumela, kaj pomenja ta smešni pregovor slovenski.) „„Draga moja1;", povzamem zopet jaz besedo — „„rajši bi bil ostal v mili domovini; a kaj, — ker nima domovina vselej ljubega kruhka.. za domačega sina! — Pa četudi se mi je zdaj ločiti od nje, zabiti je ne smem nikdar. Delati hočem za njo, kolikor mi bode moči, tudi na tujem."" „„Pa tudi ti mi moraš obečati o tej priliki, da ji hočeš ostati verna hči v tuji deželi. Ako pa hočeš ostati materi Sloveniji resnično verna hči, moraš s to ljubeznivo hčerko, in če dobi ona še več sestric in bratcev, — govoriti z vsemi tudi v milem mater-nem jeziku, ki zvoni tako lepo iz tvojih zgovornih ust. To utegne biti deci tvoji kedaj tudi na veliko korist, kajti sosebno v mnogoje-zični Avstriji velja pregovor: Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš. Daj, obečaj mi to."" Milo me pogleda in reče naglo: „Hvala ti na tem domoljubnem pouku — evo ti moje roke! Vrlemu možu mojemu bo to vem da tudi po godu, kajti on je iskren Slovan, in dober oča." Kdo se ne spominja rad detinskih let? — Tako se je godilo tudi nama. Pomenkovala sva se neprenehoma o tem in onem iz vsakdanjega življenja, posebno pa iz šolskega: kako smo sedeli v šoli „mali" (v Sobieski. prvem razredu) spredaj, — „veliki" (v drugem razredu) zadaj, dekliči pa na sredi itd. Koliko smešnega se je v šoli prigodilo samo za to, ker se nam je vbijalo v glavo vse po nemški, dasi smo bili vsi slovenskega roda ter ni znalo nijedno — razun edine „komesar-jeve" — dragega jezika nego ma-ternega. S takimi „spomini" in drugimi „pomenki" kratkočasila sva se do Gradca. Samo na-vmes, zlasti na postajah, ozirala sva se malo po pisani okolici (kajti nekod ležal je poleg črne prsti in zelene trave šesneg), pa tudi po novih potnikih, sosebno na večjih postajah, kedar je prihajalo iz okolice ter zasedalo vozove III. razreda obilo štajerskih Slovencev in Slovenk. Jako me je zanimala njih govorica; zato sem poslušal kdaj in kdaj z enim ušesom svojo tovarišico, z enim pa njih slovensko govorico, ki malo drugače zveni nego na Kranjskem. V Celju, kjer smo se mudili nekoliko tre-notkov več nego na poprejšnjih postajah, skočim hitro iz voza, da si ogledam na naglem vsaj nekoliko tega zgodovinsko imenitnega dolenje-štajerskega mesta. — Ugledal sem na desni strani to, česar so najprej iskale moje oči; na strmih pečinah strči nekdanjih mogočnih Celjskih grofov stari grad, t. j. njegove Sv. Trojice steber na Dunaju. razvaline, — ki jih je poprejšnji gospodar (kmet) prodajal — veliko kamenje na štiri vogle rezano — skoraj pod nič, dokler niso spregledali „mestni očetje" celjski, ter kupili v novi dobi s pripomočjo starinskega društva od kmeta zgodovinsko imenitne ostanke, ki jih branijo zdaj neki razpadu celo s strelovodom. Mnogo bliže na hribu štrli sv. Jožefa cerkev , na levo naštel sem pa s pripravnega kraja še pet drugih cerkev, ki prieajo, kako pobožni so bili stari, slovenski Celjani. Kako rad bi se bil seznanil z vrlim domorodcem in pisateljem našim, Josipom Drobničem, ki je nekoliko časa v Celju uredoval „Slovensko čbe-lico"; kar mi pa na žalost tedaj ni bilo moči; — zgodilo se je nekoliko let pozneje na Dunaju (kamor je bil prišel zarad zdravja). Vrnivši se na svoj sedež, nisem si mogel kaj, da se ne bi bil odhajaj e še enkrat na omenjene ki nam kažejo očito, kako minljiva je posvetna moč. Spominjal sem se zlasti mogočnega Ulrika (Urha), poslednjega grofa celjskega, ki ga je I. 1456. umoril Sibinjanina Hunjadija Janka starši sin, poznejšemu kralju Matijažu brat, zato ker je bil Celjan na Ogerskem največji nasprotnik prevelikemu vplivu ogerskemu pri mladem kralju Ladislavu V. (Posmrtniku), pri katerem je veljala poprej na Dunaju največ njegova (Ur-hova) beseda. Med Ponikvo in Poličanami ugledal sem skozi okno sicer sloveče visoko Pohorje z mnogimi belimi cerkvami kakor belimi labudi po njem; pa tedaj — žal! — ni bilo še v svoji prekrasni pomladanski opravi. Iz istega uzroka kakor v Celju izneveril sem se bil svoji tovarišici še na nekoliko več časa v Mariboru ob deroči Dravi, kjer smo se ondaj zarad obeda mudili 50 minut. — Okrepivši se na naglem samo s kosom telečje pečenke in s kupico sladkega Ljutomerca, skočim proti bližnjim hišam, da si ogledam vsaj nekoliko tudi to (nekdaj slovensko, zdaj pa Slovencem na žalost že jako ponemčeno) glavno mesto dolenještajersko, ki mu je pa okolica, hvala Bogu, slovenska še dandanes. Namesto sedanjih lepih hiš, po novi šegi zidanih, precej pri vhodu s kolodvora v mesto stale so tačas še borne koče. Ondaj ni bilo še škof-jega sedeža v njem. Preskrbel in zasedel ga je še le nekoliko let pozneje nepozabni slovenski domorodec in pisatelj Slomšek — preljubim rojakom svojim na preveliko korist. (Od tiste dobe in potem, ko so bili podrli staro mestno obzidje, začelo se je lepšati in razprostirati tudi mesto, ki ima jako lepo lego okoli visokega zvonika stolne cerkve, 1. 1886.—87. prezidane in obnovljene po prvotni t. j. gotski zidavi. Po Slomškovi preselitvi obnovili so in olepšali umetno vse druge cerkve mariborske, tudi „slovensko" (frančiškansko), pri kateri se namesto poprejšnjega smrečja širi zdaj nov trg). Korakajoč ob bližnjih hišah zamislim se v našo žalostno sedanjost: koliko je bilo slovenskega sveta in naroda nekdaj, a kako malo ga je zdaj! — Pa tolažil sem se z nado, da „prisije morda solnce kedaj i pred naša vrata". Kar me predrami iz teh sanj kolodvorskega zvonca glas — zadnji čas je bil, da sem se vrnil brez zamude. Toliko, da stopim na vozna vrata, oglasi se zvonec tretjič. Prisedem zopet k vrli domorodki, ki me je s svojo zgovornostjo zabavljala do Gradca. Y Gradcu (ki ga z železnice ne vidiš, dokler ne prideš vanj), treba je bilo ločiti se. Ona je morala ostati tam, meni se je pa mudilo na Dunaj. Jako rad bi bil sicer obsedel in prenočil v Gradcu, ogledal si drugega dne do dobra glavno mesto štajersko ter odpotoval še-le z večernim vlakom dalje; pa mi ni bilo moči — brez velikega kvara. Zato sem bil pa nakanil že takrat, da opravim to o kaki drugi priliki. Tako se je res tudi zgodilo tretje leto potem. Ker sem pogrešal zdaj poleg sebe zgovorne tovarišice, z nasprotnim praznim sedežem me pa ni bila volja znaniti se in razgo-varjati, poskusim, ne bi li se mogel zabavljati sam. Podalo mi je priliko za to uprav slovensko in nemško, t. j. ponemčeno ime temu mestu. Domislil sem se, kako živo so se malo let poprej prepirali učenjaki po nemških novicah zarad tega, odkod izhaja dvoje „nemško" ime temu mestu: „Gratz" (kakor se je pisalo poprej sploh po knjigah) in „Graz" (kakor pravi sploh gorenje-štajersko ljudstvo). Nekateri so trdili, in to po pravici, da je ime Graz (izr. Grac) samo skrajšano iz prvotnega slovenskega imena „Gradec" (grad, gradeč, grad'c), nekteri so pa dokazovali s starimi latinskimi pismi, da se nahaja v njih ime „Graecium", in da treba za-to govoriti in pisati — „Graetz", a ne „Graz"; in tedanji gimn. profesor Bechfeld zarotil se je naposled očitno za-se in za vso rodovino svojo, da ne bodo ni govorili niti pisali nikdar drugače, nego — „Gratz". Obveljal je pa naposled (za Nemce) Rechfeldovi zaroti navzlic vendar — „Graz". Da mi se ne bi tožilo na dolgem potu, natlačil sem si bil za čitanje, ako se ne bi nameril na nikako druščino, v žepe nekoliko slovenskih knjig. Ker sem bil zdaj res brez druščine, a še na Štajerskem, zato izvlečem iz enega žepa Krempljevo „Dogodivščino štajerske zemlje". Naj si je resničen znani Prešernov sršen, ki pika vrlega domorodca zarad slabe slovenščine ; a vendar sem si kratil zdaj s Krempljevo knjigo čas jako ugodno, pazeč bolj na dobro jedro, nego na neveljavo lupino. Zagovarjajo tega vse časti in poštenja vrednega pisatelja tudi žalostne okoliščine one prežalostne dobe, ko so bila slovenščini še zaprta celo šolska vrata. Ko se ustavi vlak na zadnji postaji (Miirz-zuschlag) pred Semernikom, bila je že noč. Ondaj ta gora ni bila še predrta; zato so se železnocestni potniki morali od Mtirzzuschlaga čez njo do Glognice prevažati v poštnih vozih ali kočijah (po noči brez luči). Tudi meni bilo je zdaj presesti se v tak voz. Dokler je lazil po polžje navzgor, a potem ,sisak' navzdol, dremal sem v neznani in tihi druščini , ki je marljivo posnemala moj vzgled; en sam starec je smrčal tako strašno, da sem mislil, prebudivši se iz sladkega dremeža, da je prikobacal v nerazsvetljeno kočijo kakšen medved. Dospevši v dolino do prve dolenje-avstrijske vasi in postaje Glognice onkraj in tik Semernika (ki loči Štajersko od dolenje Avstrije), morali smo se zopet seliti v železnocestne vozove, ki so nas že čakali tam in leteli z nami proti Dunaju kakor ptica. Ker je bila še noč, začnem zopet dremati po malem, kar zavpije na dragi postaji mene, — „ne pravijo li stari ljudje (Nemci) morda „Pečach". — »„Kaj pa da,"" — odgovori mi starka, ki ni znala po naše, naglo po svoje — „„vsi ljudje pravijo tod „Pečach";1 ne vem, čemu so zdaj vas prekrstili na „Po-čach"". Tedaj tudi tod živel je nekdaj slovenski rod! — Zamislil sem se zopet v stare čase, ko so bili Slovenci mnogo mogočnejši nego zdaj, in užalilo mi se je, da se je potujčilo toliko slovenskega ljudstva in njegovih krajev. Cesarski gra sprevodnik: „Pottschach!" (reci: Počah). Predramim se pri tej priči. Kaj je to, smo li na slovenskem svetu? rečem sam sabo. Nekako slovenski zvenelo mi je namreč to „nemško" ime. Dozdevalo se mi je res, da je bila ta vas nekdaj slovenska: „v Pečah ali Pečeh".1 „Brez zamere", — poprašam staro žensko, ki je bila potem stopila v voz ter sedla blizu 1 To je: „v pečinah ali skalah", ker se hodi navzgor v hrib med skale. Vidi se od tam tudi skalnati Snežnik (Sohneeberg). Torej ne „v Počah" (Poče), kakor misli dr. Fr. Kos v „Spomenici Metod." 1885; 74. na Dunaju. Prevzel me je vnovič dremež. Prebudi me še le sprevodnikov klic: „StationModling". 1 Po nekega znanca besedah, ki potuje ondod pogostem, pravijo mnogi domači ljudje še vedno „Pečach" ali „Potschach", a ne „Počah". Primeri temu imenu tirolsko - nemško besedo „Potsche", ki izhaja tudi iz slovenske „peč" = peča (pečina). „Letop. Matice slovenske" 1. 1880. na 167. strani. Kako daleč so se nekdanji Slovenci razprostirali v sedanje Tirole (kjer je bila slovenska meja), čitaš lahko na 152. strani v „Kopitarjevi spomenici", ki jo je založila in na svetlo dala tudi „Matica slovenska" v Ljubljani 1. 1880. Da so Slovenci nekdaj res živeli po nekaterih krajih tirolskih, pravi nam tudi krajevno ime „Windisch-Matrei", t. j. Slovenska Matra na Tirolskem. Nehote se zmislim zopet slovenske Metlike („Mottling") na Kranjskem. Začnem premišljati vsa tri imena. Vem, da pomenja slovensko ime nekako zel ali rastlino (artemisia vulgaris, Beifuss), ki je podobna pelinu; a kaj pomenja nemško ime „Mottling" ali pa „Mod-ling" ? (Znano je, da se v nemških ustih t rad izprevrže v d). Ker nisem po dolgem premišljevanju mogel v nemščini zaslediti nikake korenike ni ónemu ni temu nemškemu imenu, ugibal sem naposled, niso li morda nekdaj i tod živeli Slovenci, ni li bilo morda tudi temu, zdaj nemškemu mestu ime „Metlika" ? 1 Ta misel rojila mi je tako po glavi, da mi ni bilo moči zatisniti več očesa, dasi je bilo še tema (a zato nisem mogel, kakor bi bil rad, videti tega mesta, ki me je tako mikalo zarad svojega imena). Ves zamišljen sem bil, dokler se ni zdanilo. Ko se zavem, poprašam mladega, prijaznega, črno oblečenega gospoda, ki je sedel pred menoj, kje smo, in zvem, da smo v Majdlingu (Meidling), in da imamo samo še eno postajo do Dunaja. Naglo pogledam skozi okno, vidi li se že Dunaj; pa ga še ni bilo videti. Ugledal sem ga kos še le malo pozneje pred zadnjo postajo, oziraje se med razgovorom vedno skozi okno na levo — dunajsko stran. „Kam potujete?" vpraša me namreč potlej on. — Jaz: „„Na Dunaj, da stopim v prvo trdno službo (povem mu tudi, kje); a kam Vi, ako smem vprašati?"" — On: „Tudi na Dunaj, in to iz tistega uzroka in v tisto poslopje, kakor Vi." Jaz: „„Je li to mogoče? Prosim, s kom ini je čast?"" — O n : „Jaz sem G—1." (Povedal mi je tudi, kaj je bil poprej v Trstu; kakih 30 ali 35 let potem čitalo se je pa njegovo ime često med deželnimi in državnimi poslanci slovenskimi.) Čudila sva se oba temu nenadnemu sestanku ; a toliko, da izpregovoriva nekoliko slovenskih besed, ustavi se že vlak ob šestih zjutraj na južnem kolodvoru, ki je stal ondaj samo kakih 300 korakov od „predmestja" dunajskega po imenu Viden („Wieden"); po 1 Kar sem jaz slutil takrat, dokazal je potlej „po starih pismih ali listinah pošten Nemec, dr. 0. Kaem-mel na 169. strani svoje izvrstne knjige (Leipz. 1879), in mu pritrdil tudi dr. Pr. Kos v „Spomenici tisoč-letnice Metod, smrti". (1886 na 93. str.) nekoliko letih so ga pa jako podaljšali in olepšali, a samo nekoliko korakov od njega postavili tudi „državni kolodvor". Poslovivši se naglo z gospodom G. po tako kratkem znanstvu prejdem iskat si kov-čega. Ko mi ga pa iznese nosač s kolodvora, priskočita hitro dva možaka, voznika, in po-grabivši me eden za desnico, eden pa za levico, vlečeta me po sili vsak na svojo stran, govoreč v dunajskem narečju v eno mer: „Peljite se z mano! — peljite se z mano!" Bal sem se že, da bodem zdaj zdaj brez levice ali pa brez desnice, kar se na srečo spomnim besed nekega prijatelja ljubljanskega, ki je živel poprej nekoliko let na Dunaju, ter me (sluteč menda moje mošnje „sušico") podučil' bil tako, naj se ne vozim s kolodvora v mesto s predragim „fljakarjem", nego rajši z mnogo cenejšim najemnim vozom (dostav- Južni kolodvor na Dunaju. nikom), ki so mu Dunajčani tedaj rekali po latinski „omnibus", t. j. „voz za vse", — za kmeta in gospoda (kateri nima preveč cvenka), torej tudi za „lačnega barona". Hitro poprašam onega, kateri me je pograbil prvi: „„Kaj ste Vi, „omnibus" ali pa „fijakar ?"" On: „Fijakar." Jaz: „„Hvala Vam, prijatelj, za toliko po-strežnost; a prepovedal mi je moj ljubljanski zdravnik, da se ne smem voziti s prenaglimi fijakarji, zato ker imam sušico."" Debelo kakor zaboden vol pogleda me trebušnati korenjak, izpusti mi roko ter se obrne od mene mrmraj e sam s seboj nekaj takega, kakor da ne bil popolnoma verjel mojim besedam. Njegov nasprotnik me pa odvede zdaj ves vesel kot zmagovalec v svoj veliki in prostrani voz, namenjen vsem ljudem brez raz- ločka, jako podoben „Noetovi barki"; moj kovčeg^pa porine z nosačevo pomočjo na krov k drugim tovarišem in tovarišicam (culam). Ne daleč od južnega kolodvora — na „fa-voritski cesti („Favoritenstrasse"), pred visoko hišo, pred tako zvanim „Smardinim dvorom" („Schmarda-Hof") obstane po mojem naročilu „Noetova barka" na kopnem. Tam izlezem srečno izmed cele vrste tujih kolen, prevzamem naglo kovčeg, v katerem je bil skoraj ves moj imetek, ter hitim zdaj — plačal sem bil voznino še na vozu — brez zamude po ker pravi ta profesor vselej tudi kaj kratko-časnega. — Dasi mi je reklo nekaj, da bi bila zdaj potrebnejša trebušna nego dušna paša, pa vendar privolim. Ees se nisem kesal, kajti kedar koli se mi je hotelo dremati, povedal je šaljivi gospod iz dejanskega življenja kaj tako smešnega, da so se zagrohotali poslušalci vselej na ves glas. Ko je pa minila ura, izmuznem se iz šolske dvorane ter hitim v prvo kavano. Oim si potolažim nadležni želodec z izvrstno kavo dunajsko, odpravim se iskat si najprej potrebnega stanišča. Državni svet na Dunaju. visokih stopnicah do 3. nadstropja, kjer sta stanovala mlada prijatelja moja, Slovenca, ki sta se učila na Dunaju pravoznanstva. — Zatekel sem oba še — v gnezdu. Poljubivši se prisrčno, prerešetali smo naglo zadnje ljubljanske novice, potem me pa pregovorita preskrbna prijatelja, naj ležem na „počivalnico", da se malo prespim. Malo pred osmo uro bila sta pa že po koncu in namenjena v Terezijšče (Teresianum) — stoječe malo niže na isti cesti — poslušat iti slovečega profesorja Beer-a, ki je razlagal tam sodno zdravilstvo, ter povabita tudi mene, naj grem ž njima, rekši, da mi ne bode žal, Koledar 1892. O tej priliki, hodeč najprej po tedanjem Videnskem „predmestju" od hiše do hiše proti „mestu" in čitajoč na velikih vratih nabita ali pa razobešena oznanila praznih stanišč, sob in sobic, nahajal sem prve pismene dokaze o prostonarodni omiki dunajski. Posebno manjši listi bili so pisani tako pogrešno, da me je silil smeh.1 Nekaterih besed pa nisem mogel zbog prenerodne pisave ni razumeti po prvem čitanju, nego še le po dolgem ugibanju, dasi 1 „Kamined", „Kamineth", ali „Kamernet" für ein solitten Herrn zu verlassen" (namesto: Kabinet für einen soliden Herrn zu vermieten). „Nähere Aus-gumpft (ali: Auskumpft) ertheilt der Hausmeister." so mi vbijali nemščino v glavo dvanajst šolskih let.1 Kaj bi rekli Nemci, da pišejo tako nerodno svoj materin jezik priprosti Slovenci!" Tako čitajoč oznanila na vratih in bližajoč se mestu, pridem do Pavlanske cerkve (v istem Videnskem predmestju). Mlad gospod visoke rasti, po koncu držeč glavo z lepimi, dolgimi, kodrastimi lasmi, ki so mu izpod črnega, okroglega in širokega klobuka mahali po plečih, korakal je mogočno kakor kralj mimo mene. Kar stopi predenj majhen, po meščanski oblečen možic sivkastih las z visokim črnim „loncem" (klobukom) na glavi ter mu reče po nemški na glas: „Gospod, morate iti z menoj!" „„Kaj pravite, kam moram iti, z Vami?"" — vpraša ga zaničljivo dolgolasec. „V veliko stražnico." „„Zakaj pa?"* — „Zato, ker nosite. . . predolge lase." „„Lasje so moji, zato jih nosim, kakor hočem, kaj to koga skrbi?"" „Skoraj se Vam dopove, da se motite, le pojdite z menoj!" „„Kdo pa ste? Saj še ne vem, kdo ste,"" zadere se zdaj dolgolasec na sitnega možica. Ta pa razpne suknjo, seže v žep ter pomoli dolgolascu nekaj svetlorumenega pod nos. Bil je cesarski orel iz medne ploščevine narejen. „A! zaupnik, zaupnik" (,ein Vertrauter'), zašepetala je množica zvedljivih Dunajčanov, ki se je bila pri tej priči nabrala okoli te dvojice. Ker se je še zmerom branil dolgolasec, ter ni hotel iti z možicem sam rad, migne oni stražniku, ki je stal kakih dvajset korakov daleč s puško o rami. Nemudoma prisledi stražnik in tera zdaj na zaupnikovo povelje ponosnega dolgolasca proti veliki stražnici, ki je bila streljaj dalje na veliki cesti Videnski. Vsa zbrana množica za njimi. Ni jaz si nisem mogel kaj, da jih ne bi bil spremil do velike stražnice, hote zvedeti, kaj bode iz tega. Ni mi bilo treba dolgo čakati. Poprejšnji dolgolasec pride iz stražnice ves ,ošišan' (ostrižen) do kože, kakor pohlevna ovčica, zopet na dan. Da ga nisem videl malo poprej, ne bi ga bil spoznal. 1 Pod nekim takim oznanilom čital sem namreč dodatek: „miid dobel dir", to je: mit Doppel-tliiir (z dvojnimi vrati). Vprašaš: „A čemu so ga ostrigli tako neusmiljeno?" — Živeli smo ondaj (kar sem bil povedal že od kraja) v „Bachovi dobi". Pravili so mi potlej Dunajčani (sodeč po takih zgodbicah), da je zvedela menda policija, kako se spoznavajo tisti ljudje, kateri so ene „politične vere", po enakih znakih ali znamenjih; na pr. nekateri nosijo bele klobuke, a črno obrobljene; nekateri jako dolge lase; nekateri ne nosijo rute za vratom itd. itd. Zvedel sem pozneje iz popolnoma verjetnih ust tudi to mično zgodbico: kako so bili namreč pripeljali nekega dne na policijo golo-bradega gospodiča brez rute za vratom. Strogo ga vpraša dotični uradnik, kako se piše. „. . . Kraus." »Kaj ste?« „Petošolec." »A kaj Vam je oča?« „Uradnik." »Kakšen uradnik?« „Pravosodni minister"1 — odreže se gospodič. Malo da se ni po tem reznem odgovoru uradnik od straha zvrnil s stola. Potem pa gospodiča zaprosi prelepo, naj pove prevzvi-šenemu gospodu očetu, da mu je neizrečeno žal, ker se je to pripetilo njemu, ministrovemu sinu; ali da imajo oni tako zapoved zato, ker je to znak (znamenje) neki nevarni politični družbi. Da mu se ne primeri tedaj zopet kaj neprijetnega, naj bi nosil prihodnjič rajši ruto za vratom. Predno mine pol ure po oni zgodbici, ki se je dovršila v Videnski veliki stražnici, najdem si srečno blizu mesta (ne daleč od „Koroških vrat") lepo, prostrano sobo, in to po sreči jako ceno. Hotel sem se že skujati, ko sem bil ugledal v njej na drugem koncu še eno postelj, rekši: „jaz hočem imeti sobo sam za-se"; ali gospodar in gospodinja, oba priljudna, dopovedovala sta mi z vidno odkritosrčnostjo, da je tisti gospod, ki stanuje že v sobi, tako dobra, poštena in mirna duša, — da prihaja domov vsak dan še-le po polnoči tako tiho — kakor mačka, in da odhaja vsak dan zjutraj še pred solncem, tako da ga ne vidijo včasih skoraj ves mesec. „Stanovali boste tedaj po dnevu uprav sami, plačevali pa samo polovico." 1 Baron Karol Kraus (t 1881). Poslednje besede ugajale so mojim ušesom (pa menda tudi mošnji moji) tako, da se dam naposled vendar pregovoriti — vsaj za poskušnjo. Stanoval sem zdaj na Vidni v silno veliki (prostrani) hiši, ki ima več dvorov ter se zove „slobodna hiša" (Freihaus). Bil ji je namreč nekdaj gospodar slavni grof Rudiger Starhem-berg, ki mu je cesar oprostil to hišo vsakega davka zarad velikih zaslug za druge oblege turške (1. 1683.). Pravili so mi, da nosi ta hiša vsako uro po cekin najemnine, in da je 1. 1848. dala sama stotnijo (kompanijo) narodnih stražnikov. in olepšan s kipi več slavnih mož), stal je tedaj še „za silo" lesen most, po katerem se je hodilo in vozilo z naše strani v pravo ali „notranje" mesto, ki je bilo tačas opasano še z velikim prekopom (jarkom) in precej visokim obzidjem, dosti trdnim za nekdanjo turško dobo, a preslabim za sedanjo. Zato je ukazal svetli cesar (20. decembra 1. 1857.), naj se mestno obzidje podere ter mesto razprostira, t. j. naj se zidajo na mestu obzidja i drugod na praznih mestih nove hiše itd. Prvo se je zgodilo že davno, a drugo se godi še vedno. Od 1.1860. narastel je in izpremenil se Dunaj tako, da ga ne spozna, zlasti blizu osredja, kdor ga je videl Cesarska grobnica v kapucinski cerkvi na Dunaju. Ker je bil lep, jasen dan, hotelo se mi je iti že prvi dan na sv. Štefana velikanski zvonik, da si ogledam ž njega ves Dunaj (Beč) in njegovo okolico z višave, kakor tič. Vodil me je po tmimo velikega sadnega trga („Nasch-markt", po novem „Obstmarkt"), kamor prinašajo sadje in sočivje na prodaj tudi ogerski Slovenci, Hrvatje in Slovaki, a Dunajčan pravi vsem skupaj: Hrvatje („Kroboten"). Ko sem se bližal mestu, vreli so ljudje iz njega in vanj, kakor čebele iz panja in v panj. Kaj takega vidiš v malih mestih samo o sejmih; v velikem Dunajskem mestu ponavlja se to dan za dnevom. Skoro na tistem mestu, kjer stoji zdaj „Elizabetin most" (zidan iz rezanega kamena pred 1. 1860., potlej pa nikoli več ne. Skozi obzidje vodilo je ondaj v mesto desetero vrat. Skozi dvoja „Koroška vrata" — stara in nova —, ki jih zdaj več ni, hodilo in vozilo se je v mesto ondaj še s koroške strani. Za „starimi Koroškimi vrati" začenjala se je stara, ozka ulica po imenu „Koroška cesta", ki so jo krstili tako menda zato, ker se je prihajalo po njej nekdaj ter se prihaja še dandanes v mesto — s koroške in slovenske strani sploh.1 1 Tam, kjer so stala poprej od 1. 1871. „Koroška vrata", razprostira se zdaj nova podaljšana „Koroška cesta", ki je mnogo širja od stare. Ondi vidiš zdaj najlepših hiš in drugih poslopij, med katerimi se najbolj odlikuje Dražetov dvor (Heinrichshof), „milil* Dospevši do onega konca „Koroške ceste" in še nekoliko korakov dalje, — stal sem pred sv. Štefana veličastno cerkvijo in pred njenim velikanskim zvonikom. (Glej podobo na strani 26.) Najprej stopim skozi postranska vrata1 v veliko cerkev ter jo ogledujem na vse strani; pa godilo se mi je pri tem tako, kakor mnogim drugim Slovencem, ko so jo videli v prvo. Ker so naše oči z doma vajene belim, svetlim cerkvam, ne moreš si na prvi pogled priljubiti te mračne, na videz „železne" cerkve, ki jev iz samega rezanega kamenja in nebeljena.2 Šele po daljem, tanjem ogledovanju začenjaš pa po pravici čuditi se temu nenavadnemu umotvoru. Cerkev je na sredini dobrih 14 sežnjev enem teh stebrov sloni krasna leča s preumetno iz samega kamena izdelanim podnožjem, pri katerem vidiš pod lečo v zidu njenega stavitelja Pilgrama kip (obnovljen leta 1880.3). V tej prostrani, največji cerkvi dunajski, 108 metrov dolgi, 29 metrov široki, nahaja se 38 oltarjev, ki jih pa glede umetnasti ne čislajo tako, kakor cerkev. Jako lepšajo cerkev prekrasne slike (malane podobe) na mnogih oknih, dragocenih izdelkih dunajskih. Dvoje orgle poveličujejo čast božjo: male spredaj, pred velikim oltarjem (gledalcu na levo) in velike, uprav „velikanske" (od leta 1886. nove) zadaj na ,koru'. Na pravo od velikega oltarja v posebnem oddelku vidiš rdeče-marmornati nagrobnik zna- Dvorna (cesarska) ali 26 dobrih metrov visoka, in sloni na obilnih (globoko - žlebčastih) kamenenih stebrih. Ob lijonska palača" imenovan. Nji nasproti (proti notranjemu mestu) razprostira se veličastno poslopje za spevoigre. Pa tudi stara se v zadnji dobi razširja po malem,, zato, ker se morajo nove hiše ob tej cesti zidati po več korakov od starega roba nazaj, zato da bo -s časom i ta cesta pripravna za konjsko železnico, ki se razteza zdaj samo okoli „notranjega mesta" po novi široki cesti obmestnici in po glavnib predmestnih cestah ali ulicah itd.; skozi „notranje mesto" se pa dozdaj zbog večjidel preozkih starih ulic ne more še napraviti konjska železnica. — Ena izmed novih visokih hiš ob stari (razširjeni) „Koroški cesti" je zdaj Wahlisova, s prekrasno razstavo njegovih ma-jolikastih in drugih izvrstnih izdelkov. Ondi vidiš tudi razobešenih več mičnih podob njegovih različnih poslopij , ki jih ima v slikovitih Porečah ob Vrbskem ali Celovškem jezeru. 1 Velika vrata so skoraj zmerom zaprta; odpirajo jih samo veliko soboto, o binkoštih, na Telovo in o muzeja na Dunaju. menitega cesarja Miroslava (Friderika) III., Lepega, ki je bil sin Elizabeti koroški, (hčeri Majnharda III.) in poznejšemu cesarju Albrehtu I. — Umrl je bil že 1. 1330., a šele 1. 1783. prenesli so njegove kosti na to mesto. Nahaja se v cerkvi še več drugih manjših nagrobnikov in nagrobnih napisov nadškofov dunajskih, med njimi tudi nemški napis, ki pravi, da počiva ondi škof Jurij plem. „Slat- posebnih priložnostih, kedar je sprevod kake imenitne osebe itd. 2 Kedar počrni znotraj vsa, okrešejo ji (ker se ne sme beliti) kamenarji stene samo z dleti, da ugaja potlej mnogo bolj — ne le slovenskemu, nego vsakemu očesu. 3 Bilo je več staviteljev, imena jim zvemo malo pozneje. konia" (Sladkonja) iz Ljubljane na Kranjskem itd.; umrl 26. aprila 1522. V levi kapelici poleg velikih („velikanskih") vrat vidiš pa nagrobnik slavnega Evgena Savojskega. Prvi stavitelj, kateri je počel zidati to znamenito božjo hišo po gotski zidavi (1. 1359.) zval se je Venceslav Helbling („mojster Vencla"), ki pravijo nekateri, da se je rodil v Klosterneuburgu blizu Dunaja, nekateri pa trdijo, da je bil po rodu Čeh; — dozidal jo je pa nekoliko 1. 1433. Čeh Hanuš iz Prahatic. (Nemcem ugaja bolj: Hans Puchsbaum). Med poznejšimi vmojstri imenuje se tudi znani nam Pilgram. Čehi pa pravijo, da se je zval Pel-hrim, in da je bil tudi njihov rojak. — Do-gotovili so cerkev 1. 1506. Spremljaj me zdaj, komur se hoče, na sloveči zvonik,1 ki je bil ondaj 72 sežnjev (ali 136 metrov in 8 cm.) visok, a zdaj je še 3 palce (8 cm.) višji, ter se šteje med najvišje zvonike vsega sveta. Po 533 stopnicah pride se na vrh širjemu delu tega zvonika; odtod do pravega vrhunca treba ti je pa bilo laziti ondaj po treh lestvah. Lotim se tega posla tudi jaz. Kar začutim, kako mi se začenja po malem nad glavo klecati vrhunec, ki je bil tačas znotraj ves zbit z železnimi vezmi, zato ker ga je bil nekdaj že vihar vrgel na tla. V pravičnem krščanskem strahu, da se ne bi neizpovedan prekucnil z razklecanim vrhuncem vred na Stefanski trg, začnem brez zamude posnemati modrega raka ter pomikati se naglo, pa rahlo nazaj do „malih lin", (ki so pa silno velike).2 Odleglo mi je še le tedaj, ko sem bil stopil zopet na njihov trdni strop. Oziraje se od tam na vse strani nisem se mogel nagledati prekrasnega razgleda. O 1 Od 1. 1873. čital se je nekoliko let na zvoniku zunaj pri cerkvenikovili vratcih pod nemškim napisom tudi francoski, laški, angleški in slovenski prevod, ki pa ni bil brez hib. Nate ga: „Listje za Stefanskiga turna nahod se tobijo ino se tudi plačajo v cerkveni Kancliji po 40 Krajcarjev list. Vsim brez izuzetnje, kteri hočejo turen pohoditi, je prepovedano za ti čas tobaka ali cigarjev Kaditi. 0 b j i s b o ino nahod turna je pripušeno vsak dan razun nedelj in praznikih od osmih zjutraj do petih popoldnev." Nisem mogel zvedeti izvestno, kateri Slovenec je tako z motovilom streljal ter nemški „Besuch" poslovenil z besedo: „nahod" ali: „objisba", ter napisal „tobijo" (namesto: dobijo) itd. Čudno je pa, da so izmed vseh slovanskih jezikov izbrali samo slovenščino, dasi prihaja na Dunaj izmed vseh Slovanov največ Čehov. — Pred kakimi 6 leti izginili so pa (menda po višjem povelju) vsi ti napisi s slovenskim vred. 2 Zdaj se ne sme več niti po sedanjih železnih lestvah na višek. vedrem nebu videl sem široko Moravsko polje (ki se razprostira med severno Dunavo in Mo-ravo), Litavsko goro (Leithagebirge), ki razmejuje dolenjo Avstrijo in ogersko kraljestvo, in celo do malih Karpatov (Karpatskih gor) na Ogerskem. Vračaje se ustavil sem se pri velikih (spodnjih) linah. Tam (v zvoniku) stanoval je čuvaj,3 ki ima umetno napravo, katera mu o kakem požaru kaže natanko, kje gori (v kateri mestni ali pa predmestni ulici itd.); on oznanja to nemudoma po tako zvanem „požarnem brzojavu" (Feuertelegraf) osrednji požarni stražnici, da skrbi za naglo pomoč. Gledeč s čuvajevega mesta skozi velike line na vse štiri strani sveta, vidiš kakor ptica pod seboj vse Dunajsko mesto z lepo mu okolico vred. Iz izbe — iznad čuvajevega stanovanja — opazoval je Dunajskega mesta poveljnik, grof Starhemberg, 1. 1683. Turke, ki so tisto leto že drugič oblegali Dunaj, ter bi ga bili gotovo dobili v pest, da mu ni prišel z mnogimi drugimi krščanskimi vojščaki na pomoč tudi hrabri kralj poljski, Ivan Sobieski (glej podobo na strani 28.), s svojimi srčnimi Poljaki. Niže v zvoniku je pet zvonov. Veliki zvon, vlit iz 180 uplenjenih turških topov, ima 402 dunajska centa ali gladko: 22.500 kilogramov, in „buči" samo o največjih praznikih. Prišteva se največjim zvonom vsega sveta. Ker je pa pretežak za nihanje, zato mu potezajo po 4 možaki na vso moč samo kembelj s konopcem sem pa tam, da bije ob zvon. Gredoč naj povem o tej sloveči cerkvi še toliko, da je stala tam najprej (še pred letom 1137.) sama kapelica; na njenem mestu dal je vojvoda Henrik II. („Jasomirgott") 1.1141. do 1147. zidati večjo cerkev po romanski zidavi. Iz tiste romanske dobe sta mala takozvana „poganska zvonika" (Heidenthlirme"4) spredaj nad velikimi vrati, ki jih prištevajo z vsem prednjim 8 Po novi naredbi čujeta tam izmed štirih gasilcev zmerom po dva in dva. 4 Imenujeta se pismeno 1. 1295, a zakaj tako, tega ne ve dozdaj izvestno živ krst. Povednno bodi o tej priliki, da so na Nemškem od 9. do 13. veka, Madžarji pa še v 15. (16. in 17.) veku staroverske Slovane klicali pogostem „pogane". (Dr. Živny: „Dimitrij", Wien 1886, 23 — 26), in da je pod velikih vrat obokom star Kristov kip sam na sebi v kamen vsekan po staro-verski bizantski šegi, t. j. sliki. Temu pa ne pripisujemo posebne važnosti, kajti staroverci Kristove podobe ne dolbejo, ampak jo samo slikajo (obra-zijo). Znano je tudi, da se nahaja takih podob Kri-stovih celo v Bimu. — Nekoliko več o tem in o Du- delom romanski zidavi. Leta 1359. dal je vojvoda Rudolf IV. cerkev razprostraniti po gotski zidavi; 1. 1433. dodelan je bil visoki zvonik na južno stran (proti 4nadstropni du-hovšnici); drugi zvonik, visokemu „dvojček", na severno stran (proti nižji škofiji) ostal je pa nedodelan ter seza samo do slemena jako visoki cerkveni strehi, ki je umetno krita s pisanimi lošenimi opekami.1 Stopivši zopet na Štefanski trg, ogledaval sem si velikana, iz čegar trebuha sem bil srečno izlezel na dan, zdaj še bolje od zunaj. — Cim dalje ga ogleduješ od glave do nog, tem bolj se ti priljublja, tem bolj se čudiš velikanskemu umotvoru, ki štrli proti nebu visoko nad najvišje hiše dunajske, a te so v zato so prelakomni hišni gospodarji zarad večje najemščine prizidavali svoje hiše „na visoko". Tako visoko stanovanje pa zdravju (zlasti ljudem slabih prs) ne ugaja. Zato se nove hiše ne smejo praviloma več nad 5 nadstropij visoke zidati. Predno se ločimo od sv. Štefana, naj povem še to, da je ta znamenita cerkev stala nekdaj zunaj mesta,v ki je takrat segalo na to stran — proti sv. Štefanu — samo do sedanjega „Grabna" t. j. prekopa ali jarka, ki pa zdaj ni več jarek ali prekop, nego lep trg; dalje, da je bilo okoli cerkve do 1. 1782. še pokopališče (to ti kažejo tudi nagrobniki, od zunaj v cerkveni zid vzidani, z letnicami: 1541, 1548 itd.), a naposled, da se nahajajo pod Državna zbornica na Dunaju. starem mestu največ na štiri nadstropja zidane. Dosti jih je pa bilo in jih je še s peterim nadstropjem; a nekoliko jih je bilo, ter jih je malo še, celo po 6 in 7 nadstropij visokih, zvonikom ali stolpom podobnih, ki jih pa podirajo, da ne bo sčasoma nobene tolike več. Ker se ni moglo, dokler je stalo mestno obzidje, v starem mestu zidati bolj na široko, najskega mesta besednem pomenu kanim izpregovoriti še-le na koncu tega spisa. Pisatelj. 1 Leta 1857. začel je poseben odbor nabirati novce po vsem cesarstvu, da bi se popravila in olepšala cerkev od zunaj in od znotraj ter dozidal tudi nedodelani zvonik. Vse drugo se je že zgodilo do zdaj; napravili so visokemu zvoniku (1.1864.) tudi nov, malo višji vrhunec; ali za „krnjo", t. j. za nedodelani zvonik ostalo je premalo „cvenka"; kajti zidarski oder je bil požrl sam kakih 6000 goldinarjev. cerkvijo in še dalje pod zemljo velikanske grobnice ali „katakombe", polne mrtvaških kosti. Ker se pa jaz, dokler še živim, rajši družim z živimi nego z mrtvimi, zato sem odložil ta pohod, če Bog da zdravje, — za po smrti. Vendar s tem nečem drugim kratiti ali greniti veselja. Ko sem se vračal potem od sv. Štefana proti „Koroški cesti" nazaj, prijele so se mi oči slovečega, še zdaj (1. 1887.) pri prvi hiši na oglu in to s strani proti takozvanemu „Grabnu" stoječega „drevesa v železu" (Stock im Eisen). Tako pravijo nerastoči mrliki, ki je od vrha do tal obita vsa s samimi žreblji, tako da se tišči glava glave ter se ne vidi ni drobet lesa izpod njih; samo malo niže pod razsoho je to spomina vredno trhlo drevo, ker je bilo razpadlo že na dvoje, zbito z železnimi vezmi tako, da se vidi med deblom in razsoho pedenj praznine. Pravijo, da je nekdaj, ko je rastlo ondot še drevje, vsak ključavničarski pomočnik, kateri je odhajal z Dunaja, zabil po žrebelj v to drevo, ki je stalo tačas menda na mestni meji blizu prekopa. Tako je nastalo s časom „to drevo v železu", ki se hrani v ta spomin še dandanes. — Druga pripovedka, ki se pripoveduje o njegovem postanku ali početku, ni resnici podobna; zato je nečem pogrevati. Namesto one izmišljene pripovedke "zasledili so pa to resnično, da so v starih časih tako zvane drevesne mejnike (Grenzbaume) radi obijali z železom, a verjetno je, da je stalo to drevo na prvotnega mesta meji kraj tedanjega prekopa (jarka ali grabna). Po tem „drevesu" krstih so tudi prostor pred njim („Stock- im Eisen-Platz"1). Pomikaje se odtod med visokimi hišami in prekrasnimi razstavami trgovskimi čez sloveči „Graben" [ki mu na sredini stoji svete Trojice steber (glej podobo na strani 29.), postavljen leta 1682. v zahvalo za od vrnjeno 1 „Drevo v železu" pa zdaj ne stoji, vež na starem mestu; kajti 1. 1888. podrli so staro hišo, pri kateri je stalo, ter sezidali novo prekrasno hišo, zato so mu odkazali drugo mesto pri novem poslopju, poldrugi meter od tal, a vendar zopet na sprednji strani, in na oglu kraj (stare) „Koroške ceste" kakor poprej. kugo] in dalje po nekdanjem ozkem „zeljnem trgu" (Kohlmarkt) mimo Valnerjeve ceste (Wallnerstrasse, kjer je zdaj pod hšt. 2. „Slovanska Beseda"), dalje na levo mimo sv. Mi-hela cerkve, vkjer je pokopan slavni Vipav-čan, baron Žiga Herberstein (f 1566), prispel sem, pustivši „Gosposko ulico" na pravo, do cesarskega grada ali „dvora" (glej podobo na strani 31.). — Res jako stara, častitljiva hiša, — od zunaj resda brez posebne lepote; toliko lepša pa znotraj.2 To dolgo in prostrano, a ne povsod enako visoko poslopje obseza dva velika in več manjših dvorov. Najstarši je tako zvani „Švicarski dvor". Zidati ga je dal okoli leta 1208. vojvoda Leopold VI. „Slavni", kije vojvodoval od 1. 1198. do 1230. Ta predel je bil početek sedanjemu obsežnemu cesarskemu gradu, ki so ga potlej dozidavah in predelavah v različnih dobah. To ti kaže tudi njegovo lice, ki se izpreminja na vsakem predelu. Še-le po mojem prihodu prenapravili so „Švicarskemu dvoru" po starem znamenita vrata na Dunaju, edina iz šestnajstega veka. Poleg tega dvora razprostira se idočemu ah vozečemu se iz mesta od sv. Mihela cerkve 2 Cesarjeve in cesaričine sobe in sobane (dvorane) smeš poleti, kedar ni cesarja in cesarice na Dunaju, ogledavati (za nekoliko beličev darila domačemu vodniku). Državno-zborska dvorana na Dunaju. skozi cesarski grad — na desno mnogo večji dvor. Sredi njega stoji pokojnemu cesarju Francu I. (f 1835) v spomin postavljen bronast spomenik. Na tem Francovem dvoru („Franzensplatz") nahaja se tudi dvorna stražnica (velika straža), pred katero svira po navadi vsak dan opoldne (kedar izmenjuje straža stražo) vojaška godba, ki privablja dan za dnevom krdelo poslušalcev, ne samo priprostih, nego tudi gosposkih obojega spola, kajti svi-rajo se tam po „sekiricah" celo napevi iz različnih spevoiger. — Temu velikemu dvoru na pravo (pod uro na strehi) nahaja se manjši Amalijin dvor („Amalien-Hof") na tistem mestu, kjer je poprej stal Celjski dvor („Cillier Hof") t. j. Celjskih grofov dvor, dokler ni zgorel o velikem mestnem požaru 1. 