pešam««»» knsäs T öib.
V Ljubljani, v petek 2. marca 1923.
Peflomr pwaanw.
Itev. 28.
Leto I.

NAROBNO BAMRALM BNRONIK
^SmUJSmmSSSSS^^r	'■■■•...—N '"	■ I —...........mm-r R——WNNbWN—N———Ml
I jM Is&aja vsak dan žjutraj, isvzemli pondeilke.
I wß	Hesecna naro£nlna;
I t ifyfelianf Din 10*—» po pošti Din 12*—, inozemstvo DJn 20»—
Uredništvo: V/olfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: ..NovostMJubliana*. Upravnlštvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor» Račun pri poštnem C-k, uradu št 13.238.
t Značajnost
g V misiih imamo takoimenorano po-pKSčao značajnost,, ki obstoji po mnenju «mogih v tem» da posameznik ohrani Woje politično naziranje neizpremenje» |ao ja vztraja pri eni in isti stranki kljub lemu. da se ne strinja z njenim delova-jejem. Da mu pa nikdo ne more pred-padvati neznačajnosti in vetrnjaštva, «ato se ne vpiše pri drugi stranki, am-jptk gre v svojo staro — čeprav nesimpatično stranko — čez drn in strn ved-m in povsod iz gole diseipilne in zna-lajnosti
Bodisi osebno, kakor tudi v enem Jelu našega časopisja se dannadan apelira napram somišljenikom na značajnost» zvestobo, disciplino in kar je še podobnih besed, ki se izrabljajo in se Hm pači prvotni njihov lep pomen.
Naše ljudstvo in inteligenca je v celoti zelo značajna, kar nam priznavajo celo naši narodni nasprotniki To je ena izmed najlepših potez, katere tudi vojna • ti zabrisala iz lic našega naroda in katere niso uničile niti težke povojne razmere. Pravi ncznačajneži, hinavci, podleži in vetrnjaki med nami niso mo-gB doslej dobiti trdnih tal — razun majhnih nečastnih posameznih slučajev, id so pa skrajno osovraženi bodisi pri ljudstvu, kakor pri inteligenci
Značilno In zanimivo je, da naš jezik cima niti pravega izraza za tujo bese-;do »šuft«. Zato je povsem umljivo, da «e vsakdo, ki je in tudi hoče veljati koi poštenjak in značajnež, brani napraviti vsak korak, katerega ne bi kar tako lahko opravičil sam pred seboj in katerega bi lahko drugi smatrali da ni v skladu s pravim značajem. la tako vztraja često iz navidez popolnoma etičnih ozirov še pri stranki. Tako mu veleva čut poštenosti, doslednosti, čut značaja, čeprav ni stranka zdavnaj več Usta, kakor je bila svoj čas. Ako takemu človeku očitamo napake njegove stranke in njenih voditeljev in ki so tako očividne. da jih ne more nikdo utajiti jih bode odkrito priznal Na vpraša-pa, zakaj ostane v taki stranki, do-bimo kratek odgovor, da noče izpremi-«jati svojega političnega prepričanja, da hoče ostati dosleden in značajen, ne pa vetrnjak in izdajalec stranke.
n Ai P0p°lnoma pogrešeno stališče. Podlež m neznačajne! postaneš, ako vztrajaš še v tisti stranki o kateri ri prepričan, da ni na pravi poti, da se tvoje notranje prepričanje ne strinja več s strankinim delovanjem. Kratko povedano: Ako stranka ni več dosledna la značajna, bodi vsaj tl in jo pusti Podlež je vsak. ki podpira drugega, o katerem je mnenja, da ni značajen. To velja prav tako o posamezniku» kakor o strankah.
Vsaka pol. stranka hoče biti in je tudi v resnici nekaka meriteljica javnega življenja. Vzdrži se pa le toliko časa na krmilu,' dokler je značajna t J. dokler voditelji ne varajo svojih pristašev la m Izrabljalo svoje moči In pozicije v kakršnekoli nečedne namene. Ako mora stranka uporabljati demagoštvo in razne spletkarije ter intrige napram javnosti potem že prenehava biti ter se ubija sama.
Značajen mož ni tis«, ki sledi stranki v vsakem oziru, v vsakem slučaju, čeprav uvideva, da stranka in njeni voditelji nimajo prav. Značaj je tisti, ki odkrito prizna svoje lastne nazore in jih hoče udejstvovati. Ako pri lastni stranki tega ne more doseči na noben način potem jo pusti in gre k tisti, ki mu je po njegovem naziranju najbližja. Ako sem na napačni poti in to uvidim, bom možato priznal in krenil drugam. Tako »stanem cel mož. Neznačajne! pa sem, =dco kljub svojemu spoznanju pot nada-^ern, ker vem, da me pelje v pogubo. h Ako stranka in njeni voditelji niso rr? ^ož beseda in značaji, kako morajo ^ takega zahtevati od posameznika! . Janina in zvestoba sta res lepi a naj jih izpolnjujejo tudi tisti, Kaien se največ sklicujejo nanje.
ZANIMIVA aretacija.
Stockhoj*, J marca. (K) Nemški medicmee po imenu Behr ie bil tukaj aretiran. Priznal je, da je eden izmed petih čianov organizacije »Con-zulc, ki je povzročila umor ministra Rathenaua m ja bila tudi udeležen na atrntatu proti Scheidemannu.
GLAVNO TAJNIŠTVO NRS ZA Sto” VENIJO JE V LJUBLJANI WGLFQVA
ULICA ŠT. 1» t NADSTROPJE.
Prihod min. predsednika Palila v Ljubljano'
' Beograd» I. marca. (Izv.) KoaS-Boveljavno je določeno, da odpotuje ministrski predsednik In načelnik Narodne radikalne stranke g. Nik. PaŠlč v petek 7. marca Iz Beograda in dospe v L jub ! Mano v soboto 10. marca popoldne. V i Ljubljani Ima v nedeljo II. marca do-
I poldne aktualen govor aa zborovanju j Narodne radikalne stranke. V spremil stvu ministrskega predsednika pride v ! Ljubljano tudi več ministrov, bi se bodo udeležili zborovanja Jo imeli govore.
Hladna pomol siromašnim oblinam
v Slovenili.
VLADA DOVOLILA BREZOBRESTNO POSOJILO SIROMAŠNIM OBČINAM NA PREDLOG MINISTRA ZUPANIČA.
Beograd, 1. marca. ((Izv.) Ministrski svet Je odobril ministra za socijalno politiko večji kredit za prehrano Hercegovine in Čraegore. Ob tej priliki je zahteval minister dr. N i k o Zupanič vladno pomoč za siromašne občine v Sloveniji Zahtevo ministra
Zupaniča sta podprla tudi finančni minister dr. Milan Stojadlnovič In minister za socijalno politiko dr. Ninko Perič. Ministrski svet je nato odobril kredit v znesku dveh milijonov kron kot brezobrestno posojilo za siromašne občine v Sloveniji
Italijani zaeSaiuIeJo predalo Sušaka.
Beograd, L marca. (Z) Predsednik vlade Nikola Pašič je sprejel včeraj dopoldne ministre za zunanje posle, finance, pravosodje, agrarno reformo, poljedelstvo in notranje zadeve, ki so v zvezi z izvedbo rapallske pogodbe in evakuacijo še ne izpraznjenih krajev, kakor tudi o vprašanjih, ki so v zvezi s porazgovori na jugoslovensko-bolgarski konferenci v Nišu.
B e o g r ad , 1. marca (B) Danes dopoldne je sprejel zunanji minister dr. Ninčič italijanskega poslanika Negrotta, ki mu je razložil vzroke, ki so bili merodajni za italijansko vlado, da je odgodila izpraznitev tretje cone v Dalmaciji in Sušaka.
Sušak, L marca (Izv.) Jugoslovansko orožništvo je prevzelo varnostno službo. V mestu je ostal italijanski poveljnik v svrho predale mesta našim
oblastem. Nanes ali jutri se vzpostavi železniški promet z Zagrebom.
Sušak, 1. marca. (Izv.) Prebivalstvo je zelo vznevoljeno, ker se je za par dni na prošnjo italijanske vlade odgodila oficijelna in slovesna predaja mesta našim oblastim.
Trst, 1. marca. (Izv.) Jugoslavenski delegat v komisiji za razmejitev z Reko g. Račič je izjavil poročevalcem tukajšnjih listov, da bodo gospodarski odnošaji med obema državama odvisni v prvi vrsti od medsebojnih političnih odnošajev, Jugoslovenska delegacija v Opatiji hoče izvesti do pičice ratificirano pogodbo ter se bo kolikor mogoče izogibala političnih debat
Beograd, 1. marca. (Izv.) Kakor poročajo iz Zadra» so dospeti tja delegati naše razmejitvene komisije. Rok za izpraznitev tretje cone po Italtianih poteče v nedeljo 11. marca.
Razcepljenost med demokrati.
Beograd, I. marca. (Z) Med demokrati v pirotskem okrožju se opaža ljut boj. Oficije!. nosilec liste je dr. Stev-čić. Del pirotskih demokratov pa se je odločil za kandidatno listo Milana Nikoliča, bivšega predsednika sodišča v Pirotu in sedanjega odvetnika v Beo-
gradu. Zato ne sme nikogar presenetiti, ako ima Nikolič večji uspeh pri volitvah, kakor StevČić. Tudi zemljoradnik! so v pirotskem okrožju postaviti dve kandidatni listi Nosilec prve je dr. Peršič iz Lazičeve skupine, druge pa Milan Komadioič, Avramovičev pristaš.
Čiščenje v HUS.
Beograd, 1. marca, (B) Današnja »Samouprava« prinaša izjavo predsedstva kluba Narodne radikalne omladine v Beogradu, ki veli, da je odbor kluba na svojem 6. rednem sestanku sklenil izključiti nastopne člane iz svoje srede: Vojislava Krasojevića, Milana Marjanoviča, Mihajla Živančeviča, Dušana Jankoviča in Vojislava Stepanoviča, ker so sodelovati na škodo Narodne radikalne stranke s tem, da so se opredelili za Stojana Protiča. Odbor izjavlja nadalje, da klub ostaja zvest Narodni radikalni stranki da priznava njen glavni odbor z Nikolo Pašičem na čelu in da bo čuval strankarsko disciplino, kateri se hoče tudi sam pokoravati
VOLILNE PRIPRAVE.
Beograd, L marca. (B) Pred svojim odhodom na agitacijsko potovanje sta včeraj posetila predsednika vlade Pašiča ministra Krsta Miletič in dr. Lazar Markovič, ki sta se posvetovala z ministrskim predsednikom o volilni agitaciji. Minister Miletič je odpotoval v Južno Srbijo. Minister Ljuba Jovanovič se odpelje te dni v Dalmacijo, kjer bo prepotoval obe volilni okrožji in priredil več shodov Narodne radikalne stranke^
NOVI TISOCDINARSKI BANKOVCI.
Beograd, 1. marca. (B) Nekateri domači listi so prinesli netočne vesti, da se v kratkem začno izmenjavati novčanice po tisoč dinarjev. Zaradi tega do-biva generalni inspektorat finančnega ministrstva dnevno polno vprašanj o tej stvari. Generalni inšpektorat objav-33a, da je Narodna banka šele sedaj da-ia delati nove bankovce po tisoč dinarjev. Cim bodo te novčanice izgotovljene, se pravočasno objavi začetek izmenjave in njen rok. Iz vsega tega se vidi, da se izmenjava ne bo začela tako kmalu. (Iz generalnega inšpektorata fi-1 bančnega ministrstva-).
Aretiran Saditev kandidat
Split, 1, marca. (Z) Zaradi agitacije za republiko in proti državi je bil v sinjskem okraju aretiran tamošnji sre-skl kandidat Radičeve stranke. Danes je bü izročen državnemu pravdniku.
Blagovni promet
preko Madžarske.
Beograd, 1. marca. (B) Delegati prometnega ministrstva, ki so se udeležili v Budimpešti prometne konference z zastopniki madžarske vlade, so se včeraj povrnili v Beograd. Konferenca je imela uspeh, tako, da s 1. aprilom otvori direkten blagovni promet med vsemi postajami naše in mažarske države. Z otvoritvijo blagovnega prometa z Madžarsko se vzpostavi tudi promet z Češkoslovaško, Avstrijo in Nemčijo preko Madžarske.
Nemško-italijansk!
sporazum.
Berlin, L marca. (K) Začasni nemško • italijanki sporazum od 18. avgusta 1921, ki Je bil obnovljen 30. maja 1922, je bil dne L märca 1923 podaljšan brez spremembe za nadaljnjih devet mesecev. (W)
Poruhrska akcifa;
London, 1. marca. (K) Kakor He-rald« poroča, je vlada pripravljena, da določi razpravljanje o predlogu delavske stranke, ki so ga vložili Člani parlamenta Ramzay Macdonald, Clynes in Henderson, prihodnji torek. V tem predlogu gre za informativno izmenjavo mnenj med odbori Parlamentov Francije, Belgije in Velike Britanije o zasedbi Portihrja v zvezi s problemom varnosti in reparacij. (W)
' " NAMEŠČENCI	~
pristopajte k Narodni radikalni stranki,
Id Je edina državotvorna strank«!
Važna konferenca v Nilu.
