------ 354 ----- Naši dopisi. Iz spodnje Idrije 24. oktobra. {Idrijski rudarji in bližnji posestniki, servitutno resenje. Volitev cestnega načelnika.) Lani so „Novice" marsikaj povedale, da smo v Idriji rudarji in posestniki še pod jarmom naših nemških gospodov tako, da bi Idrija se utegnila res ,,nemška" imenovati, in kako se z nami ravna. Naj povedo zdaj, ali se je kaj letošnje leto premenilo. Rudarjem se njih težavni, skoro bi rekel, njih suženjski stan ni nič zboljšal. Žito je še vedno slabo. Zadnja pšenica je bila polna črnih moljev, da so se žaklji vmazali. Pašnikov, do katerih so Idrijeanje imeli staro pravico, po skrbi njihovega dobrega (?!) očeta gosp. Lipolda nimajo več. Zdaj jim jih menda le proti plači v porabo pripuščajo. Toraj so rudarji na starem slabem stanu. Nam bližnjim posestnikom spodnje Idrije se vsaj sveti mala iskrica upanja, da bodo vslišane nase pritožbe zarad škode, katero nam leto za letom ž g al niče za izdelovanje živega srebra napravljajo. Se le pred malo tedni namreč je bila pri nas komisija zavoljo naše pritožbe z zaukazom, naj natanko preišče vsedline živega srebra po naših zemljiščih, katere nam pri reji živine strašno škodo napravljajo. („Novice" so enkrat o tej škodi temeljito pisale.) Poslani komisijski gospodje so: c. k. okrajni glavar g03p. Ogrinc, France Kupelwieser, c. kr. profesor, izkušen v topilničarstvu na c. kr. rudarski akademiji v Ljubnem (Leobnu), gosp. Herman Hinterhuber, ge-neral-direktor pri Pliberskem rudarskem društvu v Celovcu in c. kr. rudarski komisar in okrajni uradnik g. Salša v Ljubljani. Ti gospodje so skrbno preiskavah zemljo na vseh posestvih ob bregovih Idrijskih poldrugo uro daleč proti Tominskemu. Vzeli so na vsakem zemljišču nekoliko zemlje v steklenice, da jo doma kemično preiščejo; vjeli so tudi nekaj dima pri tovarnem dimniku, v kateremu so nekaj živega srebra dobili. Tudi še druge razmere, katere nas o škodi sopuhov živega srebra zagotovljajo, smo jim naznanili, zapisali so vse v protokol. Pričakovati smemo, da bode ta komisija nepristransko in pravično ravnala in priznala škodo merkurjevega dima, okuževajočega naše pašnike, sadeže in vse druge pridelke in po njih našo živino. Govedina in drobnica nam je največi faktor pri naših dohodkih. Ako te ne moremo odrediti, s čem neki hočemo davke plačevati, s čem si živeža kupovati, s čem delavce plačevati? — vsaj moramo še boljši posestniki cel6 v dobrih letinah žito kupovati, kaj neki hočejo drugi v slabejih začeti? Že od leta 1786., odkar se veliko živega srebra prideluje in v pečeh poleti in pozimi kuri in zavoljo tega naša zemljišča s živino vred ostrupuje, so se toževali naši predniki z rudarsko gosposko, naj jih odškoduje. Prve pritožbe so bile vslišane. Najprej sta dobila dva posestnika odškodnino. Kmalu na to se jih je oglasilo 45 drugih. Tudi ti so bili po dvornem sklepu 1789. leta z 1200 gold. 53 kr. odškodovani. S tem je bila tudi v principu strupena moč merkur-jevih sopuhov priznana. Ko pa je leta 1809. Idrijski rudnik pod Francosko oblast prišel, bila je vsaka pritožba od tujega oskrbništva zavržena. Ravno tako se je pozneje godilo; vsaka pritožba nam je bila odbita. Vedno smo brez vspeha tožili. Okrajno glavarstvo je večkrat z nami potegnilo; al rudarska direkcija jo je vselej tako zviti vedela, da so vsi naši klici za pomoč bili zastonj. Zdaj spet se nam je prikazalo upanje, da se nam obila škoda povrne. Rudarska direkcija pri tej komisiji menda nima nič govoriti. In to je prav; vsaj