1525. Najlepši predel „od zunaj", t. j. po zunanji podobi je na Francovem dvoru, veliki straži nasproti, državni svet („Reichskanzlei"), tako imenovan zato, ker je bil tam nekdaj državni dvorni svet (Reichshofrath, glej podobo na strani 33.). Pred tem predelom (ki ga je dal zidati Karol VI., Mariji Tereziji oča) vredni so spomina posebno štiri preumetno iz kamena izdelani, ob dvojih vratih (prehodiščih) postavljeni velikanski kipi, ki te spominjajo junaških del Herkulovih, če si kedaj čital ali pa slišal praviti bajke o grško-rimljanskem junaku He-raklu ali Herkulu.1 Najlepši predel „od znotraj" je na Jože-fovem trgu dvorna knjižnica, v kateri se nahaja velikanska, umetno olepšana dvorana, z veliko, nekoliko skozi krov molečo dulo (kupolo). Po njej, dalje po Atlantu (Atlasu), ki nosi na plečih pozlačeno „nebeško oblo", po Geji (Gaa, Tellus) z „zemeljskim oblom" itd. spoznaš to dvorano že od zunaj. V njej in po drugem prostoru dvorne knjižnice je zdaj že vsaj pol milijona knjig (zvezkov), med njimi mnogo slovanskih s slovenskimi vred, dalje mnogo starih rokopisov (med njimi več staro-slovenskih), obilo dragocenih bakrorezov (med njimi tudi zbirka onih, katere je izdelal slavni naš rojak, Slovenec Lovro Janša, slove-čemu čebelarju Antonu brat, lepo število glasbenih umotvorov (muzikalij). V dvorni 1 Kedarkoli sem gledal tam Herkula, kako razteza levu čeljusti, mislil sem pa nehote vselej tudi — na Samsona. — Izbrali smo podobo tega predela uprav zato, ker je najlepši in ker je jako težko z eno samo podobico pokazati verno ves tako obsežni cesarski grad. knjižnici, ki so ji 1. 1886. nekoliko prenaredili čitalnico, poslavila sta se tudi učena Slovenca: Jernej Kopitar in dr. Fran Miklošič. V različnih drugih predelih cesarskega grada nahajajo se tudi znamenite zbirke živali, rudnin in star in, zlasti starih novcev, svetinj itd. in cesarska zakladnica.2 Pristopne so ljudem tudi te zbirke ob določenih dneh. To je bilo poprej, dokler ni bilo za to posebnih zbirk, kakoršne so zdaj v novem „avstrijskem muzeju" pri mestnem vrtu (kraj obmestne ceste) in dr., ugodno sosebno prebrisanim obrtnikom, kateri so se hoteli okoristiti posneinaje umetne izdelke iz stare in iz novejše dobe. Dvorne knjižnice z ene strani, z druge pa „Avgustineja", nekdanjega samostana Av-guštinskega, drži se Avguštinska cerkev s slo-večim Kanovovim (Canova) delom: marmor- Dvorno gledišče na Dunaju. natim nagrobnikom nadvojvodinji Mariji Kristini, cesarice Marije Terezije hčeri, in s svojim novim, ozkim zvonikom, ki so ga postavili, potem ko je bila 1. 1848. (oktobra meseca) na nesrečo nedolžni (mirni) stari zvonik zasmodila in razdela prva „prismojena" žarnica,3 s katero je bil knez Windischgratz pozdravil nemirno, uporno in razuzdano mesto; druga — tako butasta kakor prva — zažgala je pa krov c. kr. dvorni knjižnici. Da niso pomagali gasiti celo rogovileži dunajski z „narodno stražo" vred, upepelilo bi se bilo vse poslopje s tolikimi knjižnimi zakladi, ki so jih po strašanskem naporu vendar srečno rešili, a Vse te cesarske zbirke (razun dvorne knjižnice in cesarske zakladnice) prenesli so že v novA „cesarska" ali „dvorna muzeja", ki stojita v cesarskem gradu nasproti — onkraj obmestnice, ki se imenuje ondi dvorna obmestniea („Burgring"). 3 Smodeča raketa (Brandrakete). tako da je bila zgorela sama streha ter so napravili novo še pred mojim prihodom. Najnižji je tisti del, v katerem se je nahajalo tedaj (blizu gosposke ulice) staro dvorno gledišče. Namesto starega (podrtega) dvornega gledišča sezidali so 1. 1888. na drugem mestu (med Teinfaltovo ulico in obmestno cesto blizu narodnega vrta) novo krasno dvorno gledišče (glej podobo na strani 40.). Tak, od zunaj do malega neizpremenjen, ostal je cesarski grad dotlej, dokler niso podrli mestnega obzidja. Zbog te prigodbe treba je bilo prenarediti (znižati) vhod pri narodnem vrtu („Volksgarten"). Še-le zadnja tri leta (pred letom 1887.) začeli so bili pozidavati nov predel, ki je bil namenjen cesarjeviču Budolfu in njegovi rodovini v bodoče stanišče — ob cesarskem vrtu (Kaisergarten) med starim poslopjem in malo da ne med zunanjimi dvornimi vrati, skozi katera je bil leta 1848. udri v uporno mesto junaški ban Jelačic s hrabrimi svojimi Hrvati. Ob mojem prihodu „jezdaril" je pri cesarskem gradu en sam „bronast" možak „bronastega" konja, stoječega na visokem ka-menenem podnožju, namreč: cesar Jožef II. na „Jožefovem trgu". Zdaj pa jezdarita pri cesarskem gradu tako še druga dva veljaka, namreč med cesarskim gradom in „zunanjimi dvornimi vrati", in to: od 1. 1859. slavni nadvojvoda Karol, zmagovalec Aspernski, z zgodovinsko zastavo, visoko povzdignjeno v desnici; od leta 1865. njemu nasproti z daleč pa slavni Evgen Savojski, majhen mož, a velik junak. Oba ta nova veličastna spomenika (umetna izdelka Pernkornova) vlečeta potnikove oči na-se po sili, mnogo bolj nego Jožefova „postava na konju", zato ker se pri onih dveh spomenikih konja postavljata po koncu kakor živa, a Jožefov konj, ki ga je vlil Zauner 1. 1805., stoji na toliki višini ves krotäk, ter hoče na videz koračiti celo dalje, ne boječ se prepada pred seboj. Mahaj e iz cesarskega grada mimo nekdanjega Celjskega dvora dalje proti „Levovi cesti" („Löwelstrasse") ostrmim, ko ugledam na prvi hiši za njim skoraj po treh letih še vsa ne-zamazana znamenja, kako so 1. 1848. dunajski puntarji iz pušek z debelim svinčenim zrnjem streljali na njo ter pregnali iz nje po sili tedanjega mogočnega kneza Metternich a, ki mu se dan poprej ni sanjalo o tem, da mu bode tako na naglem pobegniti iz poslopja (sedanjega ministerstva za notranje reči), v katerem je krepko sukal državno krmilo ter gospodaril po svojih vodilih v toliki časti in toliko let. Nekoliko tednov pozneje t. j. po mojem prihodu pravil je naš rojak dr. S—1 družbi, v kateri sem bil tudi jaz, to mično, še nena-tisnjeno zgodbico: „Ko sem bil na Dunaju še mlad pravnik, ponavljal sem nauke z Metternichovim sinom Rihardom (ki se je tačas učil tudi pravoznan-stva) doma, v knezovi hiši, kjer se mi je godilo jako dobro. Ker sem zadnje dni pred 13. marcem 1. 1848. slišal po dunajskih gostilnicah večkrat, kako ljudje na glas žugajo staremu knezu (ministru) s smrtjo, mislil sem, da mi je dolžnost, opozoriti ga na nevarnost. Res se oglasim drugi dan za ,posluh', in ko mi ga je knez dovolil precej, povem mu naravnost, kaj sem slišal na svoja ušesa. On pa se nasmehne in reče: «Vi ste še mladi in ne znate še sveta; predno mine četrt ure, dokažem Tam, da je po vsem dunajskem mestu najlepši mir in pokoj.» Hitro sede za mizo, napiše nekaj na list, zapečati, pozvoni služabniku, ki ga odpravi k Sedlnickemu (tedanjemu policijskemu glavarju), in mu naroči, naj hiti ter naglo prinese odpis. Prinese ga res za časa. Knez naglo raz-pečati list, in ko ga v prečita sam, pomoli ga tudi meni, rekši: «čitajte sami — črno na belem!» Na listu pa so res bile zapisane te besede po nemški: «Najlepši mir in red po vsem mestu.» („Die schonste Kuhe und Ord-nung in der ganzen Stadt.") Podpis: Sedlnicky. „Prosil sem kneza", povzame dr. S—1, „naj mi ne zameri, ker sem menil, da mi je dolžnost storiti to, kar sem storil, ter se poberem osramočen izpred njega. Drugi dan moral je že pobegniti na vrat na nos, sicer bi ga bila umorila razkačena druhal." "Vem, da se ta mična dogodbica ne nahaja v debelih „Metternichovih spominih", ki jih je dal isti sin (Rihard) še-le 20 let po očetovi smrti med svet. O mojem prihodu (in še nekoliko let potem) videl se je od Metternichove pisarnice vprek ceste do roba mestnemu zidu hodnik, po katerem je ta mogočni državnik hodil nekdaj skozi železna vrata svojega vrtca onkraj hodnika — kar naravnost k cesarju. Odkar so podrli mestno obzidje, ni tistega hodnika več pri onem poslopju. Nekoliko korakov dalje za njim na Mino-ritskem trgu („Minoritenplatz") stoji Minorit-ska cerkev, ki jo je dal zidati Otakar (Otokar) II., ki je bil že od leta 1251. nadvojvoda avstrijski, tedaj dve leti poprej, nego je postal kralj češki. Sredi 14. veka bila je obnovljena po gotski zidavi. V tej cerkvi (na levi strani) sluje posebno „zadnja večerja" na ,mozajiko' izvrstno preslikana po izvirni Leonardovi, t. j. zložena iz samih pisanih kamenčkov na štiri ogle. Nahaja se v njej tudi lep marmornat spomenik pesniku Metastaziju 1782). Zdaj je „laška narodna cerkev". Pred njo na Minoritskem trgu je sedanje ministerstvo za bogočastje in nauk. „Zunaj lep, znotraj slep" — veli slovenski pregovor; o tedanji Lichtensteinovi „črni" palači (z ozadjem proti Minoritski cerkvi) smelo se je pa reči: „Zunaj slepa, znotraj lepa."3 Ospredje t. j. sprednja stran ji gleda v sedanjo „bankino ulico" („Bankgasse", poprej „Vordere Schenkenstrasse). Na njenem dolenjem koncu (proti „Gosposki ulici") molela je ondaj iz hišne stene pri 3. nadstropju še debela železna krogla, ki je bila za druge ob-lege iz turškega topa čez mestno obzidje priletela ter obtičala na onem mestu, kjer jo je pustil gospodar na miru ter dal za spomin napisati na njo letnico (1683). Tik iste hiše šopiri se jako imenitno poslopje, po katerem so v novi dobi prekrstili tudi staro ulico. To poslopje (z ospredjem v „Gosposki ulici") zove se „banka". To ti je stara „narodna banka", ki je nekdaj sama vse čihrne narode avstrijskega cesarstva zalagala z znanimi sploh priljubljenimi podobami, katerih so se branili samo zviti Lahi. Slišal sem praviti, da je v starih časih vsakega delavca, kateri je v banki nove obrezane bankovce nosil po stopnicah iz izbe v izbo, spremljal poseben „angelj varih", to je vojščak z nabito puško. Zdaj spremlja takega delavca, da ne bi kam zašel ali spotoma celo izginil z lahkim zakladom, kakor „kafra", kakšen uradnik brez puške. Ne daleč od tam (na koncu „Gosposke ulice") gleda tj nasproti veliki in bogati škotski samostan s Škotsko ulico („Schottengasse") vred, ki je segala nekdaj do prejšnjih „Škot- 1 Zdaj pa ni več slepa (črna) od zunaj. skih vrat", imenovanih z ulico vred po istem samostanu, v njem pa se nahaja isto tako po njem zvana gimnazija. V tej gimnaziji učil je za moje dijaške dobe in še več let potem tudi pokojni Schi-nagl, čigar latinska slovnica je tačas slula po vsi Avstriji, v novi dobi so jo pa vrgli med „staro šaro". Tako plačuje svet. — Tik velikih vrat tega samostana, kolikor ga sega na „Franjek",2 prizidana je Škotska cerkev. V njej počiva Dunajskega mesta slavni poveljnik in branitelj, grof Starhemberg, umrl 1. 1701., tedaj 18. leto po drugi turški oblegi. To ti kaže napis na desni strani. V rakvi so pa shranjene kosti Henrika H, s pridevkom „Ja-somirgott" (izr. Jazomirgot), ki je bil dal leta 1158. zidati ta samostan ter privabil vanj prve redovnike /Benediktince) iz Skocije; zato se jim pravi Skotci („Schotten"). Sredi „Franjeka" vidiš lep vodnjak s peterimi kipi, ki jih je izdelal L. Schwanthaler, a na pravo (če se obrneš od cerkve) ugledaš slovečega češkega rodoljuba in „Matice slovenske" častnega člana: grofa Jana Harach-a palačo, v kateri so 1. 1847. češki dobrovoljci (sami velikaši češki) prvič igrali češko kaza-lišno igro na Dunaju. (Strašno se je repenčil Sedlnicky, pa zastonj.) V njej se hrani znamenita zbirka slik. V novi dobi predočuje se ti od zunaj velika razstava prelepih steklenih izdelkov iz njegove lastne tovarnice praške. „Delo ni nikomur v sramoto" — tega vse hvale vrednega nauka amerikanskega poprijeli so se po odpravljeni tlaki — tudi razumni češki grajščaki. Na drugem koncu tega trga, na levo, razteza se ulica po imenu „Globoki jarek" („Tie-fer Graben"), tako zvana zato, ker je bil tam nekdaj res globok jarek, meja Dunajskemu mestu na tej strani. Dalje tačas ni segalo. Nisem se mogel načuditi v tej ulici starim, najvišjim hišam, med katerimi jih je bilo tudi na šest, sedem nadstropij zidanih, res stolpom ali zvonikom podobnih. (Kake tri take vidiš tam še dandanes.) Ena taka strčala je na oglu (sezaje z eno stranjo v „Globoki jarek", z eno pa na takozvani „Heidenschuss"), in to na tistem mestu, kjer je zdaj malo nižja 2 Tako so slovenski pomorančarji na Dunaju krstili trg „Freiung", ki pa pomenja prav za prav „slobodišče", to je pribežališče nekdanjim hudodelni-kom, kateri so pobegnili na ta kraj, ter se oslobodili tako vsake, tudi smrtne kazni. hiša, pa mnogo lepša in obsežnejša: trgovsko-obrtna posojilnica („Kreditanstalt für Handel und Gewerbe"), ki se razprostira s tretjo stranjo tudi na „Dvor" (HoJf). Poprejšnji previsoki hiši nasproti (drugič imenovani ulici „Heidenschuss", ki veže „Fra-njek" z „Dvorom"), stala je takrat mnogo nižja hiša, na kateri se je videl majhen kamenen kip: „Turčin na konju, s sabljo v roki zasukano tako, kot da divja na boj." Nekteri mislijo, da je postalo ime tej ulici po tem, ker so bili Turki za prvega obleganja (1. 1529.) neki po podkopih pridrli celo do tja, in to po noči, a čujoči peki, ki so bili zaslišali kopanje pod zemljo, ovadili so to nemudoma, da so Dunaj čani za časa Turke zapodili nazaj. Vseučilišče Nekateri pa trdijo, da se imenuje ta kratka ulica po rodovini dunajski, ki se je zvala Hajden (Haydn) ter imela tam hišo, predno so bili še Turki prvič pridrli pred Dunajsko mesto.1 Kupil in podreti je dal staro hišo v novi dobi knez Montenuovo ter zidati na njenem mestu novo palačo, na katere oglu pri prvem 1 Tako sodijo, pa po krivem samo zato, ker se v starem kupnem pismu 1. 1528. (ko dunajske hiše niso bile še številkane), imenuje ta hiša: „Haus, da der Haydt „schiesst", t. j „hiša, kjer pogan dirja". Ne sme se tolmačiti tako: „kjer pogan strelja", zato ne, ker ima samo sabljo v roki. Primeri tudi: „Schuss (des Pferdes)": dir; tedaj je ta „Heidenschuss" = poganov dir, a ne: „Haydnov strel". Da so pa stari Dunajčani Tur čina šteli med pogana, temu se ni čuditi, če pomislimo, da so bili celo staroverski Slovani (krščeni) Nemcem do konca turških vojsk — pogani. nadstropju vidiš še tisti stari (obnovljeni) kip. Angleško - avstrijska banka kupila je pozneje to palačo, ki sega tudi v ulico „Strauchgasse" ter ima na dvoru izvrsten kip sv. Jurija na konju, s strahovitim zmajem pod njim (tudi Fernkornov izdelek). Pod onim kipom („Tur-činom", na pol v to ulico obrnjenim) čitaš pa zdaj napis, ki pravi, da je do leta 1456. po tej ulici in po „Globokem jarku" tekel še potok „Als". — „Na Dvoru" („am Hof") pravijo temu prostranemu trgu zato, ker je bil na njem stari grad ali dvor, v katerem so prebivali mejni grofi in vojvodi avstrijski Babenberžani (predno si je bil še Babenberžan Leopold VI., „Slavni", sezidal nov grad tam, kjer stoji sedanji cesarski grad). To čitaš (brez zadnjih na Dunaju. besed) tudi na oglu tam stoječega vojnega mi-nisterstva, v katerem so 6. oktobra leta 1848. krvoločni rogovileži dunajski iznenadi napadli in umorili vojnega ministra Latoura (izr. La-tura) ter mrtvega še strahovito mrcvarili pred poslopjem na istem trgu blizu vodnjaka, zato ker je pošiljal potrebnih novcev vernemu banu Jelačiču, ki se je brez povelja boril za cesarja in za dom z upornimi Madžarji. — Tistega svetilnika (Gaskandelaber), na katerem se je končalo to grozovito hudodelstvo, pa ni več tam. Bila je takrat na tem trgu — papeževemu poslanstvu nasproti—mestna orožnica(„Zeughaus", pozneje „Waffenmuseum", ki se nahaja zdaj v novi mestni zbornici ali hiši). Ker se nas je bilo nabralo več „tujcev", dovolili so nam vstopiti, dasi ni bil dan za to. Toliko starega in mnogoterega orožja: samostrelov (lokov), pušek, mečev, oklepov, ščitov („tarč"), zastav in drugih imenitnih stvari vojaških nisem videl še nikoli poprej. Mikale so me posebno „prestare" puške z rogovilami (na katerih je slonela taka puška, dokler je vojščak meril ter zažigal smodnik na prašnici, kakor sedaj pri topu), dalje velikega vezirja Kare Mustafe glava (čre-pinja), s svileno vrvico, katero mu je bil zbog nesrečne bitke dunajske 1. 1683. v Belem gradu malo prenatesno okoli vrata oviti dal turški cesar Mohamed IV. Poslana je bila ta znamenita glava s svileno obvratnico iz Belega grada Dunajčanom za spomin. Pokazal nam je vodnik tudi „polumesec z zvezdo", ki je stal nekdaj na Stefanskem zvoniku. Pravil nam je mož, da so bili meščani za prve oblege Dunajskega mesta (1. 1529) zaprosili turškega cesarjaSulimana ali SolimanalL, naj ne daje streljati vsaj v Stefanski zvonik. — „Da, če snamete ž njega križ ter postavite na njegovo mesto polumesec", odgovori jim oholi Turčin. — Sila kola lomi. Udali so se naposled Dunajčani, samo da bi si ohranili cerkveno-zidarske umetnosti predragi spomenik. Tretje leto (1686) po drugi oblegi turški dali so pa sneti polumesec ter nadomestiti zopet s krščanskim znamenjem. Tako sem slišal praviti pozneje tudi druge ljudi. Toda dognalo se je, da so bili ta polumesec z zvezdo po vzgledu mnogih drugih hiš krščanskih, postavili na Stefanski zvonik šele 1. 1591., 1. 1686. pa ga res dali zopet sneti. Ko izidemo iz stare orožnice, vpraša nas šaljiv tovariš: „Veste li, kakšen napis bi se najbolj pristojal vsaki orožnici?" „„Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!"" „Jako dobro, izvrstno! — vem, kaj hočete reči s temi tu zbadljivimi besedami. Žalostno in prežalostno je res, dokler se koljejo ljudje med seboj kakor divje zveri; a dokler se ne uresniči Vaš nasvetovani napis, ne bode prave, krščanske omike na svetu." Pritrdivši častitljivemu starčku ločim se od neznane mi družbe. Predno pa zapustim ta trg, bodi povedano še to, da je bila tedaj z orožnico v istem poslopju tudi gasilna priprava, ki je — pa brez orožnice — še dandanes tam ter se jako popravila v zadnjem času, zlasti od kar so izumili smukalnico1 in prestrežnico2. Nekdan- 1 Rettungsschlauch. — * Springtuch. jega tekuna, ki je tekal pred drkajočimi, vpre-ženimi konji in drdrajočimi vozovi, nameščuje zdaj trobar, ki trobi svoj „tra-ra!" zadaj na vozu sedeč ali pa stoječ z istim ali še boljšim uspehom; kajti vsak pohajkovalec, bodi si Nemec, Francoz ali pa Slovenec itd., vé brez pouka, kaj pomenja ta glas, in da se treba umikati brez zamude. Glejte, koliko vekov včasih mine, predno komu preprosta dobra misel šine v glavo! (Prve „gasilnice na vozeh" začele so se rabiti že v petnajstem veku). „Na Dvoru" prodaje se vsak dan od ranega jutra do poldne sadje, sočivje, zelenjava za prikuho itd.; pa kmetski prodajalci (ki prinašajo svoje blago že na večer, ali vsaj pred solncem drugega dne, ter prodajajo kupcem „na debelo") morajo že ob šestih vjutro umikati se domačim jezičnim branjevkam, ki prodaj ejo potlej „na drobno" (in mnogo dražje). Stare branjevke dunajske nosile so tedaj še visoke nerodne štule (klobuke in slamnike brez krajev). Mislil sem, da vidim pred seboj strašila, ki strašijo vrabce. Zdaj ne vidiš na Dunaju z lepa takih strašil. — O Miklavževem in o Božiču vés dragi dan do pozne noči pro-dajejo se „na Dvoru" tudi igrače, med katerimi vidiš o Miklavževem sosebno dosti p a r -keljnov iz suhih češpelj narejenih, tako da naposled otrok lahko sné parkeljna, par-kelj pa ne otroka. — Ni li to duhovita misel?! Ker me je opominjal želodec, da je poldne že odzvonilo, odpravim se v prvo gostil-nico, na katero sem se bil namenil. Toliko da sem stopil vanjo, uganem pri tej priči, da delé dunajski krčmarji vés človeški rod na dvoje: na prostake in gospodo; za óne je prva soba („Gastzimmer"); gospodi je pa namenjena draga, posebna soba („Extrazimmer"), kjer je lepše in čisteje, pa tudi nekoliko dražje. — Smuknem iz prve — v drago. Namesto slovenskih kletaric strežejo ti sami kletarji, vsi v črnih škricih; v roki ali na roki ima pa vsak vedno bel prtič (ki mu maha včasih tudi iz žepa). Eden (po velikih gostilnicah tudi njih več) prinaša same jedi, eden (ali njih več) samo pijačo, eden (nad-kletar, „Zahlkellner") pobira pa plačo. Ta ima tudi vse druge kletarje „pod seboj". Po stari navadi ali razvadi dunajski stisne mu vsak gost plačujoč v roko po 3, 4, 5 kr. . . ., po največjih gostilnicah pa tudi po 10 kr., 20 kr. Ako mu nečeš ničesar podariti, moraš dolgo čakati, predno ti postrežejo s slabejšim jelom in pilom. — Zato je verjetno, da si kupi tak „nadkletar" po 10, 20 ietih gostilnico sam, ter je potlej „na svojo roko" — iz kletarja gospodar. Nisem se mogel prve dni načuditi po gostilnicali zlasti ročnim jedonoscem dunajskim, ki prinašajo včasih premnogim gostom na eni roki (kakor je dolga) jedi na krožnikih in v skledicah dvojno, trojno vznasad (eno na drugo) spretno naloženih, in jih tudi razdeljujejo tako ročno , da jim se ne pripeti skoraj nikoli nikaka neprilika. Dunajski nadkletar je pa tako prebrisana buča, da ti spozna tujca na prvi pogled, in ker si misli, da tujec ne zna še dunajske navade, da treba namreč na Dunaju — kakor je rekel pokojni minister „Giskra" (Jiskra) — vsakemu človeku, kateri nam je kolikaj postregel , dati kaj „pitnine" (na dar), — zato se nadkletar dunajski pri računu (jako naglo raču-naje) rad nalašč ušteje za 2, 3 kr. — sebi na korist, in te prevari, če si ne izračunaš stroška pred računom sam po jest-veniku. Tako se Je bilo tudi meni od kraja (dokler nisem znal te navade dunajske) zgodilo dvakrat, predno sem zapazil prevaro ter sem po znancu zvedel ji tudi uzrok. — „Do tretjega gre rado"; ali čakaj, mrcina, jutri ti bodem pa gledal na prste! mislil sem sam s seboj. Ees mi je priračunal na naglem tudi drugi dan 2 kr. več. Pogledam ga „pisano" ter vprašam: „Niste li se ušteli?" On, da ne. — Začne zopet še hitreje računati, ter našteje vnovič toliko, kot prvič. Jaz: „Brez zamere, kje ste se pa učili seštevati?" On: „„0, prosim, saj je prav."" Jaz: „Ni prav, zato bodite tako dobri in seštejte to pismeno."1 Zapiše si vse do- 1 Zdaj se godi to že po vseh večjih gostilnicah dunajskih. Mestna hiša tične številke na listek, pa se — ušteje na naglem tudi pismeno. — Jaz: „Seštevajte še enkrat, pa ne tako naglo!" On (seštevši): „„Bes je, uštel sem se bil v naglici za 2 kr.; pa prosim, ne zamerite!"" Jaz (plačujoč): „Ne zamerite ni Vi meni, nevednemu tujcu, da Vam nisem dal še nič ,pitnine'. Danes bi jo bili dobili, da si je niste hoteli zopet sami utegniti; tako pa — z Bogom na veke!" Izbral sem si potlej drugo, tedaj slovečo gostilnico v obsežnem poslopju, ki je segalo od Lobkovicovega trga do „Koroške ceste", pa so ga podrli v novi dobi ter sezidali na onem prostoru vsaj štiri velike hiše; med njimi pa so napravili (vzporedno s Koroško cesto) novo ulico, ki vodi naravnost na „Novi trg" (kjer je pod Kapucinsko cerkvijo cesarska grobnica (glej podobo na strani 35.), sredi trga pa očiten vodnjak z umetnimi bronastimi kipi po D o n n e r j u) in jo krstili zmagovitemu morskemu po- na Dunaju. veljnikuTeget- hof-u na čast po njegovem imenu. V omenjenem starem poslopju (v katerem je bila nekdaj meščanska bolnica, „Biirger-spital") proti Lobkovicovemu trgu, bila je ondaj edina slovanska knjigarnica Venediktova; njej nasproti (tik Avgustineja) pa stara, še zdaj stoječa Albrehtova palača, takrat na pol na mestnem obzidju, katerega vidiš tam še dandanes obilen kos, ki je zdaj lepše pozidan in na prednji strani ukrašen z umetnim marmornatim vodnjakom („Albrehtovim studencem", Albrechtsbrunnen) in z drugimi kamenenimi kipi. — V tej stari palači Albrechtovi hrani se znamenita bakrorezna zbirka po imenu „Albertina", med katero se nahaja tudi več krasnih pokrajin L. Janševih. Za to palačo pa stoji zdaj Albrehtova nova palača, ki jo veže z ono pokrit hodnik prek sedanje ulice („Hofgartengasse"), a z zadnjim koncem sega ob ožji strani cesarskega vrta celo do nove, s konjsko železnico preprežene obmestnice t. j. obmestne ceste („Bing-strasse"), ki je ni bilo še o mojem prihodu. Napravili so jo še le potem, ko so bili podrli mestno obzidje. Kar je Parižanom „boule-vard" (izreči: bulevär), to je zdaj dunajski gospodi obmestnica, namreč veliko šeta-hšče, po katerem mrgoli tudi po zimi o lepem vremenu vse polno gospode. Kraj obmestnice stoje zdaj najlepša in najdražja, res „milijonska" poslopja, zlasti ob novi „podaljšani Koroški cesti", t. j. na sedanji „Koroški obmestnici" (Kärntner-Ring), dalje: na „dvorni obmestnici" (Burg-Bing) t. j. pred zunanjimi dvornimi vrati: nova „dvorna muzeja" (glej podobo na strani 36.); na „Francovi obmestnici" (Franzens-Bing) pred poprejšnjimi „Francovimi vrati": novo dvorno gledišče, nova državna zbornica (glej podobi na strani 38. in 39.), novo vseučilišče (glej podobo na strani 43.) itd. Za nizko, pa očem jako prijetno, po „klasični" (helenski) zidavi postavljeno državno zbornico razteza se velikanska pravosodna palača (Justizpalast), v kateri se nahaja deželno sodišče za nekazenske stvari, trgovsko sodišče z malostnim sodiščem za trgovske stvari, višje in najvišje sodišče. To razsežno, pravici posvečeno poslopje ima prelepo ukra-šeno ,drugo vežo' ali „vestibul" in več vrat nego ima leto dni. — Ne daleč od tam (med državno zbornico in novim vseučiliščem) šopiri se skoro ravno tako velikanska hiša, na ospredju z visokim zvonikom, ki mu strči na vrhu namesto sv. križa tako zvani „železni mož". To ti pa kaže, da to ni nikaka cerkev, ampak je nova mestna hiša (glej podobo na strani 45.). Skoda, da veje v tako lepi hiši nam Slovencem, pa tudi drugim bratom našim po krvi — sedaj tako neugodna sapa! Namesto obmestne ceste vila se je poprej malo da ne okoli vsega notranjega mesta kakor zelen pas obmestna plan („glasija"), nasajena s košatim drevjem kakor z drevesnimi ulicami („drevoredi"), po katerih smo se o največji vročini šetali lahko v prijetni senci. Slovani dunajski, — ki imajo zdaj razun „Slovanske Besede" (vsem Slovanom namenjene1), še več posebnih narodnih društev, v 1 Katerega „gosta" uvede kakšen družabnik, oni sme pohajati jo 8 dni zastonj (ter čitati v njej no-vine). — Z „Besedo" zedinjena je tudi gostilniea. katera se shajajo na razgovor in zabavo,* — imeli so takrat eno samo shodišče; to ti je bila „Grlovičeva slovanska kavana" sredi mesta na „Kmetskem trgu" (Bauernmarkt). V to kavano (ki je ni že zdavna več) spremila sta me mlada prijatelja, vrla Slovenca, na malo južino še prvi dan. Koliko veselje, ko sem zatekel tam več „starih" (dasi še mladih) znancev in prijateljev, ki smo se pozdravljali presrčno, a poleg naših edinih „Novic" videl in čital ondi potlej vsak dan in več let še mnogo drugih slovanskih no-vin: hrvatskih, srbskih, čeških in poljskih; pogrešal sem pa ruskih. More biti, da je bila temu kriva — doba. Dasi je bil vrli Grlovič (Slovenec iz Kostanjevice doma) pozneje izročil kavano nekemu Bavarcu, pohajali smo jo stari gosti kot potrebno središče slovansko vendar tudi potlej za novega najemnika, ki je bil tako priljuden, da se je vsakemu gostu, toliko da je stopil kateri v kavano ter zaprl vrata za seboj, priklanjal že z daleč, kot kakšen možic na škripcih. Zato so ugibali nekateri šaljivci, da mu je morda vrat z nevidno in zateglo vrvco privezan za vrata, tako da se mora prikloniti nehote mahoma, ko se vrata zapro. Strašno togotil se je zbog te prevelike ponižnosti stanoviten gost iz Grlovičeve dobe, ,Slovenec in Slovan' od vrha do tal; drugi smo se pa .samo posmehovati. Mnogo smeha bilo je dostikrat tudi zato, ker sta si bila dva gosta (Ceh M—r pa Slovenec J—o) tako podobna , da so čehi pogostem hodili pozdravljat Slovenca, misleč, da je Ceh, — Slovenci pa Ceha, misleč, da je Slovenec. Ako sta bila slučajno oba v kavani, vsak za svojo mizo, odgovoril je Ceh (Slovencu): Vi mislite, da sem J—o, pa nisem; on sedi tam za ono mizo. 2 Slovenski visokošolci imajo že več let akademijsko društvo „Slovenijo", ki skrbi posebno za to, da se naši visokošolci na tujem ne izneverijo materi „Sloveniji", nego ji ostanejo zvesti; starejši „Slovenci dunajski (z mladimi vred) shajajo se pa zarad zabave v takozvani „Slovenski klub" (druščino brez kakih pravil); a v tej veseli druščini bilo je že drugo leto po njenem obstanku (1.1888.) spočeto prekoristno „Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju" — razumeva se — za uboge, ki jih je med slovenskimi visokošolci — na žalost — preobilo. — Veseli so pa klubovci vselej tudi vsakega gosta iz mile domovine. Imenitno je slovansko pevsko društvo, ki goji vseslovansko petje ter popeva o slavnostih tudi očitno. Tako tudi Slovenec (Čehu): „Vi mislite, da sem M—r, pa nisem; potrudite se tja k oni mizi, kjer sedi Vaš krajan." yTisti Slovenec je že v krtovi deželi; za Ceha pa ne vem, je li še živ ali ne. Hočete li seznati o tej priliki, kako je postala prva kavana v Dunajskem mestu ? Potem ko so bili Dunajčani s pomočjo kralja poljskega, Ivana Sobieskega, 12. septembra 1683 rešeni turške oblasti, podarili so iz hva- poljskega kralja, da prideta mestu v prehudi stiski na pomoč. Vrli Kolčicki napravil je potem prvo kavano na Dunaju blizu tedanjega pokopališča pri sv. Štefana cerkvi, točil potlej tam veselim Dunajčanom prvi pravo turško kavo.1 Tako sem kolovratil, ogledaval in zveda-val po Dunaju prvi dan. Ker sem se res utrudil, — z menoj vred pa menda tudi ti, ki si me verno spremljal po dolgem potu, — Dunajski Golovec. ležnosti vso turško kavo, kolikor so je bili našli v zapuščenem turškem taboru, srčnemu tolmaču, ki je znal dobro turški ter se pisal Jurij Kolčicki; in sicer zato, ker je bil še pred bitko s posebno zvijačo (po turški oblečen) Starhem-bergovo pismo s prošnjo nagle pomoči, iz mesta skozi turški tabor idoč in popevajoč turško pesmico, srečno odnesel na Dunajski Golovec („Kahlenberg") ter izročil vojvodu Karolu Lo-tarinškemu, od tega pa 18. avgusta meseca zopet srečno prinesel preveselo pismeno poročilo, da on s 70.000 vojščaki čaka samo še zato dovoli, da se oddahnem. Ako te bode pa drugo leto še volja, vodil te bodem zopet dalje, da si ogledava vse Dunajsko mesto, ki mu pravijo zdaj po pravici tudi „Vejiki Dunaj". 1 Priimek Kolčicki nam kaže, da je bil vrli možak slovanske krvi, najbrže Poljak ali pa Rusin. Znanec moj (Rusin iz Galicije) piše se sam po starem „Kulczycki"; po sedanji pisavi poljski bilo bi pa: „Kolczycki". — „Kolczyk" (reci: kulčyk) pravijo Poljaki uhanu. — Nemci pišejo po svoje napačno: „Kolschitzkyu ali „Kolsehutzky" (!). Srčnemu možu v spomin krstili so v novi dobi eno ulico (v IV. okraju) po njegovem imenu. TJ" danost. (Povest. — Špansko spisal P. Ludovik Koloma.) povest, ki smo jo tukaj zapisali, ni naša iznajdba; ampak je ena tistih resničnih, pobožnih povestij, ki jih narod zlaga, če mu verski občutki navdušujejo srce. Pri vseh omikanih narodih se dandanašnji nabirajo in preiskujejo narodne pesni in izročila, in če tudi so se s tem do zdaj še malo pečali na Španskem, pokazalo se je vendar že, da je narod španski velik verski pesnik, ki mu je trdna vera narekovala najlepše in najbolj znamenite pesniške izdelke, kateri mu delajo čast, ne da bi bili količkaj škodljivi veri in čednosti. 1 Našo povest nam je pripovedoval mož izmed naroda; ne rumenokodrasti pastir, ki je pasel bele ovčice in zraven piskal na piščalko, temuč reven star mož, Tio2 Pelejo po imenu. Bil nam je pred več leti za vodnika, ko smo hodili po Andaluziji, da si jo malo ogledamo. To pa ni bilo v tistem delu Andaluzije, ki ga popotniki hitro prelete po železnici, pa ne vidijo pri tem druzega, nego najprej skalovje, potem oljkine gozde, kasneje vinograde in slednjič morje, ki obliva pečevje, na katerem čepi kakor golob mesto Kadiks. Tu mislimo tisto Andaluzijo, ki se od Sierra3 Ronde razprostira do skalovja pri Gibraltaru; Andaluzijo, kateri raztrgane gore odeva zeleno mastikovje; ki ima bogate, rodovitne poljane in senčnato, z bršljinom ovito hrastovje; neskončne planjave, po katerih se goje divji biki; 1 Tudi med slovenskim narodom je dosti takega blaga, ki hrani v sebi narodovo modrost, dragocene nauke, ali priča o njegovi živi veri in pobožnem življenju. Taka tvarina naj se nabira, ker je vredna, da se reši pogina in krepča še pozne rodove. Želeti je, da nabiralci ne samo nabirajo, temuč tudi izbirajo, a prepuščajo vse pozabljivosti, kar nima v nikakoršnem oziru nobene vrednosti, škodovati bi pa znalo nravnosti in narod na veke sramotiti. — Op. prev. 2 Tio pomeni stric; špansko ljudstvo pravi vsakemu staremu možu „tio" in vsaki stari ženi „tia". 8 Gore, katerih hrbet, ki jih skupaj veže, je po dolgem dosta bolj raztegnen, kakor na široko in nekoliko razdrt pa grebenu primeren, imenujejo se grebenaste gore, na Španskem „sierra". (J. Jesenkov „Prirodozn. zemljepis", str. 38.) — Op. prev. nekdanjih Mavrov4 stare gradove, ki so, kakor vse, kar napravi človeška roka, obsojeni, da razpadejo, če tudi kraljujejo na visokem skalovju, ki se, delo božjih rok, trmasto ustavlja razjedljivemu času. Tukaj se vrsti lep, obdelan svet z mogočnimi, veličastnimi pečinami, gozdi, šumami in rekami, in to je ravno, kar tako kliče in vabi človeka. Kako mična je ta Andaluzija, to si more misliti le tak, ki jo je, kakor večkrat že mi, jež prehodil. Bila je jesenska noč, meseca novembra. Sli smo proti Algecirasu, gorski vasi. Ker je bilo hladno, zavijal sem se, kolikor se je dalo, v svoj murcijanski plašč, kakoršnega nosijo andaluziški kmetje. Tia Peleja pa je grela le zakrpana suknja in teža njegovih let. „Koliko je na uri, Tio Pelejo?" poprašam, ker nisem mogel razločiti kazalcev na svoji uri. Tio Pelejo gleda nekoliko časa zvezde, potem določno reče: „„četrt na dve"". „Meni se zdi, da je vaša ura obstala", odgovorim mu smeje se. „„Gospod, ki jo navija, ne spi"", odvrne Pelejo resno. „Ali pomislite vendar, polnoči je bilo, ko smo stopili iz krčme v Mimbralu in zdaj hodimo že najmanj tri ure." „„In vendar ni ne več ne manj, kot četrt na dve"", reče Pelejo. „„Poglejte tam tri sestre"", pravi dalje ter pokaže z roko na tiste tri zvezde v orijonovem pasu ali rimščicah; „„če stoje o tem času nad tempalsko skalo, je ravno ob eni. Pol ure kasneje zajde polovica Solz svete Device za Sierro pri Kristobalu. Glejte kako se že nagiblje za goro."" In pri teh besedah pokaže na nebesu na rimsko cesto, ki se je res že začela izgubljati za imenovano Sierro. „Zakaj pa pravite tem zvezdam ,Solze svete Device'", vprašam ga spet, ker sem hotel zvedeti pomen teh besed. 4 Mavri ali Arabi,v ki so prišli iz Afrike, so si podvrgli do 1. 721. vso Špansko. Bili so Mohamedove vere ter so hoteli tu popolnoma zatreti krščanstvo. (Prim. J. Stare: Občna zgodovina, III. zvez., str. 386.) — Op. prev. „„Zakaj se pravi kruhu kruh, in vinu vino?"" zavrne me Tio Pelejo. „„Te nešte-vilne zvezde so nastale iz sol^, katere je pre-lila sv. Marija, ko je živela še na svetu. Sveti angelji so jih zbirali in ljubi Bog jih je shranil v nebesih. Zato jih je toliko in zato so tako lepe."" „Kdo vam je to povedal, Tio Pelejo?" ga poprašam. „„Ej, to že otroci vedo, preden na svet pridejo"", dobim za odgovor. „„To je kakor z jokom, ki ga tudi vsi zadenejo in se ga nihče ne uči. Meni ni tega nihče pravil, pa moja žena, Bog ji daj nebesa, me je na to opomnila na tem-le kraju, na potu v Algeeiras. Jezus Kristus! Dvanajst let je že preteklo, in zmiraj se mi še zdi, da slišim njen glas. Imel sem tri sinove. Vsi trije so morali v vojake in tudi vsi trije iti na vojsko v Afriko. Kana, tako je bilo ime moji ženi, že ni več imela solz, da bi jokala, in skoraj ne več toliko moči, da bi se prekrižala. Jaz sem se sicer delal mirnega, trdega, pa meni samemu ni bilo nič bolje pri srcu. Jaz, ki sem bil doma navadno vedno vesel, sem od zdaj le malo govoril. Nekega večera naju sreča oskrbnik la-horijske pristave. Komaj opazi od daleč Kano in mene, že mi zažvižga. To žvižganje pa se je razlegalo tako žalostno, kakor glas velike sove o polnoči. Hitro stečem k njemu. Srce mi ne pričakuje nič dobrega. Sin oskrbnikov je vzel slovo od vojakov in se ravno vrnil iz Afrike. Ta mu je povedal žalostne novice. Rekel je, da je moj najstarejši sin padel, ko so vzeli Sierro Ballones; da je mojega drugega sina neki Maver izdajalsko umoril, ko so utrjevali neko mesto; in da moj najmlajši sin, mladenič, katerega je bilo samo življenje, leži bolan na koleri v bolnišnici v Algecirasu. Vrnem se h Kani ter ji povem, kar sem zvedel. Žena se ustraši, kakor da bi se tem-palsko skalovje podrlo na njo. Oči ji izstopijo. Bolj je bleda, kakor list papirja. „Pojdiva v Algeeiras", mi reče. Kar precej osedlam osla in kmalu nastopiva pot proti sv. Roku, da bi se od tam s pošto peljala v Algeeiras. Noč naju dohiti malo pred Martelilo. Kana je sedela, zavita v veliko ruto, na oslu in vedno molila. Jaz sem stopalvza njo. Notranja bolečina mi pretresa žolč. Še sline v ustih mi zagrene, kakor pelin. Nisem bil hudoben človek; veroval sem v Boga, v sveto Devico in vse svetnike, ali vendar mi je že zelo vrela kri. Tu se spotakne neute- Koledar 1892. goma osel, in vreča, v kateri sva imela spravljene popotne stvari, se zvrne ž njega. To mi je bilo preveč. Kakor je zadosti le še ena kaplja, da začne teči iz polne kupice, tako je bilo tudi zdaj z mojo potrpežljivostjo pri kraju in začel sem kleti. Ko Kana to sliši, požene se hipoma z osla, kakor da bi jo bila zbudila trobenta sod-njega dneva. Resno, kakor iz groba vstalo bitje, stopi pred me : „Molči! Kristobal, molči!" reče. „Ti zaslužiš, da ti Bog vzame zadnjega sina." „„I zakaj nama pošilja Bog toliko nesrečo?"" zavpijem ves zdivjan. „Zato, ker sva grešnika!" zavrne z zamolklim glasom, kakor bi imela obznaniti smrtno obsodbo najinega sodnika. „Poglej", pristavi ter z roko pokaže na te zvezde, „poglej solze, ki jih stanemo sveto Devico. Se-štej jih, če moreš. Ona jih je prelila, in midva grešiva!" Jaz ne vem, kaj se je takrat godilo v meni, samo to vem, da se mi je mehčalo pri srcu in zaostal sem za njo, da bi bil sam. Ozrl sem se gori k zvezdam in solze so se mi jele valiti po licu. „Presveta Devica, ki si jokala zavoljo mene", rekel sem polglasno, „mati grešnikov, varuj me, izgubljeno ovco! Mati usmiljenja, pokrij me s svojim plaščem. Mati, ki si izgubila enega sinu, imej usmiljenje s tistim, ki izgubi tri sine na enkrat." Prišla sva proti jutru v Algeeiras in tu greva kar naravnost v bolnišnico ter poprašava po Sebastijanu Perezu. Pokažejo nama v pisarno. Tam je bil uradnik, ki je iskal to ime v veliki knjigi. «Sebastijan Perez», oglasi se za nekoliko časa uradnik, «je prišel 25. maja in zapustil bolnišnico 1. junija.» „Pa kam je šel?" popraša Kana. «Z nogami naprej, tako so ga odnesli na pokopališče», odgovori uradnik. Kana se nasloni meni na ramo. Vsa se je tresla, kakor človek, ki ima hudo mrzlico. „Pojdiva na pokopališče", mi reče. In šla sva tja; ali pokopališčna vrata so bila že zaprta in grobar jih nama ni hotel odpreti. Kana se vsede na prag in med latami pri vratih gleda tjakaj na mesto, kjer ji v zemlji počiva predragi sin. Imela sva pri sebi deset realov denarja,1 in Kana je dala drugo jutro eno sveto mašo 1 Okoli goldinarja naše vrednosti. IV darovati za Boštijana. Jaz sem šel v zakristijo in pri spovednici poiščem tolažbe za svoje žalostno srce. Potem se odpraviva nazaj. Hodila svil sedem ur, pa nihče ni črhnil besede. Ko se zmrači, se bolj zgrudim kot vsedem ves utrujen pri nekem studencu. Kana stopi z osla in se vsede zraven mene. „Kaj bova zdaj počela, Kana?" so bile prve besede, ki jih jaz izpregovorim. Kana vzdigne glavo. „„Kaj da bova počela?"" pravi ona. „„To, kar naju uči Očenaš, Kristobal: ,Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na. zemlji'/" Začel sem jokati, kakor dete. čeravno sem mož, ki z eno roko strahu je par volov, pa vendar moje srce ni bilo tako močno, kakor te pobožne žene. Zdelo se mi je, da ona ni umrljivo bitje, temuč angelj iz nebes. „„Kristobal!"" izpregovori zopet ona, in njen glas je zvenel, kakor da bi prihajal iz druzega sveta, „„poznala sem moža, ta je bil tako reven, kakor midva. Ime mu je bilo Juan (Janez). Dohodek malega polja, ki ga je sam obdeloval, je vzdržaval njega, ženo in otroka. Prilete pa celi roji požrešnih kobilic in pokon-čujejo polje. Ubogi Juan gleda in strmi, kako tudi njegovi setvi grozi ta nadloga. Poklekne pred podobo Zveličarjevo in prosi Gospoda, ki daje žitu, da zori, naj mu pomaga. ,Gospod', tako vzdihuje s sklenjenimi rokami, ,ohrani mi setev in revščina bo prizanesla moji hiši.' Gospod pa ni uslišal njegove prošnje, in po skaženi setvi mu potrka siromaštvo na vrata. — ,Kakor hoče Gospod', rekel je Juan svoji ženi; ,Gospod nama je pustil zdravje in močne roke, on bo blagoslovil najino delo.' Kmalu nato zboli Juanova žena in revež se z nova zateče h Gospodu, ki daje in jemlje življenje, da bi zdravje izprosil svoji ženi. ,Gospod!' molil je kleče pred svetim razpelom, ,reši ji življenje, ohrani mater moji hčeri. Vrni ji zopet zdravje, ta solnčni žarek, ki osvetljuje borni užitek revežem.' Pa Gospod tudi takrat ne usliši vzdihovanja reveževega. Tri dni kasneje je bila njegova žena mrtva in njegovo dete sirota brez matere. ,Kakor Bog hoče', reče potrpežljivi trpin. ,Bog mi je vzel ženo, pa pustil mi otroka.' Kmalu potem napade deklico ravno tista bolezen, kakor mater. Juan gre spet k podobi križanega in še z večjim strahom, kakor ke-daj, začne prositi. ,Gospod!' tako je molil, ,otmi mi hčer; postaral sem se in opešal sem. Kaj čem sam početi, drevo brez vej in sadu.' Ko pride Juan nazaj k postelji svoje hčere, najde jo brez zavednosti. Dotakne se ji čela, a čelo je mrzlo. Položi ji roko na srce, a ne bije več; — mrtva je bila. Zdaj gre prosit denarja za navadno mrtvaško obleko svojemu otroku. Napravi mu iz desek svoje postelje mrtvaško krsto (trugo) in pokoplje hčer ob nogah njene matere. Izgubil sem žetev, ženo, otroka, misli si Juan, ko se vrne k praznemu ognjišču v prazno hišo. Gospod neče, da ga kaj prosim, — nič več ne bom zahteval. In Juan je prišel sleherni dan h kapeli, pokleknil pred razpelom, potrpežljivo sklenil roke, naklonil glavo in rekel: ,Gospod, tukaj je Juan!' Slednjič umrje Juan in njegova pobožna duša pride pred nebeška vrata. Tam poklekne, da opravi svojo vsakdanjo molitvico: ,Gospod, tukaj je Juan!' In vrata nebeška se mu odpro na široko in spuste ga v večno zveličanje.""