Niš, 1. marca. (Z) Danes dopoldne ob 11. je v dvorani županijske palače otvoril poslanik Ljuba Nešič konferenco mešane komisije naših in bolgarskih delegatov za ureditev nekaterih spornih vprašanj med našo državo in Bolgarijo. Kasneje so imeli obojestranski delegati skupno sejo zaradi dogovora o delovanju konference. Seje mešane komisije so tajne. Prva oficijelna seja komisije bo jutri. Na tej seji se bodo začele razprave o ureditvi vprašanj, ki se neposredno nanašajo na javno varnost v Južni Srbiji Potem bo konferenca prešla na razmotrivanje vprašanja uničenja četaških tolp in organizacije »makedonstvujuščih« v Bolgarski sami. Obravnavala se bodo tudi druga sporna Vprašanja, ker se morajo rešiti, Niš, 1. marca. (Z) Včeraj so dospeli semkaj naši delegati jugosloven-sko-bolgarske mešane komisije za ureditev raznih spornih vprašanj, ki še obstajajo med obema državama. Člani naše delegacije so poslanik Ljuba Nešič, načelnik notranjega ministrstva Lazič, polkovnik Dragutin Ristič kot poveljnik obmejnih čet, načelnik tretje armijske oblasti v Skoplju polkovnik Ilič in inspektor notranjega ministrstva Velimir Prelič. Popoldne ob 5. uri je bila v
Županijski palači prva seja naših delegatov, na kateri so se izmenjale misli o vprašanjih, ki se bodo obravnavala v skupnih sejah. Zvečer ob poi 9. uri je prispela bolgarska delegacija, ki so jo na kolodvoru sprejeti naši delegati Sprejem je bil zelo prisrčen. Člani bolgarske delegacije so bivši načelnik operativnega oddelka bolgarskega vrhovnega poveljništva polkovnik Nojkov, višji inšpektor obmejnih straž Davidov in bolgarski ataše v Parizu polkovnik Petrov. Z njim je dospel tudi tajnik našega poslaništva v Sofiji Milčič, ki je za Časa konference prid el jen bolgarski delegaciji. Bolgarske delegate je pozdravil tudi niški veliki župan Vučkovič. Bolgari so dejali, da se bodo z odstranitvijo spormlt točk poglobili bratski odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dejali so: »Prišli smo semkaj s trdno namero, da resno delamo. Vztrajamo na tem, da se ne zagotovi le popolna varnost meje, ampak da se določijo tudi uspešni korak za popolno uničenje te? taških tolp v Južni Srbiji in komiteja * Bolgarski. Smo za vse to, kar je tudi že izjavil ministrski predsednik Stam-bolijski povodom svojega bivanja v Beogradu.« Bolgarski delegati so se nar stanili v hotelu »Ruski Car«.
Avstrijski zunanli minister
o beograjskih pogalaniih.
Dunaj, L marca. (K) Na današnji seji odbora za zunanje zadeve je poročal zvezni minister zunanjih zadev dr. Grünberger o potovanju, ki sta ga podvzela on in zvezni kancelar dr. Seipel prejšnji teden v Beograd. Minister je izjavil med drugim: Kakor pri prejšnjih obiskih v sosednih državah, nam Je na tem, da se rešijo obstoječa sporna vprašanja in da sc kolikor le mogoče odpravijo sedanje ovire glede izmenjave blaga. Obiski v sosednjih državah so na vsak način ustvarili podlago, ki bo omogočila gospodarske dogovore, ki bi ščitili življenske interese obeh pogodbenih strank in bi biti vendar za obe strani koristni V tem zmislu, mislim, da morem govoriti o uspehu beograjskega potovanja. Ce tudi kljub dobrim pripravam samoumevno ni bilo mogoče, da bi se tekom našega kratkega bivanja v Beogradu končnove-Ijavno rešila vsa, med obema državama viseča vprašanja, se je vendar le posrečilo rešiti nekaj teh vprašanj in tako ustvariti ozračje, ki bo brezdvomno pripomoglo uspešno izravnati pravna vprašanja. V tem duhu smo sklenili štiri dogovore: Takozvani dogovor o sekvestrih. dogovor plačila od 1. marca 1919 med pripadniki obeh držav nastalih starih dolgov v kronah, dogovor o gotovih bosansko-hercegovskih aktivah in dogovor o pravnem postopanju z deln škimi družbami ki se bavijo s produkcijo in transporti. Čeprav gre pri tem dogovoru bistveno za vprašanja likvidacij v preteklosti, se vendar
sme upati, da bodo ti rezultati, najsi so tudi za nas v nekaterih ozirih neugodni, vendarle dobrodejno uplivali na naše obojestranske odnošaje. Treba je namreč odstraniti kolikor mogoče vse, kar povzroča ozlovoljenja in razpore. Ju-goslovenska vlada je izjavil*, da popolnoma upošteva obojestranske gospodarske odnošaje in da ni Je rada pripravljena skleniti novo trgovinsko pogodbo na širši podlagi s podrobnejšimi določbami, kakor so v dosedanjih pogodbah. Razen tega je voljna v to trgovinsko pogodbo sprejeti tudi tarifar-ne dogovore glede najvažnejših, za obe državi v poštev prihajajočih predmetov. Za te razprave so že določeni zadnji dnevi meseca marca. Minister je končno natančno obrazložil razpravljanja oziroma dogovarjanja glede olajšanja obmejnega prometa ter več drugih vprašanj in je izrazil nado, da bodo po mnogostranskih porazgovorih ,kl so jih imeti avstrijski zastopnik! z merodajnimi osebami beograjske vlade, ustvarjena tla za nadaljnji razvoj obojestranskih odncšaiev, in da se bodo, ako obe državi različne nove interese med seboj združita, tudi pravice preteklosti dale likvidirati
Beograd, 1. marca. (B) Zunanji minister dr. Ninčič je sprejel avstrijskega opravnika poslov Hoffingerja, ki vodi v imenu avstrijske vlade pregovore za rešitev vprašanj, ki so povodom bivanja državnega kancelarja dr. Seipla ostala še nerešena.
Avstrijsko-madžarska
posafanja.
Budimpešta, 1. marca. (10 Avstrijski delegati so se včeraj sestali v Budimpešti z madžarskimi zastopniki h konferenci, na kateri se je obravnaval kompleks onih vprašanj, ki so se zadnje tedne pojavila glede deviznih zadev in prometa z efekti Vprašanja, o katerih se je razgovarjalo, so se obravnavala od obeh strani na najkoncilijant-nejši način in so bila rešena v popolno zadovoljnost obeh strank.
---	:;p:
Poležal v Orifentu.
Carigrad, 1. marca. (K) V dobro informiranih parlamentarnih krogih smatrajo za gotovo, da je načrt mirovne pogodbe zaveznikov nesprejemljiv. Kakor se doznava, se zavzemajo za razpravo o novem načrtu, ki bo političnim in gospodarskim interesom bolje odgovarjal kakor dosedanji
London, 1. marca. (K) Kakor javlja diplomatični poročevalec »Daily Te-legrapha«, bo francoski ministrski predsednik Poincarč najbrž vložil protest pri angieški vladi zaradi tega, ker je ta vse angleške vojne ladje razen ene brez prejšnje obvestitve Francije umaknila iz pristanišča v Smirni. Temu nasproti javlja Reuterjev urad, da 99 stavezniki
poslati vladi v Angori noto, v kateri so se izrekli za to, da hočejo razmotrivati o zmanjšanju števila ladij v Smirni. (W)
Danalnle prireditve*
V LJublJanU
Drama: »Madame Sans Gene«. Red B.
Opera: »RIgoletto«. Red C,
Kino Matica: »Brodolomci«.
Kino Tivoli: »Dr. Mabuse, igralec«. Kino Ideal: »Zračna eskadrona mrtvaških glav«.
V Filharmonični dvorani; Koncert g. Marcel Sowilskega.
V Maribora;
Narodno gledališče: Zaprto.
Nočna lekarniška služba v LJubiJasL
KONZULATI V LJUBLJANI; Češkoslovaški gen. konzulat, Breg štev. 8, I. nadstr.
Francoski konzulat: »Kreditna ba*-ka* IV. nadstropje.
Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4, II. nadstr.
italijanska delegacija. Zrinjskega cesta štev. 3, L nadstr.
Tekoči teden: lekarna Prohaszka na Jurčičevem trgu, Uster na Sv. Petra cesti in Jošt v $p. šiški Celovška cfc sta.
fetraa j	... .... ......
Jugoslavija in mir.
Ogledni Švicarski list »Journal de jOeneve« priobčuje sledeči članek:
Jngoslovenski in italijanski delegati so se zbrali v palači Chiggi, da izmenjajo dokumente in listine, na katerih je ratificiran sporazum sklenejn v Santi Margheriti. V Opatiji se sestavljajo delegati dveh kraljevin. Tako se izravnavajo spori, ki so jih delili ves čas. Od Genove pa vse do danes so se od-nošaji med obema državama zboljšali Delegati obeh držav so vodili v kuloar-jih konference koristna pogajanja, in odličen minister zunanjih zadev gospod Ninčič je to zbliževalno delo dokazal na seji skupščine. Ko je prišel g. Mussolini do oblasti, je poslal zunanjemu ministru dr. Ninčiču poseben telegram, a slednji mu je odgovoril v ravno tako prijateljskem tonu. »Formalnost«, bodo rekli ljudje. O tem ni dvoma. In vendar je bilo treba premišljevanja, predno se je izvršila. V tem posebnem slučaju je služila ta formalnost kot uvod k važnim razgovorom. Ni še minulo mesec dni ko je prišla vest, da se je gospod Ninčič, pređno je odpotoval na lausannsko konfemco, sestal z g. Contarinijem.
Takrat nikdo ni zatrjeval, da je bila dosežena popolna soglasnost. Nasprotno! Toda vršili so se razgovori. Diplomata se nista zabarakadirala v trdnjavo aktov in obojestranskih argumentov. Pretresala sta situacijo in sredstva, ki naj pridejo do veljave. Oba sta se morala kot mirovna arbitra ozirati na interese svojih hrabrih in preveč časa žrtvovanih narodov.
Izjave g. Mussolinija v italijanskem senatu so povsem razčistile atmosfero. Z objavo ratifikacije rapallskega sporazuma, ki ureja v gotovem smislu od-nošaje med dvema civilizacijama, je dal g. Mussolini kljub notranjemu razočaranju novih dokazov za bodočo politiko Italije napram Jugoslaviji. Slednja je pomirjena in se bo radovala. Tudi v Jugoslaviji se je dvignila burja proti rapallski pogodbi, kakor v Italiji in vendar je zmagala skrb, da se izvrši delo pomirjevanja, nad vsemi obtožbami. Kakor Italiji, tako se zdi tudi Jugoslaviji potrebno, da odstrani na meji vse vzroke razdora, da bi se mogla posvetiti nalogam, ki jo čakajo v notranjosti države. Zunanja politika Jugoslavije nosi obiležje te skrbi. Vezala je svojo usodo m usodo Male antante, močnega čuvarja mira na Balkanu, Sklenila je posebno konvencijo z Romunijo, ki se boji gospodarskega objema sovjetske Rusije. S češkoslovaško republiko stoji ta država v najboljšem razmerju. Glede Rusije si je vlada v svesti da bodo s časom priši režimi, ki ne bodo branili sedanjih principov. Zr.to ne mara storiti jugoslovenska vlada ničesar, kar bi utegnilo zatemniti njene odnošaje z obnovljeno Rusijo. Na drugi strani pa ne bi mogla pristati na kakršenkoli projekt »federativne republike«, ki bi se pojavil pod firmo panslavizma. V ostajem je ta načrt preveč naiven: sovjetski komunizem se v vsakem pogledu protivi tradicijam Jugoslavije, v kateri se 80 odstotkov vsega prebivalstva bavi z obdelovanjem lastne zemlje. Jugoslavija ostane zvesta svojim slovanskim bratom, noče pa z njihovimi ponesrečenimi eksperimenti kompromitirati jvoje lastne bodočnosti.
Čeprav so nekatera zunanjepolitična •vprašanja nekoliko de'ikatna, se kljub tlemu strinjajo z miroljubnimi željami
jugoslovenske vlade. Zanima jo na pr. vprašanje Soluna, ki Je danes v grških rokah. Veliko egejsko pristanišče, ki je nekdaj vsiljevalo Makedoniji svojo supremacijo in ki še danes igra na bližnjem vzhodu eminentno vlogo, bi tvorilo dragoceno izhodišče za jugoslovansko zaledje. Beograjska vlada ne misli na aneksijo Soluna, pač pa zahteva od Grške jamstva za svobodne cone, ki jih namerava uporabljati kot trgovska izhodišča. Razprave se nadaljujejo, a Jugoslavija ne pokazuje napram Grški nobenih neprijaznih tendenc, dasiravno bi imela zato svoje razloge. Tudi tu je merodajno modro uvidevanje, da rodi obnavljanje starih prepirov nove tcžko-če, ki bi mogle ovirati vsako koristno gospodarsko aktivnost.
Kar se tiče Bolgarske, vlada v Jugoslaviji še izvestno nezaupanje. Očita se ji da se je dala zastrupiti s teorijami o agrarnem komunizmu. To je najbrže razlog, da Bolgarska še ni sprejeta v Malo antanto. Ta skanlna se boji defetističnih elementov. Od držav, ki se ji mislijo priključiti zahteva, da ji dado dokaze o življenski moči V drugi vrsti pa zahteva od prosilk prijateljsko politiko.
Politika, ki jo zasleduje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev napram Madžarski, izvira še iz drugih razlogov. Kakor Češkoslovaška, tako je bila tudi Jugoslavija vznemirjena radi nekaterih nacijonalističnih aspiracij, ki so se pojavile v Budimpešti. Madžarska vlada pa v Beogradu ne vživa posebnega ugleda, ker le dozdevno preveč re-akcijonarna. Bilo je preveč vznemirjenja radi obmejnih dogodkov. Napram Avstriji ne goji jugoslovenska vlada nobene bojazni Pač pa pokazuje simpatično razumevanje za sanacijo avstrijskega gospodarstva, lei se vrši v okvirju Društva narodov.