toženi ne more ob enem sodnik biti. Ravno zato se nadjamo, da se preiskava za nas pravično izide. Kogar vse te naše razmere zanimivajo, naj bere Pergerjevo brošuro, katero je o naših pritožbah in o škodljivosti merkurjevega dima in merkur-jevih vsedlin spisal. Brošura je izvrstno spisana, kaže zdravo logiko, je podučivna, in vidi se iz nje, da pisatelju kemija ni neznano polje. Iz te brošure se posebno razvidi še tudi to, kako je rudarska direkcija in tudi viša rudarska instanca ali svojo nevednost ali nedoslednost, da ne rečem krivično ravnanje razodevala. Ta brošura bodi naj priporočena posebno tistim rudarskim uradnikom, ko imajo z izdelovanjem živega srebra opraviti. — Silno težko že pričakujemo pri nas resenje servitutov. Tri leta že nekteri lepo prosijo potrebnega lesa in drv za kurjavo, a zastonj! Več naših kmetov bilo je v tej zadevi pri gosp. Ogrincu s prošnjo, naj se jim že vendar enkrat odmeri njihov delež, ali naj se vsaj skrbi za to, da se odkazuje vsa- kemu, kakor poprej, potrebni les, do katerega ima pravico. — Kako se c. kr. okrajni glavar gosp. Ogrinc volilnih postav drži, kazala nam je volitev načelnika cestnega odbora Idrijske konkurenčne ceste dne 16. junija in 15. julija t. 1. 16. dne junija smo namreč v Idriji imeli volitev za novi cestni odbor, za katerega so bili županom in svetovalcem od gosp. Lipolda in c. k. okrajnega glavarja gosp. Ogrinca novi odborniki za volitev priporočeni. Al župani in svetovalci so enoglasno le spet stare odbornike volili, razen enega, zato ker so jim njih dobre naprave dobro znane. Ko pa pride 15. dne julija do tega, da se izmed teh 7 odbornikov načelnik izvoli, se je pa vendar zgodilo po volji okrajnega glavarja, ker mu stari načelnik po godu ni bil. To pa se je tako-le godilo. Ko pride pri volitvi zadnji volilec na vrsto, kateri je imel odločilni glas, ga vpraša c. k. glavar: No, oča, katerega nam pa boste vi povedali? „Naj ostane stari Boštijan Leskovec." Gosp. Ogrinc mu reče: zakaj bi pa Anton Plešnar ne bil? „Naj pa bo, če ga le hočete imeti", mu odgovori volilec. — Ali so take volitve proste? Ali je postavno to, da se voditelj volitve vmes vtika? — Na Idrijski konkurenčni cesti se je vendar letos nekoliko predrugačilo, in sicer to , da bodemo za cestni posip kmetiški posestniki v enaki razmeri z mestom Idrijo. Zato se bodo letos začeli prodni kupi za cestno posipanje za plačilo, po dražbi omišijevati. — O volitvi državnega poslanca v Idriji ne pišem nič, ker me preveč srce boli. Pa je le spet bila prosta volitev, da se Bogu usmili! Iz Notranjskih hribov. (Berite, kaj so Narodovci počenjali pri volitvi v Logatcu!) Že davno pred volitvijo so lovili župane pri vsaki priložnosti, da bi se bili podpisali za Razlaga. Par dni pred volitvijo dobil je župan v Žireh od Hrena Begunjskega pismo, v katerem ga priduša za svojo stranko, al dr. Razlag pri Zirovcih ni kaj v blagem spominu. Da veliki slovenski agitator Hren še slovenski pisati ne zna, je pokazaL Ko so Žirovci prišli v Logatec, brž so z vso silo začeli na-nje pritiskovati ,,Narodovci" za Razlaga. Znano je, da 3 možem so ponujali denarjev, da bi ž njimi volili. Duhovne pa so očitno zasramovali ter kričali, „kaj se farji vtikajo v volitve, naj v cerkvi ostanejo" ia druzih psovk več. — V volilno sobo je prišlo več oseb „Narodove" baze, ki niso imeli volilne pravice, neki Ž e-leznikar in drugi, toda g. komisar jih ni videl ali ne hotel videti! Vendar vse to ni še nič; — po volitvi 80 „Narodovci" še le v gostilnici pri