-- Zdaj Pelejo umolkne. Njegove povesti je bilo konec. „In kaj je bilo z vašo ženo Kano?" ga poprašam. „„Kana"", mi odgovori, „„je sklonila glavo k zemlji in je ni več vzdignila. Njeno srce seveda je bilo močno, toda njeno telo je lezlo proti grobu, in tri mesece kasneje je bila v večnosti pri svojih treh otrokih. Sam sem ostal, če imam dela, delam; če ga nimam, najdem po pristavah vedno kak grižljej kruha. Gospodo spremljam na lov divjih mrjascev in nikoli ne grem mimo križa v Mimbralu, da ne bi pred njim pokleknil in z Juanom molil: ,Gospod! tukaj je Tio Pelejo! — Sedemdeset let imam — Gospod, spomni se me!'"" Tio Pelejo je prava podoba španskega siromaka, kakoršen je bil nekdaj. Povest o Juanu je lepa nabožna basen, ki nas uči, kako izvrševati vzvišeno čednost — udanost v božjo voljo. Pelejeva in Kanina povest, ki je resnična, dokazuje, kako zvesto sta oba to tudi izpolnjevala, kar sta cenila tako visoko. Dandanašnji je vse drugače; vse se je spremenilo. Tio Pelejo je bil že takrat, ko smo ga mi poznali, skoraj okamenel ostanek tistega španskega naroda, ki je prenehal biti, da se umakne ljudstvu današnjih dnij, ljudstvu socijalizma, t. j. ljudem, ki so z vsem nezadovoljni ter si iščejo sreče v tem, da s silo prevržejo ves red in si svet razdelijo po svoje; samo tu na zemlji pričakujejo nebesa, pripravljajo si pa pekel. Moj Bog! kaj je prišlo nad Špansko! Kateri divji vihar je to revno ljudstvo oropal trdne vere, pobožnosti, krotkosti? Prenapeti oznanjevalci socijalizma so seme strašnega puntanja zasejali med dobri narod. Iz srca so mu prepodili veselo krščansko uda-nost, ki ga je zmiraj in povsodi tolažila, da je imel navado smeje se tolažiti: ,Zgodi se tvoja volja', in je ves ponižen prosil le za ,vsakdaoji kruh'. Izruvali so mu ti divjaki ljubezen do dela, pobožno vero v Boga, ki vse obsega, vse blagoslavlja in vse daje! Gotovo je pa tudi to, da je mnogo uzro-kov skup delovalo, da je narod tako globoko zabredel. Komur je naroda žal in mu želi tudi pomagati, naj z vso močjo dela na to, da odpravi najprej te uzroke. Pač so resnične besede slovečega pisatelja našega časa: ,Če siromak izgubi potrpežljivost, ki mu jo daje ljubezen, izgubil je tudi upanje, in če je izgubil upanje, potem tudi popolnoma občuti tisto trdo pravico, ki si jo pripisuje oblast'. Zato se vprašamo: „Česa primanjkuje pred vsem na Španskem?" — „Ali je pomanjkanje krščanske ljubezni, katerega je kriv bogatin , ali pa ima revež premalo udanosti ? Bralec, če si bogat, postavi svoji vesti to vprašanje in dolgo premišljuj, kako bi mogel pomagati. Misli o tem pred razpelom, pred katerim je nekdaj španski siromak govoril: gospod, tukaj sem!'" N. Špan. Ne prisegaj po krivem! (Resnična dogodba. Zapisala f S. Bonaventura Suhač.) ^■pKdor prisega, sklicuje se na Boga vseve-■Ir&h) dočega, svetega, čez vse pravičnega, da je to, kar govori ali trdi, bodisi pred sodnijo ali drugod, resnično. Prisega izvira torej iz vere v Boga, ki je večna resnica, pravičen soduik in plačnik vseh naših del; kot taka je prisega tudi ne samo dobra, marveč koristna in potrebna. Popačenost človeškega srca izpremenila je pa tudi to napravo vseobčnega reda v nevarno zlo. Duh teme in laži navdihnil je človeku že v prazgodnjih časih črno misel, v sili pomagati si z neresničnimi izjavami in lažmi zoper bližnjega, pomagati si s krivo prisego. Dokaz temu nam je zapoved, katero je Bog dal že za časa Mojzesa, rekoč: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!" Kakor pa vsako zlo sili vedno dalje in dalje, ter se širi med človeštvom kakor plevel na slabo obdelanem polju, ravno tako se je začela širiti grda in pregrešna navada laži in krivih priseg med ljudstvom v isti meri, v ka-koršni propadate vera in nravnost. Da kriva prisega ni majhno zlo, izprevi-dimo iz tega, da je sv. Jakob svaril prisegati sploh, da bi toliko lože varoval krivo priseči. „Pred vsem, bratje moji, ne prisegajte; vaše besede naj bodo da, da, ne, ne, da ne propadete sodbi." Kdor krivo prisega, stopi takorekoč pred vsevedočega, povsodpričujočega, vsemogočnega Boga, ter ga izzivlje za svojega sodnika v potrdilo laži in krivice s pretresujočimi besedami: „Kakor resnično živiš in kakor resnično si neskončno istinit, vsevedoč, čez vse svet in strogo maščevalen vsaki laži in krivici, nočem imeti deleža na Tebi in Tvojem zveličanju, ako to, kar pričujem, ni resnično in če govorim drugače kakor v srcu mislim po svojem lastnem prepričanju." Ali ni to grozno izzivanje božje pravice?! Govoriti laž, a rotiti se in hliniti pred vsevedo-čim Bogom resnicoljubnega, pravičnega človeka! Taka hudobija ne ostane brez zaslužene kazni. Verno, nepopačeno ljudstvo, kateremu iz-vanredni prizori v življenju niso vedno le slepi slučaji, ve pripovedovati dokaj nesrečnih žrtev krive prisege, dovolj slučajev, ki niso slučaji, ampak očividne kazni božje. Tukaj podajem primeren izgled, kakor mi ga je pripovedovala priletna, verna in poštena kmetica. Na slovenskih tleh ob ogerski meji živel je pred nekaj leti precej razuzdan kmečki fant, ki je veselje mladih dnij iskal v pregrešni prostosti in sploh v razuzdanem življenju. Slabosti mladih dnij niso ostale brez slabih nasledkov za poznejšo dobo. Ovirale so ga stopiti v zakon po njegovem tedanjem že bolj zrelem prepričanju, ko je namreč začel misliti na besede: „Kakor si boš postlal, tako boš ležal." — Ead bi se bil pošteno oženil, kakor mu je sedaj zdrava pamet velevala, ko ga je že nekoliko minila prejšnja divjost, a ne da bi prej pošteno poravnal storjenih prestopkov, kakor sta to zahtevala pravica in red. Naposled bil je vendar le prisiljen, ali plačati lepo vsoto denarja ali pa spričati, da je nedolžen v tem, česar ga dolže. In res — pomagal si je s prisego! — pravih so s krivo prisego, ker to, česar v svoji samopašnosti pred leti ni tajil, utajil je zdaj s prisego pred sodnikom. Kmalu po tem dogodku peljal je pred oltar svojo zaželeno nevesto, s katero je mislil srečno živeti do smrti. A varal se je! — Božja kazen bila mu je kmalu za petami. Sreča hitela je iz njegove hiše brzim potom. Nadloga za nadlogo vtepala se je pod streho, izpod katere je izginjala ljubezen in hitel ljubi zakonski mir. Mož se je izpremenil po svoji zunanjosti tako, da so sosedje in sosede kazali za njim rekoč: „Glejte ga siromaka, kakošen vam je! Kriva prisega ga peče!" — Z ljudmi, s katerimi je že prej malo občeval, ni prišel več v dotiko, ogibal se je vsake priložnosti k temu. — Saj so se ga pa tudi drugi začeli bati. Trdili so tudi, da se mu hudo meša v glavi, da večkrat po noči kakor besen teka okrog in rjove kakor neumna žival. Stariši, katerim je bilo kaj na sreči svojih otrok, začeli so ga staviti svojim sinovom in tudi dekletom v svarilen izgled, da bi je obvarovali lahkomiselnosti mladih let, iz katere izvirajo raznovrstna zla, ki uničujejo blagostanje posameznih družin, krajev in narodov. Nesrečni mož pokoril se je tako več let zaporedoma. Postal je tuj svojim ljudem in sosedom, njegovi ljudje in sosedi pa njemu. — Vsak je izprevidel, da tej nadlogi, kakoršno mora on prenašati, storila bo konec le smrt. Toda tudi pred smrtjo bilo mu je še izvan-redno trpeti in pokoriti se za ogromno predrznost nekdanjih dnij. Blaznost in razne druge muke, katere mu je bilo prestajati, vrgle so ga naposled na mrtvaško posteljo. In sedaj?! — O groza! Vsem drugim mukam pridružila se je gotovo največja še le naposled. — V živem telesu začel mu je jezik gniti. Vsa zdravila bila so zastonj. —Ječal je zarad strašnih bolečin in skoraj da v brezupu tulil, da so ga bližnji sosedje mogli slišati. Radi so ga obiskovali in se zbirali tudi krog njegove postelje, po stari krščanski navadi. Nekateri so ga tolažili, drugi tiho vzdihovali in molili za-nj, vsem pa se je usmilil iz srca. Vsak se je ločil neizrečeno resen in zamišljen od njegove postelje. Neki dan, ko je bilo zopet nekaj sosedov, mladih in starih obojega spola, zbranih okoli njega, začne prečudno odpirati usta in nenavadno stokati. Radovedno so bili pogledi vseh vanj uprti. — Zdaj stegne svojo roko, ki je bila le še kost in koža, segne v usta in — strašno — odgniti jezik privleče iz njih, ter ga položi zraven sebe na mizo. Groza je obšla vse pričujoče pri tem pogledu. Kako milo in zopet kako strašno pogledal je ubogi bolnik sedaj na okoli stoječe ljudi, sedaj na mizi ležeči jezik, s katerim je pred nekaj leti klical vse-vedočega Boga za pričo svoje laži, ga predrzno izzival s krivo prisego na sodbo in maščevanje! In res srcemorni pogledi njegovi prodirali so v srca okoli stoječih tako močno ter zapuščali take učinke, kakoršni se pač misliti, a popisati ne dajo. Se le drugi dan izdihnil je revež svojo dušo. Mrtvi jezik so tako zopet združili z mrtvim telesom in dejali ob določenem času v krilo matere zemlje. Upajmo, da mu je bil neskončno usmiljeni Bog prizanesljiv sodnik, po tako bridko presta-nem trpljenju in hudi pokori. — „Res, strašno je pasti v roke živemu Bogu!" Varuj nas torej Bog krive prisege, pa tudi vsake najmanjše laži in krivice; daj nam hoditi pot pravice in resnice ves čas našega življenja! Prisega izvira iz vere v Boga, Gorje mu, v prisegi kdor krivo ravna! Jožef Virk, pesnik slovenski. (Spisal Alojzij Vakaj.) feta 1880. je nehalo biti srce priljubljenega pesnika Jožefa Virka. Pokojnik je bil blaga duša, vnet za vse dobro in neumorno delaven do zadnjega diha. Govore svoje si je pisal ali vsaj začrta val do smrti; a pesmic je menda v starosti več zložil nego v mladosti. Nikomur se ni vsiljeval, a če ga je kdo česa poprosil, takoj je bil pripravljen mu izpolniti željo. Med rokopisi se je našel tudi: „Govor na Zav-skem taboru" in na koncu pripis: „Ni bilo priložnosti govoriti." Pri katoliško - političnem društvu v Konjicah je bil Virk najzanesljivejši govornik, in h godovanju sosednih gospodov duhovnikov je vselej prinesel s seboj kako pesmico, in o vsaki priliki je z njimi spodbujal in razveseljeval dobro slovensko ljudstvo. Zadnjo pesmico dobil je menda „Slovenski Gospodar" za novo leto 1880: „Po vsem sveti — v novem leti Naj te krasi, — kratkočasi Slave in ljubezni žar; Srečno živi, — neumorljivi Moj „Slovenski Gospodar!" Ne bo odveč, ako tukaj na kratko opišemo življenje tega ,slaviča slovenskega'. Jožef Virk se je rodil dne 16. sušca leta 1810 na Podrečah, v staroslavni dobski fari pri Viru, od koder se tudi izvaja njegov priimek. V turških navalih je bil j eden prednikov izgubil vse imetje, potem pa so ga še vtaknili v vojake. Bil je ta Virk s princem Evgenijem 1. 1717. pred Belim Gradom; pri naskoku na trdnjavo obnašal se je tako hrabro, da mu je princ podaril 300 cekinov in ga odpustil od vojakov. Kupil si je potem posestvo na Količevem nad Virom. Bil je naš Jožef Virk otrok ubožnih sta-rišev. Fara Dob leži na Kranjskem ob veliki cesti, ki vodi iz Ljubljane na Štajersko. Ker se je ob Virkovem rojstvu cela Kranjska dežela pokorila cesarju Napoleonu I., rad je večkrat v šali rekel: „Jaz nisem kar bodi, ker sem Francoz iz Ljubljane." Bil je je-dini sin; prepustil pa je majhno domačijo starejši sestri in šel študirat v belo Ljubljano. Sicer so bili predniki njegovi na Viru nekdaj bogati ljudje, imeli so nad 30 konj za tovo-renje, in v Virkovi hiši so se shajali zlasti tovorniki, ki so vino iz Štajerske prevažali na Kranjsko; ti niso poznali bolj sloveče krčme od Virkove. Jožefa Virka je podpirala njegova teta in radodarna ter blaga rodovina rajnega profesorja Melcerja. Takrat so bili silno hudi časi, vojska, lakota in dragina. Virku so ostali ti časi celo življenje v spominu, ter se je od njih naučil zadovoljnosti, ki ga je spremljala do groba. Leta 1825. je bilo v prvi latinski šoli 232 učencev. Nekega dne je prišel cesar Franc I. v šolo pogledat, in je dejal, da se jih preveč uči; kmet naj polje obdeluje, a šolo naj pusti na stran; naj se torej mnogim zabrani učenje. Akoravno je bil Jožef dober dijak, je vendar le z veliko težavo smuknil v drugi razred. V petem razredu leta 1828—1829 bil mu je za učitelja slavnoznani Matija Oop; od njega se je navzel duha in veselja do slovenstva in pesnikovanja. Matija Oop je dal ob neki priliki za nalogo, da naj vsak učenec snov narodne pesni: „Pegam in Lambergar" obdela po svojem načinu in v katerem koli jeziku ; Virk to delo zloži v slovenskem jeziku. Čop je Jožefu hvalo izrekel zaradi slovenskih verzov, in s tem v njem obudil strastno veselje do pesništva slovenskega. Po dovršenih latinskih šolah je imel željo postati duhovnik. Ead bi bil prišel v ljubljansko semenišče, a bilo jih je preveč in niso ga vsprejeli. Že novoposvečencev je bilo toliko, da so morali veliko let čakati, predno so prišli v službe, v semenišču pa so samo četrtolet-niki dobili prostora. Najbistrejše glave so se tedaj obrnile v drage škofije, in tako tudi Virk. Dobil je ustanovo lavantinske škofije; 1. 1833. je bil bogoslovec v Celovcu. Tu so bili špi-ritual Slomšek, ki so vedno spodbujali k slovenski pisavi; zlasti rajnega Virka niso pustili pri miru, moral jim je zlagati slovenske pesni, katere so jih silno veselile. Leta 1836. na dan sv. Ignacija 31. julija je bil posvečen v duhovnika. Služil je potem za duhovnega pomočnika v raznih krajih: Y Grebenju in Doberli vasi na Koroškem; na Štajerskem pa v Vuzenici, kjer je bil kaplan tedanjega nadžupnika A. M. Slomšeka, in ni mogel dopovedati, kako veselo je bilo takrat. Potem so ga poslali v Griže k slovitemu župniku g. Zafronu. V Grižah se mu je srce vnelo za krasno cerkev Matere Božje v Pletrovčah. Se pozneje kot župnik je mnogo let hodil v Pletrovče oznanjevat slavo Marijino. Iz Griž je prišel v Gornji Grad. Takrat je bil Virk silo vesel človek; kamor se je prikazal, ondi je moralo vse popevati in se smijati, — ljudje so rekali: „Kjer ni g. Virka, tamkaj ni veselja." Povsod so ga spoštovali in ljubili, vsaki družbi je dobro došel. Tudi sam je rad popeval — do sive starosti, ko ni imel več sluha. V Gornjem Gradu je imel Virk toliko dela, da je začel kri bruhati; zatorej je pisal Slomšeku, takrat že škofu: „Ako me hočete še pri življenju ohraniti, prestavite me!" Bes so ga prestavili najprej v Spodnjo Polskavo, potem v Čresnovee in na zadnje v Olimlje. Od tod je posebno rad zahajal na Slatino in zložil tudi šaljivko na narodno stražo 1. 1848., s pri-pevkom: „Doma ostan'. — pa Sotlo bran'!" Ta pesen je tako razdražila osmešence, da si Virk dolgo časa ni upal med nje. Leta 1850. je postal župnik na Kalobju. čeravno je fara težavna, pokojnik pa ni bil čvrstega zdravja, vendar je s pomočjo Matere Božje tamkaj preživel 10 let. Lahko si mislimo, da je ondi zložil največ Marijinih pesmic. Najlepša izmed vseh je menda „Mariji v slovo". Velikrat je rekel, da je po Marijini priprošnji bil rešen smrtne nevarnosti in bolezni. Leta 1861. se je meseca septembra preselil s Kalobja v prijazne Loče, kjer je bil do svoje smrti, blizo 19 let. Nastopil je to župnijo v zelo neugodnem stanju. Njegova krotkost in ponižnost v obnašanju, njegova gorečnost za čast božjo in zveličanje duš, njegova na vse strani segajoča darežljivost in prirojena priljudnost mu je naklonila ljubezen vseh faranov, pa tudi sosedov in tujcev. Tako je mogel tudi uspešno delati za zveličanje izročenih mu ovčic. Vzbujal jih je zlasti k ljubezni in češčenju Device Marije. Bad je oznanjal njeno slavo, hodil na božje poti sam in s svojimi ovčicami, kjer je spo-vedoval in pridigal. Pred vsem pa je v pesmih slavil ljubljeno Mater Božjo. Iz Loč je vsako leto rad zahajal na Sladko Goro, veseli in dobro poznani grič, da je tam obilni množici romarjev oznanjal besedo božjo; vsem poslušalcem so globoko segale besede že 70 letnega starčka. Kot ljubitelj pesmic je nam vselej povedal kako pesem Mariji v čast, katero je sam zložil. Omenim samo te-le: „Veš, o Marija, Moje veselje, Veš moje želje? — Ljubil bi te. Zmiraj pri tebi Hotel bi stati, — Ljubljena mati, Zavrzi me ne! Kaj pa ti hočeš, Moja kraljica, Sladka devica, Da ti podam? Druzega nimam, Prosim pohlevno, Vzem' srce revno, Rad ti ga dam. Pa ti, kraljica, Si ga že vzela, In si ga vnela, Za te gori; Mati preblaga, Ti ga ohrani, Hudega brani, Reši ga ti! Kedar nam zadnja Ura bo bila, Pridi, o mila Mati, po nas! Tedaj nas pelji V raj preveseli. Tam bomo peli Hvalo vsak čas. Vsi smo postali ginjeni pri teh vrsticah, s katerimi je jemal slovo od Marije na Sladki Gori. Pa kdo bi si bil mislil, da bo tako naglo preminil iz te solzne doline slavič slovenski ?! Ko nekega zimskega večera vzamem v roke 2. štev. „Slov. Gosp.", berem: da je ljubeznivi pesnik Jožef Virk po kratki pljučni bolezni izdihnil blago svojo dušo dne 4. pros. 1. 1880. ob 1. uri po polnoči. Velika žalost za tako dobre farane, kakor so v Ločah, bila je tem večja, ker je pokojnik še popred v adventu posebno goreče si prizadeval mlačne duše vzdramiti in jih vneti k ljubezni do brezmadežno spočete Device Marije. Pri tem svojem trudu v mrzli noči si je nakopal bolezen. O božiču še je opravljal službo božjo kakor po navadi, a v pondeljek pred novim letom ga napade slabost, da ni mogel več iz hiše. Zdravniki mu povedo, da ni zanj več pomoči. Moči so ga jele zapuščati. Oporoko, zloženo že pred iO leti, je nekoliko popravil. Dal se je sprevideti s sv. zakramenti za umirajoče in potem mirno pričakoval, kar je Bog sklenil z njim. Ko v nedeljo jutro farani pridejo k službi božji, zvedo žalostno novico, da jim je Bog na vse zgodaj vzel dušnega pastirja, ki je od leta 1861. skrbno pasel čredo loške fare. Ob prazniku sladkega imena Marije Device je še bil obiskal poprejšnjo svojo čredo pri Materi božji na Kalobju. Takega pogreba, kakoršen je bil na praznik sv. treh kraljev popoldne, še prijazne Loče niso videle. Nesli so k večnemu počitku naj-iskrenejšega narodnjaka, neutrudljivega dušnega pastirja, gorečega cerkvenega govornika, pobožnega pesnika slovenskega, požrtvovalnega rodoljuba, nepozabnega loškega župnika č. g. Jožefa Virka. Eajni č. g. Jožef Ulaga, obdan od 12 župnikov in 8 drugih duhovnikov iz domače kakor iz 6 drugih dekanij, je spremil telo iz hiše v cerkev, tamkaj govoril ganljivo nagrobnico in opravil cerkvene molitve. Vkljub hudi zimi je privrelo mnogo ljudstva — častilcev Virkovih. Za krsto je solzen stopal tudi mlad duhovnik ljubljanske škofije, katerega je Virk pri učenju podpiral, odgojil za duhovsko službo in ga spremil h Gospodovemu altarju. K zadnjemu slovesu so Virka spremili na pokopališče: blag. c. k. nam. sv. g. Haas, naj-odličnejši konjiški tržani, načelnik konjiške hranilnice, odborniki katol.-političnega društva v Konjicah in zastopniki drugih društev, odborov in zastopov, čijih delavni ud je Virk vedno bil. Konjiški pevci, katerim se je pridružilo mnogo sosednih gospodov učiteljev, zapeli so rajnemu na grobu ganljivi Jenkov zbor „Blagor mu", — in med „Ave Marijo" (večne luči) zasuli so pogrebci blago srce, — srce, ki je rodilo veliko lepih pesmic v slavo kraljice nebes in zemlje. Torej za gotovo upamo, da mu je Devica Marija, katero je vedno ljubil in častil, jo tolikokrat obiskal na božjih potih, naklonila milostljivo sodbo in sv. nebesa. Blag spomin je zapustil pokojni g. Virk ne le v Ločah in v Kalobju v 30 letih, nego tudi drugod kot kaplan! Naj v miru počiva, bodi mu žemljica lahka! * * * Jožef Virk je bil visoke rasti in suhe postave, oči je imel modre in lase kostanjeve. Svojemu milemu narodu slovenskemu je povsod koristil: v cerkvi, v šoli, v občini in na političnem polju. Največje veselje je nahajal med šolsko mladino. V Vuzenici so bili učitelji : Slomšek in oba kaplana. V Olimlju je imel učencev po 30, 40 in 50 let starih. Kako se je vedno trudil za napredek naroda slovenskega, spoznamo iz tega, da je bil v Ločah občinski svetovalec, šolski nadzornik, odbornik kmetske posojilnice loške in hranilnice konjiške. Oez vse pa ga slave pesni njegove, katerih je zložil nad 4000. Malokateri dan je minil, da ne bi katere spisal; zlagal je vedno le „Marijine" in na daleč okoli so njegove „Marijine" popevali, zatorej se ne nazivlje zastonj „Marijin pesnik"; vsak dan je imel obilno naročil na pesni. Le vprašaj tamkaj okoli prijaznih Loč, in povedali ti bodo: blagi Virk so nam poslali pesni. Ganljivih pesnij, katerih je zložil in spisal v raznih časih, je XXIII. zvezkov. Nekatere so postale narodne in jih narod s slastjo prepeva po vseh slovenskih pokrajinah, kakor „Slovensko dekle", „Kdorkoli pod milim nebom živi", „Slovenija mila, moj ljubljeni dom", „Naj viharja moč razgraja!" itd. Jožef Virk ni bil med prvimi pesniki, vendar se je jako omilil priprostemu ljudstvu. On se sicer ni ravnal po pesniških pravilih, a imel je prirojeni talent, da je vselej s svojimi pesmicami ubral pravo pot in našel pravo mesto v narodovem srcu. Virkove pesni se tako rekoč same poj o. Kakor trdi učeni gospod prof. Pr. Leveč, bil je Prešeren za tedanji čas preumeten in narod ga je še le spoznal čez 30 let po njegovi smrti, takrat, ko je v omiki že bolj napredoval. Naš Virk pa je napredku našega naroda menda s svojim priprostim pe-vanjem toliko koristil, kakor če bi zlagal in peval najimenitnejše pesni; zakaj kot pravi sin naroda svojega peval je tako, kakor je ugajalo takratni omiki narodovi, in zaradi tega si je narod tako kmalu osvojil pesni njegove. In vselej se mi vzbudijo misli na ljubeznivega slavi ca slovenskega, Jožefa Virka, ko-likorkrat slišim pevati milo pesem njegovo: „Venček na glavi se Bliska ti s kitice In: Božič zelenih, Slovensko dekle." „Dokler slovenski rod Ima po zemlji hod, Bode slovelo Slovensko dekle!" Slava spominu njegovemu! Kristus in Peter. Legenda. Jaš Gospod in Peter sta okrog hodila, J Ljudstvu zgolj dobrote in pomoč delila. V vas dospeta v mraku, trkata na vrata, Kjer se njima hiša najbolj zdi bogata: ,Potna sva človeka, dajte prenočišče: Kruha za večerjo in čez noč ležišče!' A odreče njima žena imovita: „Tacih ne vsprejemam, le drugje iščita!" Trkata na vrata druge, borne koče, Če ja prenočiti bilo bi mogoče? Vsprejme žena revna tujca v prenočišče, Skuha brž večerjo, preskrbi ležišče. Pa pri hiši reva rjuhe bele nima, Platna kos razgrne na ležišče jima. Ko žari se zarja, tujca se vzbudita, Vstaneta, da gresta, ženi pa velita: .Kaj želiš si, žena, kakega plačila, Ker si naju tujca blago prenočila?' „Le blagoslovita", pravi, „moje delo, Da uspeh in konec dober bo imelo." Tujca gresta dalje, žena revna vstane, In hiti k ležišču, da brž platno zgane. Zgiblje, zgiblje žena, zgiblje platno belo, Da na poldne solnce zlato je prispelo; Do večera zgiblje platno v bele bale, Zgiblje, da žare že z neba zvezde male. Bal je v hiši polno, polno vse do stropa, Pride jih pogledat bogatinka V dno srcž kesa se, v ustnice se grize, Da odgnala tujca je od svoje mize. Komaj, komaj čaka, da bi se vrnila: „Tujcev dalje", pravi, „ne bi več gonila." Kristus s Petrom tukaj, ondi se oglaša, Ko dospe spet v selo, bogatinko vpraša: ,Ali bi dobilo tu se prenočišče? Boš li dala nama kruha in ležišče?' „Rada, rada", kliče žena vsa vesela, „Rada vaju bom čez noč brezplačno vzela!" Postelji pripravi, prerahlja blazine, Rjuhe razprostre iz bele konopnine. Ko žari se zarja, tujca se vzbudita, Vstaneta, da gresta, ženi pa velita : ,Kaj želiš si, žena, kakega plačila, Ker nocoj si naju trudna prenočila?' „Če mi ravno v plačo dati kaj želita", Žena njima pravi: „To-le mi storita: Kterega se zjutraj bom lotila dela, Dajta, da ves dan bom posel z njim imela." Tujcev par pritrdi; žena urno vstane, Srečna vsa rokž si zadovoljno mane. Predno pa gre zgibat, spravi se do kuhe, Da potem zgibala brez ovir bo rjuhe. — Žena bogatinka kuha in pristavlja, Meša vse dopoldne in jedi pripravlja Do večera kropje vro, cvrči zabela — Kar začela zjutraj, ves dan žena dela . . . Anton Hribar. Razgled po katoliških milijonih. (Spisal kanonik dr. Ivan Križanič.) ¡■afien dijak pride k svojemu sošolcu, ki je bil na glasu, da premore nekaj drobiža, da si izposodi nekoliko krajcarjev. „Celo brez beliča sem, kakor žaba brez perja; vendar mi posodi, ljubi prijatelj, dve dvajsetici, da si morem kupiti vsaj krajec kruha." Sošolec, mladenič dobrega srca, razodene mu, da mu zavoljo tega ne more posoditi dveh dvajsetic, ker premore samo eno edino. Dijak pravi: „No, pa mi daj to dvajsetico, drugo pa mi ostaneš na dolgu." Lanski koledar slavne družbe sv. Mohorja me je ovadil, da po slovenskem svetu s torbo hodim ter prosjačim za uboge misijone. Navrgel sem na osebo, in zlasti še na družbenike Mohorjeve, po deset krajcarjev. Toda imam več kakor polovico Slovencev na sumu, da niso odšteli davka, katerega sem jim naložil. Naj jim že bo; jaz sem dobrega srca, kakor lačni dijak, o katerem sem vam gori povedal. Zdaj mi torej vsak, ki lani ni dal de-setice, kakor bi to po mojem računu moral storiti, ostane za lansko leto na dolgu, in ker bi letos iz istih uzrokov in iz istih namenov, kakor lani, bil dolžen plačati novo desetico, bo se pa letos tako spravil z ubogimi misijonarji in pa z menoj, da bo dal dve desetici na oltar katoliških misij onov. Kdor pa je lani pošteno daroval svojo desetico, onemu letos nočemo dolžnosti povišati, razven če bi kdo sam blage volje račil globokeje segniti v žep. Zavoljo tega pa, kakor pravim, ne bomo se že z nikomur skregali. Na dalje oznanjam z veseljem družbenikom, da niso le posamezni Slovenci, ampak da so cele rodbine in mnogokrat tudi cele fare dajale darove v mojo torbo, in če je niso napolnili do vrha, tega niso kriva njihova pobožna in radodarna srca, ampak moja — pregloboka mavha. Razjarili so me nekoliko le tisti, ki so bili sicer voljni kaj darovati, ko so prebrali razgled po misijonih, a pozneje se jim je srce ohladilo in so pozabili učiniti svojo voljo. Onim le toliko povem, da takovih desetič ne pobiram, ki mi jih kdo samo — misli dati. Kolikor vem, tudi ni nikdo veliko kaj mrmral nad menoj in nad mojo torbo; če je pa kdo kaj brbral, česar pa nisem zvedel, — to me ne boli. Dasiravno pa mi niso nikjer vrat zapirali, vendar ne bom več beračil od hrama do hrama, ampak letos obesim za vselej svojo torbo na klin. Previsoko je pa ne bom vesil; obesim jo že tako prilično, da jo vsakdo, tudi otrok lahko doseže, če misli kaj va-njo vreči. Društvo za razširjanje sv. vere, ki ima na Francoskem v mestu Lyonu svoj sedež, nabralo je lani po vseh peterih delih sveta tri milijone in tristo tisoč goldinarjev za misijone. Toda s tem še niso zadovoljni; poslali so svoje poslanike v Južno Ameriko, da tudi tam pripravijo tla za imenovano društvo, in sv. oče so blagoslovili to podjetje. Tedaj pa tudi meni ne more nikdo zameriti, če naše ljube Slovence še enkrat nekoliko podregam — za misijone. Azija. Najprej poglejmo v državo, ki je baje sredi sveta —v Kitajsko cesarstvo, kije postalo nekako poglavitno polje misijonskega posla, kar prav lahko razumemo, če izvemo, da šteje Kitajska okoli 400 milijonov prebivalcev. Misijonar Avguštin Ko, kitajski domačin. Naj opišemo tukaj življenje in delovanje duhovnika kitajske krvi, da pokažemo, kako sv. evangelij po naravi ošabne in trmoglave Kitajce tudi vkloni pod sladki jarem Kristusov. Misijonar Monto poroča iz južnega Su-čuena: Lani je umrl misijonar Avguštin Ko 75 let star. Bil je kitajskih starišev sin. Matere nikdar ni poznal, rano mu je umrla; oče njegov je tržil z zdravili. Cesar Kiakin je kristjane preganjal po celem cesarstvu, in tudi v Sufuji, Avguštinovem rojstnem mestu, jih je več trpelo zavoljo Jezusovega imena ter doseglo venec mučeništva. Kristjani so se shajali v skrivnih krajih in so vedno živeli v smrtni nevarnosti. Tako je Avguštin že od mladih nog poznal bedo in revo kristjanov, in skušnje mladosti so ga storile silno previdnega in modrega za celo njegovo življenje. Avguštinov oče je imel za tovariša pri kupčiji silo pobožnega moža, ki ga je nago- varjal, naj svojega sina daruje Bogu ter posveti duhovskemu stanu. Tovariš se je tudi očetu ponudil, da hoče nositi vse stroške, kolikor bi utegnile šole stati nadepolnega mladeniča. Oče privoli. In ko je misijonar Avguština spoznal, priporočil ga je z lahko vestjo apostolskemu vikarju, ki ga je poslal z dežele na otok Pulo-Pi-nang, kjer je bilo za naj-skrajniše ju-trove misij one edino duhovno semenišče. Avguštin se srečno ukrade iz dežele in se brez posebnih zaprek prepelje vPinang. Tuje obnebje mu ugaja in precej se more lotiti učenja. Ko se je bil izšolal, vrnil se je na Kitajsko. Prinesel je najboljša spričevala, in da jih je zaslužil, sve-dočilo je vse njegovo življenje. Za Avguština samega je bilo pred leti lahko nepoznanemu oditi iz dežele, a zdaj nazaj priti v rojstni Muka zaušnic kraj bilo je silno težavno zanj, ker se mu je pridružil mladi misijonar Taillandier, ki je bil izbran za misijon v Sučuenu, pa ni poznal ne jezika ne šeg kitajskih. Kitajska je bila takrat še zaprta vsem Evropejcem, in za glavo ni smel noben tujec stopiti na kitajski svet. Mlada misijonarja pa sta imela dva do tri mesece pota do Sučuena, in pot je bila preprežena z vsakojakimi napotki. Ali mladi Avguštin se ne ustraši takih preprek. V urnem čolniču srečno prebrodita meje. H krati zastavijo čolnič mitninarji na majhni postaji ter ga preiščejo od vrha do tal vsega. Najdejo v njem prepovedano blago, katerega duhovnik treba pri božji službi, in precej zve-žejo misijonarja in ju vržejo v ječo med tate in tolovaje. Taillandier je trpel trimesečno hudoječo; večkrat ga zaslišijo in tudi mučijo na tezalnici, slednjič pa ga izpustijo na prošnjo angleškega admirala. Niso pa mogli oprostiti Avguština ; podlož-nik kitajskega cesarja moral se je pokoriti še dalje. Ostal je v ječi tri leta in tri mesece. Misijonar mu po možnosti zlajšuje njegovo žalostno stanje; pošilja mu zdaj s podplati. hrane, zdaj obleke, in tudi jetničarjem daje denarja, da jih vsaj nekoliko potolaži. V tem dolgem času ga mandarini mučijo in skušajo na vse načine, naj bi vsaj z eno besedo zatajil sveto vero. Večkrat ga tako kruto bičajo, da je bilo ranjeno vse njegovo telo, da je meso viselo od njega in je njegova kri tekla po sodišču. Tudi je trpel muko zaušnic s podplati; veliko je prestal na nateznici, in enkrat ga obesijo za oba palca. Velika je hudobija mandarinova, a večja je srčnost krščanskega junaka: nobena muka ne more zmajati stanovitnosti našega mučenca. Avguštin je pa omiloval sam sebe, da ni bil vreden mučeniškega venca. Tudi je kolikor mogoče zakrival muke, katere je trpel, in jih je tudi zmanjševal, kakor bi se bal izgubiti plačo pri Bogu, če ga ljudje hvalijo in občudujejo. Slednjič vendar francoski admiral prijadra pred mesto Kanton, kjer Avguštin v ječi vzdihuje, da tirja od Kitajcev zadoščenje za kri krščanskih misijonarjev. Mandarini se zbojijo francoskih pušk in tudi našega trpina izpustijo iz ječe. Avguštin niti ni verjel veselemu glasu, da je oproščen; mislil je na prevaro : da ga hočejo spravitiv ali na morišče ali ga pognati v prognanstvo. Šele na francoski ladiji med kristjani se je Čutil na varnem. Admiral si izvoli Avguština za svojega tolmača, in že drugi dan mora spremiti svojega gospodarja k obedu na dvor namestnega kralja v Kantonu. Kolika izprememba za našega trpina! Danes še v globoki ječi, in drugi dan že za mizo kraljevo. Godilo se mu je, kakor nekdaj egiptovskemu Jožefu. Admiral Cecile dobi povelje, naj še jadra v Anam, da tudi tam reši francoske misijonarje, katere je bil pozaprl grozovitni kralj Tieutri. Avguštin ga mora spremljati kot tolmač. Kralj sicer izpusti misijonarje, a ob enem zapazi, da se Francozi delajo močnejše, kakor so. Zato kuhajo Anamci zaroto in se med seboj dogovorijo, vse Francoze v deželi ugonobiti in njihove ladije sežgati. Zarotili pa so se, Francoze umoriti med obedom, h kateremu so jih povabili. Francozi niso niti slutili nevarnosti. Francoski ladiji ste se mirno zibali v pristanišču, in okoli njiju je smukalo ter se sukalo več anamskih ladij in čolničev, a francoski vojaki so brez vse skrbi pohajkovali po deželi. Na srečo sreča francoskega častnika siv anamski starček, ki bi mu na vsak način rad nekaj dopovedal. Kaže mu z roko zdaj v nebesa zdaj na zemljo, in zopet požaga z roko na grlu, kakor bi hotel komu odrezati glavo, toda nista se razumela. Tedaj potegne častnik iz žepa svoj zapisnik, ponudi starčku tudi svinčnik in mu namigne, da naj zapiše, kar mu ima povedati. Starec zapiše v knjižico štiri kitajska znamenja in potem naglo odide, častnik pa jo ubere proti morju, in na ladiji pokaže starčevo pismo tolmaču Avguštinu. Pismo ovadilo je Anamce, da hočejo drugi dan že pomoriti vse Francoze. Admiral takoj zapove preiskati vse anamske čolniče, ki so se motali okoli francoskih ladij, in precej so našli znamenja, da je starec, ki je brezdvomno bil kristjan, govoril golo resnico. Admiral tedaj zapove, da morajo v eni uri odpluti vsi anamski čolniči, drugače bode jim iz topov strela pela. Akoravno so mandarini videli, da so ova-jeni, delali so se čeloma nedolžne in so bili celo razžaljeni, kakor volk, ko mu je jagnje vodo skalilo, in so drzni prihajali od vseh stranij ter zagotavljali Francoze svoje zvestobe. Toda admirala ne zmotijo sladke besede Anamcev. čakal je le toliko, da preteče ura, in ko se sovražni čolniči bližajo francoskim ladijam, ne da bi odpluli, zagromijo topovi; v eni uri je bilo celo pristanišče kakor pometeno, le tu in tam so splavavali Anamci iskaje rešitve, in tudi večji kosi zdrobljenih anamskih ladij. Naš Avguštin je pozneje rad pripovedoval, kako ga je postrašil grom topa, ko je prvo izpregovoril zoper sovražnika. Biti za tolmača pa ni bil pravi poklic Avguštinov. Njegove misli so mu vedno silile v njegovo domačijo Sučuen, kamor tudi odpotuje o prvi priložnosti. Med tem je preteklo dvajset let. Doma se je vse izpremenilo ; niti očeta niti dobrotnika svojega ne najde več med živimi. Zato se celo daruje službi božji, in apostolski vikar skušenega in zvedenega Avguština v kratkih mesecih že posveti za duhovnika. Ker je bil Avguštin učen in vešč francoščine, in ker je tudi že trpel zavoljo Jezusovega imena, zato so ga čislali misijonarji, zlasti pa ga je verno ljudstvo visoko častilo. Ko je južni Sučuen postal samostalno apostolsko polje, bil je naš Avguštin desna roka apostolskega vikarja Pichona, in ko je tudi bližnji Tibet dobil lastnega apostolskega vikarja, pomagal mu je oče Avguštin ob meji ustanavljati prve krščanske naselbine. Poslednje dni svojega življenja je blagonosno deloval v svojem rojstnem mestu Sufu. Prestal je še marsikaj preganjanja od svojih nevernih rojakov, in mučile so ga tudi hude bolezni. Zauohtni črv (kukec) pohabil mu je palec in kazalec desne roke, da ves čas ni mogel služiti svete maše. To mu pa je bila velika žalost, ker je zlasti toplo srce imel do svetega rešnjega telesa. Eekal je, da bi duhovnik še trebal drugih prstov, v zlatih zavitkih shranjenih, ki bi mu služili samo v to, da bi ž njimi delil sv. zakrament. Dobrih 75 let je bil Avguštin star, ali bil je še zelo trden, in še sanjalo se nam ni, da ga bomo tako kmalu izgubili. Lani v spomladi ga napade vročinska mrzlica, ki ga za mesec dnij tudi spravi v grob. Vsi smo občudovali živo njegovo vero in globoko ponižnost, ko je prejel zadnjo popotnico. Ljudstvo je vrelo od vseh krajev, da se poslovi in vzgleduje nad ljubljenim svojim rojakom. Bali smo se, da nam prerano ne opeša, in zbog tega smo ljudstvu zaprli vrata, da ne bi moglo do njega. Toda Avguštin prosi sam, naj pustimo vernikom prosto pot k njemu, rekši, da mu je to tolažba, če zamore svoje ovčice, katere ljubi, ljubiti do smrti in jim pridigovati. Na dan pokopa je bilo, kakor bi bila nebesa odprta. Misijonar Hrizostom, ki je vodil sprevod, približa se poln svete vere rajnemu ter veli mrliču: „Danes še te moramo spraviti na pokopališče, tako je zapovedal apostolski vikar. Vse tvoje življenje dičila, te je čednost pokornosti, še v smrti skaži se pokornega in nam izprosi ugodno vreme." Precej se veter poleže in razvedri se tudi nebo. Sredi naših misijonarjev zdaj čaka Avguštin Ko, dokler ga ne prebudi trobenta an-geljev k večnemu življenju. Sovraštvo kitajskih mandarinovdosv. vere. Dasiravno pa imajo katoliški misijonarji od kitajskega cesarja zapisano pravico pridigovati po celem cesarstvu, vendar mandarini ob svojem zavirajo o vsaki priliki razširjanje sv. vere, nekaj že zavoljo tega, ker se ne bosta Kristus in Belial nikdar in nikjer sprijaznila, nekaj pa menda ved6, da se jim ne zgodi veliko hudega, če bi jih kdo utegnil pri cesarju zatožiti. Namestni vikar Freinademec namreč poroča iz Južnega Šantonga: „Da rešim kristjana, katerega je mandarin prav zavoljo njegove vere vrgel v ječo ter mu velel našteti 800 batin, moram iti v mesto ter poiskati mandarina. Vse mi jev šlo po sreči, izpustili so mi tudi kristjana. Že se odpravljam domov. H krati pa prilomasti oborožena druhal v mojo gostilnico, vlomi vrata, vrže me ob tla in mi naloži precejšnje število žgočih batic ter me potegne na cesto. Tukaj mi na-mažejo lice z gnusnim blatom in me vlačijo po vseh glavnih ulicah mesta in mi vedno pretijo ter me preklinjajo. Izvinejo mi roke, izpulijo mi pest lasij, nazadnje me zvežejo ter vržejo iz mesta in me tam pustijo ležati. Nimam obutelji, ne klobuka, obleka mi je bila vsa razčesana in ognušena, voz so potrupali na kose, oltarsko opravo, žepno uro in denar so mi ukradli. Ves dan in vso noč sem blodil okoli, in še le proti jutru na pol mrtev dospel do krščanske občine, ki se je ravno zbirala k juterni molitvi. Bogu hvala za zasra-movanje, ki sem ga prestal zavoljo njegovega imena!" Na Kitajskem je zdaj nekaj več, kakor pol milijona kristjanov, med katerimi pastiruje nad 600 evropejskih in nad 300 domačih duhovnikov, katere pa podpirajo tudi mnogi domači kateheti. Na polotoku Koreji, kjer se je že pre-lilo toliko krvi, še vedno zatirajo krščanstvo. Vzlic temu je bilo lani krščenih 1100 odraslih nevernikov, in je število kristjanov naraslo na štirnajst tisoč. Misijonarji ravno začenjajo staviti prvo cerkev v Koreji; Bog blagoslovi njihovo delo! Troje važnih dogodkov na Japonskem. Japonsko cesarstvo je dobilo novo ustavo, ki bo razmere v tej deželi zelo izpremenila, kar gotovo ne bo na kvar krščanski veri. Člen 27. ustave je porok verske enakopravnosti in se tako glasi: „Japonski državljani so glede na vero-izpovedanja popolnem svobodni, če njihova vera le ne moti miru in javnega reda in državljanov ne zavira v njihovih dolžnostih." Imeniten dogodek je tudi prvi narodni cerkveni zbor, katerega so obhajali japonski in korejski apostolski namestniki ali vikarji. Poslali so poseben list predsedniku misijonskega podpornega društva, v katerem izrekajo toplo zahvalo za bogato podporo. Le tako jim je bilo možno v kratkih 25 letih toliko učiniti za japonsko mlado cerkev. Najvažnejša stvar pa je, da so sveti oče Leon XIII. letos uredili na Japonskem duhov-ništvo ter namesto apostolskih vikarijatov ustanovili nadškofijo in tri škofije. Škofijske sto-lice so postavili v Nagasaki, v Kioti in v Sen-daji, nadškofijski sedež pa v Tokiji. Ta mesta zlasti slovijo zavoljo mučencev in krščanskih spoznavalcev, ki so ondi trpeli za sveto vero. Vse štiri škofije imajo 40 tisoč kristjanov v 500 krščanskih občinah. Letos 1. maja blagoslovili so v Tokiji lepo škofovsko cerkev, ki je posvečena prvemu japonskemu apostolu, sv. Frančišku Ksaveriju. Duhovno semenišče v Nagasaki. Najboljša podpora japonskega misijona je prav gotovo duhovno semenišče v Nagasaki, v katerem so 1. 