Lahko bi se stavilo vprašanje, da-li je albansko vprašanje res trn v očesu kraljevine, ki je vzniknila iz velike svetovne vojne. Tu je treba omeniti previdno odpoved Jugoslavije, Id je lojalno sprejela aranžman, s katerim se končujejo nevarna zavlačevanja. Obe državi, ki sta se mislili spočetka resno spopasti sta stopili pred Društvo narodov s palmovo vejico. In sedaj so od-nošaji ne samo korektni, nego tudi prijateljski. V prvi polovici L m. se je predstavil Kolon-paša v Beogradu kot pol-nomočni minister Albanije. Sprejem, ki ga je v Beogradu doživel, je bil lepa manifestacija duha, ki preveva odnoša-šaje med obema državama.
IZID PROCESA RADI DOGODKOV V MAREZIGAH.
Trst, 1. marca (Izv.) Sinoči se je končal proces radi zannih dogodkov v Marezigah. Po večurnem posvetovanju porotnikov, katerih izrek je bil za 7 obtožencev oprostilen, za ostalih osem pa naravnost krut in krivičen. Ker je bil izrek porotnikov zelo nejasen in zapleten, si je pridržal predsednik tri ure časa nakar je razglasil sledečo obsodbo: Viktor Sabadin obsojen na 4 leta in 2 meseca; Josip Babič na 8 let; Ivan Kermac na 5 let, 3 mesece, 10 dni; Anton Dilica na 3 leta in 6 mesecev; Nazarij Babič na 3 leta in 6 mesecev; Josip Kemac - Kravčić na 1 leto in 8 mesecev; Anton Umer na 8 mesecev in 10 dni; Josip Beržan na 8 mesecev in 10 dni.

Angleška zbornica.
Lloyd George, ki je po svojem katastrofalnem porazu pri lanskih volitvah šel malo po svetu in si ogledal Španijo, je imei zadnjič po dolgem času spet enkrat daljši govor v parlamentu. Napadel je v silno ogorčenih izrazih kabinet Bonar Lawa radi njegovega pasivnega zadržanja v ruhrskem vprašanju. Ta napad je bil pa notranje političnega značaja. Šlo je za to, da združi kot glavni govornik oba dela liberalne stranke. Bonar Law se v svojem odgovoru ni podal na torišče notranje politike, pokazal je spet svojo staro opreznost, ki jo mnogi Angleži tako zelo obsojajo. Z diplomatskimi dokazi podprt je izjavil, da kar se tiče ruhrskega vprašanja ne more udejstviti programa, ki ga predlaga opozicija. In na tem diplomatskem polju mu seveda nihče ni mogel doprinesti protidokazov.
Debata se je končala za Francijo ugodno, kakor konstatirajo francoski listi. Lloyd George je zahteval naj Velika Britanija in Združene države pritiskajo na Francijo, da jo tako prisilijo k izpraznenju Por ubija. Imenoval je to »ponudbo«, ki se stavi Franciji. Kot smo že pisaii, je bil ta njegov predlog zavrnjen s 305 glasovi proti 196. To se praxi z večino, ki jo največji frankofili v Angliji niso v vojem optimizmu pričakovali, je zbornica zavrnila politiko, ki jo je predlagal Lloyd George. »Entente cordiale« je tu zabeležila velik vspeh.
Pokazala se je pa pri tem še draga stvar v angleški notranji politiki. Med tem ko se je moral Lloyd George kot ministrski predsednik posluževati siste-
ma koalicije, se je pokazalo, da Ima kabinet Bonar Law na razpolago precejšno večino. Tako je odnesel zadnjič prav lepo zmago.
LIoy George je v svojem govoru tako silno napadal Francijo, da danes gotovo ni več Francoza, ki bi imel še trohice simpatije zanj. Pa tudi inl ki stojmo daleč izven teh odnošajev, se moramo prav resno čuditi, kako se je mogel bivši ministrski predsednik spozabiti in govoriti čisto demagoške fraze slepega sovraštva. Od take osebnosti tega nikakor ne bi bili pričakovali. Ako misli še kdaj priti na vlado, bo pač moral postat mnogo bolj zmeren.
Vrhu tega se je skušal celo še spustiti v francosko notranjo politiko, kq je rekel, da Poincare nima Frimcije za seboj. To trditev mu je osebno ovrgel Bonar Law. Lord Cecil Robert se je pa tudi izjavil zoper manever Lloyda Georgea, naj se s pomočjo Društva narodov s silo upogne Francija. Lord Robert Cecil meni, da bo Dr. nar. moglo urediti zadevo pozneje in morda ima čisto prav. Slednjič je govoril še sir Frede-rick Banbury, dobro znani poslanec Londona, in dejal v svojem govoru, da vsebuje govor Lloyda Georgea nevarnost, da podžiga nemški odpor. Rekel je nadalje, da Nemčija toliko časa ne bo plačala, dokler se ji ne bo dalo čutiti da mora plačati.
Ce bi bila britanska vlada govorila na ta način talcoj po prenehanju vojne, bi bilo v Evropi marsikaj drugače. Sicer pa Še nikakor ni prepozno.
Dr. P. V. B.
Volilni shodi
Narodne radikalno stranke.
PREKMURJE.
Kandidata NRS v Prekmurju sta imela minuli teden informativne shode v naslednjih krajih: v Bogojini, Strehovcih, Filovcih, Dobrovniku, Radmo-žancih, Bratoncih, Beltincih, Turnišču, Lipi, Nedelici in Gomilici.
V vseh naštetih kraijh, ki so veljali kot domena g. Klekla, je mnogobrojna množica s prepričanjem sledila izvajanjem gg.Benka in Voglerja.
Oba kandidata sta s preprosto besedo razlagala vc: ccm, zakaj sta sprejela kandidaturo zakaj sta se pridružila NRS. Ljuds; je povsod odobravalo njun korak, ker pričakuje le od naj-močneiše stranke obilo podpore za svoje bedno stanje. Ljudstvo je že sito večnih obljub, ki so pa zdaj ostale le prazne. Ljudstvo hoče materijelne podpore za brezštevilne brezposelne delavce. Ljudstvo hoče kruha, ki ga pa v Prekmurju ni. Zborovalci, ki poznajo gg. Benka in Voglerja kot domačina-roja-ka, so obljubili, da jima bodo sledili na poti, ki jo kažeta onadva kot dobra gospodarja.
Vsi shodi so se vršili mirno brez vsakega incidenta, samo v Dobrovniku je delal neki pijanec medklice. Oba kandidata sta mirno in stvarno brez hujskanja obrazložila vsa pereča gospodarska vprašanja v Prekmurju.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 1. marca. (Izv.) Min. predsednik Mussolini je izjavil zborničnemu predsedniku De Nicola, da bo sklican parlament na dan 16. maja.
Volilno v Sloveniji.
Črnomelj. Kaj takega pa še ne! Na se-lem smo imeli shod »samostojnežev«. Vse, kar je prav! Ali to ni bil shod, to je bil cirkus, ali še bolje »kašperlteater«. Govornika gg. Dako Makar in bivši minister Pucelj sta imela morda najboljše misli, toda osmešiti in oškoditi stranke tako, kakor sta jo sama, ne bi mogel niti najhujši nasprotnik. Vsled žvižganja in kričanja »nehvaležnih« poslušalcev se je spremenil najprej »govor« nesrečnega Makarja v jezno stresanje žalostne glave. G. Pucelj pa se je pustil zapelajti v otročarpe, nevredne bivšega poklica, nikar ministra! Kazal je ljudem jezike, osle, rezal obraze, da je vse rezgetalo od smeha. Resnejših mož pa je bilo sram. Kakšni medklici so se čuli, je naravnost strešno: »Doli Pucelj, doli koritarji, kje so voli, kdo je pa ta puran, boš dal za pijačo, ki si prodal vole in prašiče itd.« — Ker je »naše dobro ljudstvo« zagnalo po vsaki njegovi besedi poganski krik in mu ni dalo nikakor govoriti, je začel tudi sam publiko dražiti. Osobito po njegovem izgovoru »slovenska ljudska stranka« je nastal huronski šunder. Jeli so bili to vsi pristaši te stranke, zato najet! in napiti, a!i se je »divja črn« veselila kričanja samega, ni moč ugotoviti. Bivši minister pa je začel vrteti z roko »lajno« ali »vergelc* in neprestano ponavljati besede SLŠ — v velikansko zabavo kročene, toda neukrotljive mase. — Mučnemu prizoru je napravil konec odhod vlaka. — Ostal nam je le nauk, da politiki ne smejo biti sejmarski kričači, da je sejem najneprikladnejše mesto za resno delo. Ako bi se bil g. Pucelj le malo poglobil v psihologijo mase, bi bli moral znati, da je ob sejmih masa tako razpoložena, da bi izžvižgala celo lastno stranko in prihranil bi sebi in stranki blamažo — nam pa mučne in tragikomične prizore.
NOVI POVELJNIK TRETJE ARMIJSKE OBLASTI.
Beograd,!, marca- (B) Z ukazom ministra za vojno in mornarico se za poveljnika tretje armijske oblasti v Skoplju postavlja general Boža Terzič.
.... ............,.•
¥ znameniti
»demokratizma .
»Jutro« uganja v svojih revolverskih »političnih beležkah« orgije strankarskega sadizma. Špiceljni tega glasila imajo svoje nosove povsod: v uradih, bankah in — kar je največja nesramnost — ta patološka zagrizenost se ne ustavlja niti pred sodnijsko tajnostjo. Naštevajo se kar v naprej imena in naslovi podpisovalcev demokratom nasprotnih kandidatnih list, seveda s primernimi namlgavanji, ki napovedujejo gospodarski bojkot in obračun, katerega se pa danes že nikdo več ne boji Z istim pravom, s katerim se vtikajo fanatični derviši pokvarjene »demokracije« v zadeve obratnega ravnateljstva jjuž. ž., si usojamo vprašati g. pravosodnega ministra dr. Lazo Markoviča, kako dolgo bo še trpel partizansko vohunstvo po naših sodiščih. Ali smo pravna država ali nismo! Slepomišenja mora biti enkrat za vselej konec. Prepričani smo, da bodo tako dolgo izzivali dokler ne bo državni oblasti prikipela potrpežljivost do vrhunca. AH se vam hoče eksempiov, gospodje iz Jutrove dežele? Takrat bodo pa besneli in rohneli nad »radikalskim terorjem«. Take »demokracije«, kakor nam jo obetalo demokrati v svoji politični onemoglosti, poštena slovenska javnost 18. marca ne bo kvitirala. Doslej so bila naša sodišča v strankarskem oziru še »eksteritorijalna«, zdi se pa, da jih hočejo demokrati spremeniti v svoje domene-Ne boste, gospodje! »Jutrovci« si na} dobro zapomnijo, da se ni dobro igrai z onjem.
Politične novosti.
NAŠA KRALJEVINA.
«k Sprcmeba v diplomatskem zbora. Ob
priliki velikih diplomatskih premestitev v Romuniji bo najbrž prestavljen tud! romunski poslanik v Beogradu, g. Emendljn v Bruxell ali pa v Madrid.
— Predaja odmetnikov. Z ukinitvijo nevtralne cone med našo državo In Albanijo so prišli odmetnik! ob svoje varno zavetje. Naše in albanske čete, ki zasedajo nevtralno cono so jih že mnogo ujele, mnogi pa so se sami predali. V Kosovem se jih je predalo 6; nekega Bečirivida pa je ujela orožniška patrula baš o času, ko je prišel domov po provijant.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
*= Bombe na železniških progah. Na treh mestih slovaških železniških prog so bile najdene ekrazitne bombe, ki pa slučajno niso eksplodirale. Preiskava je dognala, da so bombe madžarskega Izvora in da so bile od tam vtihotapljene na češkoslovaški teritorij. Bombe so podstavil! Madžari, člani društva »Probuiajočih Madžarov«. V Košicah in Bratislavi je aretiranih 20 oseb, med njimi 8 madžarskih častnikov, ki so prišli na Češkoslovaško brez potnega d», voljenja.
ROMUNIJA.
*= Ustavna borba. Voditelji opoizcije nadaljujejo pogajanja za ustanovitev revi-zijonističnega bloka. Ta blok naj bi onemogočil ustavni projekt Bratianuove vlade. Kakor se zdi, je prišlo med nacijonalisti in carinisti (zemljer.J do sporazuma, tako da boste obe skupini v parlamentu in v senata nastopili proti ustavnemu načrtu. Borbo proti ustavi nameravata prenesti i na iz-venparlamentarna tla. Za nedeljo je sklicana v Bukarešto velika protestna skupščina.
ZEDINJENE DRŽAVE.
= Fordova kandidatura propadla. Iz
New Yorka poročalo: Voditelj! demokratske stranke so na zborovanju v Detroitu sklenili resolucijo, ki odbija predsedniško kandidaturo avtomobilskega tvorničaria Forda za 1. 1924. Resolucija pa priznava Fordove zasluge za demokratsko stranko.
Iz prosvetnego žiuljeip.
