LISTEK. T. SELIŠKAR: O potrebi poučnega lista za mladino. Ali je to sploli potreba —? Zmigavanje, obratne trditve, pričkanje nekaj posrečenih in neposrečenih razprav in na koncu rezultat. ki je zelo podoben ničli. Tako bi to bilo v onih časih. pred onim razmahom. ki jc povzdignil naš stan nad povprečnost običajnega intelektualca. V teh časih pa. ko gre učiteljstvo s precejšnjo naglico nasproti svojemu kononemu velikemu smotru (saj sme n. pr. sanjati še o fakultetski izobrazbi!) se to ne bo zgodilo in prepričan sem. da tele kriitke vrstice ne bodo šle mimo onih, ki so v stanu rešiti to vprašanje Namreč vprašanje: Kako, kje. in s kakim sredstvi izdajati tak list — zaka.j vprašanje v uvodu ie že itak sainoobsebi rešeno in se glasi: Je potrebno brez dvoma v isti meri. kakor je potreben mladini zabaven list. Sicer ie drugod to vnrašanje že izgubilo svojo aktualno važnost — iz enostavnih razlogov. Ker se je rešilo v pozitivnern smislu in se je to tudi dejansko potrdilo z izdajanjern takih listov. Mislim namreč: Strogo poučnih (znanstvenih) mladinskih listov. Mladina po veliki večini zelo rada čita. In vsakdo je opazil, da rajši čita, in tudi z veliko večjo vnemo. druge mladinske poučne in zabavne publikacije. nego šolske. Tu se pojavlja tista neposredna upornost proti tistemu kar rnora in neposredtio nagnenje k tistemu, ki ni v zvezi z njihovo primorano dolžnostjo. To sicer ni nikako zlo. vendar pa je točka. ki povzroča pozornost. Vzgled izmed mnogih: Največje veselje zavlada v mojeni razredti. kadar AStopim z zavitkom, v katerem je prinesel pismonoša nove številke »Zvončka« »Je že tu! Zvonček! Zvonček!« In ob koncu ure se iih komai otresem. »Meni! Meni!« Tisti srečni. ki pridejo na vrsto pa hitro pipce v roke in liste narazen. In kai mislite. kai so si se omislili t\ moji vneti bravci. Ker ni dosti številk — vstanejo po končanetn pouku v šcli in dva tudi trije so nagnjeni nad enim listom — tako. da mi je bilo v začetku to mučno zaradi staršev. ki pa so se sedaj že privadili razvadam svojih otrok. (Seveda. vsi otroci niso tako vneti — računam pa do 80%, kar je lepo število!) »Zvonček«, ki vodi našo mladinsko literaturo. je postal v zabavnem in pa v poučnem (neposredno moral n e m i n v z g o j n e m) smislu tako važen. skoraj neprecenljiv — da bi, recimo. če bi prenehal izhajati. bil to zelo. zelo hud udarec za našo mladino. Manjka pa mu mladinsko znanstvenega dela. Po svojem skromnem rrmenju je pa to itak prav. zakaj' če se ne motim. bo »Zvonček« v najkTajšem času postal to. kar si predstavljam pod idealno revijo zgolj 1 e p e mladinske literature. In čemu bi ga motili in ga ustavljali na tej lepi poti! Torej: Ustanovimo poleg tega lepo literarnega in moralično poučnega lista še strogo mladinsko znanstveni list. Naša doba ,je doba človeškega veleuma. Darwin je zagnal razkrojna dejstva v razpadajočo reakcijo cerkvenih tez. Hiickel jih ie ])ostavil na glavo. človek si je podvzel morsko globino in ozračje. zbližal je kontinente in ne bo dolgo. ko bodo brnele na polih žice anten, iz človeških možgan se je obesilia> misel na elektrone. Tehnika-se izpopolnuje v tisto, kar je bilo še pred desetimi leti nemogočnost. človek že plete zanjko, da jo vrže na Ma^s. ultra violetni žarki. radiofotografija ... Človek^ hiti. Ko mi je razkazoval neki znanec v Nemčiji svojo meščansko šolo. rne je peljal tudi v delavnico. In tam sem pasel svojo radovednost na neštetih aparatih, miniaturnih strojev. izdelkov iz lesa. lepenke. kovine. mavca — in konečno na radio-aparatu. ln ko sem ga vprašal koliko stane taka naprava, se mi je zmagoslavno nasmehnil in dejal: »Skoraj nič. To so napravili učenci sami!« »Delovna šola —?« sem ga vprašal. »Da! Toda v veliki meri so pripomogli k tem uspeliotn naši mladinski znanstveni časopi- si«. mi je pojasnjeval in mi pokazal najrazličnejše take publikacije. In te dni mi je isti znanec poslal še neki nov mladinsko-znanstveni časopis, ki se imenuje »Unser Schiff«. Smoteir takega oasopisa podam najbolje. če priobčim v celoti proglas uredništva. ki se glasi: »Halo. mladina! Na krov! Pozor! Kapitan govori! V širni svet odjadramo! V led polarnih pokrajin. v vrcčino tropičnega solnca. Po vodah Atlantskega. Indijskega m Tihega oceana drvi naša ladja. V vse dežele Evrope, v Ameriko, v Afriko, v Azijo, v Avstrlijo! Spoznati moramo domovino in daljino; opazovati hočemo vse kar ie važnega na svetu. Kar je premajhno našim očem, oglejmo si s povečevalnim steklom in z mikroskiopom, kar je preoddaljeno. opazujmo z daljnogledi. O vsem se hočemo poučiti kar je pri nas in drugod — kar nam nudi narava, šport in klinika, da si okrepimo duh in telo, da si vadimo oči in roke — da postanemo možje. Povzpeli se bomo na vrhove gora, gledali borno v kraterje vnlkanov. kopali se bomo v rekah in jezerih, vozili po železnici in v avtu. pluli v zrakoplovu. jezdili na konju. muli, slonu, kameli — sledili bomo nosoroge in leve v Afriki, kengeruje v Avstraliji, medvede v Kanadi. tigre v Indiji. pili bomo čaj pri Kitajcih. pomb^ pri zamorcih. kvas v Sibiriji, Jedli mesa jelenov pri Eskimih; zlezli bomo v kotle raznih strojev, splezali na jambore anten. iskali zlato in diamanle. delali v kemiških laboratorijih in izdelovali borno fizikalne aparate. zbirali rastline, hrošče in metulje. Zanimali se bomo za vse kar nas obdaja. Ponavljam: Troje je besed, ki nas bodo razveseilievale: Narava. šport in tehnika! Kdor hoče z nami, na krov! In sedaj: Dvignite sidre! Odjadrajmo!« — In oglejmo si še vsebino: Iz narave: Ali še pride nova ledena doba? l.ov na nosoroge. Kako je na luni? Antilope. Rastlinske kisline. Bened. O vremenu itd. Šport: O teku. Plavanje. Ribolov. Solnčna kopel. Pravila za nogomet. O pravilnem držanju telesa itd. Tehnika: O mostovrh. Svetovni rekordi motornih čolnov. Zvezdame. Moč atoma. Hamburško pristanišče itd., In še bogata rubrika »Razno«. List je tudi bogato ilustrifan. ' Ali ni to krasen program? In kakor si je »Zvonoek« osvojil sroa otrok. tako bi se tudi tak list. Dajmo. premišljujmo o tem in dajmo mladini kar ji gre. zakaj s takim listom ii bomo vzbudili veselje do prostovoljnega učenja in spoznavanja — in pokažimo ti to, česar ne sliši in ne more videti v šoli.