1881. vzgojili prve tri duhovnike domačine. Zdaj šteje semenišče 50 bogoslov-cev in je bilo letos blagoslovljenih že osem mladih Japoncev. Naravno je, da domači duhovniki vplivajo na ljudi veliko bolj, nego tujci, ker se zamorejo bližati tudi krogom, kateri se ne odprejo našim misijonarjem. Mogli bi v semenišče sprejeti še več mladih mož, ker se mladeniči pogostem oglašajo, ko ne bi vedno pogrešali groša. Francoska vlada prisodi usmiljeni sestri najvišje odlikovanje junaštva. V Anamu in Tonkingu je zatiranje kristjanov nekoliko potihnilo in precej je njih število narastlo v enem letu za dvajset tisoč. Močna podpora za misijonarje so razne redovne sestre. Francoska ljudovlada je prisodila sestri Mariji Tereziji, predstojnici usmiljenih sester v Tongkingu, križ častne legije ter s tem priznala izredno srčnost in junaštvo te sestre pred sovražnikom. To je sploh najvišje vladino priznanje za francoske junake. Naj tukaj navedemo besedo, s katero je francoski general in poveljnik v Tongkingu sestri izročil častni križ. Rekel je: „Sestra Marija Terezija! Komaj 20 letna ste bili ranjena na bojišču v Krimski vojski, ko ste ljubeznivo rane ovezovali vojakom. V bitki pri Magenti ste na čelu vojaških vrst poslovali ter bili zopet ranjena. Pozneje ste naše vojake spremljali v Sirijo, v Mehiko in na Kitajsko. V bitki pri Reichsho-fenu našli so vas pod kupom pobitih kirazir-jev težko ranjeno. V istem boju pade bomba sredi vašega lazareta na tla med ranjence, ki so bili izročeni vaši skrbi. Hipoma popadete bombo in jo nesete 80 korakov proč od lazareta. Ko jo ondi vržete od sebe, sproži se in vas težko rani. Komaj da ozdravite, že se odpravite, zvesta svojemu poklicu, z našo vojsko semkaj v Tongking." — Tako je general, obdan od posadke in od vseh častnikov, nagovoril blago sestro Terezijo. Na to jej veh poklekniti, se dotakne z golim mečem trikrat njene rame in pravi: „V imenu francoskega naroda in v pričo francoske armade vam tukaj izročam križ častne legije. Nikdo se ne more z večjimi zaslugami ponašati, nikdo se ni tako junaško nosil in tako nesebično služil bližnjemu in domovini, kakor sestra vi! Vojaki, prezen-tirajte puško!" Misijon v Birmi, katerega oskrbuje misijonsko semenišče v Parizu, šteje 30 tisoč kristjanov. V Prednji Indiji je uspeh misijonskega delovanja od leta do leta veselejši. Na severu so oo. kapucini jako delavni; število kristjanov je že blizu 22 tisoč. Na jugu je v kraljestvu Travankore, ki ima okoli dva milijona prebivalcev, blizu peti del krščenih. V zapadnem Bengalu se po velikem trudu oo. jezuitov med Kolhi naglo razširja sveta vera. Samo zadnji dve leti krstili so 55.000 poganov. Nekaj za naše doktorje-zdravnike. Kakih šest ali sedem let sem se v Parizu hvali neki zdravnik Pasteur, da ve steklino vračiti. Zato silijo nesrečni bolniki iz cele Evrope k njemu, dasiravno njegov lek neki ni prav zanesljiv. Zdaj pa čujmo, kaj piše misijonar Hagenbek iz družbe Jezusove. Pred nekaterimi meseci prišel je v mesto Barambai, kjer je bival v hiši nekega bogatina, ki je bil še komaj letos krščen meseca januarja. Hagenbek pravi: Lepo sedimo v lopi in se raz-govarjamo. H krati se pritepe od nekod stekla psica, ki vgrizne šest mož, med njimi tudi oba moja nosača. Takoj zapovem, naj razbelijo železo, da izžgemo rane. Ljudje me gledajo in mi smehljaje se pravijo: „Gospod, to bi le malo pomagalo. Videl boš, da imamo drugo izborno zdravilo zoper steklino." Ko zopet prileti psica, mahne jo nekdo z drogom in pri priči ubije. Hitro jo razparajo, vzamejo jej še vroča jetra, razrežejo jih, in podajo vsakemu ranjencu kos, da jih po-užije. Nisem imel prave vere v njihovo zdravilo, in zato sem vedno zahteval, naj se iz-žgejo rane. Tedaj pa privabijo moža, ki ga je bil stekli pes ugriznil že pred petimi leti. Po-užil je bil kos pasjih jeter, in nikdar ni občutil kakih slabih nasledkov. Kar pripovedujem, godilo se je koncem meseca sušca, in zdaj smo stopili že v vinotok. Rane so se popolnem zacelile vgriznjenim in vsi možje so se dozdaj dobro počutili. Kako naj sodimo o tem zdravilu, kaj bo na to rekel gospod Pasteur v Parizu, in kaj slednjič naši slovenski zdravniki? Ljudje še trdijo, da ono zdravilo pomaga tudi človeku, pri katerem se je steklina že prikazala. Afrika. Sivi junak afriških misijonarjev, kardinal Lavižeri, dovršil je letos slavno delo ter dozidal novo stolno cerkev v Kartagini, katero je tudi slovesno blagoslovil na praznik vnebehoda Kristusovega. Iz Abesinije javlja apostolski vikar Crou-zet, da je zdaj po smrti krutega neguša (kralja) Ivana v nekaterih pokrajinah ljudstvo zelo prijazno krščanstvu. Vse svoje upanje pa stavijo misijonarji na duhovno semenišče v Kerenu, kjer je bilo nedavno 10 bogoslovcev, sinov raznih domačih rodov, za duhovnike posvečenih. V osrednji Afriki se je katoliška reč jako na boljše obrnila. Kralja Mvango so njegovi prijatelji, arabski vrinjenci, iztirali iz dežele. Begun ni nikjer našel zavetja, kakor ravno pri katoliških misijonarjih, katere je bil prav on izgnal iz svojega kraljestva. S pomočjo krščanskih zamorcev premaga Mvanga svoje sovražnike, in ni čuda, da je kralj zdaj katoliškim misijonarjem prav naklonjen. Misijonarji takoj poiščejo podrtine stare svoje postaje v Rubagi in zbirajo okoli sebe razpršene kr-ščence, katerih so zapustili okoli 3000, kojih število pa je zdaj narastlo že na 6000. Tako tedaj tudi tukaj preganjanje ni zatrlo krščanstva, ampak ga je ojačilo. Na otoku Madagaskar misijonarji svoje moči najbolj darujejo šolam. Šolski brati imajo v deželi troje odgojišč. Največje je v glavnem mestu Tananarivi, ki šteje 400 gojencev v sedmih razredih. Zraven teh še vodijo 495 ljudskih šol, ki imajo 16 tisoč učencev. Marianhill, naselbina trapistov vjužn Afriki. Leta 1880. zapusti oče Prane s kakimi tridesetimi trapisti samostan „Zvezde Marije" v Bosni pri Banjaluki ter krene na daljno pot v južno Afriko; tam 1. 1883. ustanovi borno naselbino Marianhill, ki je pa danes tako rekoč malo mesto. Tukaj je rodovitna zemlja, treba jo je le malo zrahljati, in je že dosti obdelana. Domačini so Kafri, izseljenci pa so se semkaj pritepli od vseh vetrov, zlasti pa iz Angleškega. Kafri so močni, zdravi ljudje, visoke rasti; bolezni so jim neznane; med njimi ni slepca, ni mutca, sploh nobenega pohabljenca. Imajo marsikako lepo čednost. Zvesti so v obljubah, mož-beseda vedno in pri vseh opravilih. Tatvina jim je neznana pregreha. Nobenemu nočejo storiti nič žalega, še sumni-čenja ne poznajo. Toda brez napak tudi Kafri niso. Naj-grša in najostudnejša je ta, da imajo po več žen ; žalostno pač, da krščanska vlada angleška podpira ta grdi madež družbinskega življenja. Poleg Marianhilla, kjer je urejeno vse prav po mestno, kjer so lepe ceste, razna obširna poslopja: cerkev, bolnišnica, šole, gospodarska poslopja, je še 11 dragih samostanskih naselbin, vsaka velika kakor kako selo, in druga od druge dan hoda oddaljena. Sola je trapistov ena prvih skrbij. Učijo pa otroke ne samo svete vere in krščanskega življenja, ampak uče jih tudi delati in jih vadijo v raznih rokodelstvih. Velik napredek je, da imajo svojo tiskarno, v kateri se tiska listič „Angelj varih" za kaferske otroke, in tudi koledar, katerega so lani izpečali nič manj kot sto tisoč iztisov. Tudi vseučilišče v Marianhillu ni več prazna beseda. Lani so odprli že prvi letnik, katerega obiskuje 10 visokošolcev. Misijonarji „modri kakor kače, in pripro-sti kakor golobje". Sv. oče so ustanovili leta 1888. ob reki Oranji med divjimi Hotentoti novo apostolsko prefekturo. Središče misijonskega delovanja je vas Pella, menda uro hoda od reke Oranje proti severu. Mično je slišati, kako različno je ravnanje misijonarjev pri ustanovitvi misijonskih postaj po raznih krajih sveta, in kako modro vedo porabljati vsakojake razmere v svoje namene. Pri Hotentotih misijonar poišče nekoliko nagih dečkov, jih lepo obleče in jih pred vsem uči peti in igrati. Po veseli igri se jim toliko prikupi, da njemu za ljubo nekoliko tudi pomolijo. Ko jih odpusti, dâ jim kak lep nauk s seboj na pot. Istotako ravnajo redovnice z deklicami. Otroci tedaj odidejo od doma. Zdaj se pa dolgočasijo matere, in ker so Evine hčere radovedne tudi med Hotentoti, prihajajo tudi matere gledat, kaj počenjajo otroci; precej se tudi ž njimi sučejo v kolu ter veselo igrajo. Človeka res smeh posili, če vidi ženo rajati in skakati ter tekati za stavo, ne da bi zavoljo tega odložila otroka, ki ga nosi na hrbet privezanega. Ko se otroci misijonarjev privadijo, napravi ena sestra redovnica šolo za zamorčke, druga sestra šolo za bele otroke. Šola za-morčkov pa bolje izhaja, kakor šola angleških protestantskih otrok, katerim veselje do katoliške cerkve kalijo drzni luteranski pridigarji. Po večerih imajo misijonarji šolo tudi za odrasle. Taka šola vam je prečuden prizor. Moški pridejo v srajcah, ki so bile nekdaj bele, in ki so preprežene z modrimi in zelenimi trakovi; za klobukom nosijo dolga peresa. Žene imajo svoje drobne otroke v velikem robcu na hrbet privezane; nosijo tudi naročne spone, ovratne verižice in velikanske uhane: vsaka bi rada bila najlepša. Robčki, ki si jih vežejo okoli vrata, so pisani in jako živih barv. Lice si zamorkinje mažejo z nekim žoltim kvasom, da jih solnce ne ogori. Tudi v tej šoli naj-pred godejo in pojejo: godba in zamorec se ne dasta ločiti; potem jim razdelimo tablice, na katere zapisujejo črke, da jih spoznavajo. Tako smo, pravi misijonar, brez velikega truda dobili do 60 odraslih ljubih moških in ženskih učencev, ki pa imajo časih prav čudne šege. Prve dni so moški in ženske prikadili v šolo, nekateri so tudi žvekali tobak. Oče Becoulet, ki je vodja šole, bi jim rad dopovedal, da se vsaj eno ali dve uri zdržijo ka-denja; toda šolarji so se delali, kakor bi ga ne razumeli. Šolski vodja izmisli si drugo sredstvo in naznani učencem resnega lica, da naj vsak vostane zunaj pred vrati, dokler ne izkadi. Šolarji sicer ubogajo, a zdaj je trpela šola, ki je ostajala prazna. Vodja si ve pomagati in si izmisli še boljši pomoček. Kedar tobakarji začnejo odhajati iz šole, oznani misijonar, da bo kazal velike biblijske podobe. To zdravilo je pomagalo. Zamorci takoj po-slonijo svoje pipe zunaj kraj stene, samo da ne zamudijo lepih slik in krščanskega nauka, katerega jim misijonar pridodaje. Do dobrega pa smo divjake še le premagali, ko smo postavili sirotišče za otroke in hiralnico za starce. Pesjani v Kongi. Leta 1889. ustanovi oče Pariš na ustji mogočne reke Kongo postajo St. Louis (sv. Ludovika). Naša naselbina, pravi misijonar Augouard, stoji na jako ugodnem mestu, in od ondot se lahko lotimo dela, da iztrebimo z ustja reke in bližnjih krajev suženjstvo in pes-janstvo, ki ste zlasti tukaj v cvetju. Oče Pariš se je rad udal svojemu poklicu, ko ga ondi zastavimo med divjaki, a silne strahove prestali so delavci Balallci, afrikanski domačini z Lonzalojske okolice, katere smo si na ladiji semkaj pripeljali za pomoč. Večer za večerom so si prirejali plese ter si tako delali srce, in godec je dan za dnevom pel na misijonarje žalostinke, ker so baje oni krivi njih nesreče, da so je zvabili v ta zapuščeni kraj med pes-jane in krokodile. Žalostinke so utihnile še le, ko smo jih z mastno pečenko morskega konja zadušili; h krati jih ni bilo prav nič več strah. Tukaj sekajo človečje meso in tržijo ž njim, prav kakor pri nas z govedino in tele-tino, in pesjani se čudom čudijo, kako jim moremo to očitati in šteti v greh. Neki Evropejec oponaša vaškemu poglavarju grozovi-tost, ker je svojega sužnja pohrustal pri slovesnem obedu. Poglavar ga zavrne, rekoč: „Ali tebe kdo nadleguje, ako zakolješ svoje jagnje ali kure? Zakaj pa se pričkaš z menoj zavoljo sužnja, katerega sem kupil in točno plačal? Moja last je, in s svojo rečjo vsakdo svobodno razpolaga, kakor mu drago." Enkrat se bliža naša ladija neki vasi. Iz sela pride na brod domačin, ki je iz majhne skledice jemal jed, ki se je še kadila. Prepričali smo se, da je skledica — človeška čre-pinja, in da so mu teknili možgani človeka, ki so ga ravnokar zaklali. Naj pred mu je čre-pinja bila lonec, v katerem je kuhal možgane, a potem mu je bila skledica za tečno hrano. Take grozovitosti pa niso redke, ampak se po vaseh pogosto ponavljajo. Še Evropejci morajo oprezni biti, da ne postanejo pesjani, če rabijo palmovo olje po svojih kuhinjah; prav to olje namreč domačini radi mešajo s človečjo mastjo. Rojaki premorejo dosti slonove kosti, a ne prodajo je drugače, če ne za sužnje šestih do dvanajstih let. Mlado in nežno meso jim posebno diši, in vedo ga s posebno grozovi-tostjo pripraviti še tečneje. človeku zlomijo noge in roke in ga črez noč posade v reko, in še le drugi dan mu odsekajo glavo. Trdijo namreč, da tako meso postane bolj nežno, a koža da se lepše lupi. Strašno pa — resnično ! Zato pa mladi sužnji rajši gladujejo ter hodijo bledi in medli po vasi, samo da ne vzbudijo v pesjanih grešnega teka po človeškem mesu. Korist celibata. Z apostolskega vikarijata Benina piše oče Pellet, da je obiskal glavarja Ogboncev. Dočim sva se prijateljsko razgovarjala, pravi misijonar, pozvedava radovedno eden velikašev, ki so obdajali glavarja, kako se kaj moji ženi godi ? Precej ga drugi zavrnejo in vpijejo: „Kako si vendar neumen; tedaj še ti ne veš, da očetje nimajo žen?" Tako se poda lepa priložnost, da misijonar izpregovori o nesebičnosti in požrtvo-vanju misijonskega posla. Eeče tedaj: „Ees, da očetje nimamo žen. Bog hoče to tako, da zamoremo biti njegovi poslanci na zemlji ter božjo besedo oznanjevati ljudem. Sam Bog daje svojim poslancem moč, to izpolnovati, kar se vam zdi nemogoče. Toda vas večina nas dobro pozna ter ve, da so skoraj vsi očetje, ki so pred menoj delovali med vami, umrli zavoljo vašega nemilega in nezdravega obnebja; vi veste, kako so brezplačno oskrbovali vaše bolnike, učili, oblačili in hranili vaše otroke; vi občudujete cerkev in razna poslopja, katera smo vam postavili; z eno besedo, vi veste, koliko denarja smo potrošili tukaj med vami. Menite li, da bi se mi podajali v smrtno nevarnost, ko bi imeli žene in otroke ? Prav gotovo ne, ker takrat bi mi najrajši skrbeli za svoje otroke, nego za tujce izdajali toliko denarja. Toda moja žena je vaša dežela, moji otroci ste vi in vaša deca; vam darujem svoje zaklade, svoje srce in življenje svoje!" Po teh besedah pogleda glavar po svojih velikaših in pravi: „„Kdo se upa še zdaj o očetih slabo govoriti? Ali še živi kdo pod solncem, ki nas tako ljubi?"" Amerika. Običaji po cerkveni slovesnosti; hvaležnost krščanskih Indijancev. Apostolski vikar Lorrein prevozi v čolniču iz drevesne skorje 300 milj dolgo jezero, da obhaja binkošti pri nekem divjem rodu v severni Kanadi in tudi deli sv. birmo. Po službi božji si divjaki pripravijo veli- kansk obed. Umesijo sto kil moke, da si spe-čejo kolačev, in razpustijo 25 kil masti in pražijo v njej ravno toliko riža. Čaja pa skuhajo brez mere. Ves rod se vsede na trato, in godec pridno gode vse mogoče in nemogoče pesmi. Ko je bilo vse pripravljeno, stopi poglavar po škofa, naj jim blagoslovi hrano, da obed nobenemu ne škodi. Po obedu se posamezne rodbine poizgubijo po svojih šotorih, kjer jih škof obišče vse zaporedoma. Deli jim rožne vence (moleke), podobice, križce in svetinje; presrečni občudujejo drug drugega dar. Obitelj krščanskih Indijancev v Severni Ameriki. Vsak ima nekaj na srcu, kar bi rad povedal škofu. Ta pravi: „Blagoslovi mojo ženo, ne more bežati (noge jo bolijo), ozdravi jo." Drugi reče: „Dotakni se mojih očij, meglene so, stori, da bom čisto videl." Zopet drugi pravi: „ Vzemi te-le lepe škornje iz jelenove kože in beri sv. mašo, da zopet ozdravim." Neka žena je prinesla kos sladkorja ter dejala: „Nimam veliko kaj dati, a vzemi to; sama sem ga za te priredila, ko sem zvedela, da nas obiščeš." Nekdo podari škofu robček in ga prosi, naj moli zanj. Lice je cvetelo veselja vsakemu, ki je mogel škofu kaj darovati. Glavar pa, Peter Pitenamo, izroči škofu pismo udanosti, katero je bil sam sestavil in napisal. Pozdravil je škofa tako dobro in točno, da bi kdo naših slovenskih županov pred obtičal v besedi, kakor naš glavar Pitenamo. Govoril pa je tako-le: „Ti čuvaj molitve (t. j. škof), nekaj malega ti hočem povedati; rad sem, da si se nas blage volje usmilil: hvala velikemu duhu (Bogu) in tebi za to. Dvojna pa je naša sreča, ker je s teboj prišla tudi naša črna suknja (duhovnik). Da boš pa vedel, kako smo srečni, ko te vidimo, prinesemo ti dar; naj svet zve, da smo ti hvaležni." Novo katoliško vseučilišče. V Washingtonu v Zedinjenih Državah odprlo je novo katoliško vseučilišče svoja vrata in kliče dijake, da napolnijo prostorne njegove dvorane. Vseučilišče je bilo po skrbi gospoda Keaneja izgotovljeno meseca oktobra 1889. Iz vseh škofij Zedinjenih Držav prihajajo mnogoštevilni odgojenci. Pri blagoslovljenju novega vseučilišča zastopala sta sv. očeta škof Satolli in pa predsednik akademije žlahtnikov v Bimu. S to svečanostjo so združili še drugo slovesnost ter ob enem obhajali tudi stoletnico usta-novljenja redne katoliške hierarhije (duhoven-stva). Ob tej priložnosti postavili so sv. oče Leon XIII. novih pet škofij, tako da zdaj Ze-dinjene Države štejejo v 12 cerkvenih pokrajinah 84 škofij. Mlada in bogata Američanka postane usmiljena sestra. V Pittsburgu v Pensilvaniji vršila se je lani 7. novembra v kapeli milosrčnih sester lepa slovesnost. Preoblekli so mlado Američanko, ki je po rajnih svojih stariših podedo- Koledar 1892. vala okoli deset milijonov goldinarjev. Gospodično Katico Dreksel (tako je Američanki ime) je volja s cerkvenim dovoljenjem ustanoviti lastno zadrugo, ki bi naj skrbela za vzgojo malih za-mork in stavila zavetišča za zamorce. V ta namen daruje Katica vse svoje milijone. Že prej se jej je čudil svet, ko se mu je odpovedala, in zdaj, ko so še zvedeli ljudje, kaj namerava storiti s svojimi denarji, je ne morejo prehvaliti. V Tihem morju zanimajo se zlasti na Angleškem za zavod na otoku Molokaji, katerega je rajni misijonar Damijan ustanovil za gobavce. Sestre Roze krščanska ljubezen. Mlada, 25letna Angličanka, gospodična Favler, hči luteranskega pastorja, ki je pa sprejela katoliško vero, šla je na Sandviške otoke, da tam prevzame vodstvo zavoda za gobave ženske. Pobožna deklica naučila se je prej v Parizu zdravilstva in je potem postala redovnica. Z redovnim imenom jo zdaj kličejo sestro Rozo. Protestantska nestrpljivost. Z Gilberških otokov piše misijonar Bontemps, kako se protestanti zaman trudijo, ondi zadušiti katoliško vero. Neki dan, pravi misijonar, smo bili priče krvavega tepeža, ki se je tako-le začel: Neki možak, Poraja po imenu, katerega zavoljo njegove značajnosti ljudje zelo čislajo, in katerega se tudi bojijo zavoljo njegove zgovornosti, pride nekega dne k nam in pravi: „Jaz ljubim Marijo, jaz hrepenim priti k Mariji; hočem tudi od tebe krščen biti, ker si kot katoliški duhovnik tudi Marijin mož, dočim protestantje zametujejo Marijo. Oba z ženo prideva, da naju krstiš. Ljubim Jezusa, ljubim Marijo, ljubim tebe in te bom vse ubogal." Pri teh besedah se je razvedrilo njegovo temno lice, in oči njegove so lesketale veselja. »Ali, ljubi Poraja«, pravimo mu, »protestantje te bodo pa zato preganjali.« „Nič se jih ne bojim; ljudij se sploh nič več ne bojim, bojim se le še Boga." Res protestantje zdaj nadlegujejo Porajo in mu oponašajo njegovo nezvestobo. Jeza jim je tako vskipela, da so tepež začeli s katoličani, in so tedaj tudi našinci morali poiskati palice, da so se branili. Gotovo bi bila tekla kri, ko ne bi pribežal misijonar, ki jih je ko- V likor toliko pomiril. Tako pa ni bilo druge nesreče, kakor da je kamen na čelo zadel poveljnika protestantovskega, ki je takoj odnesel krvavo glavo domov. Evropa. V Carigradu so ob novem letu položili vogelni kamen zavodu jezuitov, kar je velikega pomena za bodočnost. V Bosni so odprli prvi letnik duhovnega semenišča za domače bogoslovce. Vseh pet osmošolcev dijaškega semenišča v Travniku odločilo se je za duhovski stan. V Bulgariji katoliška stvar vedno napreduje, in vsi pripoznavajo vrlo delavnost katoliških misijonarjev. Lani je število cerkev poskočilo od 17 do 24, šol od 18 na 23, in število učencev od 1300 na 1850. Prežalostne pa so razmere pravoslavnih kristjanov v turških pokrajinah. Ni nič bolj žalostnega, piše neki misijonar iz Drinopolja, kakor če v turških pokrajinah, v katerih živ^ razkolniki, volijo po zamrlem popu novega duhovnika. Imenitnejši vaščani se zberejo prvo nedeljo po smrti rajnega popa na cerkvenem prostoru. „Nimamo popa", tako reko, „treba nam je izvoliti novega." Obrnejo se do katerega navzočnega, rekoč: „Ti znaš peti, hočeš li biti naš pop?" „„Peti bi že znal, peti, a brati ne znam. Poleg tega sem pa čevljar, in bi me božja služba preveč mudila pri mojem delu."" „Pa ti, Dimitrij, prevzemi službo duhovnika. Ti bereš in za silo tudi pišeš." „„Ni mi nikakor možno prevzeti take službe; kovač sem in moram trdno delati, da preživim svoje otročiče."" Po dolgem razgovarjanju slednjič dobijo kmeta, ki je voljan biti duhovnik ; navadno je to cerkovnik prejšnjega popa. Seveda je bil dozdaj le kmet, a zna brati in peti, in zdaj bo združil obojno opravilo in bo tako zamogel preživiti ženo in otroke. Svojega izvoljenca pošljejo potem k škofu, kateri ga v 10 ali 14 dneh za 25 cekinov izuči za duhovnika. Novi pop se vrne z velikim plaščem in z komilavko na glavi domov. V Beli Rusiji so katoliške škofijske sto-lice že dolgo osirotele. Zadnje dni pa smo brali po časnikih veselo vest, namreč da sta se sv. oče in ruska vlada vendar enkrat zedinila za kandidata za osrednjo nadškofijo Mohi-levsko, in je tedaj upati, da se na skorem tudi škofi imenujejo za one druge škofijske sedeže. Naglo raste sveta katoliška cerkev na Angleškem, kjer je zopet več duhovnikov, odvetnikov in tudi eden uradnik zapustil krivo vero. Vsako leto se jih preobrne 700—1000. Na Nizozemskem je od 1. 1853. število katoličanov narastlo za pol milijona. Med dragimi zavodi v Evropi, ki vzgoju-jejo misijonarje za stari in novi svet, je zlasti na dobrem glasu mladi zavod v Steylu na Hollandskem. Ustanovitelj mu je oče Janez Janssen. Dasiravno obstaja zavod še komaj 14 let, vendar šteje že ednega škofa, 59 duhovnikov, 170 bratov in 320 gojencev. Vzgajajo pa tukaj mladeniče dvanajstih let od prve latinske šole in tako dolgo, da odgojijo iz njih pobožue duhovnike in goreče misijonarje. Letos je dobil materni zavod v Steylu že tudi dva sinčka, in sicer misijonski zavod sv. Rafaela v Rimu, in misijonski zavod sv. Gabriela na Dunaju. — Bog vé, če novi zavod na Dunaju ne potegne ná-se včasih tudi katerega za božjo čast vnetega in plamtečega slovenskega mladeniča, ki potem ponese Jezusovo sv. ime tja čez morje med nevernike, kjer za vrle misijonarje cvetejo mučeniški venci. Dostavek uredništva. Ravnokar nam piše ondotni voditelj (č. g. rektor Johannes Janssen) pismo, v katerem nas med drugim prosi, naj novo misijonsko hišo (St. Gabriel pri Dunaju; pošta: Modling) svojim bralcem priporočamo v blagohotno podporo, katere so zelo zelo potrebni; kajti zavod še ni gotov, in že ga tlačijo dolgovi. Radi bi s časom zidali tudi posebno, dostojno cerkev svetemu Duhu, kateremu so posvetili misijonsko hišo. Naj torej na čast sv. Duhu pomore, komur je mogoče, če tudi le z majhnim darom. Katoliški shod in posvecevanje cerkve presy. srca Jezusovega v Gradcu. 3>ačetkom meseca junija vršila sta se dva za katoliško življenje preimenitna c dogodka, katera zaslužita, da se nju Vf&Hudi Mohorjev koledar posebno spominja. Prvi je bil: katoliški shod, drugi pa: p osvečevanje cerkve presv. srca Jezusovega v Gradcu. Pomen katoliških shodov leži v moči združevanja, v spoznanju, da en sam človek nič ne premore, da po več ljudij prej kaj doseže, ako se združenih močij („viribus unitis") pogajajo za kako stvar. Pri katoliških shodih se zbirajo učeni in skušeni možje, da se posvetujejo o razmerah in potrebah sedanjega časa, in ko so se dogovorili in zedinili, raz-odenejo svoje misli v „resolucijah" ali sklepih, ki naj bodo nekako vodilo za vse somišljenike, pa tudi za vladajoče gospode državnike, ako se hočejo ozirati na svete in nazore modrih in skušenih katoliških voditeljev. Prvi tak shod je bil za Štajersko 1. 1869.; drugi pa od 2. do 5. junija 1891 v Gradcu. Na ta drugi shod je prišlo kakih 2000 ljudij, Nemcev in Slovencev. Med njimi je bilo mnogo odlične gospode duhovnega in posvetnega stanu, kakor: knezoškof sekovski, la-vantinski, krški in ljubljanski; burbonski princ Don Alfonzo, knez Lichtenstein, knez Win-dischgratz, grof Brandis, grof d' Avernas, baron Morsey, baron Beyer; prelat Karlon, prošt dr. Trumer; kanoniki Herg, dr. Križanič, Klun in mnogo drugih cerkvenih dostojanstvenikov, dekanov, župnikov itd. Nadalje lepa vrsta slovenskih in nemških državnih in deželnih poslancev iz raznih dežel, največ iz Štajerske; tudi nekatere imenitne gospe so bile navzočne. Napravili so se štirje veliki zbori, h katerim so bili poklicani vsi udeleženci. Sicer pa se je še vršilo posvetovanje v treh odsekih: Prvi odsek za politiko, narodno vprašanje, šolo, časopisje, katoliško-politična društva. Drugi odsek za družbinske razmere, o rokodelstvu, o delavskem vprašanju, o društvih katoliških rokodelskih pomočnikov. Tretji odsek za umetnost. Za predsednika je bil izbran knez Alfred Lichtenstein. Kot govorniki, bodisi pri velikih zborih, bodisi v odsekih, so nastopili čč. gg.: Knezoškof dr. Zwerger, knezoškof dr.Napotnik, grofSylva-Tarouca, baron M o r s e y, prošt dr. T r u m m e r, prelat Karlon, msgr. Zapletal, dr Srnec, dr. Ebenhoch, prof. Neubauer, prof. dr. Gutjahr, dr. Grillwitzer, P. Ansoletti, P. Rossler, P. Peldner, dvorni kaplan Stradner, usnjar Eoth, drd. Stroridl. Zavoljo pičlega prostora zamoremo o najboljših govorih le kaj malega omeniti: Knezoškof dr. Zwerger so v začetnem govoru kazali na vzgled Makabejca Matatije: kakor je on ne samo v srcu gorel za postavo Gospodovo, ampak za njo tudi v boj šel s celo svojo rodbino, tako bi morali tudi kristjani v sedanjih časih delati. Največ hvale je prejel govor mil. gospoda knezoškofa dr. Nap o t ni k a. Kazali so na lepo slogo in edinost, v kateri so Nemci in Slovenci zbrani na katoliškem shodu, ker jih vse veže in združuje ena mati, katoliška cerkev, in en materni jezik, to je jezik krščanske ljubezni. V senci mogočnega drevesa katoliške cerkve imajo prostor vsi narodi sveta. Ko bi se vsi spet oklenili katoliških naukov in spolnovali zapoved: „ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe!" potem bi odurni prepir med narodi kmalu izginil. Pravične tirjatve raznih narodov se morajo spoštovati, in vsak kristjan naj gleda, da bo prepire med narodi skušal poravnati, ne pa še netil in ojstril. Cesarske rodovine se moramo z vso ljubeznijo in hvaležnostjo okleniti, ker ona je tista vez, ki veže vse avstrijske narode v eno mogočno državo, v kateri vsak narod najde svoje zavetje. Dr. Srnec, deželni poslanec iz Celja, pa je rekel, da je to lepo in prav, da so se na shod povabili tudi Slovenci, kajti oni so vsi katoliške vere, pa tudi katoliškega mišljenja. Nemci Slovence premalo poznajo, zato včasih slabo sodijo o njih. Slovenci so bili mnogo stoletij stiskam in niso mogli priti do blagostanja, le živa katoliška vera in nravnost ter pridna duhovščina so ta narod še ohranile pri življenju. Prišlo je potem leto „svobode" 1848.; pa te svobode so se v prvi vrsti polastili Judi in brezverci, ki so padli po katoliški duhovščini in vernih kristjanih ter so vsacega za-sramovali, kdor ni ž njimi tulil in svoje vere zatajil. Krščansko ljudstvo je žalibog prepozno spoznalo, da za temi „svobodnjaki" sami Judi tičijo. Pa oni, ki nas psujejo, če tirjarno versko šolo, imajo sami prav stroge verske šole, seveda judovske po načelih talmuda, ki pravi, da so le Judi izvoljeni t. j. prvi narod na svetu, nauk, ki nasprotuje hvalisani „svobodi" in „enakopravnosti". Vsa evropska omika sloni na krščanski veri; ona je suženjstvo odpravila in pobratila ljudi v ljubezni. Pri obrtnem shodu na Dunaju se je pokazala popolna sloga rned avstrijskimi narodi. Isto velja za kmete in delavce. Krščanski narodi Avstrije se iščejo in spoznavajo, da ni uzroka za medsebojni prepir; pride čas, ko si bodo podali roke. Vsakemu narodu naj bi se pustila pravica, da si sam uredi šole in uradnije, kakor hoče, potem bo kmalu konec narodnih prepirov. Naj bi bil današnji shod prva zarja narodne sprave in skupnega dela! Ne verujte tistim, ki nas obrekujejo. Slišali ste našega višjega pastirja, mil. g. knezoškofa la-vantinskega. Kakor on misli, tako mislijo vsi Slovenci; zvesti so cesarju in katoliški veri. Ne podpirajte ponemčevanja, kajti nas uči skušnja, da kdor svoj narod zataji, tak zataji tudi svojo vero. Zato se ne smete čuditi, zakaj se naša duhovščina poleg vere poteguje tudi za narodnost. Ponemčite vse Slovence, in imeli boste pred seboj sprijeno ljudstvo! Želim samo, naj bi nemški katoličani naše razmere prav dobro razumeli, potem se bodo preverili, da smejo lahke vesti z nami hoditi Cerkev presv. srca Jezusovega v Gradcu. in naše pravične tirjatve brez strahu in brez svoje škode podpirati. Zelo pohvaljen je bil tudi govor P. Feld-nerja. Grof Sylva-Tarouca je govoril o pomoči za male obrtnike. Državni poslanec dr. Ebenhoch in prošt dr. Trummer sta navdušeno govorila za versko šolo. V odseku je nanesel govor tudi na družbo sv. Mohorja, in Nemci so se močno čudili, da ima že nad 51.000 udov in da jej je mogoče, šest knjig dati za en goldinar. Ko so se vsi predmeti-.dobro pretresli, sprejeli so se naslednji sklepi, to je, zbor katoliških mož je potrdil sledeče nasvete: Nasvet za ljudske šole: Cerkev in stariši imajo pravico do vzgoje otrok in smejo za nje tirjati v krščanskem duhu u-ravnanih šol. Vera in vednost si nikakor niste nasprotni. Zato se katoliški shod veseli izjave avstrijskih škofov v gosposki zbornici, kjer so se tisti potegnili za versko šolo, in obžaluje, da se Visoka vlada do zdaj še ni ozrla na to izjavo. Katoliški shod po-zivlje katoliške poslance, naj se še za-naprej, kakor do zdaj, krepko potegujejo za versko šolo, in se o-brača z isto prošnjo tudi do katoliških časnikov enem pohvali izvrstne se nahajajo v deželi in na Štajerskem. Ob samostanske šole, ki dobro napredujejo. Nasvet zastran katoliških dijaških zvez na visokih šolah: Katoliški shod spozna, da so katoliške zveze med dijaki avstrijskih visokih šol potrebne, da se razširi katoliško mišljenje tudi med posvetnim razum-ništvom. Zato izreka svoje veselje nad tem, da se je taka zveza po imenu „Karolina" ustanovila med visokošolci v Gradcu. Nasvet o narodnem vprašanju: Ni res, da politika nema nič z vero opraviti; ampak dobra politika ne sme nasprotovati verskim načelom. Narodni prepir se mora odpraviti, narodom pa dovoliti prosti razvitek, in težiti je po spravi med narodi na podlagi krščanske pravičnosti, zgodovinskih pravic in ustavnih zakonov. Da se to zgodi, treba je postaviti državno postavodajo spet na krščansko podlago. Nasvet o časnikarstvu: Katoliški shod se veseli, da ste se ustanovili tiskovni društvi v sekovski in lavantinski škofiji in da se katoliško časopisje vedno lepše razvija. Zahvaljuje se vsem delavcem na tem polju in jih prosi, naj se ne utrudijo. On pa tudi katoličane opominja, naj podpirajo katoliške časnike ; katoliške pisatelje spodbuja, naj ne omagajo v boju za pravico; voditelje tiskovnih društev pa prosi, naj skrbijo če treba z žrtvami za to, da katoliško časnikarstvo ne bo zaostajalo za nasprotnim. Nasvet o političnih društvih: Ka-toliško-konservativna društva so dosti pripomogla za razvoj katoliške stranke in za oživ-ljenje verskega čuta med ljudstvom. Poleg krajevnih katoliških društev bi bilo dobro v vsakem volilnem okraju ustanoviti okrajno ka-toliško-politično društvo s pravico, da sme po raznih krajih napravljati shode. Odborniki okrajnih katoliško - političnih društev naj postanejo zaupni možje deželnega volilnega odbora. Ob enem se pohvali dejovanje „slovenskega društva" na dolenjem Štajerskem. Nasvet o krščanski dobrotljivo-sti: Dobrodelni zavodi so pripravno sredstvo, da lajšajo trpljenje betežnim in manjšajo raz-por med raznimi stanovi; zato se v podporo priporočajo deželne dobrodelne naprave, kakor farni zavodi za reveže, taki zavodi v samostanih in katoliških društvih. Nasvet o posvečevanju nedelj in praznikov: Gospodarska beda in nezadovoljnost krščanskih narodov prihaja največ od tod, ker so zapustili verska in nravna načela katoliške cerkve. Socijalno (družinsko) vprašanje se bo rešilo s tem, da se pravice in dolžnosti med ljudmi uredijo na podlagi krščanskih naukov. Dosedanje določbe za po-svečevanje nedelj in praznikov ne zadostujejo, ampak treba je sledečih določeb: država naj na to gleda, da gospodarji ob nedeljah in praznikih delavcev ne bodo silili k delu, pa jim tistega tudi ne dovolili, in da se po že- leznicah in dragih občilih ne bo prevažalo več, nego kar je neobhodno potrebno. Država naj skrbi, da bo vsakemu mogoče, nedelje in praznike posvečevati. Ob sobotah naj se delo ustavi že ob štirih popoldne. Nasvet za ohranitev srednjega stanu: Blagostanje srednjega stanu dela močno in premožno tudi državo. Zato mora država zabraniti vidni propad kmetskega in obrtnega stanu. Nasvetujejo se za ta namen sledeči pripomočki: 1. Zemljišče in rokodelsko orodje se ne sme zadolžiti, ali le v mali meri; na posilni dražbi prodati ali za-rubiti se pa nikdar ne sme. 2. Skrbeti je za to, da zemljišča ali obrtnije pridejo tudi na otroke sedanjih posestnikov. 3. Zemljišča ali obrtnije se ne smejo na premajhne kose razdeliti. 4. Oblastnije naj branijo in podpirajo stanovske zadruge. 