— Danes zvečer točno ob 8. uri se vrši v dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani koncert opernih pevcev: sopranistinje ge. Hilde Kramer iz Karlovca In tenorista naše opere g. Marcela Sowilskega. Koncert ma sledeč velezanimiv program: 1. Mas-cagni: Arija Santuzze iz opere »Cavalleria Rusticana«, poje ga. Hilda Kramer- 2. Adamič: Molitev št 2 In Pesem slepcev, b) La-iovic: Svetla noč, c) Michl: Da jo ljubim. Samospevi, poje g. Sowilski Marcel. 3. Wagner: Arija Elizabete Iz opere »Tann-jiäuser«, poje ga. Hilda Kramer. 4. a) Schubert: Kraij duhov; b) R. Strauss: Tajni poziv, Samospeva, poje g. Sowilski. 5. a) Schumann: Posvetitev, b) Noč vsako v sanjah, c) Ne srdim se, samospevi, poje g. Sowilski. 6- Halevy; Arija iz opere »Židovka«, poje ga. Hilda Kramer. 7. Wagner: Povest o Gralu iz opere »Lohengrin«, poje g. So-.vilski. 8. Verdi: Dvospev Radamesa Iz Amneris iz opere »Alda«, pojeta ga. Hilda Kramer in g- Sowilski. — Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago v Matični knjigarni na Kongresnem trgu, na kar občinstvo opozarjamo. Iste bodo zvečer od 7. ure dalje v predprodaji pri koncertni blagajni
— Gdč- Mimi švajgar, koncertna pija-nistka. Izvaja na svojem koncertu, ki se vrši v pondeljek dne 5. t- m. v Filharmonični dvorani, kot prvo točko znamenitega belgijskega skladatelja Cezarja Francka: Preludij, Koral in Fugo. Cezar Franck, rojen Belgijec, je dovršil svoje glasbene študije v Parizu. Dasiravno je on prežet popolnoma latinske kulture, vendar rad stopa po potih svojega velikega rojaka Beethovna. Globoka dinamična sila Frančkov ih skladb je pk>d njegovega duševnega ritma. Vendar pa kakor vsa njegova domovina, se tudi on ni mogel ubraniti pred hekatero težino in gostečo izraza, kar še bolj podčrtava njegovo notranje čuvstvovanje. Imenovane skladbe preveva globoka mistična čustvenost Cezarju Frančku sledi slavni Ceh Vi-teslav Novak. Na koncertu je zastopan s typjp fcifriučna skladbo »Manfred«, kate«
Je komponiral na podlagi tragične Byrono-ve balade o junaku »Manfredu«. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.
— Gledališki list št. 20 prinaša poleg repertoarja, priljubljenega »Razno« tudi na posebnem umetniškem papirju vloženo sliko našega umetnika Julija Betetta. Opozarjamo vse, da si Gledališki list pravočasno preskrbe, ker Je naklada omejena.
— Jubilej sarajevskega igralca. Clan sarajevskega gledališča g. Andra Curčič, slavi dne 7. marca 25 letnico svojega igralskega delovanja. Posebni odbor, sestavljen iz slavljenčevih tovarišev in prijateljev, je ukrenil vse potrebno, da se jubilej dostojno in svečano proslavi
— Gostovanje subotiškega gledališča ▼ Budimpešti Naš poslanik v Budimpešti g. Milojević je dal inicijativo, da sta se naša in madžarska vlada odločili, da dovolite gostovanje subotiškega gledališča v Budimpešti, medtem, ko bodo madžarski igralci gostovali v Subotici. Naši igralci bodo nastopili tudi v onih mestih, kjer so naseljeni Jugosloveni.
— Ljudski oder v Maribora prične po odmoru, ki mu ga je diktiral težak gmotni položaj, zopet z rednimi predstavami v pondeljek, dne 5. marca. Ta dan vprizori ob pol osmih zvečer v Narodnem domu znano žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Zopetni začetek rednih predstav seveda še ni dokaz, da se je finančno stanje Ljudskega odra bistveno zboljšalo. Velika energija, s katero se je mladina oklenila dela v svojem diletantskem gledališču, je samo dokaz, da imamo opraviti z resno in vse podpore vredno ustanovo. Pozitivno pa vemo, da se nahaja ustanova v mizernih gmotnih pri! kah, ki kričijo po izdatni podpori od strani bolje situiranih zasebnikov kot od strani raznih javnih faktorjev.
— Dramatičen večer v Maribora. Nekaj posebnega bo danes 2. marca nudila Mariborčanom znana dramska umetnica, bivša prva tragedinja Sofijskega dvornega gledališča in zagrebškega nar. kazališta, gospa Zofija Borštnik-Zvonarjeva. Ob 8. uri zvečer bo priredila v Narodnem domu mnetoiški večer, sa katerem bo v obliki
dramskega podajanja predstavila občinstvu dramske zaklade pesnitev f Ignacija Borštnika, Gregorčiča, Šenoe, Shakespeara in drugih.
— »Goriška Matica«. »Edinost« izvaja: Naše ljudstvo v Italiji mora dokazati, da je zmožno samolastnega kulturnega življenja, a to more storiti le, če »Goriška Matica« zasadi globoko v ljudstvo svoje korenine. Lahko se zgodi, da italijanska cenzura lepega dne zapre vrata Mohorjevim knjigam in naše ljudstvo ostane brez knjig. — Zato je nujno potrebno, da se »Goriška Matica« preosnuje in pokliče k sodelovanju in soodločevanju tudi druge sile, ki so ostale zunaj nje. Postati mora kulturao podjetje. York 99—101, Pariz 615—620, Švica 1898— — Angleži o naših umetnikih. V poslednji štev. najuglednejše angleške umetniške revije »The Studio« se nahaja litografija prof. M. D. Gjuriča in VI. Kirina in sicer od prvega dete »Prva ljevaonica zvona u Zagrebu«, od drugega pa »Tragedija«. Reprodukciji je priključena simpatična opomba o umetniškem življenju v Zagrebu. O prof. Giurlču pravi: »Gjurič ima zelo dobra litografska dela. Kot učenec znanega češkega umetnika Svabinskega na praški akademiji je sedaj sam profesor zagrebške obrtne šole. On je umetnik, ki posebno spretno očituje kontraste med svetlobo in senco. Njegova dela spominjajo na velika, dela v litografiji« O VI, Kirinu pravi, da je mlad, da se pa vedno bolj nagiba k litografiji in da so njegova dela Iz Londona in Pariza izvrstna.
— Iz slovanskega sveta. Svetovna vojna le potisnila v ospredje slovansko vprašanje ter napravila, da se zapad zmeraj bolj zanima za Slovanstvo. Prvo mesto zavzema v tem oziru Angleška, ki je zadnja leta ustanovila na vseh svojih univerzah stolice za slavistiko. V Londonu je začela izhajati revija, posvečena slovanskemu vprašanju, pod Imenom »The Stavonic Reviero« (»Slovanski Pregled«), Uredniki so: Bernard Pares, tudi Slovencem dobro znani P- W. Seton-Watson (Scotus Viator) ter Harold Williams. Doslej sta izšla dva snopiča. Namen revije je, prinašati »pregled slovanskih narodov, Jezikov bi literatur, njih povesinice
in gospodarska vprašanja«. V decemberskl številki je največ člankov posvečenih poljski republiki, odlomek prelepega Reymon-tovega romana »Chiopi«, razprava o slogu Dostojevskega, Krylova basen »Dva psa« itd. O Češkoslovaški piše priznani češki literat A. Novak. O južnem slovanstvu govori edini članek iz peresa Mihajla Gavri-loviča, namreč »O prvih diplomatičnih stikih med Veliko Britansko in Srbijo v letu 1838«.
— Pregled evropske literature v L 1921 In 1922. Pod gorenjim naslovom je izšla v Pragi v češkem jeziku pisana knjiga (založba K. NosovskY, Smihov), ki se bavi v kratkih potezah z važnejšimi Izdajami, ki s° Izšle pri raznih evropskih narodih. Pri tem delu so sodelovali sledeči češki literati: Češko literaturo je obdelal dr. Vrtnik, slovaško M. Gregor, poljsko B. Vydra, lužičko-srbsko Zmeškal, rusko V. Cervinka, francosko O. Levy, romunsko dr. Flajšhansova, italijansko B. Vlček, špansko in portugalsko A. Dickerova, nemško Arno Novak, angleško p, Selver in nizozemsko Fr. Kalda, bolgarska je pa zastopana samo v kratkem pregledu. Kakor vidimo, je izostala samo nordijska, madžarska in žal popolno m a tudi naša- Tudi naša jugoslovenska Književnost je izdala v poslednjem času mnogo lepih književnih proizvodov, od katerih so nekateri prestavljeni tudi na češki jezik.
— češka glasba v Romuniji. Z vprizo-ritvijo Nedbalovih operet je dosegla češka glasba v Romuniji velike uspehe. Na inicijativo kraljice Marije je nedavno predvajal Nedbalov trio pod vodstvom profesorjev jasijskega konservatorija Dvofakovo »Dum-ko«. Smetanovo »Ma vlast« in druge komorne komoozlebe. Koncert se je vršil v kraljevi palači. Uspeh je bil tolik, da se je moral spored ponoviti. Kralj Ferdinand je izrazil napram češkoslovaškemu poslaniku svoje občudovanje nad češko glasbo, ki žanje v Romuniji svoje triumfe. Višek sezije je bil velik koncert, na katerem so proizvajali veliko slovaško suito skladatelja Kovčka. Uspeh je bil po mnenju časopisja in publike popoln. Kraljica Marija je napisala libretto za pantomimičen balet. Skladbo piše Oskar Nedbal Vprizoritev »Proda-
ne neveste« i® dosegla že dvanajsto reprizo.
_____ Izgnan romanopisec. Romunska policija je Izgnala francoskega pisatelja Andreja Jouberta, ki Je spisal roman »Žena brez sramu«, v katerem udriha po morali romunskega ženskega sveta. Roman so oblasti zaplenile.
— Pisatelj Herman Bar dopolni letos šestdeseto leto. Dunajska gledališča uprizore povodom tega jubileja vsa njegova pomembnejša dela.
-- Opera »Debora«. Znamenito opernö delo češkega skladatelja J. B. Foersterja »Debora« so uprizorili fa mesec v Plznu. Melodij bogata partitura opere je biia napisana, ko je bil skladatelj star 30 let. Ker dela ne uprizarja niti Praga, se je Plzen zelo postavil. Ves ansambl s kladateljem vred je bil predmet viharnih ovacij.
— Rudolf Taclak: »Zborovi«. Lastna založba. Cena partituri 43 Din. — Prejel sem v oceno to zbirko, ki obsega 12 mešanih zborov mladega karlovškega skladatelja, deloma komponiranih na narodna, deloma na umetna besedila. Vse pesmi so priprosta, jasne. Težkoč ne bodo delale zborom nobenih. Preveva jih jugoslovanski narodni ton in zlasti prve se zde. kot bi bile harmonizirane narodne pesmi harmonizirane skoro v »Mokranjčevem žanru«. Novih glasbenih misli najdem v mih prav malo. Zbori so pisani enostavno, nomofonno, so revni in odeti v pregledu harmonije. Skratka: solidna zbirka lahkih, v jugoslovanskem tonu zloženih pesmi izmed katerih bo ena ali druga dobrodošla pevskm zborom za uvrstitev v koncertne prierditve.	—o—
— operni skladatelj Fran Lehär Je napisal novo delo »die gelbe Jacke«, tekst od Viktorja Lesna. Opereto so z velikim uspehom uprizorili na Dunaju v gledališču ob Dunajščici, Kritika javlja, da Se ta opereta nekaj popolnoma novega v svoji stroki kef je glasba resnejša in umetniška ter zahteva uprizoritev izvrstnih Igralskih moči. Dejanje se vrši tudi v Kini Scenerija II. dejanja te bHa Bravliiö» tesa.

Dnevne novosti.
•«. ZrtSane đraglnjske đolt. lade In stanarina. — Finančna de-tegaciia v Ljubljani je prejela od ministra dr. Stojadlnovlća ukaz, da naj z veljavnostjo od I. t. m. nemudoma izvede nove določbe o dravinjskih dokladah in stanarini.
— Minister dr. Niko Zupanič se vrne koncem tedna v Ljubljano, nakar bo obiskal dolenjska mesta in trge.
_____ Q. pokrajinski namestnik Ivan Hribar je odpotoval včeraj popoldne v službenih poslih v Beograd.
— Neresnična vest. Z ozirom na »Jutro vo vest, da je odpotoval fin. minister dr. Milan Stojadinovič v Ljubljano, smo pooblaščeni izjaviti, da g. minister n! odpotoval, da pa obišče Ljubljano in slovenska mesta prihodnji teden.
— Sestanek NRS za okolico Jesenice, se vrši v nedeljo, dne 4, marca ob 2. uri popoldne v hotelu »Triglav«. Na Jesenicah se |e ustanovil krajev» M odbor NRS. Tajništvo se nahaja v hote-fn »Triglav«, Vsi somišljeniki naj se udele-M važnega sestanka,
_ Tajništvo NRS v Mariboru je v frančiškanski ulici 14, tel. št. 419. Somišljeniki mariborske oblasti, obračajte se v vseh zadevah na ta naslov!
—* Odličen gost v Jugoslaviji. V misiji francoske vlade in mednarodnega železniškega Saveza je prišel v Beograd g. Pierre Arbelle. Namen njegovega prihoda je vprašanje o pospeševanju In olajšanju trgovskega prometa. Oost je ugledni francoski Industrljalec in je velik prijatelj našega naroda. Svojo naklonjenost je najbolje pokazal v tragičnih časih vojne. Že za Časa vojne je bil radi svojih zaslug odlikovan z redom sv. Save I. vrste.
— Razpust društva. »Napredno politično in gospodarsko društvo« v Železnikih je razpuščeno, ker že več let ne deluje.
— Prvi doktor medicine na zagrebški mdverzi. Te dni je promoviral na zagrebški univerzi Zlatko Sremec za dolctorja vsega zdravilstva. To je prvi doktor, ki je položil vse rigoroze na zagrebški univerzi. Svečani promociji je prisostvoval celokupen profesorski zbor medicinske fakultete In mnogoštevilno občinstvo.
— Želzničarska stanovanja v Zagrebu. V kratkem bo dozidana trinadstropna hiša za uradnike In ena za poduradnlke. Na spomlad bo železniško ravnateljstvo pričelo z zidavo nadaljnlh dveh stanovanjskih hiš, od katerih Je ena namenjena za poduradnlke, druga pa za nižje uslužbence. Ako bo zidava dobro napredovala, bo do prihodnje zime že 64 družin pod streho.