Kramarju — pokazali, da med djvjaki in njimi ni razločka. Cujte ! Duhovni in župan Zirovski so kosili v drugi sobi pri eni mizi, „Narodovei" bili so v prvi sobi. Kolikrat je kdo iz druge sobe šel ven, začeli so ropotati z nogami in tleči z rokami, žvižgati in kričati: ,,ven ž njim!" Najhuje so napadli vrlega župana Blažiča; strašanski je bil ropot in krik: „ven ž njim! ven ž njim! Neki kmet izmed Hrenove in Obrezove drušine ga cel6 zgrabi, ter ga hoče iz sobe vreči. Ko pa vidi „Narodova" drhal, da se je župan kmetu vstavil, začne vstajati izza miz, in že je stala drhal po mizah, ko župan to zapazi in beži. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi se jim ne bil umaknil? Kot gadje so pihali vanj, ker so se zmotili, misle, da bode tudi župan Blaži č trobil v njihov umazani rog. Slišalo se je po tem, da so rekli: „Bolje bi bilo Blažiču dati 100 gld., da bi ne bil prišel volit! To surovost so sicer „Narodovci" izgovarjali s tem, da so le kmetje bili v prvi sobi, ki so bili že pijani; a istina je, da bili so med kmeti tudi kmetje v suknjah! — Glede na tako početje zdivjanih „Razlagovcev" moralo je slehernemu poštenjaku dobro djati mirno obnašanje Hohenwartove stranke. Ce tudi so morali grenke ----- 355 ----- prestati od „Narodovcev", tolažila jih je stanovitnost volilnih mož z Oblok in Idrijskega okraja, ki so vsi volili Hohenwarta, razun kakih 6 na limanice vjetih odpadnikov. Naj po tem svet sodi: ali je častno temu, kogar volijo taki divjaki? Iz Senožeč 20. okt. — piše nam gosp. kaplan Za-gorjan, da ni res, kar se je „Novicam" dvakrat pisalo , da je on „tako strašansko agitiral za volitev dr. Razlaga", „volil ga pa je in to zgolj iz prepričanja". — Ali taka odkritosrčna lastna beseda je kaj več kakor lastna zatožba, to bode vsak čitatelj sam lahko uganil, zato vredništvu ni treba dalje polemike, da gospod „Narodove" vere sam vidi, „na katerej strani je resnicoljubnost". Iz Pivke 26. okt.— Neki V. je v dopisu „S1. Narod" št* 244 „od Ilirske Bistrice" vso surovost, katero nekateri mladoslovenci v znam in znak svoje „omike" in napredovanja" v imenovanem časniku na ogled razstavljajo, izlil čez gospoda, ki je po njegovem dozdevanju, ker je k sreči (oprostite, gospodine!) tudi far, tisti neusmiljeni „Pivčan", ki je njegovo in njegovih sojunakov slavno karakteristiko v ;,Novicah" štev. 42 tako neprijetno pojasnil. Da ne bo nedolžni trpel in po daljni preiskavi morebiti na vešala ali cel6 pod guilotino ob-Bojen, konstatiramo, da je gospod, katerega sumičite, zastran onega dopisa in ki je Vas flegmatika v sangvi-nika in cel6 v kolerika (da le ne v klerika!) prestrojil, toliko kriv, kolikor ste Vi, g. V. krivi tega, da je pre-slavni grof Hohenwari s toliko ogromno večino glasov od Gorenjcev za državnega poslanca izvoljen. Ko bi bili Vi, flegmatični gospod V., s svojimi že v starodavnem veku zarujavelimi in zavrženimi pušicami pravega Pivčana zadeli, bi Vam, bogme! na Vaš dopis niti besedice ne ugovarjal, saj ste resničnost „Novičnega" dopisa s svojim dopisom dovolj tehtno potrdili in dokazali. Psovke in prilike, s katerimi hočete svoje vma-zano perilo oprati, so tisto slavno orožje, katerega se poslužujejo in ga iz penečih ustnic, kedar nimajo ni-kakoršnih dokazov, v nasprotnice lučajo babure iz vrste tistih ljudi, ki se navadno „fex etsordes civitatis" imenujejo. Kar se tiče pa besed Napoleona I. do be-nečanskega leva: „Le lion de Saint-Marc n' a plus ni des ongles ni des dents" (lev sv. Marka nima niti krempljev