5. Davki ne smejo biti tako visoki, da bi gospodarje spravljali na kant. 6. Vsak stan naj izvoli iz svoje srede poslance v postavodajalne zbore. Nasvet o katoliških rokodelcih: Osnova društev katoliških pomočnikov se priporoča povsod, kjer je le mogoče. Vincenci-jeve in Marijanske dražbe, katoliške mojster-ske zveze in posamični katoliški mojstri naj skrbijo za razvajene in zanemarjene učence, da bodo hodili v nedeljske šole, k nedeljski službi božji in h krščanskemu nauku. Naj se pa tudi osnujejo zveze katoliških mojstrov, v katere bodo pristopali nekdanji pomočniki iz katoliških društev. Nasvet o delavskem vprašanju: Žalostno je, da velik del delavcev zapušča krščanski red in posluša brezbožne, nevarne in nespametne rovarje. Zato se mora katoliška družba na vso moč potruditi, da delavce ohrani v krščanskem redu. Naj se snujejo po nasvetu sv. očeta Leona XIII. katoliške delavske družbe. Za mlade delavce naj se naredijo delavske kuhinje, za mlade delavke pa posebni zavodi, kjer bi se učile gospodarstva; oboje pa pod vodstvom cerkvenih redov ali zadrug. Katoliška tiskovna društva pa naj širijo med delavce dobre spise o socijalnem vprašanju. Nasvet o cerkveni umetnosti: Izreka se veselje nad tem, kar se stori o cerkveni umetnosti in cerkvenem petju; da se je zidala cerkev Jezusovega srca v Gradcu, popravila se stolna cerkev v Mariboru in da hitro napreduje popravljanje stare škofijske cerkve v Sekovi. Katoliški shod se je še posebno povzdignil, ker so imeli udeleženci priložnost, udeležiti se tudi posvečevanja nove cerkve presv. srca Jezusovega, kar se je slovesno izvršilo v pričo štirihv škofov in obilne množice ljudstva. Že leta 1875. sklenili so namreč sekovski knezoškof dr. Z w e r g e r zidati cerkev v čast presv. srcu Jezusovemu v spomin, da se je tedaj njihova škofija temu srcu posvetila. Leta 1881. vložili so vogelni kamen, in leta 1887. lesketal se je že križ na vrhu zvonika, ki je 110 metrov visok. Cerkev, gotovo najlepša v štajerski deželi, je zidana v gotiškem slogu (glej podobo na strani 68.); dolga je 80, široka pa 30 korakov. Do zdaj ima še le tri oltarje, ki veljajo nad 30.000 gld. Za velikanske orgije se je plačalo 12.000 gld. Okna imajo krasno barvane šipe. Okno poleg zvonika je stalo 5200 gld., ostala okna skupaj do 20.000 gld. Skozi prostorni žagrad se pride po zložnih stopnicah v spodnjo cerkev, ki je odločena posebno za mrtvaška sv. opravila. V zvoniku je šest mojstersko ubranih zvonov, ki jih je vlil ljubljanski zvonar Sa-massa, in veljajo 13.000 gld. Prvi tehta 68, drugi 34 starih stotov (centov). Za celo stavbo se je do zdaj že izdalo okoli 700.000 gld. Mil. g. knezoškof dr. Z wer g er iz Gradca so posvetili novo cerkev in veliki oltar presv. srca Jezusovega, knezoškof dr. Napotnik iz Maribora so pa spodnjo cerkev blagoslovili in njen oltar posvetili, knezoškofa dr. Kahn iz Celovca in dr. Missia iz Ljubljane pa stranska dva oltarja gornje cerkve, posvečena Devici Mariji in sv. Jožefu. Posvečevanju dne 5. junija je sledila devetdnevna pobožnost. Iz raznih krajev so dohajale procesije v novo cerkev, kjer so dopoldne in popoldne pridigovali sloveči cerkveni govorniki. Naj bi verniki pridno obiskovali to vredno svetišče presv. srca Jezusovega, iz katerega nam vedno lijo vse potrebne milosti za čas in večnost! slaven zdravnik in njegovo zdravilstvo. Jnogo se sedaj piše in govori o župniku g; Boštjanu Kneippu v Worishofenu na Bavarskem. On si je res zaslužil slavno ime, to pa zato, ker si je z mnogimi po-skušnjami pridobil umetnost, da zdravi vsakovrstne bolezni s samo vodo in drugimi pri-prostimi pomočki. Mož je že nad 70 let star, v in vendar je njegova delavnost še velikanska. Čeravno zvesto opravlja svojo službo kot dušni pastir in ga dostikrat še drugam kličejo, ker je sloveč pridigar, vendar še poleg tega sprejema in zdravi silno množico bolnikov. Vsak dan se oglasi do tri sto bolnikov; nevarne bolezni vse sam zdravi. Ob petih zjutraj mašuje; do pol osmih piše; od pol osmih do enajstih sprejema bolnike ; potem obiskuje nevarno bolne. Od pol ene do treh sprejema spet bolnike. Od štirih do petih ima navadno pod milim nebom javen (očiten) govor o zdravilstvu. Tega govora se bolniki in drugi ljudje, ki se mudijo v Wo-rishofenu, najbolj veselijo. Po tem govoru obiskuje bolnike, jih zdravi in moške sam škropi z vodo. Ob sedmih po večerji ga že spet pričakujejo vsakovrstni bolniki in mu tožijo svoje težave. Po letu se nabere v Woris-hofenu do 1000 bolnikov, pa tudi po zimi jih je 200 do 300. Kedar sprejema bolnike, sedi pri svoji mizi, zraven njega pa kakih pet ali šest zdravnikov, ki so nalašč prišli v ta kraj in se tam mudijo, da bi se od Kneippa naučili, kako je treba zdraviti z vodo. On bolnika bistro pogleda in, ne da bi ga dolgo iz-praševal, mu brž pove, kaj mu je; enemu izmed zraven sedečih zdravnikov pa napove, kako je treba tega bolnika zdraviti. Prvi ukaz da za tri ali štiri dni; potem mora bolnik spet priti in povedati, kako mu je, ali mu je že kaj odleglo ali ne; potem da zdravnik novo povelje. Bolniki natančno spolnujejo njegove zapovedi, ker imajo vsi veliko zaupanje v njega. Župnik Kneipp ne dela nobenega razločka med bogatinom in revežem; vsi se morajo pokoriti njegovim ukazom, in le tako je mogoče, vsem postreči in red ohraniti pri tolikem številu bolnikov. V kopelih ima enega umnega zdravnika za pomočnika. Župnik Kneipp je pokazal zdravilstvu čisto nova pota; zdravniki se bodo mnogo naučili od njega, ako bodo hoteli. Težko pa, da bi kdo zamogel podedovati njegov bistri um in pogled, s katerim bolezen tako brž spozna in jej nasproti odredi primerno zdravilo. Poglavitni njegovi nauki so ti-le: Yse bolezni prihajajo iz bolne krvi; zatorej je treba kri očistiti in bolezen je pregnana. Zdravi in ozdravljeni pa se morajo poprijeti priprostega, naravnega življenja ter svoje telo razumno utrditi proti mrazu in vročini. Njegova ozdravljenja so včasih res čudovitna. Vsak dan pridejo bolniki, nad katerimi so obupali že vsi zdravniki in tudi profesorji na zdravniških šolah; Kneipp pa jih mnogo od teh ozdravi. Ljudstvo misli, da ima župnik neko zdravilno, magneti eno moč v svojem životu. Verjetno je, da njegova močna in živa vera ter njegovo zaupanje v Boga veliko pripomore, da dobijo bolniki močno zaupanje, in to pomaga k zdravju. Njegovi pripomočki so zelo priprosti. Neka 20 letna deklica je imela tako imenovanega „volka" v obrazu. Iskala je pomoči pri mnogih zdravnikih in na več zdravniških klinikah, pa nikjer jej niso znali pomagati. Kneipp pa jo je ozdravil s tem, da jej je deval ilovice na razkraspani obraz. Neki mož pa je imel raka na nosu; zdravniki so obupali nad njim, Kneipp pa ga je ozdravil. Izučeni zdravniki imajo na tisoče vsakovrstnih, umetno prirejenih zdravil; Kneipp pa zdravi z rečmi, ki jih najde na polju, v gozdu in ob cesti. Glavno zdravilo pa mu je voda. Pri vsem obilnem delu in trudu je župnik Kneipp vedno dobre volje, ljubezniv in prijazen proti vsakemu. Dostikrat daje prav šaljive odgovore. Nekemu, ki ga je vprašal, kako se imenuje njegova bolezen, je odgovoril: „Tega ni treba vedeti. Lopova je treba iz hiše vreči, ne pa dolgo izpraševati, kako se piše." (Bolezen je primerjal lopovu, ki gaje treba iz hiše ali iz telesa vreči.) Nekdo ga je vprašal, kako dolgo se bo zdravil; župnik odvrne: „To je različno; kdor je bolj umazan, mora se dalje umivati." Kneipp je tudi zelo dober in nesebičen. Neki bolnik ga je prašal za račun. „Župnik mu reče: „Dajte mi 40 mark (okoli 25 goldinarjev). Ko je bolnik jemal denar iz listnice, videl je župnik, da je le malo še ostalo v njej. Zato je potisnil ti- stih 40 mark v listnico nazaj in rekel bolniku: „Ce vam to vzamem, s čim se pa nazaj domov popeljete?" Kneipp je prava podoba priprostosti in moči, resničnosti in jasnosti, nesebičnosti in neumorne krščanske ljubezni. Imenujejo ga „pomočnika v dušnih in telesnih potrebah". Boštjan Kneipp je sin poštenih, katoliških, kmetiških starišev. Do svojega 21. leta je delal na polju in platno (prt) tkal. Pa ni bil zadovoljen s tem stanom; v srcu mu je zmirom nekaj reklo, da mora postati duhovnik. Popustil je tedaj oralo in se šel šolat. Ker je bil revnih starišev, moral je veliko pomanjkanja in revščine prestati, preden je dokončal vse šole in postal duhovnik. Enkrat je hudo zbolel, pa se je sam ozdravil z vodo. Od tega časa je to zdravljenje z vodo vedno skušal na sebi in na drugih in premišljeval učinke; tako se je v tem vedno bolj izuril. Kneipp je postal po dolgih naporih in trpljenju cel mož, poln podjetnosti in delavnosti, dobrosrčnosti in odločnosti. Ljuba mu je nedolžna šala, pa studi se mu fraza (prazno besedičenje), baha-tost in vsak le navidezen blišč brez notranje vrednosti. V dveh trenotkih je župnik Kneipp občudovanja vreden: če govori z revnimi bolniki, pogleduje jih z bistrim, pa vendar tako usmiljenim pogledom in govori z njimi tako prijazno, kakor dober oče s svojimi otroci; na prižnici (leči) pa govori mirno in z močnim, debelim glasom čisto priprosto iz vsakdanjega življenja, roke mirno sklenjene; glas in obnašanje spričuje popolno zaupanje v Boga. To je glas, ki mora grešnika in umirajočega potolažiti in pomiriti. Z eno besedo, Kneipp je mož po volji božji. On je prav, kakor iz nebes poslan kot apostelj človekoljubja in zmernosti v naše čase samopašnosti in telesnih užitkov. On uči: živite trezno, ne slabite svojega telesa v mehkužnosti, ampak utrjujte ga v priprosti zmernosti; pustite mehkužno obleko in zdravite se v vodi in zraku; pustite upijančljive in zdražljive pijače in hranite se s priprostimi jedrni po šegi naših očakov ; če tako živite in v Boga zaupate, boste zdravi, veseli in pošteni, zadovoljni boste z malim in ne bo vam treba lakomno hrepeneti po bogatih zakladih, še od malega boste radi dajali ubožnejšim! Taki nauki so zares potrebni za naš čas sladnosti in mehkužnosti, brezsrč-nosti in brezverstva. Da častite bralce vsaj nekoliko seznanim s Kneippovim zdravilstvom in njegovimi nauki, hočem tukaj v kratkem posneti dva njegova govora, ki ju je govoril v Monakovem, prvega dne 1. aprila 1890, druzega pa pred obilnim občinstvom dne 29. aprila 1890. Oba govora sta bila z veliko pohvalo sprejeta. Prvokrat je gospod župnik blizu tako-le govoril: „Moj prostor za govore je na leči. Ce sem pa tudi o zdravilstvu pisal in vam danes govorim, ni se to zgodilo iz mojega lastnega nagiba. Pa kakor sila moliti uči, tako sem jaz prišel do tega, da sem začel bolnike zdraviti. Dvajsetleten sem bil na smrt bolan, da mi skoro ni bilo več pomagati, čeravno je dober zdravnik skoro 200 krat prišel k meni. V tem žalostnem stanu sem se spomnil Huh-novega spisa o zdravljenju z vodo, začel sem se sam z vodo zdraviti, in ko sem to nadaljeval nekaj let, pozdravil sem se tako, da sem postal zdrav ko riba v vodi, in od tega časa nisem več zbolel. Zdelo se mi je, da je moja krščanska dolžnost, tudi drugim bolnikom to svetovati, kar je meni pomagalo in česar sem se naučil. Že večkrat sem premišljeval, zakaj da ljudje zmirom manj časa živijo, tako da pride zdaj le preko 28 let življenja na enega človeka. Tudi sem se vprašal: kaj bo, če bodo ljudje še 20 let tako živeli kakor zdaj ? Moj odgovor je: uživanje in m e h k u ž n o s t ste dve veliki napaki, na katerih boleha sedanji človeški rod, in ti ga boste uničili, ako se njima ne stopi ob pravem času nasproti. Že pri otrocih se vidi, da ne živimo prav, ker toliko otrok pomrje. Veliko je mater, ki imajo premalo krvi, zato so tudi njih otroci slabotni in brez krvi; in tem manj se jim zamore prerokovati dolgo življenje, ker tudi prave hrane nimajo. Kdor ima dobro gradivo, zamore hišo graditi na vsakem prostoru. Taka je tudi v življenju: otrokom je treba dajati dobro, zdravo jed, potem bodo lepo rastli. Poznal sem otroka, ki je prišel 8 tednov prezgodaj na svet. Zdravnik je mislil, da otrok ne bo živel. Toda z dobro hrano se je otrok rešil, in deček je zrastel tako, da je zdaj med največjimi ljudmi v vasi. — K meni je prišel gospodar z ženo in tremi otroci. Oče se je jokal in rekel: „Moji otroci so tako borni in slabotni, da ne morejo ne živeti, ne umreti." Ko sem jaz omenil, da otroci najbrž ne dobivajo zdrave hrane, rekel je mož: „Kaj še! dobivajo najboljšo kavo, pa tudi pivo in vino." Ljudje pač ne vedo, da to ni hrana za otroke. Preveril sem se, da ^kjer mati veliko kave pije, otroci niso zdravi. Oe se pa otroku kava daje, ne bo se lepo redil. Kava gre brez vse koristi skozi človeka in vzame še celo mleko in kruh s seboj, da tudi ta dva nič ne koristita. To pravi sloveč zdravnik. Telo nima druzega od kave ko neko prijetno zdražbo živcev. Otrok, ki mnogo kave pije, ne more močen postati, ker mu kava pokvari še ostali živež. Eavno taka je s pivom in vinom. Pivo nima v sebi tistih snovij, ki so potrebne za človeško rast, torej zamore izrediti le zabuhle, slabotne ljudi. Vino ima v sebi alkohol ali vinski cvet, ki naredi v životu neki ogenj. Nekateri dajejo otrokom celo žganj e na sladkorju, da rajši zaspijo. To je seveda najhujše. Še mlad pes ne raste, če se mu žganje daje, in človeku naj bi žganje koristilo? Kakor se ljudje slabo zastopijo na zdravo hrano, tako tudi ne znajo čediti kože. Matere otrok navadno nič ne kopljejo, in če jih, dajejo jim pregorke kopeli. Gorka kopel ne krepča, ampak slabi, in kdor hoče prav oslabeti, naj se le pridno koplje v gorki vodi. Vzemite močnega hlapca in dajajte mu gorke kopeli, v enem mesecu vam čisto oslabi. Da ostanejo otroci čedni in zdravi, treba jih je vsak dan umiti v mrzli vodi; kedar so šest tednov stari, treba jih je postavljati v vodo, ki ima 14 stopinj toplote; kedar so pa tri mesece stari, kopati jih gre v navadni, mrzli vodi. Vsak dan se morajo otroci umiti v mrzli vodi; vsak dan se morajo s tem utrditi, da letajo bosi okoli; in najmanj trikrat v tednu si morajo vsaj zgornji život zmiti z mrzlo vodo. Kakor mlin ne melje brez vode, tako tudi človeško telo ne prebije brez nje. Pa le mrzla voda pokrepča in ogreje telo. Pravijo, da se otroci vode bojijo; to je pa le v takih hišah, kjer se je tudi oče in mati bojita. Gorka kopel je včasih celo nevarna. Navadno skušajo matere vodo z roko; če je pa roka mrzla, zdi se jej še vroča voda samo mlačna. Tako je enkrat neka mati svojega otroka do smrti poparila, ker je mislila, da je voda samo mlačna, pa je bila vroča. Pa ljudje se tudi oblačiti ne znajo. Otroci še niso shodili, pa morajo že imeti nogavice in čeveljčke! Le nič prostega zraka! In vendar je zrak potreben ne samo za dihanje, ampak za cel život. Zakaj se pa obličje ne boji mraza? Ker je utrjeno po zraku. Otrokom ne dajajte nogavic! Naj bosi letajo ! Poglejte kmečke otroke: kolikokrat bosi letajo po snegu, pa so vendar čvrsti in zdravi; dru-zega jim ne manjka, kakor jedli bi včasih radi več, kakor dobijo. Posebno nezdrava pa je za otroke volna ta obleka. Taka naredi v telesu neko nezdravo vročino, ki gre iz nogvv gornji život, in zdravje je že podkopano. 6e imajo otroci še na glavi kaj volnatega. to žene kri, v glavo, noge pa ostanejo mrzle. Tak otrok bo slaboten in mehkužen, in vsaka sapica mu škoduje, če pa otroci enkrat začnejo zdravila jemati, ne bodo živeli. Dostikrat bolehajo otroci za slabo krvjo, ki so jo prejeli od svojih starišev. Včasih pa dobijo bolezen, kedar se jim koze stavijo. Na to nič ne držim, ker ne verjamem, da bi zamogel kravji strup pregnati bolezen iz krvi. Ostanem pri tem, da je treba vsako nesnago izmiti in bolezen po naravnem potu pregnati iz krvi. Ta nauk ni nov; skozi tisočletja so ljudje poznali zdravilno moč vode, v teku časa pa se je na to pozabilo, kakor na marsikatero drugo dobro reč. Kakor pa se greši pri malih otrocih, tako nič manj pri bolj odrasli mladini, posebno pri dekletih. Pri teh se prikazuje tako rada bledic a. To ni druzega, kakor deklice so slabotne, če jih vprašaš, kaj jim je, odgovorijo, da ne morejo nič uživati, kakor samo kavo, tista jim še diši, pa nekoliko piva, druzega pa nič. Tudi zoper to bolezen je voda najboljše zdravilo. Kakor se osušena zemlja oživi po dežu, tako je treba tudi takim bolnicam z vodo novo moč dati. Takim svetujem, naj uživajo le priprosto in tečno hrano, potem pa vsako uro po eno žlico mleka. Pa ravno do mleka, te najzdravejše jedi, gabi se takim. Dajte takim po trikrat na dan dobre, mesene juhe, dopoldne pa vsako uro eno žlico mleka. Treba je pa še vode. Vsak dan naj se umi-jejo v mrzli vodi, dva- ali trikrat na teden pa naj si operejo v vodi zgornji život, pa le kratko, ne predolgo se hladiti. Nismo ribe, da bi bih celi dan v vodi; tudi žaba skoči v vodo, pa brž spet glavo ven pomoli. vKratke kopeli so najbolj zdrave za človeka. Že mah otroci naj se umivajo in spirajo v mrzli vodi, in ko rastejo, naj se drže te navade za zmirom. Nezdravo je za dekletav tudi to, da se pretrdo prepasujejo. Ženske se nosijo po šegi, naj bi si s tem tudi zdravje ukon-čale; če pride taka noša, prepasujejo se, da so nekatere že v naglici umrle zavoljo tega. Kri mora teči iz srca v vse ude inv iz tistih nazaj v srce v sedmih minutah, če je pa život močno prepasan, ne more kri naprej in se ustavlja v spodnjem životu, v glavi in v srcu. Ne morem razumeti, zakaj da stariši, ki so vendar varihi svojih otrok, dopuščajo tako prepasovanje. če se sramujemo, da smo taki, kakor nas je Bog ustvaril, in hočemo svojemu telesu dati drugo podobo, to ne more služiti našemu zdravju. Najbolj zdravo se je tako oblačiti, da se nobenemu udu sila ne dela, kajti kateri del života je prevezan, tja kri ne more, in tisti del ne more rasti, ker ne dobiva hrane. Pa tudi obuti se ljudje ne znajo. Tlačijo noge v tesne čevlje, da jim kar prsti na nogah otrpnejo. Vem za nekoga, ki so mu zavoljo tega prsti odgnili na nogah. Tudi visoki podpetniki niso zdravi. Preidein zdaj na volna to obleko, ki je kriva mnogih boleznij. Volna naredi hitro gorkoto, pa na škodo telesu. V volno oblečeni ljudje se hitro prehladijo, dobivajo nahod, pa tudi protin ali trganje po udih. Mnogo je bilo že prepira, ali naj se oblačimo v volno ali platno ? Jaz dajem platnu prvo mesto; pa ne sme biti tenko platno, ki se života prime. Najboljše platno je tisto, ki ima okrogle niti, da pot skozi pušča. Le pomisliti je treba, od kod je volna. Pri volneni srajci je čednost nemogoča. Le vodi se imam zahvaliti, da sem še živ. Zdaj sem že skoro 70 let star in ne bom mogel več veliko storiti, da bi bolj po svetu razširil svoje nauke in svoje zdravljenje. Zato me veseli, da jih je že mnogo, ki meni pritrjujejo in po mojih nasvetih živijo. Že mnogo zdravnikov je pristopilo na mojo stran. in v mestih Bosenheim, Immenstadt, Wasserburg, Schongau, Jordanbad, Traunstein in še dru-godi so se osnule zdravnišnice po mojem na-vodu. Tudi tukaj v Monakovem se je ustanovilo podobno društvo.1 Upam, da moji nauki zmirom več privržencev dobijo. Zakaj reči se sme: kjerkoli je še kaj upanja, tam mora voda pomagti, ako se prav rabi." Iz drugega govora, v katerem je gospod župnik še bolj natanko razlagal, kar je v prvem učil, povzamemo le nekatere zanimive točke, ki se tičejo njegovega življenja. Naj bi poslušalci na njem spoznali resnico govorjenih besed, rekel jim je: 1 Tudi po Slovenskem so že na več krajih nastala zdravišča po Kneippovem načinu. „Preveč obleke na životu nositi ni zdravo. Jaz hodim po zimi in po leti enako oblečen, pa me nikoli ne zebe. Tudi se ne ogrevam ne z vinom, ne z žganjem, nosim pa celo leto spodaj platno, po vrhu pa tudi priprosto obleko. Le kamor zrak zamore priti, tam se telo utrdi; kjer pa tega ni, je život omehkužen in občutljiv in za vsako bolezen brž pristopen. Zdaj bo dvajset let, kar so naši kmetje, ki svoje konje zelo cenijo, odevali jih z volnatimi plahtami. Zdaj pa tega več ne vidite, ker so se kmetje prepričali, da so te plahte konjem škodovale in so pogosto zboleli. Kava (kofe) je morilka ženskega spola, pivo, nezmerno užito, pa mori moške.1 Jaz sem bil 18 let star, ko sem prvokrat pivo pil. Pa jaz nisem bil sam; kajti takrat se je reklo, da mladi ljudje ne smejo druzega, ko „belo pivo" (Weissbier) piti,2 tistega pa nobeden ni veliko pil, ker je bilo kislo. Naše dni pa se daje pivo že otrokom in celo dojenčkom, bolj odrasli mladini pa seveda vsak dan gotova merica. Mnogi mislijo, da pivo redi; pa to je zmota; pivo nima dušika (StickstofF) v sebi, ki je najbolj potreben za rast. Pivo le živce draži; to se vidi, če kdo pivo piti popusti, nima več veselja za delo, ker ga pivo več ne spodbuja. Obžalovati je, da ravno revni ljudje, ki malo zaslužijo in imajo slabo jed, še zadnje krajcarja izdajo za pivo. Naj bi si rajši kupili zdravih in tečnih jedij, in bili bi bolj zdravi, veseli in srečni. Jaz to leto še nisem kapljice piva pokusil in tudi ne kapljice vina, pa imam vendar močen glas. Tudi vode ne pijem veliko. Seveda sem zrastel še v drugih časih. Ko sem bil 16 let star, sem prišel k nekemu kmetu v službo, in tam sem zaslužil 6 krajcarjev na dan, in to se mi je še veliko zdelo. Pa tistokrat so bili mladi ljudje bolj zadovoljni, ker so morali bolj priprosto živeti. Hlapec je imel takrat 25 goldinarjev na leto, pa si je še lep denar prihranil. Priprosta je bila obleka, navadno iz cvilha, priprosta hrana, in ljudje so bili z vsem zadovoljni. Za pivo je malokdo kaj izdal, zato so bili pa tudi vsi zdravi. Ce pa zdaj kdo dočaka štiridesetih ali petdesetih let, toži eden: „mojepljuče so proč", drugi ima bolna jetra, tretji bolne ledvice ali kaj druzega. Navadno so si bolezen sami nakopali. Zato pa pravim: otroku je treba vode, večja odrasla mladina naj je ne pogreša, mož 1 Kaj bi čestiti gospod rekel še-le o žganju? * Pri nas „koritnjak". pa naj se umiva in koplje, da si ohrani moč in zdravje, da zamore spolno vati svoje dolžnosti. Brez zdravljenja z vodo bi bil jaz že pred štiridesetimi leti umrl, in le vodi se imam zahvaliti za življenje in zdravje. Tako naj vsak človek z mrzlo vodo svoje zdravje podpira in svoje telo utrjuje. Neverjetno je, kako se včasih z malo rečjo veliko doseže. Kdor pa govori, da se z vodo samo ljudje pokončujejo, tak naj to dokaže, namesto da zabavlja. Nisem zdravnik in nisem se zdravilstva učil, ampak le sila me je k vodi prignala. Sila uči moliti in drugim pomagati; zavoljo mene pa bi rajši videl, ko bi nobenega bolnika k meni ne bilo. Kar jih je prišlo k meni v 30 do 40 letih, vsak je bil prej že pri drugih zdravnikih, pa mu niso mogli pomagati. Mnogi zdravniki pa so že sklenili, da se hočejo mojega zdravilstva naučiti in tako ljudem pomagati. Pisalo pa se je tudi že, da „le neumni ljudje hodijo v Worishofen"; če je to res, potem je mnogo neumnih ljudij na svetu, in med njimi je mnogo visoko postavljenih gospodov. čemu pa ljudje iz mest hodijo k ubogemu župniku na deželo, ko imajo vendar dovolj učenih zdravnikov pri rokah v mestu ? V Monakovem je 350 zdravnikov, pa vendar še ljudje iz Mo-nakovega k meni prihajajo; to je vendar dokaz, da pri zdravnikih ne gre zdravljenje tako gladko izpod rok, kakor bi bolniki želeli. Zdravnik v Bosenheimu, g. dr. Bernhuber, je priznal, da ne more razumeti, od kod ima voda tako zdravilno moč, daje pa prisiljen verovati, kar ga skušnja uči. Tudi zdravnik v Wasser-burgu, g. dr. Gloz, je prav marljiv mož, in ta mi je rekel, da je prav vesel, ker zdaj z vodo mnogim pomaga, kar prej ni mogel. Tudi v Monakovem se je zdaj naselil zdravnik dr. List, ki potrjuje, da je mnogo boleznij, katerim prej ni bil kos, zdaj ozdravil le s pomočjo vode. Želim pa še, da bi še mnogi drugi zdravniki poskusili zdraviti z vodo po mojem načinu; saj to nič ne stane in ne škoduje. To pa ni prav, da nekateri zabavljajo o mojem zdravljenju, ko ga niti ne poznajo. Ce bom jaz kakemu pivovarju očital, da ima slabo pivo, pa še ne vem, kje njegova pivovarna stoji, odgovoril mi bo po pravici: „Ti teslo, kako moreš moje pivo črniti, ko ga še pokusil nisi?" Povedal bom še zgodbo nekega učitelja, ki je pri nekem grofu otroke poučeval. Pisal mi je tako pismo: „Od moje mladosti me že glava boli, in včasih tako močno, da se bojim za svojo pamet. Bil sem pri mnogih zdrav- nikih, pa mi niso mogli pomagati. Ko pa v roke dobim Vašo knjigo „Meine Wasserkur", začel sem pridno bos hoditi, ljudje pa so se mi pridno posmehovali. Pa kaj se zgodi ? Glava me je zmirom manj bolela in nazadnje nič več. Pavše več sem dosegel, kakor sem pričakoval. Že 25 let mi je rastla živa goba (polip) v nosu, in že 30krat sem jo pustil po zdravnikih iztrebiti. Ta nadležna goba me je včasih kar zadušiti hotela. Od kar pa bos okoli hodim, izginila je ta goba čisto." Hoja z boso nogo, kopanje v mrzli vodi, prava obleka in zdrava jed, te reči včasih toliko pomagajo, da bi človek ne verjel. Komur kri v glavo sili, naj le pridno bos hodi. Dobro je tudi večkrat pomočiti si život z mrzlo vodo, Kako je vSadno drevje je za kraje, kjer znajo ž njim Bp prav ravnati, neprecenljiv vir letnih do-% hodkov. Drevo, dobro oskrbovano, rodi navadno vsako leto in poplača trud in delo kakor nobena druga rastlina. Te stopinje pa še mi do današnjega dne nismo dosegli, če tudi moramo priznavati, da se je že v marsičem krenilo na pravo pot. Dokler ne bomo obdelovali sadunosnika po vzgledu Francozov, Angležev, Amerikancev in drugih napredujočih narodov, ne bomo dobivali od njega jednakih dohodkov. Ees je, da se na mah ne da vse popraviti, kar smo v desetletjih zamudili, ali tudi polagoma bomo dospeli do pravega konca, ako smo se lotili z vztrajnostjo in trdno voljo potrebnega dela. Najprej se moramo odkrižati tiste nesrečne misli, ki je največ kriva, da smo tako zaostali — misli namreč, da smo storili že vse, ako smo vsadili drevo. Dostikrat ti priporoča drevo nevednež trdeč, da ga je treba samo vsaditi in „zlata jabolka" bodo zorela na njem. Toda varal se boš in tolažil se morebiti s tem, da dotičnemu drevesu ne ugaja kraj itd. To je že mogoče in poskusiti treba z drugim. Ali tako daleč smo pa vendar že, da vemo, katere vrste drevja najbolj storijo. Zajec tiči najbrž v drugem grmu! V dokaz mislimo si to-le: Dokler smo gnojili in obdelovali njivo, kakor ji gre, dobivali smo od pa le nekaj trenutkov, kakih 4 do 6 sekund. Egipčani so male otroke pomakali v mrzlo vodo, in to je bilo bolj zdravo, kakor če se zdaj kopljejo v gorki vodi. Mrzla voda je najboljše zdravilo, ki ga imamo; zato je treba že otroke navaditi na mrzlo vodo, da jej celo življenje zvesti ostanejo. Ead sem semkaj prišel, čeravno me dom4 čaka že mnogo ljudij, ki me potrebujejo. Jaz nočem nikogar razžaliti, nobenega stanu in nobenega človeka. če bodo pa mene v časnikih napadali, zato se ne zmenim, ker jih ne berem. Toliko pa mislim in rečem, da zdravljenje z vodo gotovo ne bo toliko škodovalo, kakor tistih tisoč in tisoč strupov, ki jih zdravniki dandanašnji mnogokrat rabijo." F. H. nje povoljnih pridelkov; ko smo jo pa začeli zanemarjati, postajali so pridelki z vsakim letom slabši, zakaj zemlji nismo vračali redilnih snovij, katerih potrebuje poljščina. Enako je tudi z drevesom! — Po vseh deželah, kjer imajo ljudje od sadnega drevja mnogo dobička, oskrbujejo ga prav natančno in se ne zadovoljujejo samo s tem, da so drevo popolnoma osnažili in odpravili ž njega mah in lišaj in odrezali vse suhe rogovile ter tiste veje, ki navskriž molijo in po drugih ležijo, temveč obdelujejo tudi zemljo okoli njega in mu dobro gnojijo. Kdor hoče dobiti od svojega sadunosnika obilnih pridelkov in lepega, popolnoma razvitega sadja ter dajati s tem svojim sosedom dober vzgled, naj obdeluje zemljo globoko in naj ji ne zavida potrebnega gnoja. Med drevjem naj bi ne rastla nobena draga rastlina, niti trava ne. Do tega seveda še ne pridemo tako kmalu in to zaradi tega ne, ker večina naših kmetovalcev misli, da je to kaka stranska stvar. Ker torej ne moremo zida z glavo prebiti, zadovoljiti se moramo z manjšimi uspehi in nadejati se, da se v teku časa polagoma vse obrne na bsljše. Vsakemu je znano, da srka drevo svoj tekoči živež z najnežnejšimi koreninicami iz zemlje. Ako zrahljamo zemljo v obližju teh koreninic, dohaja zrak v njo in pouzročuje, da treba gnojiti sadnemu drevju. se krha in razseda drobec za drobcem. Voda izpere potem v takih tleh redilne snovi in jih dovaja koreninicam. Hočemo li to doseči, moramo tla zrahljati do globje ležečih korenin, — približno do 60 centimetrov (dva čevlja) globoko. Pri takem delu se nam ni treba bati, da bi poškodovali korenine ali jih celo odsekali, zakaj povsod, kjer smo kako korenino zadeli in jo ranih, napravi se neka žmula, iz katere izraste mnogo drobnih koreninic. Te so izvrstno orodje drevesa, ki se jame tembolj razvijati, čim več se jih je nastavilo. Kdor ima z drevjem opraviti, ve, da ne nahaja omenjenih sesalk blizu debla, temveč daleč od njega in sicer v največjem številu ondi, kamor padajo ob dežu zadnje kaplje z vej. Nič ali prav malo bi koristilo drevesu, ako bi mu zrahljali zemljo samo okoli debla, kjer ima najdebelejše korenine, ostalo pa pustili neiz-premenjeno. Debele korenine so drevesu sicer potrebne, da ga držijo in pričvrstijo v tleh, toda živeža ne morejo srkati, ker so popolnoma zlesenele. Na te se torej ne moremo zanašati, ampak le na tiste, ki so nežne dovolj, da posrkajo v vodi raztopljeno hrano. Teh nam je iskati, kakor smo že povedali, ondi, kjer se nahajajo veje; tukaj jih bomo gotovo zadeli. Ako hočemo drevesu pomoči do re-dilnih snovij, nahajajočih se v tleh, delati nam je tako-le: Najprej si napravimo s kako palico ali s čim drugim kolobar (ris), ki smo ga potegnili tako, da ga zadevajo kapljice s skrajnih vej. Sredi njega stoji deblo. En meter (tri čevlje) navznotraj potegnemo drugega in tako nastane med njima pas zemlje, katerega je treba prekopati na nastopni način. Najpoprej izkopljemo jamo, 1 meter široko in 60 centimetrov (2 čevlja) globoko ter denemo izkopano prst na stran. Potem začnemo izmetavati ravno tako jamo, toda te prsti ne devamo na stran, temveč zmečemo jo v prvo jamo. Razumeva se pač samo ob sebi, da ne bomo puščali grud, ampak vse raztolkli na majhne drobce in ob enem pognojili. Dobro je, ako prevzame to drug delavec. Gnoj je dober, ka-koršen je. Gnojiti moreš s hlevskim gnojem, (Življenje in smrt.) Po statističnih podatkih umije vsako leto 33 milijonov ljudij, ali 91.554 slednji dan, 3730 slednjo uro in 62 slednjo minuto, torej več nego vsako sekundo jeden. Povprečna človeška starost je 28 let. Četrtina vseh ljudij umrje s kurjekom, z iztrebki iz stranišča, z mešan-cem, z blatom iz kakega ribnika ali jarka (grape), z gnojnico itd. čim bolj zmešaš zemljo z gnojem, tem bolje je. V težka, ilovnata tla deni nekaj peska, v peščena pa ilovice. Tako prekoplji in pognoji zaznamovani pas okoli drevesa in zasuj zadnjo jamo s prstjo, I katero si dobil iz prve jame. To delo se opravlja od listopada (novembra) do malega travna (aprila), tedaj ob času, ko narava počiva. Izvrševati se more samo takrat, ko zemlja ni zmrznila. S takim delom doseže marljivi sadjar prav mnogo. Drevo postane rodovitno kakor nikoli poprej, in njegov sad je tako izvrsten, da ga prehvaliti ne moreš. Marsikomu ne utegne biti to po volji, ker misli, da izgubi mnogo trave. Le miren bodi; poskušnja velja! Prepričal se boš, da trava na prekopani zemlji prav naglo požene in včasih celo prebujno raste. Ako se ti pa trave škoda zdi, ako ni bila zemlja za to, ali ako morebiti nisi imel časa za omenjeno delo, svetovati ti vemo kaj drugega, namreč gnojenje s tekočim gnojem, katerega moreš dajati koreninam od svečana do malega srpana. Najlaže opraviš to delo,- ako si preskrbiš lesen na koncu z železom okovan kol, s katerim napraviš pod drevesom, kakor daleč segajo veje, 60—100 centimetrov (2—3 čevlje) globoke in 1—2 metra (3—6 čevljev) razmaknjene luknje. Zlasti po kakem močnem dežu, ki je zemljo dobro premočil, tako delo kaj naglo napreduje. V narejene luknje vlij večkrat zaporedoma gnojnice ali pa iztrebkov iz stranišča. Porabiti moreš tudi oboje, dobro izpremešano. Redilno moč takega gnoja boš izdatno pomnožil, ako mu primešaš nekaj pepela, gipsa ali kostne moke. Rad bi utegnil morebiti še zvedeti, koliko je treba drevesu gnoja. Na to odgovarjamo prav kratko tako-le: Čim več mu ga daš in čim večkrat, tem bolje. Le tisti gnoj, katerega nismo dali drevesu, škoduje in sicer ne drevju, ampak tebi, ker ti donaša sadunosnik le pičlih pridelkov. M. Cilensek. pred izpolnjenim sedmim letom. Od 500 osob učaka jeden 90 let, od vsakih sto osoh jeden doživi 60 let. Oženjene in omožene osobe žive dlje, nego neoženjene. Od 1000 osob živi jih 95 v zakonu. Jedna osmina prebivalstva je vojakov. (Spisal ravnatelj Ivan Lapajne.) «d lanskega leta so slovenske posojilnice v marsičem napredovale. K temu je skoro gotovo nekoliko pripomoglo tudi to, da se je o dosedanjem razvoju teh naših denarnih zavodov več pisalo, kakor v prejšnjih letih. Znamenit in plodovit je bil tudi lanski občni zbor „Zveze slovenskih posojilnic" v Celju pod vodstvom štajerskega domoljuba, g. M. Vošnjaka. Udeležilo se ga je dokaj domoljubov, ki so zastopali blizu 20 slovenskih posojilnic, med katerimi je bilo primeroma največ koroških. Sklenila se je pri zboru prvič prememba „Zvezinih" pravil v tem pogledu, da bode imela „Zveza" svoje (morebiti celo od c. k. vlade prisežene) nadzornike, ki pojdejo včasih nadzorovat in pregledat slovenske posojilnice ter dajat jim potrebne svete in navode, kar tudi žele mnoge slovenske posojilnice same. Drugič se je sklenilo, da bode „Zveza" izdajala mesto mesečnega časopisa „Zadruga", ki je pred leti izhajal, Letopis o stanju posojilnic. Tretjič se je bil započel razgovor, ki se utegne letos nadaljevati, kako bi se osnovala slovenska skupna denarna zadruga, v katero bi bogatejše slovenske posojilnice nalagale svoje odvišne novce in iz katere bi se zalagale nove posojilnice, katerim navadno pomanjkuje denarja za prvo uspešno delovanje. O uspehu tega razgovora utegnemo povedati prihodnje leto. Poglejmo, kako so stale slovenske posojilnice leta 1890.1 Konec junija t. 1. je bilo po Slovenskem teh zavodov: na Koroškem 12, na Kranjskem 13, na Primorskem 4, na Štajerskem 18, skupaj 47; tedaj za 12 več, kakor lani. Vendar je bilo leta 1890 le 39 posojilnic, katere so že delovale in o svojem poslovanju položile račun. Ustanovile ali svoje poslovanje so započele leta 1891. te-le posojilnice: na Koroškem : črna, Tinje, Velikovec; na Kranjskem: Radovljica, Žužemberk; na Primorskem: Šebrelje; na Štajerskem: Gornjigrad, Vransko. Snujejo se posojilnice ali podobni denarni zavodi še vedno po Slovenskem, kakor se lahko prepričamo iz naših časopisov, na primer: na Primorskem: v Ro-janu pri Trstu in v Komnu; na Kranjskem so bili že zaradi osnutka v pogovoru rodoljubi v Kranju, Mokronogu in drugod. Na Koroškem je 10 posojilnic z neomejeno, na Kranjskem 5, na Primorskem nobena, na Štajerskem 17 z neomejeno zavezo, torej jih je v vsem skupaj 32 z neomejeno, 15 pa z omejeno zavezo. Slovenske posojilnice z malo izjemo lepo napredujejo. Njih napredek si hočemo ogledati od vseh str.anij. Najprvo glede na število družnikov. Teh so štele naše posojilnice 1. 1890.: na Koroškem. 2440, na Kranjskem 3202, na Primorskem 317. na Štajerskem 13.354, vkup 19.313, lani 18.623; to je za 690 več, kakor 1. 1889. 1 Natančnejši podatki o njih se nahajajo v letopisu, ki ga izdaje „Zveza slovenskih posojilnic". Nekatere posojilnice imajo 2 vrsti družnikov: eni vzamejo glavne deleže, to je vlože po 100 gld.; drugi vzamejo opravilne deleže, to je vlože po 10, 5 ali samo po 1 gold. Družniki morajo pri vstopu podpisati pravila posojilnice ali pa pismeno izreči, da pristopijo k zadrugi. Vrh tega morajo navadno plačati še nekaj pristopnine. Ta pristopnina, ki se vlaga navadno (in to je pravilno) v zadružni zaklad, znaša 1 ali 2 gld. Vplačani deleži, ki ostanejo več let kot obitna glavnica pri posojilnicah, so leta 1890. preeej narastli, in sicer jih je bilo: na Koroškem 83.244, na Kranjskem 91.218, na Primorskem 18.115, na Štajerskem 198.103, vkup 390.680, lani pa 381.417 gld.; torej se je obrtni kapital slovenskih posojilnic pomnožil za 9263 goldinarjev. Da napredujejo posojilnice od leta do leta, to kaže najbolj njih denarni promet, to je vsi dohodki in izdatki skupaj, Prometa so imele posojilnice: na Koroškem 710.790, na Kranjskem 3,292.168, na Primorskem 128.182, na Štajerskem 4,696.959, vkup 8,928.099, lani pa 7,903.208 gld., to je za 1,024.891 gld. več, kakor leta 1889. Nekatere posojilnice so v prometu od lanskega leta zelo poskočile, nekatere so izkazale zelo enako število, kakor lani; pri drugih (kakih 6) so nekoliko manjša števila, vendar pa ni nobene take, pri kateri bi se dalo iz zelo pomanjšanega prometa sklepati, da je posojilnica izgubila zaupanje. Največ prometa je izkazala metliška posojilnica (čez en milijon), potlej celjska (blizu milijona), potem ptujska (blizo 900.000 gld.), nadalje mariborska (čez 800.000 gld.). Ali prvenstvo ima celjska posojilnica, ki je letos praznovala desetletnico svojega obstanka; kajti metliška nima v resnici toliko prometa, ona namreč drugače računa. Vsako podaljšano posojilo smatra za novo posojilo, in od tod pride, da ima na videz tolik promet, kateri je sicer dejansko res zelo velik, ker ona daje posojila tudi nedruštvenikom. Kakor imajo nekatere posojilnice jako veliko prometa, tako so nasprotno druge v tej zadevi še male. Dohodki slovenskih posojilnic se zbirajo največ iz društvenih deležev in hranilnih vlog. Poslednje kažejo, ako jih ima posojilnica veliko, da je v dotič-nem kraju in okraju še kaj gotovega denarja, ob enem so pa velike hranilne vloge dokaz, da ima ljudsto zaupanje v dotično posojilnico. Za hranilne vloge dajejo slovenske posojilnice ali 5°/0 obresti (14 posojilnic), ali 41/a% (15 posojilnic) ali samo 4°/0 obresti (7 posojilnic); 1 posojilnica (ormoška) je dajala še celo 5^2°/o obresti. Leta 1890. so imeli vsi naši denarni zavodi [brez hranilnic, katerih je že tudi nekaj v slovenskih rokah, na pr. južno-štajerska v Celju, mestna v Ljubljani, v Slovenjem Gradcu, v Slovenski Bistrici (?)] nastopne hranilne vloge, in sicer: na Koroškem 253.859, na Kranjskem 1,048.354, na Primorskem 74.208, na Štajerskem 2,485.890, vkup 3,862.311, lani 3,340.285 gld., to je za 522.026 gld. več kakor prejšnje leto. Posojilnicam, katere imajo malo vlog, morale bi | druge večje posojilnice pomagati ali pa skupna denarna zadruga, kedar se osnuje. Nekatere posojilnice imajo preveč hranilnih vlog in bi lahko drugim manjšim sestram oddale primerne svote. Poglavitna naloga posojilnic je pač v tem, da od udov vložene deleže in od hranilničarjev prinešene novce posojujejo. Na kakšen način? Največ na dolžna pisma, nekaj na menjiee in na zastave. Ta posojila se navadno ne vknjižijo; pri nekaterih posojilnicah pa tudi. Posojuje se za različne obresti; najnižje obresti jemljejo navadno takrat, če se posojilo vknjiži, najvišje pa, če se da posojilo nedružnikom. Leta 1890. so imele slovenske posojilnice sledeče vsote v posojilih: na Koroškem 313.656, na Kranjskem 1,162.567, na Primorskem 109.023 na Štajerskem 2,607.791, vkup 4,193.037, lani 3,622.806 gold., torej za 570.231 gold. več od prejšnjega leta. Najbolje je za posojilnice, ako s svojimi novci delujejo, to je z lastno obrtno glavnico, z deleži zadružnikov. Previdnejše morajo posojilnice ravnati, ako delujejo s hranilnimi vlogami. Največje previdnosti je pa treba, če so si posojilnice same izposodile nekaj denarja za posojila svojim udom, kajti od takega denarja morajo plačevati navadno višje obresti, kakor od deležev in hranilnih vlog. Izposojil so pa imele posojilnice: na Koroškem nobenih, na Kranjskem 11.250, na Primorskem 7000, na Štajerskem 81,515, vkup 99.765, lani 76.998 gold. V resnici so letošnja izposojila manjša, kakor lani (znašajo le kakih 60.000 gld.); zakaj pri štajerskih posojilnicah smo med izposojila računili pri neki posojilnici njeno veliko poroštveno zalogo, pri neki pa vknjiženi dolg na kupljeni hiši. Ti dolgovi so torej brez pomena in vse slovenske posojilnice so tako rekoč zelo zelo aktivne, t. j. skoro brez dolgov. Posojilnice morajo nasprotno vedno z gotovino razpolagati. Koncem leta 1890. so imele slovenske posojilnice tako-le gotovino: na Koroškem 8899, na Kranjskem 29.865, na Primorskem 2604, na Štajerskem 84,799, vkup 126.167, lani 96.688 gold., torej za 29.479 gold. več kot lani. "Velike posojilnice morajo imeti poleg primerne vsote v gotovini tudi drugod naložene novce, kajti take (pa tudi druge) morajo biti pripravljene na to, da se jim na enkrat odpovedo večje hranilne vsote. Svoje odvišne novce imajo slovenske posojilnice naložene v hranilnicah, pri večjih posojilnicah ali v poštni hranilnici na 5%, 41/2°/o, 4% in 3°/0 obresti. Naloženega denarja slovenskih posojilnic je pa 1. 