— Zagrebški mestni nastavljene! za zvišanje plač. V pondeljek se je vršilo v Zagrebu zborovanje mestnih uradnikov in na-stavljencev, na katerem se Je sestavil memorandum za zvišanje plač. Poleg tega se je sklenila ustanovitev organizacije mestnih uslužbencev, ki naj paralelno z organizacijo javnih nameščencev skrbi za Interese zvojlh članov.
— Orožniške uniforme. Ministrstvo notranjih zadev je prejelo na vpogled nekoliko vzorcev za nove orožniške uniforme. Vzorci so izdelani po vzgledu modernih uniform v zapadnih državah.
— Ženski zagovornik. V Sarajevu se je vršila pred okrožnim sodiščem razprava, Pri kateri je nastopila prvikrat kot zagovor-
ženska. Prvi ženski zagovornik je gdč. *ora Ilič.
. Pravilnik in norme o kontroli seme-*na kulturnih rastlin vsebuje »Uradni Ust« T «• 21. od L marca 1.1.
. ~ Sprejem gojencev v podoficirsko go-
v .-^Krebu. Vojno ministarstvo je odlo-"*?’ f ,S,e»ilnc l0- maja 1923 sprejme kot Isn oešadljsko podoficirsko šolo ™ia5?n.ičev. ki niso mlajši od 17, ne starejši od 21 iet, so nagt državljani ta neoženjeni i^zvrgiii „airnanje 4 razrede ljudske šole ter predlože kolkovano prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti do 25 aprila 1923. Natancneji pogoji so razvidni iz razglasov, ki so poslani vsem občinskim uradom, okrajnim glavarstvom, komandam polkov in vojnih okrožij.
— Sprejem v strojno šolo vojne mornarice. — Tekom meseca junija t 1. se sprejme v strojno šolo vojne mornarice v Qje-noviču v Boki Kotorski 110 gojencev iz civilnega prebivalstva In iz kadra, ki se bo-čo uvrstili v dva tečaja, od katerih bo eden trajal dvanajst, drugi pa osemnajst mese-cev. Sposobni kandidati se bodo uvrstili v te dva feCala po uspehu sprejemnega izpite, — Glavni pogoji za sprejem v to šolo “ f p,r°*“feJz, Svilnega stanu, da so sterl najmanj i? in ue preko 20 let, da so dokončali z dobrim uspehom najmanj štiri mzrede Ifodske šole in da imajo telesno sposobnost za mornariško službo. Lastnoročne prošnje je posla« komandantu stroji ne šole vojne mornarice v Zeleniki Bold Kotorski v Dalmaciji najkasneje do 30ao-rila 1923. - Podrobnosti za sBrefrm v £ šolo so razvidne v prihodnji števtlki^Urad-nega Lista«.
— Meščanska šola v Tržiču nri»^ a-3. in 4. marca 1923 gledališki lažnim sodelovanjem pevskega kvarteta pK iz Ljubljane, ki zapoje 6 pesmi Podrol ben spored je na lepakih. Čisti dobiček le namenjen revnim učencem za knjige. — Za obilni obisk prosi ravnateljstvo.
— Mariborske vesti čuden prizor na trgu. Na tukajšnjem trgu se je te dni nudil jako čuden prizor. Ženske, očividno Šelezničarke iz nemške Avstrije, so imele °srog 60 kg sira pripravljenega, da ga od-n5? 8 seb°i na kolodvor ter da ga na ta 2!?® spravijo čez mejo. Ljudje, ki so opa-ieV1® te dni na trgu ni bilo dobiti sira, so kani £el1 zbirati In njih protesti proti na-nelšl b,m»enienih žensk so bili vedno glas-domaSif Vahnei^i- Vzklikali so, kako da za
5	šerife,?1 dobiti sira, dočim ga Je dovolj meje. ŽenJl6’ kl ^ skušajo spraviti preko
sklicevale „a ^ ^ brlani,e s vnlienie za n««.*0* da imajo oblastveno 00-dSurfle^ s,r®. ki da se je izvršil po obönstva, ki j?bn* “ J«, ^e^ ogorčenje ne drži Znano ff^.nverjeno, da ta izgovor Avatrlie že zjutrai ^ se ženske iz nemške tleami da prevzarn«£>dai dogovore s kme-
Ä-S pVÄ “ ÄSTÄ
ki Sp no Škodo đrvr«-**	Kaj ta-
jnferega vlada nniogo zanimanja. !_ V ««T
6	te u m r 1 a na srčni kapi 631etna JulüMa «ekrepova, posestnica v Rošpahn. — Me«»-noj električno podjetje naznanja, da bo v ^eljo 4. t m- od 7. do 12. dopoldne zaradi
—- Korajžen kavalir. Mariborsko sodišče Je obsodilo slikarja Franca Vergleza iz Pobrežja na teden zapora, ker je preteklega meseca udaril nekega policijskega agenta. Policijski agent je namreč pred neko mariborsko gostilno aretiral neko vlačugo. — Ona pa se je hotela neljubega gosta iznebiti in je poklicala omenjenega zaščitnika na pomoč. Toda tudi dejanski napad ni nič pomagal in oba sta morala v hladne policijske zapore. Obdolženec je svoje dejanje priznal, trdil pa je, da ni vedel, s kom Ima opravka.
— Najdena utopljenka. Pri Vevčah so potegnili iz Ljubljanice truplo okoli 30 let stare ženske. Truplo je htnelo samo okoli pasu nekaj belih cunj in črn ostanek jopice. Zunanjost kaže, da se je nahajala utopljenka v vodi že tri do štiri mesece. ■— Truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico sv. Urha v Dobruniah,
— »Žuta ruka«. Sarajevo je poznalo že »črno« in »rdečo« roko. Sedaj so pa nepoznani elementi ustanovili še »žutu roku«. Pristaši prejšnjih barvnih rok so pošiljali uglednim osebam grozilna pisma in zahtevali, da jim pošljejo na določen kraj denar. »Žuta raka« pa se zaenkrat zadovoljuje samo z grozilnim pismi na visoke uradnike, v katerih jim preti s smrtjo ako ne zadovoljijo zahtevam njihove tajne organizacije. Enega rumenorokeža je policija že zaprla.
— V Brodu na Savi se ustanovi delniška družba za elektrifikacijo mesta. Ta delniška družba namerava v kratkem izvesti organizacijo za električno razsvetljavo brodske občine. Glavnica znaša doslej dva. milijona dinarjev.
— Nova železniška postaja. Ker je postaja Bosenski Brod premajhna, da bi zadovoljila velik promet posebno, ker fena malo prostora in majhna skladišča, namerava ministrstvo saobraćaja zgraditi v Brodu še eno postajo z mnogo večjimi objekti, ki bo služila izključno blagovnemu prometu.
— Prebivalstvo Novega Sada. V Novem Sadu živi po zadnjem ljudskem štetju 11.720 Srbov, 13.479 Nemcev In 1055 Madžarov. Pripadnikov ostalih narodnosti je 2.900.
— Pri železniškem ravnateljstvu v Subotici so prišli na sled večjim nerednostim. Do sedal je aretiranih že več oseb.
— Vihar na Jadranskem morju. V poslednjem času je razsajal ob vsej naši obali silen vihar, ki je napravil mnogo škode. — Blizu istrske obale je plul parnik »Bioko-vo«, ki je vozil sladkor z Reke v Trst. — Vsled silnega viharja In naraslih valov je bli stroj preobložen tako, da je počila os vijaka In da je po tej poti prodrla v notranjost ladje voda. Parnik bi kmalu utonil, toda k sreči je morje na kraju nezgode plitvo, tako, da molijo gornji deli ladje iz vode. Posadka je ostala na krovu. Poškodovanih je bilo tudi mnogo čolnov in jadrnic. Mnogo ladij se je zateklo v Split fn draga pristanišča naše obali, kjer čakajo, da se morje pomiri.
—• Madžarski špijon Franc Plenger Je bü aretiran ravno v času, ko je hote! prekoračiti državno mejo. Pri njem so našli pri preiskavi v Osijeku mnogo dokumentov, med njimi tudi naredbo madžarskega vojnega ministrstva, da se poizve stanje arsenala v Kragujevcu.
Tatvine, Na progi od Laz proti Zidanem mostu je hotel oropati v vlaku Franc Preterkovič neko gospo fz Pilštajna za vrednost 20.000 Jcron. Bil je v vlaku aretiran. — Tovarniški delavec v Misllnjah, Josip Mazi In njegov tovariš Alojzij Herlak, sta hotela svoj položaj izkoristiti In sta lanske jeseni ukradla v Wöschnaggovi us« njarnl v Šoštanju za 20.000 kron usnja, katero sta potem prodajala po hribovskih vaseh. Tatova je orožni št vo aretiralo,
— Okraden župnik. Orožniki pri sv. Nedelji so aretirali neko Elizabeto Bruskye-witz, ki je bila uslužbena pr! tamošnjem župniku. Ko je župnik pred par dnevi odpotoval v Zagreb, mu je dekla Izmaknila 8 tisoč dinarjev.
-- Prekrižani računi Andrej Vlkovšek, delavec v Mlinu pri Pekrah je stanova! pri krojaču Jezerniku. Da bi sl osladil božične praznike, je povabil nekega večera v svoje stanovanje brhko dekletce. To pa staremu krojaču ni bilo po godu in je dekletcu krat-komalo pokazal vrata. Gospodarjevo početje je Vikovška tako razjezilo, da je pla-
na njega in ga neusmiljeno obdeloval Mariborsko sodišče mu ie radi tega prlso» ono tri mesece ječo.
7-Neljub gost v Spodnjem Logu. Pred n it	le prišel v Spodnji Log glad en
volk to Je napadel psa posestnika Rupeja, o ,le fL naf,ajaJ. Prilično 50 korakov od hiše.
30 za8le,doval do hiše, ga tam popadel ,n raztrgal. Lajanje so slišali ljudje, ki so nevarno zverino pregnali. Ubral je Pot v varno domovino v bližnji gozd.
— Odkrit zločin. Nedavno so našli v nekem hlevu v Vranju mrtvo 26Jctno domačo gospodlnjo-vdovo. Policiji se je po-srečlio, da je morilca izsledila v osebi Velf-noviča fz Rajčilovca, ki svoje dejanje priznava in pravi da je Izvršil umor iz strahu, da ga ne bi hčerka naznanila radi posilstva.
— Obsojen morilec v Pančevu. Sodišče v Pančevu Je obsodilo 291etnega Aleksa Ml-Škoviča na snjrt na vešallh, ker je 1. 1919. ustrelil bogatega posestnika, ga oropal in nato neznano kam pobegnil. Svoj bogati Plen je gotovo zapravil, kajti 1. 1921. ga je policija v Osjeku aretirala radi tatvine dragocenosti v neki katoliški cerkvi. Ob priliki tozadevnega zaslišanja je priznal tudi svoj prvi zločin.
■*- Ob zvokih gramofona. K nekemu trgovcu v Beogradu je prišel mladenič, ki se je predstavil za agenta tvornice gramofonskih plošč na Dunaju. Ponudil je svoje “J®80 v preizkušnjo in medtem ko je gospodar pazljivo poslušal lepo melodijo, mu p, a?ent ukradel Iz blagajne 2000 kron. — r ®f!10 s*® se o dobavi domenila, se je agent uljudno poslovil.
v Tret. ^klata Avstrija. Na trgn Goldoni nn hri» *e .staI raztrgan možakar, očivid-
gnrOtoo T^ nrf.t .“ «govo besedičenje. -~
Ku reče-^čim.1 k n5erau nek Kalabrćž in mu reče. »Cernu vendar nrnklintate Av*
strijo, saj je vendar propadla?« Mož pa odvrne: »To je ravno, ker me jezi ka?« ml učila me je delati in dobro živeti kar sedaj ne morem.«	’
— Zakoni po vojni Beograjsko »Vre. me« je prineslo statistiko zakonov, ki s0 se
po vojni sklenili v Beogradn. Poleg razmeroma zelo velikega števila zakonskih sporov in ločitev more Duhovno sodišče zaznamovati tudi veliko število nanovo sklenjenih zakonov. Poslednje število pa ve- da tekom dveh mesec
težke socijalne razmere. Zakonov vseh ver je bilo leta 1920 sklenjenih v Beogradu 2145, leta 1921 samo 2(HQ In leta 1922 komaj 1756- V letu 1922 se je poročilo v Beogradu 65 ločenih mož in 52 ločenih žen; od teh so se 4 moški in 4 ženske poročile že četrtič. Posebno interesantno pri poslednjih zakonih je to, da jemljejo ločeni možje mnogo mlajše ženske in ločene žene mnogo mlajše moške. Kjer so možje starejši, so gotovo dobro situirani in ako so ločene žene stare, tedaj so njihovi zaročenci vdovci, ki jih goni v naročje starih potreba po tihem, domačem življenju.
— Čevlja kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši ip najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
novosti is Primorslce.
— Ukinjena hrvatska .šola. Med tem, ko zbirajo Italijani po slovenskih vaseh po 15 Italijanskih oziroma renegatsklh otrok, da bi ustanovili italijansko šolo, ie bila hrvatska štirirazredna ljudska šola v Pazinu z ministrsko naredbo definitivno ukinjena. Preko 300 šolskih otrok je oropano pouka v materinem jeziku.
—Tolmači za slovanske ta nemške voj. novince. Novinci slovanske in nemške narodnosti bodo z ozirom na vežbanje tvorili posebne oddelke. Poveljstva bodo zbrala potrebno število italijanščine zmožnih vojakov, ki bodo tem oddelkom prideljeni kot tolmači
SocIIaBsiS vestnik.