niti zob več), naj Vam, da Vam ustrežem, veljd, al tudi Vi in vsi Vam privrženi za omiko in Jakobinski napredek plamteči junaci morate tudi meni pritrditi, ako Vas spominjam tega-le: „Pred kratkim od Napoleona preganjani in vječeni sv. Oče je slovesno in slavni prstol sv. Petra zopet zasedel, ko je Napoleon v pregnanstvu na Stent-Helenskem otoku zdihovaje trdnost tiste skale občudoval, na katero je cerkev zidana." Iz PostOjfle 24. oktobra 1873. (Popravek.) V dopisu „iz Postojne 21. okt." v 43. listu ,,Novic" od 22. ok-1873 na strani 348 se nahajajo sledeče neresničnosti: Ni res, da so se pri agitaciji za dr. Suppana agi-tatorska slepila rabila. Ni res, da je hodil Gertscher c. k. sodnijski pristav s službeno kapo od hiše do hiše. Ni res, da se je zoper voljo volilcev na izkaznice zapisovalo da volijo dr. Suppana. Dr. Eduard Deu, Dr. Adalbert Gertscher, advokat. c. k. pristav. Matevž Vadnu, posestnik. Radi smo vzeli ta »popravek" v naš list, ker kon-statira, da si dopisniki ne upajo ugovarjati, da niso združeni od hiše do hiše, od volilca do volilca po celi Postojni lazili in za dr. Suppana agitovali. Ali pa gosp. Gertscher nosi klobuk ali kapo, ni tolike važnosti, vsaj ga vsi na obraz poznajo- Veliko resnic bi mogli še svetu razodeti, ali čemu? —vendar eno naj še povemo, in ta je, da so se mnogim volilcem dajale že poprej z imenom „Dr. Josef Suppan, advokat in Laibach" spisane glasovnice, z besedami, da „bodo pri volitvi hitreje opravili"! Nekaterim se še ime zapisanega ni povedalo. Zato so nekateri v takem pritisku izostali od volitve; vredništvo samo ima v rokah dve tako spisani in prečrtani glasovalnici. Kaj po takem so „agi-tacijska slepila", o tem bi gori podpisani tr6jici treba bilo še le posebne definicije, — nam je treba ni. Vsaj nam je znan županov očitni protest pred volit-vijo, in Gertscherjevo opravičevanje. Iz Dolenskega 23. okt. P. — Žalostni izid volitve v Radečah, v Trebnem in Kočevskih občinah, ker je bil eden izmed načelnikov naših sovražnikov za državnega poslanca izvoljen, se ima — zraven strašanskega pritiska nemčurskega in kakor se sem ter tje sliši, tudi podkupljen ja —deloma tudi pripisati mlačnosti nek te-rih duhovnov. Tukajšnji kmečki volilci vendar le še najbolj duhovnom verjamejo, ker sami nimajo toliko vednosti, da bi pregledali zvijače nemčurske; al le malo jih je bilo od njih podučenih; vsaj jih jaz več tacih poznam, ki so prejšnji čas v Trebnem z nami vred volili naše poslance, zdaj so pa žalibog volili Dežmana. Marsikteremu je bilo kosilo plačano, ali sekaj druzega, dozdaj še na tanko ne vem. Med vsemi tistimi jih je komaj tretji del, ki malo nemško znajo, drugi večidel nič; mnogi so se potem na tihem kesali, zakaj katerega koli sem pogledal, se je sramožljivo od mene obrnil, malo drugač, kakor da bi bil krivo prisego storil. Sramota res takim, ki za kos mesa in polič vina svoje moštvo prodajo! Zelo* hudo mi je zato, da sem moral za volilca v takem okraji biti! Iz Železnikov 25. okt. (Po naključju zakasnjeno. *) — Kako ze!6 je potrebno, da se postave zoper viaču-garje nemudoma poostrijo, prepričali smo se pri nas pretekle dni. Nekaj plašurjev obojega sp61a, ki so se šemili za cigane (bili pa podobni cestnim roparjem kot jajce jajcu), se prižene že na pol pijanih v P—evo štacuno v Zgornjih Železnikih; pili so koj stoje nekaj žganja, in menda tudi še druzih reči kupovali. Koj tu so hotli pri plačevanji štacunarskega fanta goljufati, vendar jih ta srečno iz prodajalnice odpravi. Pred