1890. bilo: na Koroškem 11.565, na Kranjskem 46.594, na Primorskem 681, na Štajerskem 237.981, vkup 296.821, lani 234.186 gld., torej za 62.635 gol-narjev več. Čistega dobička so naredile 1. 1890. slovenske posojilnice toliko-le: na Koroškem 1325, na Kranjskem 15.792, na Primorskem 2228, na Štajerskem 38.798, vkup 58.143, lani 49.048 goldinarjev, torej za 9095 gld. več. Zadružni zakladi ali reservni fondi slovenskih posojilnic so bili koncem 1. 1890. toliki: na Koroškem 11.889, na Kranjskem 59.651, na Primorskem 5805, na Štajerskem 166.857, vkup 244.202, lani 193.172 gld., torej so se pomnožili za 51.030 gld. Pravo imetje slovenskih posojilnic bi se še hitreje množilo, ako bi ne imeli tudi nekaj upravnih troš-kov. Ti so največji ob ustanovitvi posojilnic, ko je treba kupovati koleke, tiskati pravila, knjige in drugo. Pa tudi po ustanovitvi posojilnice so še troški za papir, pošto in drugo. Pri večjih posojilnicah so še troški za pisarno, kurjavo in pohištvo. Pri majhnih in srednjih posojilnicah opravljajo ves posel odborniki ali udje načelstva (ravnateljstva), pri večjih (pri 3 ali 4) posojilnicah so že nastavljeni uradniki (tajniki). Odborniki opravljajo svojo domoljubno službo ali brezplačno ali le proti majhni odškodnini. Kljubu temu so imele naše posojilnice leta 1890. te-le upravne stroške: na Koroškem 2805, na Kranjskem 5558, na Primorskem 925, na Štajerskem 12.845, vkup 22.133, lani 21.540 gold.; torej jih je bilo za 593 gold. več, ko prejšnje leto. Velike posojilnice so v večjih mestih; v teh je vse dražje, zato so tudi upravni stroški vsled obilega prometa in vsled dragote v mestih večji. Slovenske posojilnice se ravnajo tudi po pregovoru: Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega; kajti plačujejo rade ali nerade precej veliko dohodninskega davka in pristojbin ali taks. Tako so plačale dohodninskega davka: na Koroškem 805, na Kranjskem 2550, na Primorskem 76, na Štajerskem 1658, skupaj 5089, lani 6003 gold., to je za 914 manj od prejšnjega leta. Pa menda ne bode manj, le pozvedeti ni bilo mogoče teh številk od vseh posojilnic. Neposrednih pristojbin ali taks pa so morale c. k. davkarijam nesti: na Koroškem 157, na Kranjskem 655, na Primorskem 12, na Štajerskem 1438, vkup 2262, lani 1894 gld., torej za 368 gld. več. Vsaj premožnejše posojilnice pa tudi vsako leto darujejo marsikako vsoto na pr. v narodne namene, za reveže, cerkve, šole, pogorelce itd. Veliko so darovale: mariborska (3027), ptujska (1350), celjska, ljutomerska, mozirska itd. Slovenskih posojilnic je sieer že veliko, vendar nima še vsak sodnijski okraj tega zavoda. Tako so brez posojilnice na Koroškem 4 sodnijski okraji (Trbiž, Podklošter, Šmohor, Železna Kapla), na Kranjskem 19 sodnijskih okrajev (Kostanjevica, Mokronog, Radeče, Novomesto, Trebnje, Velike Lašiee, Kočevje, Litija, Zatičina, Brdo, Škofja Loka, Kranj, Tržič, Kranjska gora, Lož, Idrija, Vipava, Senožeče, Ilirska Bistrica). Na Primorskem nimajo posojilnic sodnijski okraji: Ajdovščina, Sežana, Tolmin, Bovec, Kanal, (na Goriškem) Podgrad, Kastav, Volosko, (Istra) Trst (tukaj se zdaj snuje v Rojanu). Na Štajerskem so brez posojilnic sodnijski okraji: Kozje (je bila hranilnica ali je še (?), Laško (je menda posojilnica v nemških rokah), Slovenji Gradec (je hranilnica), Šmarje pri Jelšah, Gornja Radgona. Nadejamo se, da se do prihodnjega leta osnuje še marsikatera potrebna in koristna posojilnica. "TTojni zakon. (Sestavil Janko B. K. Podravniški.) I. 0 vojni dolžnosti. ajfiVne 11. aprila 1889 se je razglasila v državnem JMfJ zakoniku št. 41 nova vojna postava ali vojni zakon, kako je spolnovati vojno dolžnost; v v mod je stopila z dnem razglašenja. Po tej postavi je vojna dolžnost občna in vsak za to sposobni državljan mora jo sam, osebno opravljati. — Orožna sila ali moč avstrijsko-ogerske države se deli na vojstvo (stoječo vojsko ali armado), vojno pomorstvo (voj no mornarico ali morsko vojsko), deželno bramboinčrno vojsko. Vojstvo ali stoječa vojska in deželna bramba pa imata nadomestno rezervo ali založno vojsko, katera služi v nadomeščanje izgube ob vojski. Kdaj se začne vojna dolžnost? Ta se začenja s prvim dnem meseca januarja onega leta, v katerem moški dovrši 21. leto svoje dobe. Po prejšnji postavi začela se je ta dolžnost že z 20. letom. Koliko časa traja ta dolžnost ? 1. V vojstvu: a) tri leta v liniji in sedem let v rezervi; b) deset let v nadomestni rezervi za take, ki se naravnost vanjo uvrstijo. 2. V vojnem pomorstvu (mornarici): Štiri leta v liniji, pet let v rezervi in tri leta v pomorski brambi; do zdaj je bilo v mornarici le 9 let služiti. 3. V deželni brambi ali v njeni nadomestni rezervi: a) dve leti za take, ki se — dovršivši dolžno službo v vojstvu — prestavijo v deželno brambo; b) dvanajst let za take, ki se uvrste naravnost v deželno brambo. Kdaj se začenja in končuje čas vojaške službe ? Čas vojaške službe se začenja z dnem uvrstitve in končuje z 31. dnem meseca decembra onega leta, v katerem je dotekla službena dolžnost. Uvrstiti, to je sprejeti v zvezo vojstva (stoječe armade), vojnega pomorstva (vojne mornarice) in deželne brambe pa je vse take, ki so se pri glavni ali poznejši nabiri (asentirengi) v času od 1. januarja do i. oktobra potrdili, 1. oktobra onega leta, v katerem se nabira vrši. Uvrstijo se pa z dnem, katerega so potrjeni, drugi, kakor tudi dobrovoljci (pa ne enoletni), namreč taki, ki iz proste volje pristopijo k vojakom, dalje vojaški beguni, potem oni, kateri se poprimejo kakih zvijač, da bi se vojni dolžnosti odtegnili, ali kateri sami sebe pokazč, da bi bili nesposobni za spolnovanje vojne dolžnosti. Vojaški novinec (rekrut), kateri je bil pri nabiri na primer dne 14. aprila potrjen, mora zatorej v službo priti 1. oktobra istega leta; dobrovoljec ali begun pa, kateri je potrjen 1. julija, mora precej v službo stopiti. Zgoraj smo omenili, da je treba v liniji vojstva in vojnega pomorstva tri ali štiri leta služiti. Ta služba je nepretrgoma djanska in se ne more izpolniti na pr. tako, da bi vojak eno leto služil, drugo leto doma bival in tretje leto zopet prišel v službo. Rezerva stoječega vojstva in vojnega pomorstva, kakor tudi deželna in pomorska bramba se sme samo na povelje Njegovega Veličanstva cesarja sklicati, da se dopolnita vojstvo in vojno pomorstvo. Nadomestna rezerva se po novi postavi v miru skoz osem tednov po vojaški izučava in sklicuje k perijodnim (svojedobnim) vajam v orožju. Po stari postavi ni bilo te zadnje dolžnosti. Koliko mož pa je treba vsako leto potrditi ? Letno število vojaških novincev, ki je potrebno za vzdrževanje vojstva in vojnega pomorstva, znaša 103.100 mož. Od teh pride 60.389 mož na kraljevine in dežele zastopane v državnem zboru in 42.711 mož za dežele ogerske krone. To letno število novincev velja za prihodnjih deset let. Za vzdrževanje deželne brambe kraljevin in dežel v državnem zboru zastopanih (razun Tirolskega in Predarelskega, za kateri deželi veljajo posebna določila) je treba na leto po 10.000 mož vojaških novincev. Ti števili novincev se razdelita na posamezne vojaško-teritorijalne okraje po številu prebivalstva teh okrajev, in znotraj teh okrajev na posamezne okraje, za katere se nabira na enem mestu. Dežele, v katerih Slovenci prebivajo, spadajo v vojaško-teritorijalni okraj s sedežem v Gradcu. Ta okraj obsega Štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko. Te dežele imajo (po ljudski štetvi 1. 1880) 2,691.485 ljudij in morajo torej vsako leto oddati 7339 mož za vojstvo in vojno pomorstvo in 1273 mož za deželno brambo. Kaj se zahteva od moškega, da more vstopiti v vojstvo ali vojno pomorstvo ? Za ta vstop se zahteva: 1. Državljanstvo v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih ali pa v deželah ogerske krone. 2. Potrebna dušna in telesna sposobnost in život najmanj 155 cm. visok. 3. Doba najmanj polnih 17 let. Ako so sicer dobri, potrditi se smejo brez ozira na visokost života: za vojstvo potrebni rokodelci, dalje taki, ki se dajo uporabljati za pisarstvo, dalje potrebni matrozi ali mornarji in rokodelci na ladijah. Kaj pa je treba za pristop v deželno brambo ? Za to je treba: a) Državljanstvo v kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru; b) potrebna sposobnost na duhu in telesu; c) da je dotični mož dosegel najmanj dobo nabiri že podvrženo. Ali se sme tudi dobrovoljno, to je iz lastne volje vstopiti v vojstvo, vojno pomorstvo in deželno brambo ? To je dovoljeno vsakemu, kateri ima za to postavne potrebnosti, in, ako hoče vstopiti v deželno brambo, le tedaj, če je zadostil svoji naborni dolžnosti in ni dolžan služiti v vojstvu ali vojnem pomorstvu. Tega storiti le oni ne morejo, kateri vsled kazensko-sodne obsodbe ne uživajo vseh državljanskih pravic. Onim, kateri še niso dopolnili 24. leta, treba je za ta pristop privoljenja očetovega ali varuhovega (jerobovega). Koliko časa pa mora tak dobrovoljec služiti ? Pri vojstvu in vojnem pomorstvu se razteza za take služna dolžnost na tri in štiri leta, ob vojski pa tudi nadalje, dokler vojska trpi; pri deželni brambi na dve leti ali tudi nadalje za čas vojske. II. O ugodnostih. Ali pa je mogoče tudi manj kot tri oziroma štiri leta aktivno ali prezentno služiti? To dobroto ali ugodnost prireka postava v m i r u ljudem, ki izkažejo, da imajo posebno omiko in kateri niso bili obsojeni zaradi kakih iz pohlepa po dobičku storjenih pregreškov ali prestopkov ali zaradi pregreška, ki žali javno nravnost. Ugodnost enoletne prezentne službe pri vojstvu ali deželni brambi dosežejo brez ozira na to, je li bil kdo kot dobrovoljee pri glavni ali opravičeni poznejši nabiri potrjen, taki domači ljudje, kateri so: a) zadnji čas 1. dne meseca marca onega leta, za katero pridejo k nabiri, dobro dovršili kako domačo višjo gimnazijo, kako višjo realko ali tema enako šolo; b) dne 1. meseca marca v letu, za katero pridejo k nabiri, bili v poslednjem letnem tečaju kake srednje šole, ter tisto ao dne 1. oktobra v istem letu dobro dovršili; e) do 1. dne meseca marca, v katerem dopolnijo 21. leto, s primernim uspehom napravili preskušnjo pred posebno komisijo. Vsi taki ljudje pridobijo ugodnost enoletne prezentne službe s tem, da se zgla-sijo zadnji čas pri glavni nabiri, h kateri so dolžni priti, da dokažejo s spričevali, da so dovršili potrebne šole in prestali preskušnje; ta ugodnost se jim prihrani tudi za sledeče letne razrede. Enoletnim dobrovoljcem je na voljo dano, da si izbero krdelno četo, in onim, ki svoje nauke nadaljujejo na višjih šolah, da si izbero leto za enoletno prezentno službo; vendar pa ni dopuščeno prezentno službo odlagati čez prvi dan meseca oktobra onega leta, v katerem dovrše 24. leto. Ako je kdo na pr. z devetnajstim letom dovršil gimnazijo, vstopi lahko takoj v prezentno službo, vendar pa mu je tudi mogoče, svoje nauke nadaljevati na vseučilišču in ko je tiste dovršil, stopiti v prezentno službo. Enoletno prezentno službo je treba odslužiti na svoje stroške. Ti stroški obsegajo stroške za obleko, orožje, živež in pri konjikih tudi za skrb in rejo konja. Tudi se taki dobrovoljci, če sami plačujejo stanovanje, ne smejo siliti, da bi prebivali v vojašnici, ako izjeme ne zahtevajo posebni vojaški razlogi. Ubožni, kateri so dobrega vedenja in so izvrstno dokončali kako domačo srednjo šolo ali maturo napravili na taki šoli in katerim ni mogoče služiti na svoje stroške, smejo izjemoma enoletno prezentno službo odslužiti na državne stroške in dobivajo obleko, opravo, živež in stanovanje. Enoletna aktivna služba je edino vojaški izučbi namenjena, in enoletni dobrovoljci ne smejo v tem letu nikakih šol obiskovati; kar jim po prejšnji postavi ni bilo zabranjeno. Na koncu prezentno-službenega leta so dolžni enoletni dobrovoljci podvreči se preskušnji ter izkazati v teoretičnem in praktičnem oziru (v znanju in djanju) sposobnost za rezervnega ali neaktivnega deželno-brambenega častnika (oficirja). Oni dobrovoljci, kateri dovršivši prezentno leto, dobro prestanejo preskušnjo, imenujejo se za častnike ali, ako je število istih že polno, za kadete. Taki pa, ki ne zmagajo pri tej preskušnji, morajo še eno leto služiti in morejo po preteku tega leta ponoviti preskušnjo; prestavijo se brez ozira na izid te preskušnje v rezervo ali neaktivno deželno hrambo. _ Kdo pa more doseči ugodnost enoletne prezentne službe v vojnem pomorstvu ? To ugodnost morejo doseči kapitani in lajtenantje trgovinskega pomorstva, pomorniki po poklicu s preskušnjo na kaki domači pomorski šoli, visokošolci, ki se uče mašinstva, in učenci dovršivši mehanično-teh-nični oddelek višje obrtne šole ali tečaja za ladjarstvo na c. k. trgovinski in pomorski akademiji v Trstu. V vojnem pomorstvu se enoletna služba more odslužiti le na državne stroške. Ti dobrovoljci prestavijo se po izteku prezentne službe kakor pomorski kadetje II. razreda ali kakor podčastniki v rezervo. Kako ugodnost uživajo enoletni dobrovoljci učeči se zdravništva? Ti dobrovoljci so dolžni pol leta služiti pri pešcih ali lovcih in pol leta potem, ko dosežejo doktorsko diplomo, pa kot namestniki pomočnih zdravnikov v kakem vojaškem zdravstvenem zavodu. Prva služba se sme nastopiti samo 1. dne meseca aprila in sicer najpozneje v tistem letu, v katerem prosilec (aspirant) dovrši svoje 2o. leto; med tem pa mu je dovoljeno kot doktorju zdravništva nastopiti službo ali 1. aprila ali 1. oktobra in sicer najpozneje 1. aprila tistega leta, v katerem dovrši svoje 28. leto. Dovršivši prezentno službo imenujejo se ti enoletni prostovoljci za pomočne zdravnike ali njihove namestnike v rezervi. Pod katerimi pogoji se pripozna ugodnost enoletne prezentne službe farmacevtom in pod katerimi učečim se živinozdravništva ? Priznava se ta ugodnost farmacevtom, to je lekarničarjem in pomočnikom v lekarnah (apotekah), kateri so 1. maja tistega leta, v katerem pridejo k nabiri ali a) dovršili šest razredov na gimnaziji ali realki ter z uspehom prestali tirocinijalno preskušnjo, ali b) dovršili štiri gimnazijske razrede in že začeli vseučiliščne nauke. To službo smejo pa ti še le kot diplomirani magistri farmacije odslužiti in se potem prestavijo v rezervo kot medikamentni akcesisti ali praktikantje. Učečim se živinozdravništva se priznava ta ugodnost tedaj, ako so svoje živinozdravniške nauke že pričeli najpozneje 1. dne meseca marca tistega leta, v katerem pridejo k nabiri. Ta enoletna prezentna služba pa se sme nastopiti le pri konjikih, topničarjih (kanonirjih) ali pri vozar-skem oddelku, in sicer še le tedaj, ko aspirant doseže živinozdravniško diplomo. Po dovršeni enoletni službi imenujejo se ti dobrovoljci za živinske podzdravnike ali živinozdravniške praktikante v rezervi. Kake ugodnosti pa priznava postava kandidatom duhovskega stanu? Kandidatje duhovskega stanu vsake po postavi priznane cerkve in verske družbe se, če se v tem razmerju nahajajo ta čas, ko pridejo k nabiri in se za vojake potrde, na njihovo prošnjo v nadomestno rezervo vdružijo. Ti kandidatje so, da se jim je mogoče dalje učiti bogoslovja, v miru in v vojski odvezam vsake prezentne službe, vojaške izučbe, peri-jodnih vaj v orožju in kontrolnih zborov. Kedar taki kandidatje zadobe mašnikovo posve-čenje, ali kedar se namestijo kot dušni pastirji, prestavijo se iz nadomestne rezerve pod njeno evidenco. Katere ljudi ima postava v mislih pod imenom kandidatje duhovskega stanu? K tem se štejejo: 1. Oni, ki so ob času nabire v kakem duhovnem semenišču ali v kakem od cerkve potrjenem redu, kjer se uče bogoslovja in se morejo o tem izkazati s pismenim potrdilom semeniškega ali samostanskega predstojnika. ' 2. Oni, kateri so ob nabiri bogoslovci, ako dokažejo, da se bogoslovja uspešno uče na kaki javni šoli in da jim je obljubil škofijski predstojnik, da jih po dovršenih naukih sprejme med svoje duhovnike. 3. Oni, kateri so ob času uvrstitve (1. oktobra) novici kakega duhovnega reda in se morejo izkazati s pismenim potrdilom samostanskega predstojnika, da so kot novici v samostanu in da se bodo dokončavši novicijat učili bogoslovja. 4. Oni, kateri morejo ob času uvrstitve (1. oktobra) dokazati, da so začeli bogoslovne nauke in da jim je škofijski predstojnik obljubil, da jih po dovršenih naukih sprejme med svoje duhovnike. Eazun kandidatov duhovskega stanu priznava se ta ugodnost tudi onim, kateri — dovršivši prezentno službo — začno bogoslovne nauke ali jih nadaljujejo, ter se hočejo posvetiti duhovskemu stanu. Kdaj in leje naj se prosi za to ugodnost ? Ta prošnja se mora vsako leto, dokler trpi dolžnost priti k nabiri (tedaj skozi tri leta) meseca januarja ali februarja pri okrajni politični oblasti (okrajno glavarstvo, mestni magistrat) ali najpozneje pa pri glavni nabiri s potrebnimi prilogami oddati naborni komisiji. Ako se je komu ta ugodnost priznala, treba je vsako leto, dokler trpi služna dolžnost, meseca junija pri okrajni politični oblasti s potrebnimi prilogami dokazati, da se nahaja v razmerju, zaradi katerega se mu je priznala ugodnost. Kam in kdaj se je mogoče pritožiti, ako se komu ta ugodnost ne prizna ? Pritožba zoper prvo rešitev prošnje mora se vložiti v teku 14. dni j pri okrajni politični oblasti; ako se tudi ta pritožba ovrže, pritožiti se je mogoče v teku štirih tednov pri ministerstvu za deželno hrambo. Kdaj neha ta ugodnost? Ta ugodnost neha: 1. Ako kdo duhovskemu poklicu da slovo, predno dobi višja posvečenja. 2. Ako kandidatje duhovskega stanu v štirih letih potem, ko so dokončali bogoslovske nauke, ne dosežejo duhovske službe ali v tem času ne morejo s spričevalom škofovim dokazati, da so še kot kandidatje duhovskega stanu one verske družbe ali duhovnega reda. 3. Ako dotičnik te ugodnosti brez dovoljnih uz-rokov o pravem času ne dokaže. Kaj se ima zgoditi z onimi, za katere neha ta ugodnost ? Ti se morajo odločiti iz namestne rezerve ter morajo precej doslužiti postavno prezentno službo. Ako pa po žrebu (ložu), katerega so potegnili, spadajo v nadomestno rezervo, prevzeti jih je precej k vojaški izučbi. Takim pa, ki so ob času nabire imeli pravico do ugodnosti enoletne prezentne službe, ostane ta pravica ohranjena. Koledar 1892. Kake ugodnosti so priznane posvečenim duhovnikom oziroma dušnim pastirjem in njih pomočnikom ? Vsi posvečeni duhovniki oziroma dušni pastirji in njih pomočniki, kateri so se potrdili v vojake, ostanejo ves čas svoje služne dolžnosti v evidenci nadomestne rezerve in se morejo v slučaju mobilizacije uporabljati v dušno pastirovanje za orožno moč. Vsi ti duhovniki pa morajo, dokler trpi njihova služna dolžnost, vsako leto meseca decembra pri okrajni politični oblasti dokazati, da se nahajajo še v razmerju, radi katerega se jim je priznala ugodnost. Kaj pa postava zapoveduje glede na učitelje in podučitelje ? Učitelji in podučitelji na občnih ljudskih in meščanskih šolah in učiteljskih pripravnicah (izobraže-vališčih), kakor tudi na javnih zavodih za gluhonemce in slepce, ako so ob nabiri v kateri teh razmer ter se potrde za vojaka, vdruže se v nadomestno rezervo, če prosijo za to. K vojaški izučbi sklicujejo se tak čas, da se najmanj motijo v pouku. Kdaj in kje se mora prositi za to ugodnost ? Prošnje morajo se vložiti vsako leto, dokler trpi dolžnost priti k nabiri, meseca januarja ali februarja pri okrajni politični oblasti, ali najpozneje ob času glavne nabire pri naborni komisiji. Kaj je treba tej prošnji priložiti ? 1. Zrelostno spričevalo ali pa spričevalo sposobnosti za učitelja. 2. Dekret šolske oblasti, s katerim je dotičnik službo dobil. Kar se tiče pritožbe, ako se komu ne prizna ta ugodnost, veljajo ista določila, kakor za kandidate duhovskega stanu. Ako se je komu priznala ta ugodnost, mora dotičnik to, kolikor časa njegova služna dolžnost trpi, vsako leto meseca junija s potrebnimi prilogami pri okrajni politični oblasti dokazati, da se nahaja še v razmerah, zaradi katerih se mu je ugodnost priznala. Kdaj neha ta ugodnost za učitelje itd. ? Ta ugodnost neha: a) Ako učitelji in podučitelji v času svoje služne dolžnosti slovo dajo učiteljstvu; b) ako dotičnik te ugodnosti brez dovoljnih uzrokov ne dokaže v pravem času. Kaka ugodnost se priznava učiteljskim pripravnikom ? Dokler pri ljudskih in meščanskih šolah pomanj-kuje učiteljev ali kedar nastane tako pomanjkanje, da se učiteljskim pripravnikom, kateri 1. marca tistega leta, ko pridejo k nabiri, pripadajo zadnjemu letniku učiteljske pripravnice (učiteljskega izobraževališča), če jih potrdijo za vojake, dopust (urlaub), da morejo svoje nauke dovršiti. Ako se v tem času vojska mobilizira, pokličejo se ti dopustniki k orožju. Kedar taki pripravniki svoje nauke dovrše in dobijo učiteljsko mesto na kaki ljudski ali meščanski šoli, prisodi se jim končno zgoraj omenjena ugodnost za učitelje. Prošnje za ta dopust se morajo pri okrajni politični oblasti s potrdilom šolskega ravnateljstva vložiti in sicer pred ali po glavni nabiri, ali pa tudi pri tisti; vendar naj dotičniki gledajo na to, da te prošnje pri okrajni politični oblasti vložč do 31. julija tistega leta, v katerem pridejo k nabiri. VI Kake ugodnosti prireka postava posestnikom podedovanih (pojerbanih) kmetij ? Za vojake potrjeni posestniki podedovanih kmetij se pod naslednjimi pogoji vdružujejo v nadomestno rezervo: 1. Ako je njih posestvo kmetija in so jo podedovali. 2. Ako oni to posestvo sami oskrbujejo in daje kmetija toliko zemljiškega donosa, da se od njega samega lahko preživi petero ljudij, a zopet ne daje več kot štirikrat toliko donosa. Kako se dokažejo ti pogoji ? Da je posestvo kmetija in da jo je dotičnik podedoval, dokaže se z izpiski zemljiških (gruntnih) bukev, iz katastra za davke ali s prisodnim pismom okrajnega sodišča. Za dokaz pogoja pod drugo točko treba je prinesti spričevalo od župana, podpisano in potrjeno od njega in dveh občanov. To spričevalo pa je veljavno le tedaj ,__ako sta ga podpisala in potrdila taka občana, kojih sinova sta poklicana k nabiri, podvržena vojni službi in ne terjata nobene ugodnosti za spol-novanje te dolžnosti. Iz tega spričevala se mora natanko razvideti: a) kje da kmetija leži, kraj, občina, hiša, zemljišče, vrsta in obseg zadnjega posamezno in skupaj; b) koliko državnih davkov vsake vrste — brez deželnih, okrajnih in občinskih priklad — se za posamezna in skupaj plačuje; c) ali dotičnik kmetijo sam oskrbuje, ali tista daje toliko zemljiškega donosa, da se od njega samega lahko preživi petero ljudij, a zopet ne daje več kot štirikrat toliko donosa. To spričevalo mora župan potrditi, da je popolnoma resnično in da sta podpisa obeh občanov prava. Kdaj in kje se mora prositi za to ugodnost ? Za priznanje te ugodnosti naj se prosi, dokler je treba k nabiri priti, vsako leto meseca januarja ali februarja pri okrajni politični oblasti; najpozneje pa dotičnik pri glavni nabiri naborno komisijo prosi in potem potrebno dokaže. Ako se je komu priznala ta ugodnost, mora dotičnik pogoje, kateri so bili v priznanje potrebni, pozneje vsako leto, dokler trpi njegova služna dolžnost v liniji, meseca junija dokazati pri okrajni politični oblasti. O pritožbah proti razsodbam veljajo določila, o katerih se je govorilo pri kandidatih duhovskega stanu. Kedar takih kdo izgubi pogoje za to ugodnost, odloči se iz nadomestne rezerve — ako ne spada vanjo po žrebovem redu — ter ima dolžnost precej odslužiti prezentno službo za slučaj, ako bi njegov naborni letnik bil te službe še kaj dolžan. Ugodnosti z ozirom na rodbinske razmere. Po poprejšnji vojni postavi so se mladeniči pod natanko zaznamovanimi pogoji začasno oproščali službe v vojstvu, vojnem pomorstvu in deželni brambi; takim mladeničem tudi ni bilo treba v službo, ako se je vojska mobilizirala, ako je tedaj prišlo do prave vojske. Po novi postavi je to drugače. Oni, katerim se na podlagi v sledečih odstavkih dokazanih rodbinskih razmer prizna ugodnost, odvežejo se dolžnosti v miru prezentno služiti, vendar se, ako so dobri, potrde in vdružijo ali v nadomestno rezervo vojstva ali pa deželne brambe. V nadomestni rezervi se taki mladeniči skozi osem tednov izučevajo in morajo pozneje priti tudi k perijodnim orožnim vajam, kakor tudi h kontrolnim zborom; ako se vojska mobilizira, morajo v službo kakor drugi vojaki. Postava namreč zapoveduje: Z ozirom na njihove rodbinske razmere se naslednji mladeniči v slučaju potrjenja v miru odvežejo pravilne prezentne službe in vdružijo v nadomestno rezervo: 1. Edini sin očeta za vsak prislužek nesposobnega, ali matere vdove, ali če sina ni, edini zet, ta pa le tedaj, ako razmere, na katere se opira njegova pravica, niso že bile takrat, ko se je oženil. 2. Po očetovi smrti edini vnuk za vsak prislužek nesposobnega deda (starega očeta), ali vdove babice (stare matere), če nimata sina. 3. Edini brat ali po polu brat od bratov ali sester, ki so popolnoma sirote, kakor tudi edini po polu brat bratov in sester, ki nimajo očeta. Pravico, zahtevati to ugodnost, ima pa le edini zakonski in lastni sin, vnuk ali brat; zet samo tedaj, kedar je njegove prostosti treba za to, da skrbi za stariše, dede, babice, sestre, brate, taste, taščo in ako on tudi spolnuje to svojo dolžnost. Enaka ugodnost pristoji tudi nezakonskemu sinu, ako je njegove prostosti treba za to, da skrbi za svojo rodno mater, in če on to dolžnost tudi spolnuje. Omeniti pa je treba, da se more ta ugodnost za en in isti čas glede na enega očeta, eno vdovo itd. priznati samo enemu sinu. Ako ima tedaj na pr. vdova dva sina, ne more za oba terjati te ugodnosti. Pod ravno temi pogoji šteje se za enakega edinemu sinu, vnuku, bratu, zetu itd. tudi tisti, čegar edini brat ali drugi bratje, svaki a) stoje v dolžnosti služiti v liniji ali aktivni deželni brambi, ali so iz-imno poklicani v aktivno službo in niso ubežniki (de-zerterji); ali b) so mlajši od 18 let, ali c) niso za noben zaslužek zaradi neozdravljive napake na duhu ali telesu. K onim pod črko a) navedenim pa se ne prištevajo: a) oni, kateri čez postavni ali podaljšani čas služijo v liniji vojstva ali vojnega pomorstva ali deželne brambe; b) oni, kateri v vojstvu, vojnem pomorstvu ali deželni brambi aktivno služijo, ne da bi jim bilo tega treba. Kdaj so oče, stari oče in tast nesposobni za prislužek ? Te osebe se tedaj kot nesposobne spoznajo za to, ako nimajo sposobnosti za svoj ali sploh za noben posel, s katerim bi mogli primerno preživiti sebe in svojo rodbino. Ako pa je posel ali rodbinsko posestvo tako veliko ali tako, da se more rodbina tudi preživiti brez onega, katerega so potrdili, tedaj nesposobnost očetova, starega očeta, tasta nima nikakega pomena in se ne more prireči ugodnost. Na pr.: Ako se hiša, posestvo ali obrt da v najem, ali posestvo oskrbuje z najetimi delavci in ni nevarnosti, da bi se rodbina ne mogla preživiti s tem donosom. Ako je oseba, zaradi katere se terja ugodnost („re-klamant"), sicer sposobna voditi ali nadzorovati obdelovanje kmetije ali obrt, pa ni sposobna osebno delati ali s kakim drugim poslom preživiti sebe in svojo rodbino, šteti se ima ta oseba k nesposobnim, ako bi ne bilo mogoče primerno preživiti rodbino, ko bi se kmetija, obrt itd. dala v najem ali oskrbovala z najetimi delavci. Na starost matere vdove, stare matere in sester sirot, kakor tudi na telesno kakovost (to je: so li te osebe zdrave ali bolne) se ni treba ozirati; gleda se samo na to, ali te osebe onega, kateremu se ima priznati ta ugodnost, (reklamiranega) na vsak način potrebujejo, da se prežive in da jim v to ne zadostuje njihovo posestvo. Popolna siromašnost rodbine se ne zahteva za priznanje ugodnosti. Ugodnost se ne more priznati, ako ima reklamirani brata, katerega veže ravno tista dolžnost skrbeti za svoje, pa se je odtegnil tej dolžnosti, preselivši se na kak drug kraj. izselivši se, ustanovivši si svoj lastni dom ali na kak drug način. Na pr.: Starejši brat se izseli v Ameriko, ali se oženi v sosedni vasi in nima priložnosti ali noče skrbeti za stariše itd. Ali morata reklamant in reklamirani živeti skupaj, na enem in istem mestu ? Tega ni treba, ampak zahteva se le, da zadnji v resnici in primeri zadosti podpira prvega. Na pr.: Mati vdova stanujoča na kmetih ima sina uradnika, kateri stanuje v mestu; ako ta svoji materi mesečno pošilja 5—10 gld. podpore in more to dokazati, pri-poznati se mu mora ugodnost. Kako se razsodi, ako na enkrat dva brata prideta k nabiri itd. ? Ako se v tem slučaju za enega prosi ugodnost, prizna se ta ugodnost še le tedaj, ko je razvidno, da so enega brata potrdili ali da je isti za vsak prislu-žek nesposoben. Ugodnost se ne more terjati za pasterke glede na očima ali mačeho, za posino^ljenca, rejenca, polu-brata. Za nezakonske sinove se more terjati ta ugodnost le v pogledu na pomoči potrebno mater, ne pa glede na druge sorodovince, najsi so tudi nesposobni za prislužek in pomoči potrebni. Ako ima mati še druge zakonske ali nezakonske sinove in ti niso vojaki, ne more se terjati ugodnost. Ako pa se terja ugodnost za zakonskega sina glede na njegovega očeta in ima mati tega sina tudi nezakonskega sina, ni se treba ozirati na tega zadnjega in pogoji za ugodnost so tu. Ali ima pravico na to ugodnost nezakonski sin glede na mater, katera se je omožila ? To pravico ima tak nezakonski sin le tedaj, ako je materin mož nesposoben za prislužek in tudi nima nobenega sinu, ki bi mogel zanj skrbeti. Kje in kdaj je treba prositi za to ugodnost ? Prositi morajo oni, katerim na ljubo se ima ugodnost priznati, torej: oče, mati, stari oče, tast itd. Prošnja naj se odda meseca januarja ali februarja pri okrajni politični oblasti, ali najpozneje ob času glavne nabire pri naborni komisiji. Kaj je treba prošnji priložiti ? 1. Natančni izpisek iz krstnih, poročnih in mrtvaških bukev o rodbini. 2. Spričevalo potrjeno in podpisano od župana in dveh občanov. To spričevalo pa je le tedaj veljavno, ako sta ga podpisala in potrdila taka občana, kojih sinova sta poklicana k nabiri, podvržena vojni službi, in ne terjata nobene ugodnosti za spolnovanje te dolžnosti. Iz tega spričevala se mora natanko razvideti: a) ime onega, za katerega se prosi ugodnost (sin, vnuk, tast itd.), dalje imena onih, glede na katere se terja ugodnost; b) potrjenje izkazanega nepremakljivega posestva rodbine ali vsakega rodbinskega člana posebej, z zaznamovanjem kraja, občine, hiše ali hiš, zemljišča, vrste in obsega tega zadnjega; c) s čim da se živi rodbina ali nje posamezni član, posebno pa reklamirani; kak prislužek da ima zadnji in če je res v takih razmerah, da mu je moči, zadosti primerno podpirati rodbino; d) izkaz vsake vrste državnih davkov, katere je treba plačevati od nepremakljivega posestva, od obrti itd. (izvzemši deželne, okrajne in občinske priklade) skupaj in posamezno; e) izrek, ali je ohranitev zaznamovanih rodbinskih članov v resnici odvisna od reklamiranega, in ali je ta do sedaj spolnoval to svojo dolžnost, in v koliki meri. Ako dveh zgoraj omenjenih občanov ni v občini, ali ne dveh takih, ki znata brati in pisati, ali ako se branijo občani sploh podpisati to spričalo, ali ako je okrajna politična oblast trdne misli, da spričalo ni pravo, more se ta oblast na licu mesta sama lahko prepričati, kako da je s stvarjo. Župan potrdi s svojim podpisom, da je spričalo popolnoma resnično in da sta podpisa dveh občanov prava. Eazun tega mora tudi izrecno potrditi, da imata podpisana občana sinova, katera sta poklicana k prihodnji nabiri; dalje se mora povedati, v katerem letniku stojita ta dva sinova, oziroma, da potrjena ne uživata nobene ugodnosti. Kdo razsoja, ali naj se ugodnost prizna ali ne ? Ta razsodba je le tedaj potrebna, ako se je reklamirani mladenič potrdil; pristojna je za to razsodbo naborna komisija. Ta tudi razsoja, ali je oče, ded, tast itd. za vsak prislužek nesposoben, in morajo taisti tudi priti k nabiri. Ako tega ne store in se ne morejo opravičiti, zakaj da niso prišli, zavrže se prošnja. K nabiri ni treba hoditi: 1. Onim, ki so že izpolnili 70. leto svoje starosti, ako se je njihova nesposobnost za prislužek od župana kot notorična (očitna) ali obče znana potrdila. 2. Onim, katerih nesposobnost je dokazana. 3. Oni, kateri so se že pri kaki naborni komisiji ali drugi preiskavi spoznali za „popolnoma nesposobne". Ako pa je dotičnik bolan ali v preiskovalnem ali kaznem zaporu in njegov prihod nemogoč, odloži se razsodba na prihodnji čas. Kam in kdaj seje mogoče pritožiti proti razsodbi? Take pritožbe morajo se v teku 14. dnij vložiti pri okrajni politični oblasti; razsoja jih pa deželna politična oblast (deželna vlada, namestništvo). Ako se je ta pritožba zavrgla, zadobi razsodba veljavo in se ni moči več pritožiti. Kake dolžnosti vežejo one, katerim se je priznala ta ugodnost ? Ti morajo vsako leto, dokler traja dolžnost njihove aktivne službe v liniji (torej tri oziroma štiri leta), meseca januarja dokazati, da so še v razmerah, zaradi katerih se jim je priznala' ugodnost. To se dokaže s prošnjo, katera mora imeti ravno iste priloge, kakor prošnja za priznanje ugodnosti, in katera naj se odda pri okrajni politični oblasti. Ako se ta prošnja zavrže, pritožiti se je v teku 14. dnij pri deželni politični oblasti, katere razsodba potem obvelja. Kake ugodnosti postava dalje priznava z ozirom na rodbinske razmere? Neuvrščeni novinci (rekrutje) in mladeniči, kateri so dolžni aktivno služiti v liniji vojstva ali v deželni brambi, in katerim ne gre pravica na zgoraj omenjeno ugodnost, smejo se po dovršeni vojaški izučbi v miru na dopust (urlaub) odpustiti, ako so prav posebnega ozira vredne rodbinske razmere. Vsi ti pa morajo hoditi k vajam v orožju in h kontrolnim zborom. Kake pa so te prav posebnega ozira vredne rodbinske razmere? K tem se med drugimi prištevajo: Skrb za nezakonske sestre, skrb za mater, katera je po sodišču od svojega moža ločena ali razporočena, skrb za rodbino, ako se ne more dokazati smrt enega rodbinskega člana, za katerega se že dolgo ne ve. Kje in kdaj je prositi te ugodnosti ? Za to ugodnost naj se prosi pri glavni nabiri ali pozneje pri okrajni politični oblasti. Ako se je ta ugodnost komu priznala, mora do-tičnik toliko časa, kolikor bi moral še prezentno služiti, vsako leto meseca januarja pri okrajni politični oblasti dokazati one pogoje, zaradi katerih se mu je ta ugodnost enkrat priznala. III. O pripravah za uabiro vojakov. K tem pripravam spada v prvi vrsti popisovanje mladeničev, vojni dolžnosti podvrženih. Oni namreč, kateri vodijo matične knjige, pri nas na Slovenskem župniki in njihovi zastopniki, morajo vsako leto spisati dvoje izpiskov, iz krstnih in mrtvaških bukev. Te izpiske je napraviti po posebnih predpisanih obrazcih in za vsako občino posebej. V izpisek iz krstnih ali rojstnih bukev zapisati je treba vse v občini rojene moške osebe — tudi že umrle — po vrsti, kakor so se rodili, in sicer vse take osebe moškega spola, katere bodo — ali bi bile — v prihodnjem letu izpolnile 19. leto svoje dobe. Tekom leta 1892. morajo se torej zapisati one osebe moškega spola, katere so se rodile leta 1874. Ako je že umrl kdo izmed zapisanih, mora se to zaznamovati v posebnem oddelku (rubriki). V izpisek iz mrtvaških bukev zapisati je treba vse one moške osebe, katere so v občini umrle v zgoraj omenjeni dobi, pa se ne nahajajo zapisane v krstnih bukvah dotične župnije. Ti izpiski odpošljejo naj se do konca meseca oktobra vsakega leta, in sicer oni iz krstnih bukev županu rojstnega kraja, oni iz mrtvaških bukev pa županu kraja, kjer so dotičniki umrli. Da se morejo popisati oni mladeniči, kateri stopijo v starost, odločeno za nabiro vojakov, oflpošljejo župani dotične izpiske meseca avgusta dve leti pozneje opravnikom matičnih knjig nazaj, in ti so dolžni pregledati te izpiske; če li se je v tem času kaj pre-drugačilo, imajo tiste prenarediti in meseca oktobra zopet poslati županom. Izpiske torej, katere so oprav-niki matičnih knjig meseca oktobra leta 1891. poslali županom, dobijo oni meseca avgusta leta 1893. nazaj in jih morajo zopet meseca oktobra istega leta popravljene vrniti županom. Župani morajo vsako leto vse one, kateri so dolžni priti k prihodnji nabiri, na to dolžnost opomniti, in sicer imajo ti njihova imena nabiti na občinsko desko, ako je treba tudi drugače razglasiti in ob tem zauka-zati, da se imajo tekom meseca novembra zglasiti pri županu, ker bi drugače zapadli postavni kazni. I Kake dolžnosti vežejo stavljence, to je one, ki morajo priti k prihodnji nabiri vojakov ? Vsak stavljenec izmed letnih vrst ali razredov, ki so sklicani k prihodnji nabiri, dolžan je meseca novembra poprejšnjega leta se ustmeno ali pismeno zglasiti pri županu svojega domovinskega ali stalnega .prebivališča. Ako se kdo zglasi pri županu svojega stalnega prebivališča, in ne pri domačem županu, mora s seboj prinesti svojo legitimacijsko izkaznico ali izkaznico za potovanje (delavske ali poselske bu-kvice, domovinski list itd.). Če so stavljenci za nekaj časa odpotovali z doma ali s svojega stalnega prebivališča, ali se zaradi bolezni ne morejo zglasiti sami, zglasiti jih morejo njihovi stariši, jerobi ali pooblaščenci. Kaka dolžnost veže dalje župane? Župani morajo takoj, ko so prejeli matične izpiske , pozvedovati, kje da stanujejo v teh izpiskih zaznamovane osebe, so li oni, kateri se ne nahajajo več v občini, umrli, ali so se z dovoljenjem izselili, ali drugje dosegli domovinsko pravico, ali so „čisto neznani". Posledek teh pozvedovanj naj se zapiše v matične izpiske. Na podlagi teh izpiskov in osebnih zglašenj napravijo naj se po predpisanih obrazcih ti-le imeniki: 1. Imenik stavljencev, ki imajo domovinsko pravico v občini. 2. Imenik tujih stavljencev. 