— Zagrebške žene za zdrave socijalne razmere. Na vzpodbudo društva »Knjegine Ljubice« se je vršila v Zagrebu anketa ženskih društev. Povdarjala se je potreba socijalnoga čiščenja današnjega življenja. Tu se midi ženskam hvaležno delo na polju socijalnega, kulturnega in humanitarnega delovanja, čiščenje pa bo uspešno samo s pomočjo naših kulturnih zavodov. V prvi vrsti je poklicano časopisje, kino in gledališče, da zastavi svoje moči v tej smeri Pretirani modernizem je treba nadomestiti s tradlcijonelno etiko. Sprejeta ie bila resolucija, Id se obrača na gledališča, da ne uprizarja komadov, ki učinkujejo demora-Hzujoče in proti etiki. Prosi tudi kino, da predvaja samo koristne filme. Končno apelira na časopisje, da opusti vsako človeka nevredno pisava Sklenjena je bila ustanovitev železniških misij, ki bi sprejemale potujoče ženska
— Delavsko zavarovanje. Mednarodni urad za delo v Geniu je naprosil naše ministrstvo za socijalno politiko za obširne podatke o zgodovini našeh naredb In našega zakona o delavskem zavarovanju, kakor tudi vse odloke, ki so jih izdale državne oblasti, glede zavarovalnih predpisov. Ministrstvo je prošnji ugodilo in odposlalo precej obširno gradivo.
Sz društvenega žfvllenla.
— Predavanje o »Tolminskem punta« v društvu »Soča«. V soboto, dne 3. marca predava v salonu »pri Levu« gospod Joško Cvek, ravnatelj pom. uradov, o »velikem Tolminskem puntu leta 1713.« ~ Iz prijaznosti sodeluje:	dr. Kozinov kvartet
in gospod Mirko Kragelj, ki ricitira nekaj dr. Gradnikovih pesmi iz ciklusa: »Tolminski punt«. — Začetek točno ob pol devetih. Vstop prost.
— Odbor društva konceptnih uradnikov politične uprave v Sloveniji sklicuje v zmi-slu § 15. društvenih pravi! (na zahtevo članov) izredni občni zbor, ki se vrši v sredo 7 .t .m, ob po! 16. uri v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani (IT. nadstropje), — Predmet: Nevzdržen gmoten položaj konceptnih uradnikov politične uprave. — Vabljeni so, da se tega občnega zbora udeleže vsi drž. konceptni uradniki, tudi nečiani. — Da bo mogoče pravočasno dostaviti legitimacije za znižano vožnjo na južni železnici naj tovariši, kf se nameravajo udeležit! občnega zbora, pošljejo frankirano kuverto za vsak urad s svojim naslovom tajniku: Narte Velikonja, Akacijeva cesta, št, 13, Ljubljana. Ako dospe olajšava na drž. železnici se člani pravočasno obveste.
— Družabni večer priredi društvo univerzitetnih služiteljev v Ljubljani v nedeljo dne 4. marca v salonu gostilne »pri Levu«, Gosposvetska cesta. Kdor se želi enkrat dobro zabavati naj pride v nedeljo na družabni večer. Vstopnina prosta. Začetek ob 7. url.
— Ol. družabni večer priredi za svoje članstvo, njih svojce in prijatelje društva »Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljubljani« v soboto dne 3. marca ob 8. uri zvečer v salonu restavracije hotela Lloyd. Na sporedu je poleg raznih poročil društvenega predsednl-štva tudi postavitev lastnega pevskega zbora in porazgovor glede raznih prireditev tekom spomladi in poletja, nato prosta zabava, Vse člane in prijatelje društva vabimo, da se prireditve, ki je splošno priljubljena. v kar največjem števUu udeleže.
Dopisi.
-- Ptuj. Namen zadnje seje mestnega sveta je bil odobritev bilance za leto 1920. Kakor je že javnosti znano, so se Vršile na mestni občini od osvobojenja sem velike nerednosti ta to pod vodstvom demokrata-gerenta dr. Senčarja. Knjigovodstvo, apro-vizacija in druge mestne ustanove je našla vladna revizija v takem neredu, da je pokrajinska vlada sama v spisu na revizijsko poročilo predlagala, naj se stavijo vsi krivci na zatožno klop. Bilanca za leto 1920 izkazuje zgube nad 2 milijona kron. Mestni svet je predlog zopet zavrnil in naložil pod-odseku ozir. fin. cdboru, naj vse natančno prouči m predlaga postopanje proti krivcem. Odbornik g. Mikuletič je prečltal predlog svojih sopodpisancev, v katerem ostro kritizira pasivnost pravnega odseka, kateremu predseduje demokrat dr. Senčar. Predlagatelj trdi, da tekotn 14 mesecev ni našel dr. S. niti toliko časa v obrambo In čast slovenskega jezika, da bi bü, če že ne sam naredil vsaj stavil mestnemu svetu predlog, naj se določi oseba, ki bo končno enkrat preuredila zastareli nemški statut. Značilno je, da določa ta statui kot razpravni jezik nemščino, a »demokrati«, kl vedno bobnajo po »naprednosti«-iz lastne lenobe nočejo nič narediti za Slovenstvo. Kakor znano, so sklepali tak volilni red, da bo v Ptuju zajamčena večina v mestnem svetu Nemcem. Brezdvomno jte, da Nemci ne bodo spreminjali nemškega mestnega statuta v slovenskega. Predlog je sedaj odobren ta poverjen mestni upravi, mesecev, izdela času pri-
Gospodarstvo.
Izjalovišene nade
dinarskih špekulantom.
Beograd, 1. marca.
Povodom konkurza tvrke Hacker in Co. so v zvezi z znano val. špekulacijo, o kateri se je že toliko pisalo, nekateri zagrebški listi pred par dnevi načeli vprašanje veljavnosti deviznega pravilnika in dejali, da po njihovem mnenju ta pravilnik ne more biti veljaven, ker se šele z zakonom, ki je bil objavljen dne 31. decembra 1922, pooblašča finančni minister, da izda ta pravilnik in da v členu 3. tega zakona stoji, da stopi v veljavo z dnem objave. Po njihovem mnenju torej prejšnji finančni minister dr. Kumanudi ni bil pooblaščen, da izda pravilnik in zatorej tudi oni z dne 23. septembra 1921 ne more biti veljaven. In ker tudi sedanji finančni minister dr. Stojadinovič nima tega pooblastila, nimamo torej v naši državi nobenega deviznega pravilnika, ki bi imel obvezno veljavo. Iz tega izvajajo zagrebški listi, da so tudi. odrejene denarne globe neveljavne in da jih ima izrekati le državni svet
Generalni inšpektorat finančnega ministrstva obžaluje to netočno razlaganje veljavnosti pravilnika, zlasti pa, ker mora uničiti zadnje upanje kaznovanih špekulantov, da jim bo državni svet razveljavil globe. Stvar je v resnici sledeča: S kraljevo naredbo z dne 27. junija 1921, ki ima po ustavi zakonsko moč, se finančni minister pooblašča, da upravnim potom predpiše pravilnik za promet z devizami in valutami. To je finančni minister tudi storil dne 23. septembra 1921. Naredba z dne 27. junija 1921 je bila objavljena v »Službenih Novinah« dne 16. julija 1921, št. 156. Kasneje jo je z malenkostnimi izpre-membami sprejel tudi zakonodajni odbor narodne skupščine na svoji seji dne 24, decembra 1921 in to se je potem v obliki zakona objavilo v »Službenih Novinah« dne 31. decembra 1922. Ne gre torej v materije!nem ozir,! za nov zakon, ampak le za poeakonjenje naredbe, ki je veljala izza 27. junija 1921 in k! na temelju sklepa zakonodajnega odbora ostaja še dalje v veljavi.
Zakon, ki je bil objavljen dne 31. decembra 1922, pomenja le, da naredba z dne 27. junija 1921 nikakor ni >renehala veljati v tem svojem glavnem delu, po katerem se finančni minister pooblašča da uredi promet z devizami upravnim potom- Zatorej ima tudi pravilnik z dne 23. decembra 1921, ki je bil izdan na podlagi te naredbe, popolno veljava Po vsem tem je jasno, da imajo izrečene globe zakonsko moč, zlasti pa one, ki so bile izrečene razen v zmislu pravnuka tudi na temelju člena 48. finančnega zakona za leto 1922/23, ki izrečno predvideva denarno globo v znesku 300.000 dinarjev za prestopke predpisov deviznega pravilnika, člen 3. zakona o prometu z devizami in valutami je bil objavljen dne 31. decembra 1922 in veli: »Ta zakon stopi v veljavo z dnem objavljenja itd.« in ne pomenja torej, da od tega dne dalje velja pooblastita finančnega ministra, da izda pravilnik, ker je imel to pravico že prej, ampak, da s tem dnem stopi v veljavo zakon o uzakonjenju naredbe z dne 27. junija 1921. Gre potemtakem le za zakonsko proceduro, ki jo predvideva člen 133 ustave glede že poprej izdanih naredb z zakonsko veljavo hi nikakor ne za donošenje novega zakona, ki je dne 31. decembra 1922 z objavo zadobil le obliko zakona. Je torej le izpremeraba oblike in nikakor ne materijalne vsebine, ki ostane ista kakor dne 27. junija 1921. (Iz generalnega inšpektorata finančnega ministrstva št I. 7936 dne 28. februarja 1923.)
*
X Koruza za Dalmccijo. Te dni je dospela ameriška koruza, ki je določena za prehrano pasivnih krajev Dalmacije,
X Draga Številka »Podrlnske Obnove« je Izšla včeraj. List je organ šabackega trgovskega udruženja in je opremljen z dobro ilustrovano in gospodarsko vsebino. Polletna naročnina znaša 30 Din-
INDUSTRIJA.
X Zborovanje hrvatskih obrtnikov. V Poslednji seji centralnega odbora Udruženja hrvatskih obrtnikov v Zagrebu je udruženje zavzelo stališče proti nameravani uredbi ministrstva za socijalno politiko, po kateri bi morali delodajalci plačevati davek glasom zakona o delavskem zavarovanju, kakor tudi za vzdrževanje delavske zbornice-Razen tega se je udruženje odločilo, da ustanovi v zagrebški zbornici poseben klub Udruženja hrvatskih obrtnikov.
X Kalifornijski petrolej. Vsled nadpro-dukcije je padla cena petroleju iz Kalifornije. (Pred kratkem smo poročali, da se je petrolej 't Pensylvanije podražil. Produkcija žfcaša 550.000 burad. na dan. Koncem decembra jo bilo 665 vrelcev, t. j. 40 več, kakor meseca novembra, Vkupno je bilo v Združenih državah koncem leta 1922 4700 vseh petrolejskih vrelcev.
Industrija pnevmatike v Severoanie-riškib Združenih državah je producirala leta 1922 86,606.020 pnevmatik proti 61,719.790 leta 1921.
X Najdišče platine v Braziliji. Do sedaj je imela platino samo Rusija, pred kratkem pa so jo našli tudi v severni Braziliji Strokovnjaki, ki so pregledali to najnovejše najdišče te dragocene in najdražje rude, so mnenja, da se bodo mogle izvažati velike količina Platina v, laasemstv».
TRGOVINA,
X KI. Ljubljanski velesejem. Kakor doslej že dve leti, tako se bo tudi letos vršila :, ta v narodno-gospodarskem oziru tako važna prireditev v času cd 1. do 10. sejrtem? bra. Predpriprave so že v polnem teku im lepo je število neobveznih prijav, na katere, se bo pozneje pri razdeljevanju prostora T prvi vrsti oziralo. Čeravno sta oba dosedanja velesejma dosegla v vsakem oziru' zelo lepe uspehe, vendar naj bi letošnji UL Ljubljanski velesejem po svoji sijajnosti ta uspehih prekašal oba prejšnja; letošnja ve» losejmska prireditev naj bi bila manifesta» cija naše gospodarske sile ta pokazala naj bi svetu cvet naše industrije In veletrgovine. Zato vabimo vse interesirane kroge, naj si že sedal z neobvezno prijavo zasigurajo udeležbo, ker se je lansko leto zgodilo, da je moralo biti jrreko 50 reflektantov odklonjenih, ker so se zglasili prepozno ta ni bilo . več prostora. V mesecu marcu se bodo razpošiljale tiskovine za prijavo in se s tem potom naproša vsakdo, ki je na tem intere» siran in slučajno tiskovin ne bi prejel, da jih reklamira pri uradu »Ljubljanskega velesejma« v Ljubljani.
X Predsedstvo »Ljubljanskega velesejma« sporoča vsem društvom, korporacijam, klubom itd., da se letošnji vzorčni velesejem vrš! v času od 1. do 10- septembra ter jih naproša, da blagovolijo svoje nameravane kongrese, koncerte itd., sklicati oziroma prirejati v času letošnjega velesejma. Vse svoje tozadevne namere, želje itd, naj blagovolijo sporočiti uradu »Ljubljanske*» velesejma« v Ljubljani
X Mariborsko seimsko poročilo 27. februarja: Na sejem so prignali 3 konje, 5 bl-Jcov, 171 volov, 209 krav in 3 teleta. Skupno 39] glav. Povprečne cene za kg žive teže: voli od 30—51 K, biki za klanje 30—35, krave 20—40, mlada živina 29—40 K.