hišo se začno med seboj prepirati in puliti, pa udariti se ondi menda zarad ljudi niso upali. Ko pa pridejo zunaj Železnikov, pričn6 se med seboj tepsti, streljati in bosti ter so enega ostrelili v obraz, druzega pa ostrelili, in obodli z nožem. Vstrelenemu so oropali tudi 15 gold. denarja in domovinski list. Med tem, ko je ta pribežal nazaj v Železnike, in hinavsko-lažnjivo iskal pomoči pri županstvu zoper svoje plašurske in roparske pajdaše, so se drugi jaderno gnali skoz dolino gor ven in okrenili proti Blegašu. K sreči je prišel proti večeru žandarski stražmojster iz Loke na patrolo sem gori, in ker je bil le sam, je vzel seboj nekaj oboroženih ljudi, da so šli za potepuhi. Vjašili so jih res naslednjega jutra v nekem senenem hlevu ležeče (tudi unega ostrelenega in oropanega že med njimi, ki je prejšnji dan v Železnikih pomoči iskal) ter tirali jih v Loko k sodniji. — Kaki reveži so pač ljudje po hribih in zlasti v nasamnih hišah, kadar jim pride taka plašarija na vrat! In kako pogostoma se to v naših krajih zgodi! Če se pa potepuhom ne &&, kar zahtevajo, so ubogi ljudje v nevarnosti, da jih ne oropajo ali jim požg6 cel6 domovja. Kaj dobro je zato dopadal pri nas program vrlega, tudi v naši deželi zel6 čislanega gosp. kanonika Košar j a, ki je obetal svojim volilcem, da se hoče tudi v tej zadevi krepko poganjati zato, da se taki vla- *) „Kratkočasnicaa se ne pod& prav, ker so tudi starci vmes. Vred. 356 ___ čugarji vženejo v kozji rog. Le škoda, da so na njegovo mssto nemškutarji si izvolili dr. Vošnjaka! Podratitovski. Iz Ljubljane. — Naj na čelo današnjemu listu postavimo jako zanimivi članek, ki ga je prinesel Slovenec" in o katerem bode ustavoverska klika v svojih listih gotovo napisala cele pole. Tako-le se glasi: Častitim volilcem kmečkih občin na Gorenjskem! Prevzvišeni grof Hohenwart, vrni vsi se še le 21. dne t. m. iz gornje Avstrije domu v Gradec, je brž po dohodu svojem pismeno prosil predsednika podpisanega odbora, naj iskreno njegovo zahvalo naznani vsem možčm, ki so ga 16. dne t. m. volili za poslanca v državni zbor. ,,Skoro da enoglasna volitev kmečkih občin Gorenjskih — pravi v svojem pismu — dobro dL mojemu srcu nasproti temu, kar se je zoper mene počelo na Notranjskem, j V pogledu na to častno zaupanje, ki so mi ga J skazale občine Gorenjske, kaže se ono ščuvanje že le prav zaničljivo in nehofcč me spominja na Dantove besede: ,,Non ragionare di loro, — ma I guarda e passa" (ne zmeni se za-nje, — poglej I jih in idi memo). Kakor srčno pa me veseli zaupanje mojih rojakov, ravno tako živo čutim veliko težo bremena, katero mi to zaupanje na-I klada. Bodite zagotovljeni, da vso svojo moč bodem žrtoval v to, da bi prišli po dolgi in trnje vi poti do zaželenega cilja. Ako pa utegnejo razmere nastopiti takošne, da tega doseči ne bode mogoče, raji bodem odložil poslanstvo, kakor da bi privolil v kaj, kar bi podpiralo stanje v Avstriji, katero, ako dolgo še trpf, po mojem prepričanji žuga ne le slabiti moč države, marveč v nevarnost pripraviti njen obstoj. S temi čutili ponavljam še enkrat zahvalo svojim častitim volilcem." — j Podpisani odbor se srečnega šteje, da na- znanja preblago to poročilo gospoda grofa Ho-| henvvarta njegovim volilcem, iz kterega vi-\ dijo, kakošnega moža imajo za svojega zastopnika. Slava grofu Hohenvvartu! Živeli Gorenjci! V Ljubljani 25. oktobra 1873. Izvrševalni volilni odbor za Kranjsko. — (Iz seje odborove družbe kmetijske.) Ker je g. Pregel zarad visoke starosti prosil, naj