3. Imenik „čisto neznanih". V prvi imenik zapišejo naj se vsi, kateri imajo v občini domovinsko pravico, ne glede na to, kje so se rodili ali kje stanujejo ali če tudi že pri vojakih služijo. Izpustiti smejo se le oni, kateri so že umrli, kakor se to razvidi iz matičnih izpiskov. Za stavljence II. in III. letne vrste ni treba sestavljati novih imenikov, ampak samo popraviti in dopolniti one za stavljence I. letne vrste. Ako je kak stavljenec v preiskovalnem ali kazenskem zaporu ali v kazenski predpreiskavi, če tudi prost, naj se to pojasni v rubriki „opomnja". V ravno tisti rubriki naj se tudi zapiše, ako kakemu stavljencu manjka noge ali roke, ako je na obeh očeh slep, gluhonem, slaboumen ali topoglav, ali da ga je sodišče spoznalo za blaznega, brezumnega ali bedastega. V drugi imenik spadajo oni: a) kateri v občini, v kateri stanujejo, nimajo domovinske pravice, ampak v kaki drugi, ali katerih domovinska pravica ni dognana; b) kateri so se v občini rodili, pa niso tam pristojni in tudi ne stanujejo tam, če je znana njih ali njihovih starišer domovinska občina ali občina njihovega prebivališča ali rojstni kraj starišev; c) na koncu imenika oni, v izpisku iz mrtvaških bukev zaznamovani, kateri niso imeli v občini domovinske pravice. Ako zglasivši se stavljenec nima nikake legitimacije, mora se to tudi v imeniku opaziti. Kot „čisto neznani" zapišejo se v tretji ime-n i k oni, kateri so se v občini rodili, o katerih pa se ni moglo pozvedeti, kje da stanujejo, ali če so umrli; dalje ako o njih tudi ni znano, v kateri občini da njihovi stariši uživajo domovinsko pravico, kje da ti stariši prebivajo, ali kje da so bili rojeni. Ako pa je znano prebivališče ali rojstni kraj stavljenčevih starišev, mora stavljenec priti v prvi ali drugi imenik. Dolžnost županova je, te stvari natanko pozve-dovati in tudi pri dotičnem župniku prositi za krstni ali rojstni list takega „čisto neznanega". Ti imeniki naj se zaključijo 30. novembra vsa-cega leta, potem še natanko pregledajo in do 10. decembra predlože okrajnemu glavarstvu, in sicer prvi imenik v dveh izpisih, druga dva pa v enem izpisu. Tem imenikom naj se prilože in sicer: Prvemu: matični izpiski, prošnje za dovoljenje, da se sme stav-ljenec predstaviti kaki drugi kot pristojni naborni komisiji, in prošnje za priznanje kake ugodnosti. Drugemu: Prošnje za dovoljenje, da se sme stavljenec predstaviti kaki drugi nego pristojni naborni komisiji, in prošnje za priznanje kake ugodnosti. Tretjemu: Spisi (akti) o pozvedovanju teh „čisto neznanih" in njihovi krstni ali rojstni listi. Predloženi prvi imenik pregleda in popravi okrajno glavarstvo in pošlje en izpis zopet županu nazaj. Ta ga ima takoj skozi osem dnij tako razgrniti v županiji, da ga more vsak človek pregledati, in mora to s posebnim oznanilom na občinski deski ali na kak drug način razglasiti. Iz tega oznanila mora se natanko razvideti, katere dni, in kje da je bil imenik razgrnjen. Razun tega se mora opomniti v tem naznanilu, da more vsak človek naznaniti pri okrajnem glavarstvu, ako se je po njegovem mnenju kdo izpustil iz imenika, ali kdo v tistem ni prav zapisan, ali če kdo po njegovi misli ne zasluži dovoljenja, predstaviti se kaki drugi nego pristojni naborni komisiji ali ne zasluži kake ugodnosti. Ko se dovrše vse priprave za nabiro vojakov, odpošlje okrajno glavarstvo županu posebno oznanilo, iz katerega je razvideti: a) kraj, na katerem se nabira vrši za naborni okraj, dan in čas, ob katerem se začne in nadaljuje ta nabira; b) občine, iz katerih se morajo stavljenci naborni komisiji predstaviti ob določenih dneh: c) poziv na stavljence, da pravočasno in čedni pridejo k nabiri in s seboj prinesejo potrebne izkaze; d) opomnja o kazni, katero postava izreka, ako bi kdo ne prišel k nabiri, in da se ne bode oziralo na izgovor, da komu ni bilo znano to oznanilo ali vojna postava. IY. O nabiri vojakov. Glavna nabira (nabor, novačenje) za vojstvo, vojno pomorstvo in za deželno brambo se vrši praviloma vsako leto v času od 1. dne meseca marca do 30. dne meseca aprila; poznejše nabire se vrše po potrebi. Dolžnost priti k vojaški nabiri izvira iz vojne dolžnosti in obstoji v tem, da se mora vojni dolžnosti podvrženi moški predstaviti naborni komisiji; ta ga preišče in izreče, ali je sposoben za vojaško službo ali ne. Ta vojna dolžnost je osebna, veže vse vojni dolžnosti podvržene mladeniče in se začenja s prvim januarjem onega leta, v katerem moški izpolni 21. leto svoje dobe. K nabiri se vsako leto skličejo po tri letne vrste (letni razredi). Vsi mladeniči, ki so rojeni enega leta od 1. dne meseca januarja do 31. dne meseca decembra, so skupaj ena letna vrsta, en letni razred, ki se zaznameneva z rojstvenim letom od najmlajšega po-čenši s I., II., III. letno vrsto. Moški torej, ki so bili rojeni v času od 1. januarja do 31. decembra 1871, pokličejo se leta 1892. k nabiri kot I. letna vrsta; oni, ki so se rodili leta 1870. in 1869., so pri nabiri leta 1892. v II. in III. letni vrsti. Dolžnost k vojaški nabiri priti se konča, ako je kdo spolnil to dolžnost, z izpolnjenim 23. letom. Kdor pa tej dolžnosti prav nič ali praviloma ni zadostil iz kakega koli uzroka, ostane tej dolžnosti podvržen do 31. decembra onega leta, v katerem izpolni svoje 36. leto. Kam pa je treba priti k nabiri ? Vsak naborni dolžnosti podvrženi mladenič mora ti dolžnosti zadostiti v onem okraju, v katerem ima domovinsko pravico. Mladenič torej, ki ima domovinsko pravico v Ljubljani ali v Celju, mora k nabiri priti v Ljubljani ali v Celju. Ta okraj imenuje se v tem oziru „pristojni okraj". Za to pristojnost okraja velja ona domovinska pravica, katero je imel stavljenec 1. novembra onega leta, v katerem se ima oglasiti za nabiro. Ako se ne ve za stavljenčevo pristojnost, mora ta priti k nabiri za oni okraj, v katerem stanuje. Kdaj pa se sme stavljencu dovoliti, predstaviti se kali drugi kakor pristojni naborni komisiji ? To dovoliti sme politična oblast prve instance (okrajno glavarstvo ali mestni magistrat) le izjemoma in iz posebnih ozira vrednih uzrokov. Stavljenci, katerim se to sme dovoliti, so: a) oni, kateri so v kakem drugem okraju naseljeni ali tam v javni (očitni) službi; b) oni, kateri so zaradi dela ali prislužka od svoje domačije oddaljeni, ali se v stalni službi nahajajo zunaj pristojnega okraja. To pa le tedaj, ako se to verjetno dokaže in župan one občine, v kateri stanujejo, potrdi, da stavljenci zaradi prevelike daljave do domačije ne morejo plačati potnih stroškov; c) pravi in javni učenci. Prositi za to dovoljenje mora se ob zglašenju meseca novembra pri županu. Take prošnje razsoja okrajno glavarstvo (ali mestni magistrat) pristojnega nabornega okraja, kateremu jih župan predloži z zgoraj omenjenimi imeniki stavljencev. Proti razsodbi okrajnega glavarstva more se prosilec v teku 14. dnij pritožiti pri politični deželni oblasti (deželna vlada, namestništvo), katera končno razsodi stvar. Kako pa se sestavlja naborna komisija ? Naborna komisija obstoji iz nastopnih oseb: A. Od politične oblasti: a) Okrajni glavar ali, če je ta zadržan, njegov namestnik in en uradnik do-tičnega okrajnega glavarstva, dalje okrajni zdravnik. V mestih Trst, Gorica, Ljubljana, Celovec, Celje, Maribor in Ptuj pride k naborni komisiji za mestni okraj namesto okrajnega glavarja mestni župan ali njegov namestnik, in namesto okrajnega zdravnika mestni zdravnik; b) dva člana okrajnega zastopa, ali ondi, kjer ni takih zastopov, dva člana občinskega zastopa onega kraja, kjer se vrši nabira. B. Od vojstva (vojnega pomorstva): a) Poveljnik dofolnitvenega okraja kot zastopnik vojstva; b) en častnik tega okraja; c) polkovni (regimentni) zdravnik ali nadzdravnik ali zdravnik enakega dostojanstva (šarže) iz vojnega pomorstva. C. Od deželne hrambe: Poveljnik deželno-bram-benega bataljona. Razun teh oseb mora biti tudi navzočen en zapisnikar od politične oblasti in trije podčastniki od vojstva. Ali mora tudi župan priti k nabiri in kake dolžnosti vežejo njega? Župani morajo stavljence k nabiri pripeljati po občinah; dokler trpi nabira, imajo pri komisiji biti navzočni in so za to odgovorni, da so pripeljani stav-ljenci po osebi tudi pravi. Stavljenei, katere spozna naborna komisija dobre za službo v vojstvu (vojnem pomorstvu) in v deželni brambi, potrdijo se; tako tudi manj dobri t. j. oni pod vojno dolžnostjo stoječi moški, kateri so zaradi manjših telesnih napak samo za nadomestno rezervo. Proti razsodbi naborne komisije, da je kdo „potrjen", ni dopuščena nobena pritožba. V. O raznih drugih določilih vojne postave. Ali se smejo moški naborni dolžnosti podvrženi oženiti ? Preden kdo stopi v leta naborni dolžnosti podvržena in dokler ne izstopi iz tretje letne vrste, ni nikomur dopuščeno oženiti se. Izvzeti so samo tisti, kateri so se pri nabiri spoznali za popolnoma nesposobne ter so se zatorej izbrisali iz imenika stavljencev, in oni, kateri v tretji letni vrsti niso bili potrjeni. Izjemoma pasme deželna politična oblast v okolnostih posebnega ozira vrednih ženitev dovoliti in je treba za to dovoljenja prositi pri tej oblasti; vendar pa to dovoljenje ne daje nikake ugodnosti za spolnovanje vojne dolžnosti. Ako se je torej komu dovolila taka ženitev in so ga pozneje potrdili, zaradi njegovega uvrščenja v vojake pa revščino trpe žena in otroei, zaradi tega tak vojak ne more dobiti kakega dopusta, naj so njegova žena in njegovi otroei tudi v največji revščini. Brez dovoljenja vojaške oblasti se dalje ne smejo oženiti: a) Aktivno služeče osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe; b) neuvrščeni rekrutje vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe; c) stalni dopustniki, ki imajo v liniji služiti, izvzemši take, ki jim teko poslednji trije meseci njihove službene dolžnosti v liniji, potem izvzemši take, ki so na dopustu kot učiteljski pripravniki ali iz rodbinskih razmer; d) oni v pokoj premeščeni častniki, ki so določeni za lokalne (krajne) službe; e) osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe, vsprijete v kako preskrbovalnieo za onemogle vojake ali invalide. Vse tu neimenovane osebe vojstva (vojnega pomorstva) in deželne brambe (tudi neuvrščeni in neaktivno služeči nadomestni rezervisti) ne potrebujejo za ženitev nikakega dovoljenja od vojaške oblasti. Ali se morejo moški zavoljo preselitve v vnanje dežele odpustiti iz vojstva, in ali smejo pod vojno dolžnostjo stoječi preseliti se v take dežele ? Odpust zaradi tega, da se more kdo spadajočih v vojstvo (vojno pomorstvo) preseliti v vnanje dežele, preden je dovršil svojo vojno službo, dodeliti sme le državni vojni minister. Da se more kdo drug pod vojno dolžnostjo stoječi preseliti v take dežele, ali kdo takih, ki še niso v starosti naborne dolžnosti, zavisno je od ministra za deželno hrambo. Kdor je dolžan v liniji služiti, potem, kdor še ni v letih nabiri podvrženih, ali kdor ni popolnoma zadovoljil dolžnosti priti k nabiri, takemu sme se dovoljenje izselbe v tujo deželo dovoliti samo tedaj, kedar. se seli s svojima roditeljema ali z živim roditeljem, če ima samo enega. Da se je dotičnik izselil, smatra (misli) se le tedaj, ako se je v letu dnij res preselil iz cesarstva v kako vnanjo deželo z namero, stalno tam ostati. Ako se dotičnik ni izselil, mora zopet k vojakom in tam doslužiti ostanek služnega časa, ki je bil pretrgan z njegovim odpuščenjem iz vojstva (vojnega pomorstva) ali deželne brambe. Dokler traja mobilizacija in o vojski ne sme se nobeni osebi oborožene sile dovoliti, da bi se smela preseliti na vnanje. Kolikokrat je treba rezervistom in nadomestnim rezervistom vojstva in deželne brambe priti k orožnim vajam ? Rezervistje in nadomestni rezervistje vojstva, kakor tudi nadomestni rezervistje deželne brambe so dolžni, dokler jim teče dolžnost službe v rezervi ali v nadomostni rezervi, udeležiti se treh vaj v orožju, ki trajajo najdalje po štiri tedne. Vsi častniki in kadetje rezerve, ki so odslužili prezentno službo kot enoletni dobrovoljei, smejo se, če je treba, tudi vsako leto sklicati k tem orožnim vajam. Kedarkoli pa se kak rezervist ali nadomestni rezervist pokliče v dopolnjenje vojstva (vojnega pomorstva), šteje se mu ta poklic za eno vajo v orožju, če je v resnici stopil v službo pri četi, kamor mu je bilo iti. Ako se je tedaj kak oddelek vojstva mobiliziral, šteje se mobiliziranim rezervistom in nadomestnim rezervistom ta prihod v službo za eno orožno vajo. Rezervistje vojnega pomorstva, kateri so štiri leta v liniji aktivno služili, ne smejo se klicati k vajam v orožju, ravno tako tudi ne pomorski brambovci. Kaj zapoveduje postava glede na kontrolne zbore ? Vsako leto po žetvi vršijo se kontrolni zbori, kateri pa ne smejo trajati nad en dan. K tem zborom so dolžni priti vsi oni stalni dopustniki, potem vsi oni moški iz rezerve, deželne brambe, nadomestne rezerve in pomorske brambe, ki v teku tistega leta niso bili ne v aktivni službi, ne pri vojaškem izučevanju, niti so se udeležili kake vaje v orožju. Kdor tej dolžnosti ne zadosti, kaznuje se po vojaških disciplinarnih predpisih. Kako se pa kaznujejo prestopki in pregreški vojne postave ? Postava določuje to-le: 1. Kdor se o pravem času za nabiro (kakor smo rekli, meseca novembra) ne zglasi in ne more dokazati, da je bil zadržan, zapade kazni od 5—100 goldinarjev. Kazen izreka okrajna politična oblast onega kraja, kjer kaznjenec stanuje. 2. Pod naborno dolžnostjo stoječi moški, ki k nabiri ali k popregledbi, kamor so ga poklicali, o pravem času ne pride in svoje zamude zadosti ne opraviči, kakor tudi oni, kateri je te zamude sokriv, kaznuje se v denarju od 10—200 goldinarjev. Tudi to kazen izreka ona pod 1. odstavkom imenovana politična oblast. 3. Kdor v nameri, da bi se odtegnil naborni dolžnosti, ne pride k nabiri ali k popregledbi, šteje se za begunca. Begun, ki se umakne nabiri, dene se pri dotični nabiri zunaj letne in žrebove vrste ter je dolžan, ako pozneje sam dobrovoljno pride, eno leto, ako pa tega ne stori in se prisili k nabiri priti, dve leti čez postavno službo v liniji ali deželni brambi prezentno služiti, vsled česar se inu primerno podaljša tudi skupna dolžnost službe. Ako tedaj na pr. kdo k nabiri ne pride in se k temu prisili, mora pet let v liniji služiti in se mu s tem vkupna služba podaljša od 12 na 14 let. Če se pa spozna, da je nesposoben za službo, ali če se kakor manj dober ali vsled tega, ker se mu je priznala kaka ugodnost, vdruži v nadomestno rezervo, tedaj se kaznuje, če je sam prišel dobrovoljno, z zaporom od treh dnij do enega meseca in v denarjih od 15—150 goldinarjev; a če ni dobrovoljno prišel, z zaporom od 6 dnij do dveh mesecev in v denarjih od 30—300 goldinarjev. Ako begun do konca tistega leta, v katerem dopolni svoje 36. leto, ni prišel k nabiri ali k popre-gledbi, kaznuje se z zaporom od 15 dnij do dveh mesecev in v denarjih od 50—300 goldinarjev. Sokrivci teh prestopkov kaznujejo se z zaporom od 3 dnij do dveh mesecev in v denarjih od 15 do 300 goldinarjev. Tudi te kazni izreka okrajna politična oblast, a more se zoper njeno razsodbo tukaj kakor tudi pri kaznih pod odstavkoma 1. in 2. v teku 14 dnij pritožiti pri politični deželni oblasti, in proti razsodbi te oblasti v teku 4 tednov pri ministerstvu za deželno hrambo. 4. Kdor v nameri, da bi se odtegnil naborni dolžnosti, zapusti ozemlje avstrijsko-ogerske države ali med nabiro biva kje zunaj državnih mej, zakrivi se pregreška ter kaznuje z ostrim zaporom od enega meseca do enega leta, in v denarjih od 100 do 1000 goldinarjev. Razun te kazni dene se tak begun zunaj letne in žrebovne vrste, in kar se tiče služenja in podaljšanja službe, postopa se ž njim, kakor smo omenili pod 3. odstavkom. Za kazensko obravnavo so v tem slučaju pristojna redna sodišča, katera tudi izrekajo v razsodbi, ali je obsojenec dobrovoljno prišel k nabiri ali ne. 5. Kdor se poprime kakih zvijač, da bi postavni vojni dolžnosti odtegnil sebe ali kakega druzega, zakrivi se pregreška ter se kaznuje z ostrim zaporom od enega meseca do enega leta, in v denarjih od 150 do 2000 goldinarjev. Ako pa kdo s tem kaj ta-cega zakrivi, za kar se uporabljajo ostrejša določila občne kazenske postave, kaznuje se po tej postavi. Razun te kazni deva se krivec, komur na korist se je storilo kaznjivo dejanje, za dotično nabiro zunaj letne in žrebovne vrste ter se, kar se tiče služenja in podaljšanja službe, postopa ž njim, kakor smo omenili pod 3. odstavkom. Tudi to kazen izrekajo redna sodišča. 6. Kdor se poprime kakih zvijač, da bi za-se ali za koga drugega dosegel kako ugodnost, ki mu ne pristoji po postavi, zakrivi se pregreška ter se kaznuje z ostrim zaporom od enega meseca do šestih mesecev in v denarjih od 100 do 1000 goldinarjev, ako se ne uporabljajo ostrejša določila občne kazenske postave. Razun te kazni dene se krivec, komur na korist se je storilo kaznjivo dejanje, tudi tukaj za dotično nabiro zunaj letne in žrebovne vrste. Tudi to kazen izrekujejo redna sodišča. 7. Kdor sam sebe pokaži ali se kako drugače pripravi v tako stanje, zaradi katerega bi imel postati deloma ali popolnoma nesposoben za vojake, ali kdor sebe da po kom drugem pripraviti v tako stanje, dalje oni, kateri koga drugega pripravi v tako stanje, zakrivi se pregreška ter se kaznuje z ostrim zaporom od 6 mesecev do treh let, ali v denarjih od 300 do 2000 goldinarjev. Za onega, ki je iz te namere težko poškodoval koga drugega, veljajo določila občne kazenske postave o hudodelstvu težkega telesnega poškodovanja. Razun te kazni deva se poškodovanec v vseh nabiri podvrženih letnih razredih zunaj letne in žrebovne vrste, ter je dolžan (ako je le za kako, če tudi nižjo službo v vojstvu [vojnem pomorstvu] ali v deželni brambi) prezentno služiti dve leti čez postavno dolžnost službe v liniji ali čez čas prezentne službe v deželni brambi, vsled česar se mu tudi skupna službena dolžnost primerno podaljša, kakor zgoraj pod 3. odstavkom. Ali se je kdo zakrivil tega pregreška ali ne, to razsojajo redna sodišča. Rekrutje in nadomestni rezervistje, ki se tako sami sebe pokaže, preden jih uvrste, izgubijo ugodnost, da bi se ž njimi postopalo po letni in žrebovni vrsti, ter zapadejo vsem prej navedenim kazenskim določilom. 8. Kdor se brez dovoljenja oženi, preden stopi v leta nabiri podvržena in dokler ne izstopi iz 3. letne vrste, kaznuje se v novcih od 30—300 goldinarjev. Sokrivca take nedovoljene ženitbe, kakor tudi one neaktivno služeče vojaške osebe, katere so se oženile brez dovoljenja vojaških oblastev, zadeva ravno ista kazen. To kazen izreka okrajna politična oblast. Kazenski denar, katerega plačajo kaznjenci, dobi ona domovinska občina, iz katere je kaznjenec doma. Ako tega denarja ni moči izterjati, premeni se kazen v denarju v kazen z zaporom in sicer tako, da se vzame en dan zapora za vsakih pet goldinarjev. S"»- Razgled po svetu. (Sestavil urednik F. Haderlap.) , nesrečnih sužnjev v Afriki? Zato sv. oče z vsemi močmi delajo na to, da se zabrani lovljenje in prodajanje sužnjev. Preteklo zimo so razposlali okrožnico na ves katoliški svet, v kateri razlagajo žalostno stanje sužnjev in zaukažejo, naj se vsako leto na praznik svetih treh kraljev po vseh farnih cerkvah nabirajo milodari Dve okrožnici sv. očeta. /akor pravi namestnik Kristusov, mislijo in skrbijo sv. oče Leon XIII. največ za tiste stiskane in nesrečne vrste človeškega rodu, ki so usmiljenja in pomoči najbolj potrebne. Čegava osoda pa bi mogla biti bolj žalostna, kakor je ona v pomoč zamorcem. Da ta okrožnica ni bila brez uspeha, razvidimo iz tega, ker se je samo na Francoskem nabralo 500.000 frankov v ta blagi namen. Sv. oče pa se, kakor smo že lani omenili, tudi mnogo pečajo s socijalnim ali družinskim vprašanjem, to je kako bi se dale po krščanski pravičnosti uravnati razmere med gospodarji in delavci. Lakomnost, trdosrčnost, ošabnost in nevera bogatinov po eni strani in pa nevera, nepokorščina ter pohlep po užitkih med delavci po drugi strani, to vse je napravilo velik prepad med delavci in gospodarji; krivi preroki ščujejo revno ljudstvo na bogate in premožne, učijo ljudi, kako bi se moral svet predelati, da bi bili vsi srečni na zemlji, odvračajo jih ou krščanske vere in jim obetajo raj že na tem svetu, ako se hočejo ravnati po njihovih naukih. Na tisoče in tisoče delavcev po večjih mestih in po tovarnah so že premotili in dobili na svojo stran, posebno takih, katerih vera je bila že poprej mlačna in katerih pogled je bil obrnjen le na posvetne sladnosti. Bolj ko se katoliška vera izgublja med svetom, prej se je bati, da se vse revno ljudstvo poprime teh naukov, in konec tega bo strašna prekucija, pri kateri bo teklo veliko nedolžne krvi, bo veliko razdejanje in pokončavanje, ki pa ljudem ne bo prineslo nobene sreče; kajti to solzno dolino v srečni raj izpremeniti nikomur ni mogoče. Sv. oče, učenik vseh narodov, so spoznali za svojo dolžnost, da z nauki resnice od Boga razodete zabra-nijo to prekucijo ter da vladarjem in narodom pokažejo pravo pot in pravo mejo med pravicami gospodarjev in delavcev, pravice in dolžnosti države in družine. Zato so izdali v tem poletju okrožnico o soei-jalnem vprašanju, ki je tako modra in poučljiva, da ima služiti za pravo vodilo krščanskim postavoda-jaleem. Glavne misli v tej okrožnici so te-le: Kako imenitno je socijalno vprašanje, spoznamo lahko iz tega, ker se ž njim peča ves svet: učenjaki in politiki, postavodajalci in časnikarji, mogočni in nizki. Nastalo pa je to vprašanje, ker so krščanski nazori izginili iz človeške družbe in iz države; lakomnost se je polastila obrtnih podjetij, odrtija in kapitalizem sta delavca uklenila v svoj jarem. Toda zavreči se morajo sanje in nasveti socijalnih demokratov, ki hočejo, naj se odpravi vse zasebno premoženje, naj se država vsega polasti in oskrbuje v imenu vseh, da bi vsi vse imeli, toda posamični človek nič. To bi bila velika krivica dosedanjim posestnikom, spravilo bi države v veliko nevarnost, in škodovalo bi delavcem samim, ker bi se jim vzela pravica in vsako upanje do lastnega premoženja in samostojnosti. S tem bi se človek ponižal na stopinjo živali, katera ima pravico samo do zemeljskih sadov, ne pa do zemlje same; človek pa nima samo pravice do hitrega užitka sadov, ki jih zemlja rodi, on ima lastninsko pravico tudi do takih rečij, ki jih za trenutek še ne potrebuje, in do zemlje same. Gruda, ki jo je človek iz divjine v njivo ali travnik predelal, postane njegova lastnina. Natorni zakon veli, da mora oče skrbeti za otroke; kako bo pa to izvršil, ako se odpravi vsako osebno premoženje? V družino država ne sme poseči; družina je bila prej ko država, in ima svoje natorne zakone; „otroci so del očeta", dokler so mladoletni, bilo bi torej protivno družinskim pravicam, ko bi hotela država otroke vzeti očetu in jih sama oskrbovati. Tak poskus bi napravil splošno ne-voljo, izgrede in prekucije. Ako bi nobeden ne smel nič za se pridobiti, izgubili bi ljudje tudi veselje do dela in varčnosti, nastala bi splošna revščina. Zasebno premoženje je torej neobhodno potrebno za red v človeški družbi. Da se socijalno vprašanje prav uravna, morajo pomagati cerkev, država, gospodarji in delavci. Brez cerkve se ne bo nič doseglo, zakaj le ona ima tisto luč resnice ki ljudem v vseh rečeh kaže pravo pot, in le ona ima tiste pripomočke, s katerimi zamore človeško voljo nagibati k dobremu. Prazne pa so sanje tistih, ki hočejo vse ljudi po-enačiti. To že zavoljo tega ni mogoče, ker nimajo vsi enakih zmožnostij in enakih močij. Ta različnost nam ni v nesrečo, ampak služi v skupni blagor; zakaj s tem, da je eden bolj pripraven za to, drugi za. drugo delo, izvršujejo se vsa dela bolje in hitreje, človeka rešiti vsega trpljenja, to pa ni mogoče, ker je Bog zavoljo Adamovega greha zemljo preklel in nas obsodil, da si moramo v potu svojega obraza služiti svoj kruh. Ni res, da sta si gospodar in delavec naravna nasprotnika, ampak ona sta drug drugemu potrebna, in lahko v miru in zadovoljno skupaj živita, ako oba spolnujeta svoje dolžnosti po zapovedih svete vere. Delavec mora biti priden, pokoren in zvest; gospodar pa naj vidi v poslu svojega brata v Kristusu, naj skrbi za njegove dušne in telesne potrebe, naj mu da čas za počitek, naj ga z delom ne preobklada čez njegove moči in naj mu da plačo, kar je prav in delu primerno. Bogatini pa naj ne pozabijo na večnost, in da jim tam denar ne bo nič koristil. Zato so dolžni miloščino deliti, in gorje jim na sodnji dan, ako tega niso storili. Bevni ljudje pa naj vedo, da delo in revščina nikomur nista v sramoto; Kristus sam se je ukvarjal s težkim tesarskim delom. Le čednost človeka povišuje in greh ga ponižuje; na premoženje pa Bog ne gleda, in v njegovih očeh ni razločka med revežem in bogatinom. Zato naj se revni ljudje ne žalostijo, bogati pa naj se ne prevzemajo; kakor bratje naj živijo med seboj in srečnejši bodo. Le cerkev ima moč in poklic, brzdati lakomnost in poželjivost ter zbujati zadovoljnost, potrpežljivost in varčnost, in vse to pospešuje blagostan delavcev. Ona je od nekdaj ustanavljala zavode in re-dove za oskrbovanje revnih, betežnih in bolnih ljudij. V tem se s cerkvijo ne more meriti ne država, ne kaka druga človeška naprava. Pomagati pa mora tudi država in sicer najprej s tem, da skrbi za splošno blagostanje, ki odvrača revščino, da za to ni treba posebnih naprav. Država mora skrbeti za red, pravico, nravnost, vernost, za prospeh kmetijstva, obrti in kupčije, ne sme nakladati previsokih davkov in jih mora pravično razdeliti. Država mora skrbeti tudi za delavce, ne samo za gospodarje, in sicer za delavce tembolj, ker jih je največ in so pomoči bolj potrebni in si dostikrat sami pomagati ne morejo. Delavcem se mora dajati tolika plača, da niso v stiski, ampak da lahko izhajajo, ako niso zapravljivi. Odločno pa se mora država delavcem zoperstaviti, ako bi hoteli šiloma prekucniti javni red ali prilastiti si premoženje drugih. Skrbeti je za posvečevanje nedelj in praznikov. Pretrdo in predolgo delo naj se nikomur ne naklada, posebno ne ženskam in otrokom. Država naj tudi na to gleda, da se ne bo revščina ljudij zlorabila v to, da se jim ponuja prepičla plača. Zakaj čeravno se ugovarja, da je delavec sam privolil v borno plačo, ne sme se pozabiti, da ga včasih glad prisili, da se poda rajši v borno službo, kakor da bi s svojo družino od hudega konec jemal. Dobro bi tudi bilo, ko bi se na to delalo, da bi si delavci sčasoma kaj prihranili in si kupili lastne hišice in kose zemljišča. S tem bi se posestnikom nekako približali, da bi stali v sredi med bogatimi in revnimi ljudmi; zavoljo lastnega doma bi se z večjo ljubeznijo oklenili svoje domovine, ne bi silili toliko v tuje dežele in bi ne marali toliko več za splošno prekucijo, pri kateri bi bilo v nevarnosti tudi njihovo premoženje. Delavci pa naj bi med seboj delali družbe, v katerih bi vsi našli pomoč in zaslombo. Take zadruge so v prejšnjih časih blagonosno delovale. In čeravno se zavoljo premenjenih razmer ne morejo več oživiti stare obrtne zadruge, dale se bodo vendar napraviti družbe primerne novemu času, da bodo gospodarjem in delavcem lajšale življenje in njegove vsakovrstne stiske; kajti v družbi je moč. Država bi ne storila prav, ako bi zabranjevala take družbe. Svetli cesar med Slovenci. Kakor se dobri otroci razveselijo, če po daljšem prestanku zopet zagledajo milo obličje svojega očeta; tako se razveselimo tudi mi Slovenci, če se presvetli cesar prikažejo v naših krajih. V preteklem letu se nam je ta prilika trikrat ponudila. Po zimi so se s presvetlo cesarico nekaj dnij mudili v Miramaru pri Trstu. Po leti so obiskali Reko in Dalmacijo, in ko so se vračali domov, so jih ljubljanski Slovenci srčno pozdravili na kolodvoru. Jeseni pa so prišli k vojaškim vajam v Celje. Povsodi jih je ljudstvo veselo in spoštljivo pozdravljalo. Bog ohrani svetlega nam vladarja še dolgo, dolgo let! Slovenske dežele. Slovencem se osoda v zadnjem času ni dosti iz-premenila. V gospodarskem oziru se kaže nekak napredek: Kamniška in Ljutomerska železnica ste dodelani, dolenjska se kmalu začne graditi, in veliko je tudi upanja do železnice iz Divače v Loko in skozi Ljubelj v Celovec in do črte iz Poličan v Konjice. Tudi Savinjska železnica iz Celja v Velenje bo kmalu izgotovljena in se pozneje morda podaljša doDravberga. Razun tega ustanovilo se je še več novih posojilnic na Koroškem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem. V teh zbira slovenski rod svojo denarno moč, se stori neodvisnega od tujega kapitala in postane s tem zmožen za še druga gospodarska podjetja, katera bi mu kedaj lastna korist svetovala ustanoviti. Velik gospodarski prevrat se je izvršil v Trstu, kjer se je odpravila prosta luka. Poslanec Nabergoj se je pošteno trudil, da bi odvrnil slabe nasledke te na-redbe od svojih volilcev. Kak gospodarski upliv bo imela ta odprava na tržaške in druge sosedne Slovence, na Kraševce in Istrane, to se bo pokazalo še le v teku časa. Veliko stisko je napravila Dolenjcem in Štajercem trtna uš, ki jim je uničila toliko lepih vinogradov. Vendar eno upanje se je spet prikazalo: na več krajih so zasadili ameriške trte, prav lepo so zrastle, z našimi cepljene rodijo dober sad, in kar je glavna reč: uš se jih ne prime. Gotovo se bodo zdaj vinogradniki potrudili, da nasadijo svoje gorice z ameriško trto. Tudi v duševnem oziru Slovenci lepo napredujemo : knjige in časniki se vedno bolj širijo med prostim ljudstvom. Ustanovilo se je zopet nekaj novih listov (le sv. veri in cerkvenemu duhu nasprotnih nas Bog varuj!); družba sv. Mohorja še vedno narašča; v Celju se je ustanovila tudi nova slovenska tiskarna. Obžalovanja vreden pa je narodni raz por v sredini Slovenije, ki loči tamošnje rodoljube v dva nasprotna tabora in vsem Slovencem neizmerno škoduje. Tega bi pač ne bilo, ako bi se opustili osebni napadi in ako bi se vsi Slovenci zvesto držali starega našega gesla: „Vse za vero, domovino in cesarja!" Glede na narodno enakopravnost niso mogli Slovenci v preteklem letu nobenega koraka storiti naprej. Politični položaj je na Dunaju zdaj tak, da poslanci ne morejo ne z lepa, ne z grda skoro nič opraviti. Posebno trda se godi Korošcem, ki kljubu vsem naporom še niso mogli priti do slovenskih ljudskih šol. Na Primorskem so si rodoljubi nekoliko oddahnili, ko je vlada razpodila irredentarski družbi ,,pro patria" in „progresso"; pa kmalu se je pokazalo, da to ni bil še svit juterne zarje, kajti slej ko prej so tržaški Slovenci podvrženi samovolji one stranke, ki tira svojo predrznost in sovraštvo do Slovencev tako daleč, da hoče v novejšem času odpraviti celo slovenske pridige v stolni cerkvi sv. Justa. Pa ravno to divjanje, ki se ne ustavi niti pred cerkvenim pragom, vzbudilo bo jezo Vsegamogočnega, da pristopi Slovencem na pomoč, ako bodo tega vredni. — Mnogo Slovencev je še pobožnih in prav ti skrbijo za lepoto božjih domov. Lepa nova romarska cerkev se zida na Brezju na Gorenjskem. Tudi nova cerkev Device Marije v Prevaljah bo kmalu gotova. Cerkvi v Porečah pri Vrbskem jezeru in romarska cerkev Device Marije na Otoku pa se popravljate. Da lepšajo cerkve, v tem Slovenci prav delajo, kajti Boga častiti je najlepše opravilo človeško. Tudi naši rojaki v Ameriki delajo v tem oziru vso čast svoji stari in novi domovini. Sredi leta so namreč posvetili v Šent Pavlu (glavnem mestu Minnesote) lepo novopostav-ljeno cerkev, a dne 19. julija so že spet slovesno vložili vogelni kamen novi cerkvi sv. Jožefa v mestu Joliet; ves kamen za njo je zastonj podaril ta-mošnji premožni Slovenec Marko Krakar. Slava takemu možu! — Na svoje posvetne potrebe pa tudi ne moremo čisto pozabiti; tako so si mislili tudi slovenski državni in deželni poslanci, ki so se jeseni 1890 zbrali v Ljubljani, da se posvetujejo, kako bi nadalje postopali v prid slovenskemu narodu. Ker so bili vsi pravega duha in srca, zato je bila med njimi tudi najlepša sloga, zedinili so se v vseh točkah in sklenili, da hočejo edino in složno postopati. — O da bi vse Slovence prešinjal duh verski in domoljubni, kakor je prešinjal rajnega škofa in pisatelja Matija Ravnikarja in rajnega voditelja in očeta Slovencev dr. Janeza Bleiweisa. Ravno ta dva moža so Slovenci počastili v zadnjem času s tem, da so v njiju rojstni hiši vzidali spominski plošči; prvemu na Vačah, drugemu v Ljubljani. — Izgubili pa smo v tem letu spet dva moža, ki sta hvale in častnega spomina vredna. V Ljubljani je umrl deželni glavar dr. Josip Poklukar, poštenjak stare korenine, poln ljubezni do svoje domovine, ki ji je posvetil vse svoje moči. Na Dunaju pa je umrl slovenski učenjak dr. Prane Miklošič, katerega življenjepis berete v letošnjem koledarju. — Ako nam smrt pobira vrle može, veselimo se pa tem bolj tistih, ki jih še imamo in smemo na nje ponosni biti. Med temi je tudi Ivan Nabergoj, katerega so sam svetli cesar počastili z vitežkim križem Franc-Josipovega reda. Ta novica je razveselila vse Slovence. Družba sv. Cirila in Metoda. Ta naša šolska družba si prizadeva, v krajih, kjer Slovenci žive mešani z drugimi narodi, slovenske otroke zbirati v svojih zavodih, ter jim priskrbeti primeren pouk v materni. slovenski besedi. Iz tega namena nastali so naslednji družbini za.vodi: 1. Zabavišče ali otroški vrtec v Celju. Oskrbovanje tega zavoda je družba prepustila čč. šolskim sestram, ki so si za vzgojo slovenske mladine na južnem Štajerskem in drugodi pridobile nevenljivih zaslug. Po zadnjih poročilih obiskuje ta vrtec okoli 70 slovenskih otrok. 2. Ker na Primorskem na slovenske otroke preže posebno Italijani in jih vabijo v svoja laška zabavišča, osnula je družba v Pevmi pri Gorici otroški vrt za slovensko deeo, katere se tu zbira okrog 50. Brez tega zavoda bi se ti otroci odtujili Slovencem. 3. Iz istega namena podpira družba otroški vrt v Podgori pri Gorici, ki ga obiskuje čez 70 otrok. 4. Slabše nego v Gorici godi se slovenskim ljudem v Trstu, kjer bogati Lahi vzdržujejo mnogo učilnic, kamor vabijo z darovi, knjigami, obleko, hrano itd. ubožne delavske otroke tudi slovenskih sta-rišev, želeč si tako vzgojiti več odpadnikov, kateri, kakor skušnja uči, še bolj divjajo proti slovenski narodnosti, nego rojeni Italijani. Temu v okom hoče priti: zabavišče pri sv. Jakobu, kamor zahaja do 80 otrok in bi jih zahajalo še več, da je dovolj prostora. 5. Ta zavod je nekako semenišče za slovensko narodno šolo pri sv. Jakobu, ki šteje zdaj že štiri razrede, kajti četrti se je to jesen 18('l odprl. To je, dragi rojaki, prva slovenska šola v Trstu, v mestu, ki šteje skoraj toliko Slovencev, kakor — bela Ljubljana! Vsak lahko razvidi, koliko slovenskih šol bi bilo v Trstu še treba za tisoče slovenskih otrok. Pa ravno ta šola, upamo, bo seme še prihodnjim, ker pravica-bo slednjič zmagala. Da se ni družba dejansko lotila te zadeve, Bog ve, koliko časa bi tržaški Slovenci še čakali na svoje narodne šole. V vse tri razrede je bilo lani vpisanih čez 200 otrok. 