X Tržne cene v Mariboru dne L marca: Kilogram govejega mesa 14—17 Din, teletina 17.50—19,	svinjsko meso 30—32,
salo 40, črevna mast 30, slanina 35—37.50, mast 40. prekajeno meso 37—40, konjsko meso 8—9 Din za kg. 1 konjska koža 175» goveja koža 1 kg 15 Din, telečja 17.5(1 svinjslca 11.25 Diu za kg, 1 kg gornjega usnja 105—160, podplatov 100—140 Din; 1 kokoš 50—60, 1 gos 80, 1 domači zajec majhen 10—20 Din; 1 liter mleka 4—4.50; I kg surovega masla 50; 1 jajce L50—1.75, 1 liter novega vina 7—9, starega 13—14, 1 liter piva 5, žganja 20—25, 1 kg belega kruha 7.50, črnega 6.50, 1 žemlja (6 dkg) 0.75, 1 kg kave I. 80, II. 45; soli 4, sladkorja v * prahu 24, v kristalu 22, v kockah 24, riža 9—14, 1 liter namiznega olja 32.50, bučnega 34—38, 100 kg pšenice 450—500, rži 400, ječmena 400. ovsa 350, koruze 400, prosa 400, ajde 350, fižola 400—500, 1 kg pšenične moke št. 0 8. št 1 7.50, št- 4 6.75, št. 6 6.25, otrobov 2.75, koruzne moke 4.75, koruznega zdroba 5—7, pšeničnega 8.50, ajdove moke 8—9 1 meter trdih drv 175, mehkih 120, 1 stot trboveljskega premoga 40—56, velenjskega 26.50. I kg ogija2, 1 Hier petroleja 7, 1 kg čebule 4—7, česna 10. poznega krompirja 1.75—2, kislega zelja 4.50, kisle repe 2 Din.
X Velik sejem za konje in govedo ter drugo blago se vrši a t. m. v Sodražici (pred sv, Gregorjem).
DENARSTVO.
X Povprečni državni tečaj za mesec marec znaša: 1 napoleondor 356 dinarjev.
1 zlata turška lira 403, 1 angleški funt 446,
1 dolar 95, 100 franc, frankov 636, 100 švicarskih frankov 1776, 100 drahem 105, 100 lir 460. 100 nemških mark 0.76, 108 poljskih mark 0.47, 100 Kč 266, 100 madžarskih kron 3.80, 100 lejev 50, 100 levov 61, 100 pezet 1425. 100 holandskih forintov 3752, 100 danskih kron 1880, 100 avstrijskih kron 0.14 dinarjev.
X Rašinova slika na novih čsl bankovcih. V spomin na pokojnega čsl finančnega ministra dr. Rašina namerava izdati čsl. vlada nove bankovce z njegovo podoba Odločila se bo najbrž za dvajsetkronske bankovce, ki so v. vseh slojih prebivalstva najbolj razširjeni.
DOBAVE.
X Dobava drv. Dne 12. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne se bodo vršile pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubliani, pri Komandah Vojnega okruga v Mariboru in Celju ter pri Komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici ofertalne licitacije glede dobave drv za čas od 1. maja do 31. decembra 1923 za garnizije Ljubljana. Maribor. Celje, Ptuj In Slovenska Bistrica. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Berzffa porociša.
Zagreb, I. marca. Devize: Dunaj 0.143—0.144, Berite 0.445—0.455, Budimpešta 3.35—3.425, Bukarešta 47.50—4830, Italija 485—488, London 475—477, Newyork 100-101, Pariz 610—620, Praga 300-301, Švica 1898—1905, Varšava 0.22—0.23. — Valute: dolarji 98—99, avstrijske krone 0.141—0.142, levi 0—65, češkoslovaške krone 0—295, funti 0—470, francoski franki Q— 615, madžarske krone 0—3.10, napoleon-dori 0—385, Ure 475—478.
Zagreb, 1. marca Devize:	New
York 99—101, Pariz 215—620, Švica 1898— 1907.50, London 475.477, Amsterdan 40.50— 0, Dunaj 14.30—14.40, Praga 3.01—3.015, Budimpešta 3.40—0, Italija 4.85—4.88, Berilu 45.25—46. — Valute: dolarji 0—98.50.
Curih, 1. marca, Otvoritev: Berita 2.35, Holandija 211, Newyork 532.75, London 25.08, Pariz 3235, Milan 25.65, Praga 15.80, Budimpešta 17.75, Zagreb 5.175, Bukarešta 2.40, Sofija 3.10, Varšava 1.20, Dunaj 74.375, avstrijske krone 75.
Curih, I. marca. Zaključek: Berlin 2.35, Holandija 211, Newyork 532.75, London 25.09, Pariz 32.57, Milan 25.65, Praga 15.80, Budimpešta 17.75, Zagreb 530, Bukarešta 2.40, Sofija 3.10, Varšava 130, Dunaj 74.875, avstrijske krone 75.
Beograd, 1. marca. Devize: B«. karešta 51—52, Berlin 0.44—0.45, Dunaj 0,143—0.144, Budimpešta 335—3.45, Sofija 58—60, Praga 300—302, Ženeva 1900— 1920, Pariz 615-620, Newyork 101.75— 102.75, London 478-4S3, Milan 483-433, Bruselj 540—550.
Praga. L marca Dunaj 465, Berita 14.625, Rim 164.75, avstrijske krone 4655. Ure 16735. Budimpešta 115, Pariz 20935, London 160.7S5, Newyork 3410, Curih 642.74, Beograd 34375.
Berlin, 1. marca. Dunaj 31.03, Bn-dimpešta 733, Milan 109.457, Praga 67.281, Pariz 138.852, London 106.98137, NeWFOtfr
Straalt



iJÖffSlÖS WÖWWTl*



s^srÄ
Äw
IRev. 28fe
Bolezen kot zdravilo.
Splošna naralisa Je težko ozdravili« »a. Zato so nekateri zdravniki uporabljali nasvet, ki so jim ga dali L 1509 v Budimpešti: poskušati kombinacijo živo srebro in tuberkolino. Pri živem srebru se razume zakaj: pri' iuberkulini pa ne. Vzrok je pai ta, da so ugotovili vidno zboljšanje ali celo ozdravljenje, že je intervenirala mrzlična bolezen. Opazilo se je, da menjajoča se vročica ugodna vpliva na bolnika. Tu-berkuiina povzroča vročico: poskusimo iuberkuiino. Dr. Wagner — Jauregg je vprašal, če ne bi kazalo vcepiti vročinsko bolezen namesto febrigenc substance. In proti splošni mrtvičnosti je oku-2il svoje bolnike z močvirsko mrzlico, vbrizgavši jim pod hrbtno kožo nekoliko strupne krvi (2 do 4 kubičn. cent.) vzete glenovičnim ali malaričnim iju-äem, ki se tistikrat niso zdravili.
Ko se je glenovica prijela, so jo prekinili in obenem uporabili salvarsan. Uspehi so bili zelo zadovoljivi. L. 1917 je bilo cepljenih devet oseb, pozneje še dosti drugih in večinoma s precejšnjim učinkom. Navadno se je življenje mrtvo-udnemu podaljšalo. Praktik, ki je poskušal ta način, ga smatra za bo’jšega nego zdravitev s tuberkulino. Misel, naj se stara bolezen pobila z novo, ni posebno mlada. Marsikak Eskulapov privrženec je že ugotovil blagodejnost dveh pobijajočih se zel: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Tako se le dolgo izvaja metoda Forlanini: umeten pneumotkorax se vstavi, da se
i Mravi pljučna jetika, »Izjemno zdrav« ! jen je« ga je imenoval pokojni klinik Rćnon, vendar pridobi se čas,,
In Fochierovo fiksacijsko ulič? V slučaju splošne infekcije se nastani krajevna ppškodba, kamor se podijo mikrobi, Za organizem je manj opasno, če se bakteriji usedejo na mestu, kamor jih zoev lečnik s trepentinovo injekcijo: s tem jim nastavi past, kajti trepentin jih ubija in nastali gnoj je aseptičen. Fochierova metoda se s pridom uporablja pri sleherni bacillemiji, t» j. povsod, kjer so v krvi patogeni mikrobi:	septieemija (zastrupijenje krvi),
pljučnica, Mbinska ali porodniška bolezen, mačuh ali legar. Zakaj mikrobi se nakopičijo na točki, kjer se je izvršil vbrizg in poginejo.
'2e danes obstoji terapevtika. ki izkorišča bolezen aii traumatizem za pobijanje patološkega stanja. To idejo, j premalo izrabljeno, je podal angleški j lečnik H. Campbell k 1858: naštel je j vse zglede in slučaje, kjer drugotna, j prekinjajoča bolezen, dodana prejšnji, 1 uniči svojo prednico.
Nekatera stanja imajo profilaktičen učinek, ali vsaj na videz. Tako bi bil 1 emflzem (razširjenje pljučnih cevk in j mehurčkov) sovražen pljučni sušici; I pyocyanična bolezen pa vnetje pljuč. Druga stanja imajo kali zdravilno moč. Tako je protin včasi pregnal davico; iz-I pahki so Izpodrinili naduho ali pa težko j prebavo; mrzlična bolezen je- omilila ■ sladkosččnost ali posušila gnojenje; 1 pljučnica skrčila povečanje vranice ali i slezene (splenomegalijo); trebušni legar
©zdravil zastarite bolovanje v trebuhu, j kolera Is to tako; treh, ognjćttica Je prepo« dila skmino; škrlatinka je povoljno de-lovala na Jetiko; uščn je popravil n e v» J Sečna umska stanja; hripa je premagala nahod. Praktičnega pomena nima, če poudarimo, da rak utegne ugodno učinkovati na sladkorno bolezen ali na fev- | matizem; isto tako bi bilo smešno navajati, da je nesrečnik, kateremu so zaradi železniške nezgode odrezali obe nogi, hkratu izgubil dolgotrajno koste-nico, dasi se človek rad iznebi kroničnega revmatizma.
Nesreče na železnici so pogosto blagodejno vplivale, saj pravi naš narod, da strah noge celi. »Medicah Record« (1894) našteva slične primere, kjer je po trčenju vlakov izginila udnlca, enostranski glavobol, hlipavica ali kolcanje itd. Za avtomobil še ne poznajo blagotvornih učinkov, kajti »samodrč« običajno spravi človeka tja, kjer ni muh...
V mnogih slučajih si fiziolog lahko razlaga učinkovitost presne bolezni: gre za zamenjavo. Dostikrat pa ni mogoče raztolmačiti podobnih pojavov, ki jih je vredno proučiti. Fiksacijski tvor spada med poslednje.	De Yarigny.
Kitici.	•
Jean Rod es je izdal knjigo Les C1w- j note' poskus narodopisne psihologije, ki | se končuje s tole zgoščeno oznako: ! »Nauk, ki ga je izluščiti iz teh opazo- jj vanj, je ta, da se kaže Kitajec kot |; stvor krepke živnosti, skrajne razdraž- j| Ijivosti, docela subjektiven in nesposo | ben za nesebično razmišljanje. Kot tak- |
Šen I® prepuščen nagonu; ©n je prirod« šio dete Menim» da ga io dočista razloži
Narava namreč — ako ne postavil proti nji stremljenj po višjem idealu, kar je Stendhal imenoval »španjolizem« — žene Človeka v to, da bi se mu vse obneslo, da bi si z vsakim sredstvom opomogel, da bi sl pred vsem cčuval življenje. Pod tem vidikom se morata srčnost in zatajevanje zdeti gola prevara; sicer se pa na to niti ne misli. Ni bolj naravnega nagiba nego želja po veselju; ker je denar neobhoden pripomoček do zabave ga kaže pridobiti ka-korsibodi. Nagon ne strpi nobene stro-gorednosti, deluje pa tudi na to, da bi trajal in se obnavljal navzlic oviram in zaprekam. Nepreudarna mešanica krutosti in miline je bila vselej last otrok, in življenje, podvrženo nagonu, ni nič drugega nego podaljšano detinstvo. De-tinstvo in sicer razdražljivo detinstvo je istotako bolestna bojazen pred duhovi, otročja vera v volkodlake in dovzetnost za paniko. Pretirana očutlji-vost obličja in neomejena potreba, povečati jo, sta slednjič v prvi vrst« pojav nervoze.
Ta nagonska narava neodoljivo meri na nered; skozi stoletja sta jo brzdali grozna kazen ter ozkosrčna vzgoja, ki sta bili potrebni, kakor se vidi sedaj, ko se vse to krši. Casanova, ta zapad-njaški Kitajec, pravi nekje v svojih Spominih, da je predsodek v nas ono, kar se bori proti nam samim. Bojevati se proti samemu sebi, to je stvar, katere ie NebešČan — kakor se nam bolj
J m bolj razodeva, odkar tl js sne! obred«' no naučnica — gotov© najmanj zine® žen.«	R K.
Pošteni cigani.
(Humoreska.)
Pri zidanici imam pod verando žic* žene špičke, da si kurim. Ni dolgo tega, ko je zalotil moj prijatelj »cesto popravljajoče« cigane pri špičkih. Zadrega.
Prijatelj: »Pasje vere, kaj znate» S» t! gava je ta zidanica?«
I	Cigani: »Oušpud, nežnamo, nežna-
mo.«
Prijatelj: »Kaj znate, ništarije, komu kradete drva? Kaj poznate doli ¥ mestu onega, ki brije brez sapuna, ki vam pobrije vuha?«
j	Cigani: »južuš, pužnamo, gospuđ,
j pužnarao, dobro pužnamo. južuš, ni» karte mu povedat, drva bumu nazaj prinesli, čelu letu bumu drva nazaj nosili.«
Rečeno storjeno... Zdaj ne znam, kam z drvi. Celi okolici pa drv primanjkuje. Zadnjič je tudi moj prijatelj agnosciral več voz svojih kalanic pod mojo verando.
DarDite ftnjigs 22 teško mladino ! ~ HaMrainfl? ped Prešeirolni sgcnunOm
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek» Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Emil Gaboriau;	>]
Akt štev. 113.
Roman,
(Nadaljevanje.)
Pet minut sta že tekla Verduret in Prosper po \ zmočenih, močvirnatih potih. Naenkrat se ie bla- * gainik ustavil.
»Tu sva,« je rekel, »tu stanuje Raoul«.
Pred železnimi vrati samotne hiše je stal voz, «ni, kateremu sta bila Verduret in njegov tovariš f «ledila.