se mu odvzame opravilstvo družbenega blagajnika, katero že opravlja od leta 1831., je odbor enoglasno sklenil, mu odložiti to breme ter mu zahvalno pismo poslati za velikoletno zvesto in natančno opravilstvo, od 1. novembra naprej do občnega zbora pa blagajnico začasno izročiti g. Brusu, ud dražbe kmetijske in tajnikovemu namestniku, ker n^uen odbornik ni vsak dan o gotovih urah doma, da bi mogel izvrševati navkazana plačila, gosp. Brusu pa, knezoškofijskemu oskrbniku, tedaj v blagajniških opravilih skušenemu izvedencu in sicer možu v vseh zadevah popolnoma zanesljivemu, je to mogoče; j naprošen, naj blagajnico prevzame, je to storil z do- stavkom, da bode videl, ali bode zmogel vsa dela. — Pravila sirarskih združeb Bohinjskih, kijih je predstojnik podružnice g. Mesar poslal v pregled, j© odbor podpisal, o naprošeni denarni podpori pa g. predstojniku odgovoril, da bode podružnici rad željo izpolnil, ako za prihodnje leto dobi v ta namen napro-šeno subvencijo s 1000vgold. — Ker na poziv družbi-nega odbora županstvo St. Vidsko poroča, da je gnojišče gosp. župnika K ul a vi ca tako izvrstno, da je res lep izgled gospodarjem vse okolice, je odbor za-ukazal izplačanje dotične premije. — Na predlog predsednikov je odbor sklenil pismeno čestitati gosp. ministru kmetijstva o poslavilu z redom železne krone 1. vrste. V tej seji se je tudi obžalovanje izreklo, da vse podružnice niso še poslale poročil o letošnji letini (Erntebericht), in da po takem odbor ne more še sestaviti glavnega poročila, ki se prve dni novembra mora izročiti deželni vladi. Zato se vljudno prosijo častiti gosp. podr užnični predstojniki, kateri poročil niso še poslali odboru, naj jih blagovolijo nema* doma poslati. — (Iz seje deželnega odbora 25. okt.) Izpraznjena služba sekundarija v deželni bolnišnici se je oddala dok-torandu A. liobieku. — Potreba mostii čez Savo pri sv. Jakobu se pripoznd ter se sklene, dotičnim obrtnikom in občinam, ki so za napravo omenjenega mostu že lani deželni zbor prosili, odgovoriti, naj skušajo ustanoviti zdruštvo iz svoje srede, ki bode skrbelo, da se skup spravijo potrebni stroški, ki bodo po proračunu veliki, ter da je potem upati nekoliko podpore tudi iz deželnega zaklada. — Županstvu občine »Slavinske in Mirnske se naroči volitev novih občinskih odborov, županstvu v St. Petru pa volitev novega gosp odarskega odbora za podobčino Nemška vas. — Sledeči ubožni in hromovi kot bivši podložniki Lanžpreške grajščine dobijo P. P. Glavarjeve miloščine, namreč: Anton Starič, France Hrastar, Martin Smoiič, Miha Juh, Marija Juh, Ana Smrekar, Terezija Pleškovec, Neža Ketelj in Marija Keše. —- (Ljubljana z nekterimi imenitnejŠirni kraji Kranjske dežele) je prišla nedavno v ličnih podobah v buk-varnici marljivega našega gosp. Griontinija na svetlo. Kamnotisi so v podobi navadnih fotografij. Jako lično vezana knjižica ima 12 podob: 6 iz Ljubljane, mesto Kranj, mesto Kamnik;, Bled z jezerom svojim, slap Ka-dovniški (Kothweiner VVasserfallJ, Postojnska jama, groteski grad Pred-Jama (LueggJ. In vse to velj4 le 1 gld. Ce hočeš komu kak spomin na Kranjsko deželo darovati, ne moreš mu lahko kaj mičnejšega v roke dati. Skoda, da nemškim imenom niso pristavljena tudi slovenska. — Jezuiti, ki so vsled vladnega ukaza morali Kranjsko zapustiti, so v lepem, jako mirnem pismu, ki sta ga prinesla „Slovenec" in „Danica", slov6 vzeli od naše dežele, ki jih v blagem spominu ima, in 24. dne t. m. se iz JRepenj preselili na Koroško, kjer je samostan