6. V Bojanu pri Trstu je slovensko zabavišče ustanovljeno od družbe, obiskuje ga okoli 60 otrok, ki bi gotovo pohajali v bližnji laški vrtec na Greti, kamor jih vabijo z raznimi darili. Ako seštejemo te številke, vidimo, da ima družba v svojem varstvu vsako leto okoli 500 slovenskih otrok, ter skrbi, da se ohranijo slovenski materni besedi in slovenskemu rodu. Ali ni tako delovanje vredno, da se zanj pobrine vsak slovenski rodoljub ? Poleg tega je pa že v vseh letih svojega obstanka družba naročila in zastonj razdelila molitvenih, šolskih, poučnih, zabavnih knjig, učil in drugih šolskih pomočkov za več tisočakov vrednosti. Ker je dobrih spisov za mladino še premalo, ustanovila se je: „Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda", ki obsega že šest zvezkov: 1. Cesar Franc Jožef I.. 2. Rudolf Habsburški, 3. Valentin Vodnik, 4. Junaki, 5. Matej Ravnikar, 6. Pesmi Valentina Vodnika. Ako se oziramo na te in druge zastonj razdeljene knjige, gotovo jih je družba razposlala v slovenski svet okoli 30.000, ki bodo med mladino našo obrodile svoj sad. Posebno veliko knjig se je razdelilo po Koroškem, kjer še niso (?) tla ugodna za ustanovitev kakega šolskega zavoda. Ko to berete, gotovo si boste mislili: „To pa stane veliko denarjev!" Seveda. Pa, hvala Bogu, družba dobiva lepe prispevke od vseh stranij naše mile domovine. Kajti ona šteje po zadnjem „Vest-niku'1 91 podružnic po vseh slovenskih pokrajinah. V tekočem letu prirastlo je spet nekaj novih podružnic, tako da jih bo kmalu sto. Te podružnice so glasne priče, kakšnih šol si naše ljudstvo želi: prešinjene z verskim duhom, pa v besedi materni. Druž-nikov je zdaj okoli 8000. Vsak Slovenec naj bi pristopil k tej potrebni in prekoristni družbi. To stori, če vsaj deset krajcarjev na leto plača pri tisti podružnici, ki mu je najbolj pri rokah. Deset krajcarjev pa vendar premore še vsak pastir! Torej ne obotavljajte se! Božja pomoč z nami! Druge avstrijske dežele. Ta oddelek začnimo z volitvami. Lani smo imeli volitve v deželne zbore, letos pa za državni zbor. Pri volitvah za deželne zbore se ni dosti izpreme-nilo, samo na Češkem so Staročehi izgubili veliko sedežev, in že takrat se je videlo, da njih zvezda temni. V dolenji Avstriji so protijudovci ali an-tisemiti nekaj sedežev pridobili, v Šleziji pa Slovani. Na Koroškem so imeli Slovenci hudo vojsko, vendar so zamogli zmagati le v enem okraju, kjer sta bila voljena Einspieler in Muri. Na Štajerskem so Slovenci na kmetih zmagali brez težave, po mestih je pa led še predebel. — Letos v najhujši zimi nas je pa minister Taaffe iznenadil s tem, da je razpustil državni zbor in razpisal nove volitve. S to naglostjo je hotel menda preprečiti volilno agitacijo, pa izid je bil vendar neugoden, česar smo se vsi bali in tudi vlada, to se je zgodilo: Mladočehi so zmagali po celi vrsti v češkem kraljestvu, le na Moravskem še niso mogli prodreti. S tem je bila pokopana prejšnja večina, zdrobljen „železni obroč", minister Dunajevski je odstopil in nekateri so se bali tudi že za Taaffeja. Toda Taaife ima premočno zaslombo pri cesarju in zavoljo tega tudi pri Poljakih; tako smo bili nemško-liberalne vlade le za silo še rešeni. Avstrijski škofje so bili izdali za volitve poseben pastirski list in vernike prosili, naj vendar volijo katoliške može, ki bodo delali krščanske postave in se potegnili za versko šolo. Pa ta klic je le malo kaj izdal. Mi Slovenci in v planinskih deželah nemški kmetje smo izvolili sicer večinoma katoliške mož«. Pa iz velikega češkega kraljestva niso kmetje in mestjani, ne nemški ne slovanski, niti enega katoliškega poslanca poslali na Dunaj; samo grajščaki so še rešili čast dežele. Dandanašnji ljudje nimajo časa prebirati pastirskih listov, ker morajo častiti vse druge malike, na pr. „svobodo", „narodnost", „državno pravo" itd. Recimo, da so te reči tudi potrebne; pa prej jih bomo dosegli, ako Bogu damo prvo čast in poslušamo besedo višjih pastirjev ; saj pravi Izveličar: „Skrbite najpoprej za kraljestvo božje in njegovo pravico, vse drugo vam bo privrženo." Da so Čehi tudi tako storili, gotovo M se bili svojemu cilju veliko bolj približali, nego z izvolitvijo liberalnih Mladočehov, za katere nihče ne mara. — Bolj tolažljive so bile volitve na Dunaju, kjer so morali Judi in liberalci napeti vse svoje moči, da so še rešili nekaj mandatov. Zaradi nesrečnih volitev na Češkem je ves položaj notranje politike tako nejasen, da nobeden ne ve, kaj nam prinese juteršnji dan. — Upanje po verski šoli nam je splavalo po vodi. Liberalci imajo zdaj že spet toliko moč, da jo lahko zabranijo. Tudi mnogi (ne slovenski) učitelji nočejo nič vedeti o njej. V Žatcu na Češkem so imeli nemški učitelji svoj zbor, kjer se jih je zbralo okoli 1000. Oni so se nasproti postavili svojim škofom, izrekli se za brezversko šolo, kakoršna je zdaj, in pristavili, da se v šolske reči nihče ne sme mešati razun države in občin, oziroma dežel. Tedaj katoliški stariši nimajo nobene pravice do svojih otrok? Ali oni ne smejo terjati verske vzgoje za svoje otroke? In cerkev, ki je od Boga poklicana učiteljica narodov, ali ona nima nič besede pri pouku katoliške mladine ? Res daleč so zašli ti gospodje s svojo modrostjo, odkar jo zajemajo iz virov brez verskih modrijanov in prostozidarjev. — Vendar pa tudi katoličani ne spijo. Krepko deluje katoliška šolska družba v Dolenji Avstriji, ki je lani postavila vogelni kamen za katoliško pripravnico, na kateri se bodo vzgojevali katoliški učitelji. Kako pa deluje Ciril - Metodova družba, brali ste ravnokar v posebnem članku. — Več sreče ko pri volitvah so imeli Čehi s svojo deželno razstavo v Pragi. Bila je tako lepa in bogata, da je obrnila splošno pozornost na se, in na tisoče ljudij iz vseh dežel jo je prišlo gledat. — Kmetijske razstave so bile lani štajerska v Gradcu, letos pa hrvaška v Zagrebu. Tuje države. Iz tujih držav je poročati le malo kaj veselega. Povsod imajo razpete svoje mreže brezverski fra-masoni (to je skrivno, veri sovražno društvo, udje imenujejo se tudi „prostozidarji"), ki hočejo prekucniti oltarje in prestole, in skrbijo za to, da njihovi pristaši dobijo najimenitnejše službe. Glavna zaslomba te bogokletne svojati so bogati Judje, ki hočejo ves svet spraviti pod svojo oblast in zato smrtno sovražijo krščanske vladarje in katoliško cerkev. Na Laškem in Francoskem imajo ti ljudje vso oblast v rokah ; na Nemškem, Angleškem, v Ameriki, Belgiji, na Portugalskem, v Švici in po drugih večjih ali manjših državah imajo povsod svojo mogočno stranko, ki se imenuje zdaj „liberalno", zdaj „napredno", zdaj „radikalno", zdaj „republikansko", pa teži vedno po enem in istem cilju, da bi uničila krščanstvo in na krmilo spravila prostozidarstvo. Da tudi v naši Avstriji vse mrgoli takih ljudij. ki vedé ali nevedé služijo tej stranki, nam ni treba praviti. Sovraštvo do Slovanov prihaja največ od tod, ker je Slovan veren in zvest podložnik in ga je težko dobiti za kako prekucijo, posebno ne, če se mu zdi krivična ali nepotrebna. Kaj počenjajo framasoni na Laškem in Francoskem, je svetu znano: stiskajo sv. cerkev, preganjajo duhovnike in redovnike, mečejo jih iz šol in bolnišnic, ker vse javne naprave hočejo „očistiti krščanskega duha". V Oporti na Portugalskem so poskusili celo z ustajo zoper kralja, pa se jim ni posrečila. Kar ni zdaj, pa zna priti, in lahko se reče, da vsi prestoli zapadnih vladarjev so v nevarnosti. Republika tem ljudem bolje ugaja, ker so potem ali sami ministri in absolutni vladarji, ali pa stvar tako uredijo, da so ministri njih pokorni hlapci in imajo le imé, kakor na Laškem ali Francoskem. V obeh deželah je sicer še dosti zvestih katoličanov; pa na Laškem se po želji sv. očeta ne udeležujejo volitev; na Francoskem pa je ta nesreča, da so zavoljo princev, ki se prepirajo za prestol, katoličani razcepljeni na več strank. Vsled prizadevanja kardinala Lavižerija pa se že snuje ve- lika stranka, ki bode pred vsem branila obstanek in pravice sv. katoliške cerkve na podlagi republikanske ustave. Na Španskem imajo zdaj katoliško vlado, pa doklej? Ravno ta opazka velja za Belgijo. Angleži zatirajo Irce po stari šegi. Vedno delajo za Irsko nove postave, pa vsaka je slabša od prejšnje. Ni čuda, da se je v zadnjih 10 letih prebivalstvo Irske zmanjšalo za eden milijon! Pa tudi iz Rusije prihajajo vedno vesti, da se tam preganjajo katoličani. Ako že „krščanske" države tako postopajo, potem se ni čuditi, da poganski Kitajci nič bolje ne delajo. Tam so v zadnjih časih mnogo kristjanov pobili in njih hiše požgali. — Na Nemškem so katoličani priredili že 37 katoliških shodov. Zadnja dva sta bila v Koblencu in Ulmu, oba dobro obiskana. Pri shodu v Koblencu je govoril še rajni Windt -hörst (škoda za tega moža!) in rekel, da cesarji in kralji ne morejo vladati brez moralne pomoči od vere in cerkve. To je menda izprevidel tudi že nemški cesar Viljem, ki je v Berolinu ogovoril na zastavo prisegajoče vojaške novince in jim rekel, naj bodo Bogu ravno tako zvesti, kakor njemu (cesarju), kajti kdor hoče biti dober vojak, mora biti dober kristjan. Bog daj, da bi resnico teh besed spoznali v kratkem vsi vladarji! — Velika je bila udeležba francoskih, švicarskih in laških romarjev, ko so šli letos na grob sv. Alojzija v Rim, da tako najlepše praznujejo 300 letni spomin tega svetnika. Omeniti je tu, da se je naredila „zveza katoliške mladine" iz romanskih dežel Francije, Italije, Belgije in Švice. Jedro te zveze so študenti katoliških .vseučilišč na Francoskem, vseučilišča v Freiburgu v Švici in onega v Levovu (Löwen) v Belgiji. Bog blagoslovi nade-polno mladež, ki si je izbrala spet pravo pot! Kdaj doživimo v Avstriji kaj enakega? Pri tej priliki pa omenimo, da so tudi Slovenci v mnogih krajih dostojno praznovali 300letnico sv. Alojzija. Ker pa nesreča nikoli ne spi in se toliko nezgod pripeti, moram vendar opomniti nekaterih najstrašnejših, da se v molitvi ne utrudimo in nikoli ne pozabimo, da smo vsak hip navezani na božjo milost in dobroto. Strašno povodenj so imeli v Indiji, kjer je utonilo 700 ljudij. Pa to je bila še igrača proti povodnji na Kitajskem, v kateri je poginilo 10.000 ljudij, 400.000 jih je pa ostalo brez strehe, ker jim je voda hiše odnesla. Na morju se je potopilo v enem letu (1890), kar je znano, 200 parnikov in nad 900 jadernikov. (Parnik je barka na par, jadernik pa goni veter, ki se v jadra lovi.) Samo na veliki laški ladiji „Utopia" je poginilo, ko se je potopila, 567 ljudij. Koliko ljudij je moralo konec vzeti na vseh 1100 ladijah, ki so se pogreznile?! —Pa če je.voda huda, tudi ogenj ni dober. V rudokopu v Štebnu (St. Etienne) na Francoskem so plini užgali in zadušili 120 rudarjev. Pogorelo je celo mesto Kinešma v Rusiji in celo mesto Grenada v Ameriki. V Solunu pa je zgorelo 1200 hiš. V Kavkazu je pogorel velik les (gozd), ki je bil 20 kilometrov dolg. — Žalostno je pa tudi, če se prikažejo nalezljive bolezni. Na Španskem so imeli lani dolgo časa kolero, ki je pomorila precej ljudij; vendar tako grozno ni razsajala, kakor v prejšnjih dobah. Letos pa razsaja kolera po Arabiji, zlasti v Meki, kamor zahajajo turški romarji iz vseh pokrajin; ravno zaraditega je nevarnost velika, da se ne zatrosi še dalje. Bog nas varuj bolezni in vsake nesreče! Družbin oglasnik. I. Z večjim veseljem še nikdar nismo naznanjali števila Mohorjevih udov, nego letos, ko smo jih našteli tako krasno, veličastno množino, da so preseženi naši nekdanji najdrznejši upi. Evo njih mogočno, silno število: 51.827! Ko se je pred leti bila družba sv. Mohorja povzdignila do kakih 20.000 članov in že s tem naraščajem presenetila vse tedanje prijatelje svoje, rekel je o neki priliki pokojni rodoljub dr. Razlag, da jih bode še kedaj štela 50 000. Tak napredek zdel se nam je res sijajen uzor, a skoro da skrajna meja tega, česar moremo pričakovati in k čemur naj težimo; in ta uzor — izpolnil se nam je letos. In ne samo to; — celo presegli smo do malega za dva tisoč uzorno jubilejno število. Posebno se še veselimo zaradi tega, ker se je letos družba pomnožila po vseh škofijah in vseh pokrajinah tostran in onstran morja, koder koli bivajo Slovenci: nikjer ni upadlo poprejšnje število, povsod je le poskočilo. Proti lani imajo prirastka: Ljubljanska in lavantinska škofija, obe že prej tako častiti, za celih 1853 in 1251, krška za 242, tržaško-koperska za 125, Amerika za 63, zagrebška nadškofija za 48, sekovska škofija za 46, somboteljska za 34, senjska za 31, goriška nadškofija za 29, videmska za 10, po-reška škofija za 8, razni kraji za 3 — torej vse pokrajine vkup za 3.743 družbenih članov. Za tolik blagoslov božji pač nikakor ne moremo biti dovolj hvaležni milemu Bogu, ki daje nekdanji skromni setvi rajnega Slomšekain vrlega Andreja Einspielerja in trudu pridnih delavcev na polju sv. Mohorja tako nepričakovano rast, da o pogledu na njo kar čudom strmijo prijatelji in neprijatelji. Pa tudi gorečih pospeševalcev družbinih, čč. gg. poverjenikov in sploh vseh duhovnikov, vrlih pisateljev in rodoljubov ne moremo nikakor prehvaliti, niti jim dostojno zahvalo izreči. Radost, katere jim gotovo vskipeva srce ob tolikem uspehu, in vesela zavest, da so, trudeč se za družbo, duševno in telesno koristili narodu slovenskemu, bodite jim plačilo za vse obilne trude in žrtve. — Vsi udie pa, družbi najlepši cvet, največji kras in glavna moč, vsprejmite naše najprisrčnejše, iskrene pozdrave! Za bodočnost imamo le jedno željo: Naj bi z družbo, koder zdaj dobro stoji, kolikor mogoče še za-naprej tako ostalo; ob mejnih pokrajinah pa naj bi društvenikov število še vedno naraščalo, dokler ne dosežemopovsod jednakougodnega stanja, kakor ga opazujemo v trdno slovenskih krajih; zakaj še le ono ljudstvo, ki marljivo prebira dobre slovenske knjige in spise, postane in tudi ostane v resnici naše zavedno slovensko ljudstvo. V to nam pomozi Bog po prošnji sv. Mohorja in vsi pospeševalci Mohorjeve družbe! II. Odboru je letos v presojo došlo okoli 40 pripovednih in 20 poučnih spisov, katerih tretjino so gg. presojevalci spoznali za porabno in deloma tudi darila dostojno. Izmed leposlovnih spisov so prejeli darila: 1. „Brat Evstahij", povest, spisal A. Koder v Tridentu; 2. „Potne črtice iz Slavonijespisal Janko Bar le v Zagrebu; 3. „Jošt Turn, Karlovski eneral in glasovit junak", spisal profesor Ivan te ki as a v Zagrebu. Izmed poučnih pa sta se ob- darovala: 1. „ O strelovodu", spisal profesor Franc Hauptmann v Gradcu; 2. „Konjerejcem v pouk", spisal Fr. Dular, kotorski živinozdravnik v Kulen-Vakufu v Bosni. V porabo so se vsprejele povesti: 1. „Spomin na staro mater", spisal A. Koder; 2. „Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča", spis.—e; 3. „Grajski lovec", in 4. „Pripovedka o cerkvi Matere božje na Ptujski gori", spis. Pankr. Gregorec v Mariboru; 5. „Zgodovinske drobtine" , nabral profesor Ivan Steklasa v Zagrebu. Potem poučni spisi: 1. „Kako treba gnojiti sadnemu drevjuspis. prof. M. Cilen-šek v Ptuju; 2. „Kako ohraniti sadna drevesa drevesnih usicu, spisal Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju; 3. a) „Nekaj za zdrave in bolne ljudi", b) „Nekatere nerednosti na kmetih", c) „Zakaj kmečko Gospodarstvo propada", spisal Fr. Perpar, župnik v agradcu; 4. „ Skrivnosti gospodinje Ane"-, spisal Božid. Flegerič. Nekoliko izvirnih pesnij so družbi poslali gg. A. H r i b a r, J. M. K r ž i š n i k, J. L e b a n, M. Opeka; večje število narodnih zagonetek in jedno narodno pesem pa g. Križnik v Motniku. Nevspre-jeti spisi, o katerih se je zahtevalo, vrnili so se gg. pošiljalcem. — Med nevsprejetimi rokopisi bilo jih je, kakor prejšnja leta, zopet mnogo izmed priprostega ljudstva. Kakor pa je bilo videti, niso se pošiljalci, nevešči pisateljevanja, držali nasveta, podanega jim v družbinem oglasniku preteklega leta, da naj bi se bili o porabnosti svojih spisov vsaj prej posvetovali s kakim g. duhovnikom ali g učiteljem; več spisov je bilo celo le prepisanih iz starejših slovenskih knjig in časopisov, ali pa tudi povzetih iz manj znanih nemških virov. Na tak način je res škoda nepotrebnega dela in poštarskih stroškov! Le za natisek popolnoma godne stvari more odbor za družbo v spr e j ema t i. lit. Za prihodnje leto pripravlja odbor družbe sv. Mohorja društvenikom v poučenje in razvedrenje nastopne „knjige: 1. „Šmaruice na Se ljube Gospe presr. Srca." Svojim udom da družba sv. Mohorja. Spisal Janez Volčič, duhovnik ljubljanske škofije. — S to knjigo jemlje priljubljeni rajni pisatelj slovo od nas: njegovo delovanje za družbo se namreč ž njo dokončuje na svetu — upamo, da ne v nebesih. Te „Šmarnice" so nadaljevanje onih, katere je družba 1. 1879. svojim udom podala od ravno istega pisatelja. Obsegajo dva dela: v p r v e m je 31 premišljevanj za vsak dan meseca majnika, katera nas učijo spoznavati, častiti in v čednostih posnemati presveto Srce Jezusovo, čegar Gospa je božja mati Marija Devica; drugi del pa je popolen molitvenik. Zatorej izide knjiga v ročni obliki, da jo vsakdo lahko v žep vtakne in v cerkev s seboj vzame. Za vezan izvod se doplača, in sicer v usnje z zlato obrezo 60 kr., v platno z rudečo obrezo 40 kr. 2. „Jeruzalemski romar" ali „potovanje v Sveto deželo". Spisal dr. France Lampe, profesor bogoslovja v Ljubljani. Kar je učeni g. pisatelj sam videl, čutil in skusil, ki je vspomladi potoval v Egipet in Palestino, pa tudi kar so že drugi pisali pred njim, zvedeli bomo v tej knjigi o Sveti deželi. Knjiga bode imela trojen namen: prvi ž, omogočiti častitim bralcem, da vsaj duhovno romajo, če dejanski ne morejo, v kraje posvečene s stopinjami in rešnjo Krvijo našega Gospoda Jezusa Kristusa; drugič, da bomo bolje umeli dogodke, popisane v sv. evangeljih in sploh v sv. pismu; tretjič, da bo nekak uvod obširnejšemu delu, ki ga bližnja leta pričakujemo iz spretnega peresa istega pisatelja. Pripravlja nam namreč za družbo ves goreči gospod „Velike zgodbe sv. pisma", v katerih se mu bode potem manj treba pečati s popisovanjem sv. krajev; opozarjal bo na popise v tej-le knjigi. Naj nikdo ne zamudi prilike, s pristopom k družbi si oskrbeti tolikanj koristno knjigo, katero bodo krasile mnoge podobe, deloma take, ki jih je g. pisatelj sam fotografično posnel na dotičnih mestih. S to knjigo pričenjamo tudi daljšo vrsto zemljo-in narodopisnih knjig, katerih odslej vsako leto po jedno izdamo. 3. „Naše škodljive rastline v besedi in podobi." Popisal prof. Martin Cilenšek v Ptuju. I. snopič. Že rajni prof. Fran Erjavec imel je nalogo, kakor „naše škodljive živali" za družbo opisati tudi naše škodljive rastline; ker pa vsled prerane smrti tega ni storil, poprijel se je dela g. prof. Cilenšek, znan strokovnj ak v rastlinoznans tvu. Učil bo spoznavati, zatirati, pa tudi pravilno rabiti rastline, ki so pri domu, na polju in v gozdu na kvar človeškemu, živalskemu in rastlinskemu razvitku ali življenju; obilne podobe pa bodo razjasnjevale besedni pouk. 4. Kot četrto knjigo smo namenili, če ne bode posebnih zaprek, „Domači zdravnik". Spisan bo po naukih svetovnoznanega zdravnika župnika g. S. K n e i p p a, o katerem letošnji koledar nekoliko pove. Poprijeti se teh naukov in jih že v zdravih dneh izvrševati, mora biti velikanskega pomena za telesni in duševni razvoj posameznega človeka, kakor tudi celega naroda; jako bi se tem potom pospešil naš občni blago-stan in utrdil naš obstanek. — Knjigo prireja koroški rojak, ki se je že sam z najboljšim uspehom pečal s Kneippovim zdravljenjem. Obravnavala se bode tvarina v treh delih; v prvem bo govor o tem, kako treba živeti, v drugem, kako zdraviti, v tretjem pa o domačih zdravilih. 5. in 6 knjiga so navadne „Slovenske Večerniee za pouk in kratek čas" (46. zvezek) in pa „Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1893". Ker je uravnava obeh knjig znana, omenjamo le to, da ostane tudi zanaprej, kakoršna je. Koledar prinese zopet imenik vseh udov Mohorjeve družbe; zakaj vsled našega poziva izrekli so gg. poverjeniki skoro brez izjeme, da naj ostane; ravno v imeniku spoznavajo izvrstno sredstvo, da družba na zunaj tako vstrajno napreduje. Torej je te pravde konec. IV. Da si odbor lože pridobiva rabljivih leposlovnih in zabavnih spisov in po njih zvršuje družbin namen, razpisuje tudi za leto 1892. pisateljem v spod-bujo in podporo sledeča Dražbina darila: a) Dve sto in deset goldinarjev za šest krajših izvirnih povestic, vsakej po 35 gld., ki obsega vsaj pol tiskane pole. b) Sto in štirideset goldinarjev za štiri poučne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gld. v obsegu pol tiskane pole. Glede družbi namenjenih spisov naj ponavljamo tudi letos te-le opazke: Odbor spozna za svojo dolžnost, priprostemu ljudstvu podajati v prvi vrsti le domače in narodno gradivo, katero so spisali lastni sinovi našega naroda. Zato so darila razpisana za izvirne povesti in poučne spise. Vsi spisi so namenjeni za ljudstvo, tedaj morajo biti posneti iz ljudstva, potem jih bode rado bralo. Resnica je, da se misli (ideje), katere se razvijajo v okviru pripovedke, rajše bero in bolj primejo bralca, kakor suhoparne razprave in še tako lepi in pametni nauki. Verska, narodna, narodno-gospodarska, druž-binska vprašanja itd., vse to se da razpravljati v pripovedni obliki, samo treba, da je pisatelj sam v teh vprašanjih dobro poučen in da ve, kam namerava s svojim poukom. Z golimi besedami tu ni pomagano, dejanje in pouk se morata strinjati. Najteže pa je pisati tako, da je priprostemu ljudstvu primerno, razumljivo. Kmetiško življenje, kolikokrat se je že opisovalo, pa navadno v taki obliki, da ugaja omikancem, ne pa priprostim ljudem. Kdor spisuje za družbo, naj pazi skrbno, da se nikakor ne oddaljuje od cerkvenega in narodnega stališča; naj se varuje, da si ne prilastuje tujih misel (idej), ki so našim domačim razmeram nasprotne. Kdor nastavi pero, da bi za družbo priredil leposloven, zabaven ali poučen spis, naj si predstavlja kmetiško hišo, v kateri sedijo domači ljudje ob zimskem času okoli mize ali na bližnji peči, sin ali hči pa bere iz knjige. Tako se bo lože izogibal vseh manj znanih ali preučenih tujih izrazov, vseh nenavadnih oblik, in se bo držal kratkih stavkov. O da bi družbini pisatelji se učili od nedosežnega Slomšeka z narodom čutiti, misliti, govoriti—z jedno besedo pisati po domače, to je v jeziku, narodu lahko umevnem, iz njega povzetem, milo donečem, kakor razun Slomšeka zna malo naših pisateljev. V stroki poučnih spisov namenu in potrebam družbe sv. Mohorja najbolje ustrezajo: razprave o narodnem gospodarstvu, pouki iz zdravilstva, pravoslovja, naravoslovja, potopisi, životopisi, izbrano narodno blago. Zbirke narodnih pregovorov, ugank, smešnic in sploh spisi pošteno šaljivi bodo jako dobro ustregli. Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo do 1. maja 1892 brez podpisanega imena; pisatelj naj svoje ime razločno zapiše na poseben (zapečaten) listič, v kterem ob enem naznani, ali želi rokopis, ako ne bo obdarovan ali sprejet, nazaj ali ne ? Prisojena darila se bodo izplačala na god sv. Mohorja dne 12. julija 1892. V. Družbine dohodke in stroške izkazuje sledeči Račun od 1. avgusta 1890. do 1. avgusta 1891. leta. A. Dohodki: 1. Letnina od 51.052 letnih udov . 51.052 gld, —kr. 2. Obresti od Matične glavnice . . 990 „ 85 „ 3. Za razprodane stare družb, knjige . 1.033 „ 81 „ 4. Veznina za trdovezane knjige . . 5.274 ,, 30 „ 5. Poštnina za posamezne pošiljatve . 46 „ 57 „ 6. Gotovine lanskega leta je ostalo . 169 „ 34 „ Vsi dohodki vkup . 58.566 gld. 87 kr. B. Stroški: 1. Molitvenik „Gospod, teci mi pomagat!" s trdo vezanimi iztisi . 14.309 gld. 40 kr. 2. „Življenje Device Marije in sv. Jožefa", X. snopič . . .... 7.094 „ 50 „ Odnos . 21.403 gld. 90 kr. Prenos 3. „Občna zgodovina", XV. snopič 4. „Fizika". II. knjiga. O kemiji 21.403 gld. 90 kr. 5.944 „ 75 „ 6.858 „ 99 „ Slovenske Večerniee", 45. zvezek 4.750 ,, 45 „ 6. „Koledar za leto 1892." s kole-kom (kolek stane 3120 gld.) . . 7. Ponatisi: „Kristusovoživljenje", I., VI. inVII.sn., „Marij.življenje", IV.in VI.sn. 8. Bazne tiskovine, vabilne pole itd. 9. Nagrade (blagajniku 300gld.. tajništvu 300 gld., knezoškofijskemu pregledovalcu 120 gld. in peterim pregledovalcem rokopisov 250 gld.) . 10. Za obdarov. in odkupljene rokopise 11. Pristojb. davka za hišo in premožen. 12. Stroški za razpošiljatev knjig . . 13. Bazni stroški....... 15.159 „ 85 „ 1.373 123 75 80 970 „ - „ 760 „ - „ 127 „ 08 „ 750 „ - „ 313 „ - „ "Vsi stroški vkup . 58.035 gld. 57 kr. Ako se torej dohodki . . . 58.566 „ 87 ,, primerjajo stroškom..... 58.535 „ 57 „ kaže se, da ostane gotovine . 31 gld.30kr. ki se prihodnje leto zaračuni. A. Alijančič in J. Wieser, S. Janežič, preglednika. blagajnik. Matica. Po pristopu novih dosmrtnih udov je letos druž-bini „Matici" prirastlo 1602 gld. v gotovini. "Vsa matična glavnica znaša torej do 1. avgusta 1891: gotovine 21.251 gld. in v obligacijah 200 gld., ki je na obresti zavarovana v družbinih hišah in tiskarni. VI. Pri nabiranju in vpisovanju udov naj se častiti gospodje poverjeniki blage volje ravnajo po tem le navodu: 1. Nabira družnikov naj se prične koj po prejetih knjigah in sklene z zadnjim dnevom meseca februarjavsacega, leta, vpisovalne pole z denarjem vred pa naj se pod napisom: Družba sv. Mohorja v Celovcu, pošljejo franko vsaj do 5. marca vsakega leta družbinemu blagajniku. Veliko dela in sitnosti napravljajo družbi taki udje, ki ob določenem času letnih doneskov ne odraj-tajo; zato vse častite stare in nove družnike nujno prosimo, naj nikar ne zabijo_, ob pravem času družbi pristopiti in letnino gg. poverjenikom oddati. Kdor se pozneje oglasi, ne bode se več štel za uda, ampak dobi za poslani denar samo toliko knjig, kakor po knjigarnah. 2. Letnina za vsako posamezno osebo ali ustanovo iznaša 1 gld., dosinrtnina za posamezne osebe, za farne ali šolske bukvarnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude) 15 gld. na jedenkrat, ali 8 gld. dvakrat v teku jednega leta. Na naročila brez denarja se ne more ozir jemati. Veznina za tri ali štiri bolj trdo vezane knjige znaša 30 kr.; zavoljo polajšanja obilnih, mnogovrstnih opravil je pa želeti, da se le mehkovezane knjige prejemajo. 3. Kdor prvokrat v družbo stopi, naj izrečno pove, da je nov družnik. Imena naj se blagovole zapisati razločno (najprej priimek, potem krstno ime) iz vsake fare, in kjer se stan pripisuje, udje jednega in istega stanu zaporedoma, da se s tem preobširni imenik v Koledarju kolikor mogoče okrajša in ceneji postane; zadostuje pa tudi priimek in krstno ime vsakega uda. Ude po vaseh zapisovati dela imenik preobširen in predrag in se zamore to le tam storiti, kjer je prav obilno družnikov. Kdor je iz družbe izstopil in zopet pristopi, ali kdor se je iz jedne fare v drugo preselil, ne vpiše se kot nov, ampak kot star ud. Dosmrtni udje naj se vsako leto vpišejo, in na listini podčrtajo. Preselitev ali smrt dosmrtnega uda naj se na koncu pole naznani. Poudarjati je nam, da se dosmrtni ali ustanovni ud premeniti ne sme; kakor je bilo ime o začetku zapisano, tako naj ostane. 4. Udje v Ameriki imajo letnine 1 dolar (okoli 2 gld. 20 kr.) plačati, da se jim zamorejo knjige o svojem času pod križnim zavitkom poslati in se poštnina že tu odrajta. Amerikanci, ki žele biti dosmrtni udje, vplačajo jedenkrat za vselej 15 dolarjev; to pa zavoljo vsakoletne poštnine, ki sama znaša okoli 1 gld. 20 kr. a. v. 5. Častite gg. poverjenike prijazno prosimo, naj na čelu vpisovalne pole natanko zapišejo, koliko je priložene letnine, dosmrtnine, denarja za stare knjige, veznine in drugega denarja; jednako naj blagovolijo vselej pristaviti, ali želijo knjige sprejeti kot vozno blago po železnici, ali v manjih zavojih po pošti in sicer do katere postaje ali pošte. 6. Knjige naj se sprejemajo, kolikor je le mogoče, po čč. dekanijskih poverjenikih ali vsaj več sosednih fara skupaj do bližnje železniške postaje. Po pošti naj se knjige le tam zahtevajo, kjer je le malo udov in je železniška postaja prav oddaljena. S tem se prihrani družbi obilno dela, ki ga provzroči ogromna razpošiljatev knjig, in tudi obilni upravni stroški se na ta način zmanjšajo; le če bi bilo s tem več poštnih stroškov in šteje fara obilno udov, zamorejo se knjige naravnost farnemu poverjeniku poslati. Posameznim udom se knjige odpošljejo le na take kraje, kjer ni kakega poverjenika blizu. Ker posamezna pošiljatev prizadeva družbi obilno opravilnih stroškov, morajo taki udje in kraji, ki ne štejejo več kot 15 udov, za opravilne stroške dodati še 20 kr. Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim udje povrniti. 7. Na spremembo stanovališča društvenika med letom se družba pri tolikem številu udov ne more ozirati; vsak ud dobi svoje knjige tam, kjer se je dal vpisati. Družbe sv. Mohorja postave in vodila opravilnega reda. (Družba sv. Mohorja je potrjena od milosti, gosp. knezoškofa krškega 5. junija 1860 in od sv. očeta papeža Pija IX. v pismu dne 18. maja 1860 z odpustki obdarovana.) A. Postave. § 1. Namen družbi sv. Mohorja je: Podpirati pobožno, lepo obnašanje in ohranjevati katoliško vero med slovenskim ljudstvom; v ta namen se bodo na svetlo dajale in razširjale med Slovenci dobre katoliške bukve. § 2. Kako stopi in se sprejme kdo v to družbo? Pravico, v to bratovščino stopiti, ima vsak katoliški kristjan obojega spola, vsakega stanu in vsake starosti, da le dotične dolžnosti spolnovati more in hoče. Sprejme se pa vsak v to bratovščino s tem, da se pri kakem družbinem predstojniku oglasi in se njegovo ime v braterne bukve zapiše. Kdor se je v to družbo tako sprejel, ostane njen družnik tako dolgo, dokler sam očitno ne naznani svoje volje, da iz družbe stopi, pri kakem predstojniku, ali pa dokler se zavoljo zanemare družbinih dolžnostij iz bratovščine ne dene. § 3. Dolžnosti družnikov: 1.) Vsak družnik naj vsak dan moli en „Očenaš", eno „Češčena si Marija", in zraven naj pristavi besede: „Sveti Mohor, prosi Boga za nas!"; to naj odmoli v ta namen, da se katoliška vera sploh, posebno pa med slovenskim ljudstvom, ohrani in razširja. 2.) Vsak duhovnik, ki pristopi, naj pa še zraven tega tudi, ako je mogoče, 12. julija, kakor na praznik sv. Mohorja, mašuje za vse žive in mrtve družnike. 3.) Vsak družnik plača tedaj, kedar v družbo stopi, in potem vsako leto naprej en goldinar avstr. veljave, da družba more na svetlo dajati dobrih knjig. Kdor po večkratnem opominjevanju svoje letnine ne plača, pa se ne bo več imel in štel za družnika; dalje se zavoljo tega ne bo več tirjaval ali pa toževal. 4.) Vsak družnik se zaveže, da si bo po svoji moči in po svojih okoliščinah prizadeval, naj se dobre knjige med Slovenci razširjajo; vendar ta zaveza ni taka, da bi kdo svojo vest težil in si grehov nakladal, če tega ne dela. § 4. Dobički družnikov: 1.) Vsak družnik, ako vestno spolnuje pogoj, postane deležen vseh odpustkov, ki so jih sv. oče Pij IX. v svojem pismu dne 18. maja 1860 podelili in so ti-le: o) Popolnoma odpustek na dan, ko kdo v bratovščino stopi, ako se skesano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme. b) Popolnoma odpustek za smrtno uro vsakemu, ako se skesano spove in sv. rešnje Telo vredno prejme, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj presladko ime „Jezus" skesano izgovori, ali pa vsaj v srcu pobožno zdihne. c) Popolnoma odpustek vsakemu družniku, ako se skesano spove in sv. rešnje Telo prejme in na dan svetega Mohorja ali pa na eden kteri si bodi izmed sedem sledečih dnij braterno cerkev, ali pa, če je ni, svojo farno cerkev obišče in tam pobožno moli za edinost krščanskih vladarjev, za pokončanje vseh krivih ver in za povišanje svete katoliške cerkve. d) Odpustek sedem let in 280 dnij (sedemkrat štirideset dnij) štirikrat vsako leto, ako družnik kak vsednji dan ali kako nedeljo braterno cerkev, če pa je ni, kako drugo od škofa potrjeno cerkev, kakor zgoraj, obišče in pobožno moli. e) Odpustek šestdeset dnij, kolikorkrat je družnik pri sveti maši ali pri kakem drugem cerkvenem opravilu v braterni cerkvi ali kapeli pričujoč; ali pa kolikorkrat kako od škofa potrjeno procesijo ali presveto rešnje Telo, naj se že v procesiji okoli nosi ali kakemu bolniku na dom nese, pobožno spremlja, ali pa, če tega storiti ne more, vsaj tedaj, ko zvon zasliši, en Očenaš in češčena si Marija za rajne družnike odmoli ali pa slednjič ktero si bodi dobro in ljubeznivo delo stori. Ti odpustki vsi se morejo po priprošnji tudi za verne duše v vieah zadobiti. 2.) Vsak družnik se udeleži vseh molitev in daritev svetih maš, ki se v namen te družbe opravljajo. 3.) Od vsakih knjig, ki jih izda družba, dobi vsak družnik po jeden iztis za svoje plačilo. Kdor pa letnino plača po dvoje itd., dobi tudi po dvoje, po troje itd. izdanih knjig. 4.) Vsak družnik ima pravico, take spise, ki se mu za slovensko ljudstvo potrebni ali koristni dozdevajo, družbi-nim odbornikom priporočevati, naj je na svetlo spravijo. § 5. Voditev družbe. 1.) Kakor cerkvena družba te škofije stoji ta družba vselej pod nadgledstvom knezo-škofa krškega in pod vodstvom od ravno tega knezo-škofa potrjenega odbora, kterega si v Celovcu stanujoči družniki izmed sebe izvolijo. 2.) Po krajih, kjer so fajmošter družnik, so oni tudi njen predstojnik za svojo faro. Ako pa niso družnik, izvoli družbin odbor koga drugega, ako mogoče kakega duhovnika za predstojnika. Ta oskrbuje druž-bina opravila; on vsprejema nove družnike, izročuje jim buive in pobira in zarajtuje njih letna plačila. 13. Vodila, opravilnega reda. § 1. Da doseže družba ali bratovščina, sv. Mohorja svoj imenitni namen, dajala bo vsako leto na svetlo: a) dvoje „Slovenskih Večernic", namenjenih priprostim kmečkim ljudem, ki bodo obsegale razne manjše pripovedne in poučne sestavke ali kako večje pripovedno ali poučno delo; b) „Koledar", ki bode obsegal, mimo navadne pratike in imenika vseh družnikov, razne krajše pripovedke in druge poučne spise; c) kolikor bodo pripuščale denarne moči, razne druge bukve, priprostemu kmetu v pouk ali pa čast. duhovščini ali učiteljem v koristno rabo. Vsi spisi, ki je misli družba na svetlo dati, morajo v čisti, lehko umevni slovenščini zloženi, in po kakem vis. čast. škofijstvu potrjeni biti. § 2. V družbo se more vsako leto stopiti do konca meseca februarja; kdor se pozneje oglasi, ta se ne more šteti za uda in dobi za poslani denar samo toliko bukev, kakor po bukvarnicah. Ime vsakega družnika se vpiše v družbine ali bra-terne bukve, in se mu pošlje v znamenje njegovega pristopa podoba sv. Mohorja. Kdor se hoče za vse žive dni iznebiti letnega plačila, plača v družbino matico 15 gld. na enkrat ali pa dvakrat po 8 gld. v teku enega leta. S tem plačilom postane on dosmrtni družnik ter si pridobi pravico do družbinih bukev za vse žive dni, šolske in farne bukvarnice pa za vse čase svojega obstanka. Dosmrtnim družnikom se pošlje v častno znamenje, da se štejejo med ustanovnike družbe sv. Mohorja, listina s podobo sv. Mohorja, ki jo podpišeta mimo vodje in tajnika še dva druga odbornika. § 3. Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja, letnina letnih družnikov in skupiček iz razprodanih knjig se smejo obračati v natiskovanje družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala pa bo matica: a) po plačilih dosmrtnih družnikov in b) po raznih dobrovoljnih darilih in sporočilih. % 4. Da družba slovenske pisatelje k večji delavnosti izpodbudi in si lože pridobi dobrih rokopisov, plačevala jim bode, dokler ima več kot 2000 in manj kot 6000 udov, izvirne spise sploh z 20, proste predelave znanih predmetov s 15 in prevode z 12 gld., ako so pisani v čisti, pravilni slovenščini, poskočilo pa bode to plačilo pri 6000—8000 družnikih za 5 gld., pri 8000—10.000 za 10 gld, pri 10.000 —12.000 itd. pa za 15 gld. pri tiskani poli. Za spise, ki jim je treba pred natisom še poprave ali olike v besedi, plačevalo se bode pisateljem pri vsaki poli po 2—4 gld. manj. Če se pokaže konec družbinega leta kak ostanek v denarjih, obračal se bode navadno v podporo šolskim knjigam in drugim slovenskemu narodu koristnim delom. § 5. Družbine knjige se bodo enkrat v letu razpošiljale po tistem potu, po kterem jih družniki prejemati žele. Navadno se bo to godilo po častitih dekanijskih predstojnikih, kterim se bodo bukve za vse družnike v njihovem okraju kot vozno blago po železnici ali po pošti poslale, kakor si to sami žele. § 6. Družbina opravila bo oskrbovalo devet v Celovcu bivajočih odbornikov, ki pa morajo dosmrtni ali vsaj letni udje biti. Sklepali bodo po črezpolovičnici glasov. Eden izmed njih je družbin vodja, eden vodjev namestnik in družbin blagajnik, eden nadzornik matičnega premoženja in pregledovalec družbinih računov, eden pa urednik družbinih spisov in družbin tajnik. § 7. Ako bi se družba sv. Mohorja iz kakega posebnega vzroka razdružila — vendar morate v to vsaj dve tretjini živih dosmrtnih družnikov dovoliti — ima vsak živi dosmrtni ud pravico do vloženega plačila; kaj se pa ima z ostalim družbinim imenjem zgoditi, razsodi po glasovih dveh tretjin vseh živih dosmrtnih družnikov z visokim zavetnikom družbin odbor. Ta vodila se smejo le po dogovoru in dovoljenju dveh tretjin vseh živih dosmrtnih družnikov prenarediti. Dr. Val. Milller, stolni prošt itd., kot vodja. Lambert Einspieler, korar in knezoškofljski kan- eelar, kot podvodja. Jane/. Hutter, kateket na c. k. realki, kot tajnik. Simon Janežič, kot blagajnik in ravnatelj družbine tiskarne. Odborniki: And. Alijančic, korar in dekan. Dr. Jak. Sket, c. kr. gimn. profesor. Janez Wieser, župnik in nunski spovednik v predmestni fari sv. Lovrenca. Frane Milil, nunski spovednik in katehet. B. K. Rosbaher, trgovec. Rešitev zastavice na strani 128. „Koledarja" za 1. 1891. se glasi: „Visoka lestva so pobožna djanja, — Sloni na nebu, v zemljo se opera, — Po njej človeka vodi trdna vera — In z nado se ljubezen na-nj naslanja." Rešiloev se je oglasilo 84. prav rešilo je 59, in sicer 2 iz goriške. 20 iz lavantinske, 34 iz ljubljanske in 3 iz tržaške škofije in drugih krajev. — Srečkanje je darilo prisodilo sledečim rešilcem: 1.) Ljubljanska: J. Črnivec, učenec v Ljubljani; Agata Pavšek v Ljubljani m Pavlina Rus, trg. hči v bmartnem. 2.) Lavantinska: ,r. Kršnar, učit. pripravnik v Mariboru:'L. Kurbos, pos. v Gočovi in J. Križan, trg. v Smartnem v Rožni dolini. 3.) Goriška: Fr. Lapanja, cerkovnik na Št. Vidski gori. 4.) Tržaška in druge: Tereza Sosič na Opčini. Zastavica v podobah. Od 1. do 31. januarja 1892 je čas poslati rešitev te zastavice; pred 1. kakor tudi po 31. januarju doposlane rešitve so neveljavne. Rešitev, ime, stan in kraj z zadnjo pošto rešilca naj se v zapečatenem pismu naznani. Srečkanje za vsako škofijo posebej odločilo bode dobdke. Vsak rešilec naj naznani tisto izmed starih knjig družbine zaloge. katero želi prejeti, če ga sreča zadene. Rešitev zastavice in imena izsrečkanih rešilcev bode prihodnji „Koledar" razglasil. — Ker ni mogoče knjig tako razposlati, da bi jih vsi družniki ob jednem času prejeli, določil se je za vposlanje rešitve zgoraj omenjeni čas. — Neudje se ne bodo v ozir jemali. Cena knjigam, ktere je družbina tiskarna izdala in založila: Naslov pisatelja in knjige A. Janežič-Anton Bartel: Deutsch - slovenisclies Hand-Wörterbuch HI. Auflage. 1889 ............... A. Janežič-Sket: Slovenska slovnica. VI. izdaja. 1889 .... Dr. J. Sket: Slovenisclies Sprach- und Uebungsbuch. Nebst Chrestomathie und Wörterverzeichnis. IV. veränderte Auflage. 1888 . . — Grundriss der slovenischen Grammatik mit Uebungsbeispielen Gesprächen und deutsch - slovenischem Wörterverzeichnis. 1888 — Slovenska čitanka. I. zvezek. 1889 ........ — Slovenska čitanka, II. 1891.......... — Slovensko berilo za V. in VI. razred srednjih Sol. 1886 Komel plem. Sočebran: Kurzgefasste praktische Grammatik der slovenischen Sprache. Mit slovenisch-deutschem und deutsch-slove nischem Wörterverzeichnis. H. Auflage. 1887 ........ A. Lesar: Zgodbe svete katoliške cerkve. III. natis. 1887 .... J. Kosec: Krščansko-katoliško nravoslovje. 1879. Po znižani ceni . A. Einspieler: Jedro katoliškega nauka ali ves krščanski nauk v 70 krščanskih naukih. 1873. Po znižani ceni...... — Kazalo za Slov. Prijatelje 8 kr. — Krščanski nauk, „Stori dobro". 1273 stranij. 1876 — „ „ „Varuj se hudega". 658 stranij. 1874 — „ „ „Od blagoslovil". 368 stranij. 1872 T. Mraz: Razlaga srednjega in največega katekizma. 1036 stranij. 1883 — Šolske katekeze za prvence. 240 stranij. 1878 ...... Dr. V. Wiery: Ansprachen und Predigten innerhalb der Jahre 1866 bis 1874. Drei Hefte, um den sehr ermässigten Preis von...... Gr. Somer: Mali računar za I. razred ljudskih šol. Navod, kako naj učitelj prvošolce po pripovestih računiti uči. Po znižani ceni . . . Tersatskl romar, ki obsega zgodovino in popis božjega pota na Tersatu in razne molitve in pesmi za romarje. Po znižani ceni: mehko vezan 20 kr., trdo vezan 30 kr., v platno vezan 40 kr. Dr. J. Sket: „Kres", letnik 1883., 1884., 1885. in 1886., vsaki po zniž. ceni Za ude, neude in po knjigarnah Kld. kr. Pri gosp. pisatelju A. Komelu plem. Sočebran-u, c. kr. majorju v Gradcu (Grazbachgasse 40) so na prodaj sledeče od c. kr. državno-vojnega ministerstva vojaškim šolam dopuščene knjige: 1 Težbovnik (Exercier-Reglement, slovenisch) 20 kr. — 2. Prisega in vojni členi (Eid und Kriegs-Artikel, deutsch-sloveniseh) 20 kr. — 3. Službo vili k za e. in kr. vojsko, I. del (Dienst-Reglement, I. Theil, deutsch-sloveniseh) 80 kr. — 4. SlužboTiiik za e. in kr. vojsko, II. del (Dienst-Reglement, II. Theil, deutsch-slovenisch) 80 kr. — 5. Službovnik za c. in kr. vojsko, III. del (Dienst-Reglement, III. Theil, slovenisch) 15 kr. — 6. Garnizonska in stražna služba (Garmsons-und Wachdienst, slovenisch-deutsch) 20 kr. — 7. Werndl-ova puška za c. in kr. vojsko (Werndl-Gewehr, slovenisch-deutsch) 20 kr. — 8. Pouk o zemljišču (Terrainlehre, slovenisch-deutsch) 20 kr. — 9. Organizacija vojstva (Heeres- Organisation, slovenisch-deutsch) 20 kr. — 10. Slovnica vojaška (Grammatik der slovenischen Sprache) 1 gld 30 kr. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELJI ¡1 1825/Jt Častiti dekanijski in farni poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družnik šestero bukev, namreč: 1. Življenje Marije in sv. Jožefa, X. snopič. 2. Molitvenik: Gospod, teci mi pomagat! 3. Občna zgodovina, XV. snopič. 4. Fizika ali nauk o prirodi, II. knjiga (O kemiji). 5. Slovenske Večernice, 45. zvezek. 6. Koledar za leto 1892. Vsak družbenik naj sprejme svoje knjige v tisti dekaniji ali fari, v kteri se je vpisal. — Vse stroške, ktere imajo čč. gg. poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejetev knjig, morajo jim družniki povrniti. Na pozneje spremembe stanovališča pri tolikem številu družbenikov se nikakor ni moglo ozirati. Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto, ktere naj se po končani nabiri gotovo do petega marca prihodnjega leta z denarjem vred družbinemu blagajniku v Celovec vračajo. V Celovcu, 1. oktobra 1891. Drnžbin odbor. Na svetlo dala in založila „Družba sv. Mohorja" v Celovcu. Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.