Na kozlu je sedel zavit v svoj kožuh voznik In spal kljub vetru in dežju ter čakal, da se vrne ©ai, katerega je bil peljal.
Verduret je pristopil k vozu, potegnil voznika in kožuh ter mu zaklical:
»Hej, stari!«
Voznik, ki se je zbudil s spanja, je mehanično prijel za vajeti ter jecljal:
»Prosim, gospod.«
Ko pa je zagledal pri svitu svetilke dva moža na tem zapuščenem kraju, si je mislil, da ga ho- >! četa oropati, morda celo umorit!. Groza ga je popadla.
»Nisem prost,« je zarohnel in zavihtel bič.
»Prismoda, io ven« sam,« je rekel Verduret; »samo to mi povej, ali nisi pripeljal sem neke starejše dame? Dam ti sto sousov,«
Vprašanje in obljuba pet frankov ni voznika pomirila, marveč povzročila, da je bil popolnoma zmeden.	j
»Rekel sem vam že, da pojdita svoja pota, sicer bom klical na pomoč.«
Verduret je odstopil za korak,
»Pojdiva stran,« je zašepetal Prosperju na uho; »če začne ta kozel res vpiti In razgrajati, z bogom načrti. Gre za to, da prideva na drug način noter, kakor skozi vrata.«
Oba sta se splazila okrog vrtnega zida ter iskala mesto, kjer bi mogla priti na vrt V temi pa je bil težko najti tako mesto, ker Je bil zid najmanj deset do dvanajst čevljev visok. K sreči je bil Verduret zelo spreten. Ko si je izbral najnižjo točko se je zatekel ter poskočil z gibčnostjo, kakršne nc bi pričakoval od tako debelega moža, na zid. Posrečilo se mu je prijeti se najzgornjih kamnov ter se potegniti gor, da je sedel na zidu.
Sedaj je prišla vrsta na Prosperja; toda. dasi-ravno mlajši, ni bil tako močan, tako da mu je mo-„ral Verduret pomagati priti gor in na drugi strani zopet skočiti dol.
Ko sta bila na vrtu, je preiskal Verduret okolico.
Hiša, v kateri je stanoval Lagors, je stala sredi zelo velikega vrta. Bila je ozka in visoka, dvonadstropna, s podom nad drugim nadstropjem. Eno samo okno v drugem nadstropju je bilo razsvetljeno.
,Vi ste bil večkrat v tej hiši; ali ml morete povedati, katera je ta soba, v kateri gori luč?«
»To je Raoulova spalnica.«
»Dobro. Razložite mi razdelitev hiše. Kaj je v pritličju?«
»Kuhinja, shramba, biljardna soba lis jedilna soba,«
»fn v prvem nadstropju?«
»Dva salorta, razdeljena s tankim zidom to delavna soba.«
»Kje so služabniki?«
»Raoul nima sedaj nobenih. Strežejo mu ljudje iz Vesincta, mož in žena. Zjutraj prideta in zvečer se vrneta domov.
Verduret si je vesel m el roke.
»Tako je prav! Vrag bi moral Imeti vmes svoje roke, da ne bi izvedela ničesar o tern, kaj govori Raoul z osebo, ki je ob tej uri in v tem vremenu prišla iz Pariza... Vstopiva...«
Prosper se je branil; predlog mu ni ugajal.
»Tega vendar ne boste hoteli?«
»Zakaj pa ne?« je odgovoril tolsti mož ironično se smehljajoč, »kaj mislite, zakaj sva prišla sem? Ali ste mislili, da se peljeva sem ven samo za zabavo?«
»Lahko nas zapazijo.«
»Kaj potem? Pri najmanjšem ropotu, kt bi naju mogel izdati, vstopite kot prijatelj, ki je prišel na obisk in našel vsa vrata odprta.«
K nesreči so bila velika hrastova vrata zaprta in se niso udala, kolikor se je tudi Verduret upiral.
»Kako neprevidno,* le reke! zlovoljen, »vedno bi moral imeti svoje orodje s seboj. Popolnoma navadna ključavnica, ki bi jo odprl z žrebljem, in nikjer nobenega žreblja, nobenega koščka žice.«
Ker je uvidel, da le vse brezplodno, je zapustil vrata ter stekel okrog hiše in poskušal pri oknih. Vsa okna so bila zadelana in zavarovana.
Verduret je bil ves Iz sebe. Kakor lisjak se je plazil okrog hiše in iskal vhoda, pa ga ni našel.
Obupan je prišel nazaj na mesto na vrtu, od koder je büo videti razsvetljeno okno.
»Če bi mogli le nekaj videti! In pri tem si moramo reči, da je tu gori —« zagrozil je s pestjo, — »rešitev uganke in da smo samo trideset Čevljev od nje oddaljeni!«
Še nikdar se Prosper ni tako čudil svojemu tovarišu. Zdelo se je, da je na vrtu doma, brez opreznosti je hodil sem in tja, kakor da bi bil vajen takih preiskav in bi v tem ne našel ničesar čudnega. Tako naravno se mu je zdelo, da bi odklenil z žrebljem vrata tuje hiše, kakor da bi odpiral svojo tobakiro. Pri tem se ni nič zmenil za slabo vreme, veter in dež in za blato, po katerem je štorklja!. Približal se je hiši, računal in meril, kakor da hoče splezati navzgor po gladki steni
»Videti hočem noter in bom tudi videl.«
Naenkrat se je spomnil Prosper nečesa,
»Tu mora biti kje lestev.« je rekel.
»In to mi poveste šele sedaj?... Kje je?«
»Zadaj na vrtu pod drevesi.«
Stekla sta tja In Jo brez težave našla naslonjeno na zid. Odnesla sta jo k hiši.
Ko sta lestev postavila, sta zapazila, da je prekratka in da manjka še najmanj šest čevljev do razsvetljenega okna.
»Ne doseževa okna,* je rekel Prosper malo-dulno.
»Dosegla bova,« Je reke! Verduret. Postavil se je en meter od zidu, prijel lestev, jo previdno vzdignil ter postavil najspodnji klin na ramo, lestev pa je trdno držal s svojima rokama. Težkoča ie bila odstranjena. »Stopite gor!«
Prosperja je položaj Izredno mikal. Ni se obotavljal. Navduševala ga je premagana težkoča in upanje na zmago mu je dalo nikdar poznano moč in spretnost, Z lahkoto je splezaj po Verduretovem hrbtu in po lestvi, ki se je pod njegovo težo tresla in majata.
Komaj pa je bi! z obrazom na robu okna, je zavpil s krikom, ki ga je preglušil vihar ter se spustil na razmočena tla.
»Lopov!...* je kričal. »Ta lopov!«
Hitro in z izredno močjo je položil Verduret težko lestev na tla ter stopil k Prosperju; bal se je, da je nevarno poškodovan.
»Kaj ste videli? Kaj je bilo?«
Prosper je že stal zopet na nogah. Dasiravno je bil težko padel, je bil vendar pri tem tako razburjen, da bolečin sploh ni občutil.
Hripavo je hropel: »Madelajna je tam, ali slišite, Madelajna je v sobi, sama z Raoulom.
Verduret« so zastale besede. Napačno je bil sklepal.
Dobro je sicer vedel, da je morala biti ženska pri gospodu de Lagorsu, domneval pa je in to sklepal tudi iz pisma, katero je bil prejel v vinotoču, da je to gospa Fauvel.
»Ali se niste motili?« je vprašal.
»Ne, gotovo ne! Matilde ne morem zamenjati z nobeno drugo žensko. Povejte mi, saj ste slišali kaj je govorila včeraj, ali sem mogel misliti na tako strašno izdajstvo. In vi ste mi rekli, da me ljubi!«
Verduret ni odgovoril Preseneten od svoje zmote je razmišljal in že v svojem bistrem razumu spoznaval, kaj ga je speljalo na napačno sled.
»Tu imamo torej,« je nadaljeval Prosper, »tajnost, ki jo je Nina razkrila. Madelajna, plemenita, čista Madelajna, kateri sem zaupal kakor svoji materi, je ljubica tega goljufa, ki je ukradel celo ime, katero nosi In jaz, budalo, sem bil njegov najboljši prijatelj. Njemu sem zaupal, kar sem imel na srcu. upanje in bol in strah... in on je bil njen!... Če sta se sestajala, sta me zasmehovala, se smejala nad mojo smešno ljubeznijo in nad mojim budalim zaupanjem...«
Prekinil se je ter podlegel sili svojih čustev, Zelo razžaljenega samoljubja poveča najhujše trpljenje. Gotovost, da ga je tako podlo izdala in zasmehovala, ga je spravila skoraaj ob razum.
»Sedaj pa ie dosti ponižanja,« je vzkliknil z vso besnostjo; »tega naj ne morejo reči, da sera se strahopetno uklonil najhujši sramoti!«
Hotel je v hišo; Verduret pa, ki je bil kolikor se je dalo, nadziral njegove kretnje, ga ie zadržal
»Kaj hočete storiti?«
»Maščevati se hočem. O, vrata bom že razbil sedaj, ko se ne bojim več škandala in ko nimam ničesar izgubiti. Ne bora se več plazil kakor tat,
kot maščevalec hočem stopiti pred oba, kot Člo* vek, ki zahteva zadoščenje za kruto žalitev.«
»Tega ne boste storili!«
»Kdo mi bo branil?«
»Jaz.«
1 »Vi? Tega ne morete. Pred ona dva hočem stopiti, uničiti lih hočem, ubiti in potem sam umreti, To hočem.«
Verduret je držal Prosperja z železno ro&o. Prišlo je med obema do kratkega boja, v katerem je Verduret zmagal.
»Če boste delali hrup in vzbujali pozornost» izgubimo vsako upanje.«
»Jaz ne upam ničesar več.«
»Če zapazi Raoul, da se mora čuvati, se nama izmuzne in vi ostanete za vedno brez časti*
»Kaj zato! Kaj to meri mar!«
»Pa briga to mene, vi nesrečnež, mene, ki sen* prisegel, da spravim na dan vašo nedolžnost. V vaši starosti najde človek še vedno lahko ljubica izgubljene časti pa ne več.«
Prava strast ne pozna zunanjosti. Verduret to Prosper sta stala tu na dežju, mokra do kože, t nogama v globokem blatu, in se prepirala.
»Maščevati se hočem,« je ponavljal Prosper * vztrajnostjo fiksne Ideje, »maščevati se hočem!*
»Maščujte se vendar!« je vzkliknil Verduret, ki je prihajal že jezen; »storite pa to, kakor raoi in ne kakor otrok!«
»Moj gospod!«
»Da, kakor otrok. Kaj pa hočete storiti, ko priđete v hišo? AH imate orožje? Ne. Vi skočita na Raoula, borite se z njim, medtem pa zbeži Madelajna v svoj voz; in potem, ali ste v resnici tudi močnejši?«
Prepričan o svoS brezmočnosti je Prosper i molčal.
»Vam sploh nobenega orožja ni treba,« je nadaljeval Verduret, »norec je8 kdor umori moža, Id ga lahko spravi v ječo.«
»Kaj pa naj storim?«
»Čakati morate. Maščevanje je dragocen plod, ki mora dozoreti
Prosper je bil omajan v njegovem sklepaj Verduret je to spoznal ter izigral zadnjo karto, najtehtnejšo, ki jo je imel.
»Kdo nama jamči, da je gospodična Madelajna iz lastnega nagiba tu? AH se nisva prepričala, da se žrtvuje? Višja velja, ki ji je ukazala, da se odtrga od vas, jo je prav lahko primorala tudi k temu koraku.«
Radi poslušamo besede, ki govore v prilog našim najsrčnejšim željam. Domnevanje, ki.j« imelo navidez tako malo verjetnosti, je Prosperja
omajalo.
»Res,* je mrmral, »kdo ve...?«
»Jaz bi vedel,« je odgovoril Verduret »če il mogel pogledati skozi okno.«
Prosper je potreboval nekaj časa, da je zbral svoje moči.
»Obljubite mi,« je pričel končno, »da ml poveste svoje pravo mnenje in naj bi bila resnica za mene še tako mučna.«
»Tu, mojo Častno besedo.«


. •’/ 6
Vsem
Zahvala.
ki ste v teli težkih dneh povodom smrti naše
38
v
blage mamice, gospe
«leplce Rille!!
s pri asno in sočutno besedo tešili našo bolest, zlasti vsem, ki sle s overjen in venci kakor tudi z o<ebno udeležbo pri pogrebu dali izraza svojim srčnim čutilom in izkazali zadnjo čast naši nepozabljeni pokojnici, bodi tun potom izrečena naša naj skrenejša zahvala.
V Ljubljani, dne 28. svečana 1923.
Rodbina Kuhelj-Ber2m£*

tfecia množina časopisnega papirja raa prodaj. ~3K\ awr K!e, nove uprava lista«	Mili Huj 0« Sće Usto meblovano sobo z e'ekt lino razsvetljavo za 10. tnatec 1923.	Oglašujte v „Jutranjih Novostih“.	nnmimimiiiinmmmfHmmnniirawn
			JDRSlir zajamčeno pravi asbtst-škrll! za krit]« streh. Ne premočil Ne pozebe1 l*rot! ognju in viharju popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta na 1 m3 = 12 «. Cenik In proračun poM« Fran Hote Žirovnica (H3StB)6oP.
			
Išče se spreten stenograf xa slovenski (srbohrvaški) In nemški Jezik za večerne ure. 2^ Ponudbe na upravo lista.	luan Zaftotniii LIHSÄ Tei 379 mestni tesarski mojster Tei- 379 Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešia ra palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopn ce, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje i< t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga.	Tovarna furnirja.		
			uimimmtMUummiiiiiumffltuuiuiiiitf
izdaja in tiska »Zvtm tiskarna is knjigama« ? Ljubljani.