jezuitski. — (Iz čitalnice.) Čitalnični odbor jo je v zadnji svoji seji gotovo dobro zadel, da je sprejel kot pevo-vodjo gosp. kapelnika Schantelna, katerega h prej-njih časov, ko je kapelnik ce3. vojaške godbe bil, še poznamo kot izvrstnega muzikarja in znamenitega skladatelja posebno slovenskih pesem. Vravnavai bo naš novi mojster pevstva do novega leta tri „besede" (prvo vže 9. novembra) z jako zanimivim programom, ki bodo gotovo privabile mnogo obiskovalcev. — Osnovane pevske in godbine šole vdeležuje se brez posebnega oklica ali vabila že sedaj polno ukaželjne mladeži, in tudi pevski zbor množi se od dn6 do dne, tako, da nam ------ 357 ---- prihod priljubljenega mojstra vzbuja upravičeno dobro Dado za prihodnji veseli razvitek naše čitalnice. — Čitalničen odbor je tudi zopet dovolil plesovne vaje, katerih se bode pod zaželenim vodstvom g. Juvančiča gotovo tudi v izobilji udeležil mladi naš slovenski svet, da se potem tudi plesi predpustom živahno in častno vršč. — Ker so se vrh tega v omenjeni seji razmatra-vale nekatere praktične premembe v naročevanji in v razpošiljanji časnikov, in ker se je sklenilo, da v prihodnje v čitalnične prostore ne bode smel zahajati nikdo drug nego samo udje in tisti, katerim se odločno nakloni pravica udov, zato smemo trditi, da se bo v Čitalnici, katera ne „dela" o politiki, vvedelo staro vzajemno radovanje. — (Naznanilo.) Pod vodstvom gospoda kapelnika Schantelna se bodo vršile pevske skušnje, pevska in godbena šola v čitalnični pevski sobi v sledečem redu: Petje možkega zbora vsak torek in petek zvečer ob 8. uri, — pevske skušnje dramatičnega zbora vsako sredo in saboto ob 7. uri zvečer, — pevska šola za gospode vsak pondeljek in četrtek zvečer ob 8. uri, — pevska šola za gospodičine vsak pondeljek in petek ob 6. uri zvečer, — pevska šola za začetnike vsako sredo zvečer ob 6. uri, — igranje na goslih vsak pondeljek, četrtek in petek zvečer ob 7. uri, —• igranje na trobnih instrumentih vsako sredo in soboto ob 8. uri zvečer, — igranje na glasoviru vsak torek in soboto zvečer ob 6. uri. — Učenci za petje in godbo se sprejemajo v gori navedenih urah. — (Peta slovenska predstava) v gledališči bo v soboto (vseh svetih dan) 1. novembra. Predstavljala se bode igra „Mlinar in njegova hči", kakor navadno vsako leto na ta dan. — (Narodno gledišče.) Zarad pomanjkanja prostora smo morali dozdaj molčati o slovenskih predstavah; da pa preveč ne zaostanemo, povemo danes ob kratkem, kar se je do zdaj igralo. Prva igra „Trdoglavec", poslovenjena po g. Alešovcu, je napolnila vse gledi-Sčine prostore. Igrala se je prav dobro in ker je jezik pravilen in razumljiv, je bila občinstvu vkljub dolgosti jako všeč. „Narodu" sicer ni bila po volji, zlasti jezik ne, pa „Narod" ni narod. — Druga igra „Graščak in oskrbnik" igrala se je v strahovito praznem gledišču; prazno je bilo gledišče nekaj zavoljo tega, ker igra nima nikakoršnega djanja, največ pa, ker je pisana v tistem jeziku, katerega v Ljubljani le trije razumijo. — Malo boljša in zato tudi malo bolj obiskana bila je tretja igra „Gospa, ki je bila v Parizu". Kaj tacega ni za naše slovensko občinstvo,^ tudi je jezik le malo boljši od onega v drugi igri. — Četrta predstava „Stari kor-poral" napolnila je zopet hišo. Nastopili ste dve novi moči, g. Sušteršič in gospodičina Gornikova; oba sta izvrstna igralca. Splošno se je igralo tako, da je občinstvo ploskalo brez konca in kraja. Igra je mikavnega zapopadka in dokaj dobro prestavljena. ----- 358 -----