Posamezne filme lahko naročite pismeno na uredništvo revije Revolver. PoŠIj ?mo vam ; i po pošti. Cena posameznega filma je 2.000,00 SIT. Fun Video Predstavlja podobe o ljubezni $ spodrezanimi perutmi LET AKTIVIZMA IN ŠKANDALOV Ob praznovanju obletnic ponavadi ne umanjka pohvalnih, spodbudnih in drugače ¡epih besed. Ampak ne bi zdaj govorili o tem. Dogodek na Gradu oziroma preprečitev praznovanja desete obletnice gay in lezblčnega aktivi zrn a v Sloveniji nas zopet postavlja na trd(n)a tla in nam dobesedno ne dovoli počivati na lovorikah {Kolikor jih pač je). Sami nekako ugotavljamo, da je zgodovina našega aktivizma pravzaprav zgodovina škandalov, že zato, ker si nas po le-teh javnost najbolje zapomni oziroma šele takrat izve, da sploh obstajamo (in smo organizirani). Za hipec si prikličimo v spomin "preprečitev" 4. festivala Magnus: polemiko o "toplih bratcih" v Teleksu; gostince, ki so nas, preden smo dobili Roza disko, metali na cesto (odpovedali gostoljubje), 'razsodbo" IS Mesta Ljubljane o ukinitvi dotacij za Revolver, ker naj bi bil pornografska revija, in omenimo še črno cvetko iz lanskega leta, dr. Antona Dolenca (In njemu podobne čistune), ki so križali zgibanko o varni spolnosti. Pri vsem pa je zanimivo še kaj drugega. Namreč, škandalov nikoli nismo delali mi, lezbijke in gayl, ampak so jih vedno povzročili DRUGI. Nenavadna misel? Da, če se strinjamo z onimi, za katere je že sam obstoj spolno drugače usmerjenih, kaj šele njihova organiziranost, kultura in (sicer še vedno bleda slovenska) infrastruktura nezaslišan škandal. Višek vsega pa je, če homoseksualci nastopajo javno m celo zahtevajo enake pravice na vseh področjih, do pike take, kot jih Imajo heteroseksualni državljani. In celo hočejo, glej ga, zlomka, obletnico svoje nečastne dejavnosti praznovati na tako elitnem ("protokolarnem", smo slišali...) mestu kot je Ljubljanski grad. Seveda je že tradicionalno zapoznela informiran ljubljanski Izvršni svet (še dobro, da berejo časopise), ki je sicer že dolgo zrel za (politični) odstrel, "takoj" reagiral in najemnik grajskega lokala, "opeharjen" za Informacijo, da so "njegovo" rezidenco nameravali zavzeti homoseksualci, je odpovedal prireditev tik pred zdajci. Taka so dejstva. Škandal je tu, vzorec je pravzaprav slar: škandalozni smo seveda mi, že nekako sami po sebi, ker smo pač gayi In lezbijke. Če to ne bi bilo res, najemnik ne bi imel prav nobenega vzroka za odpoved prireditve. In mestne oblasti ne bi pritiskale Kako pa se odzovemo na škandale, ki nam jih delajo drugi? Po reakcijah ob dogodku na Gradu se o ris ujeta dva osnovna pristopa. 1. Kvazimilltantni pristop. Jezni smo, prizadeti, užaljeni, ogorčeni. To je pa res preveč, da nas tako grdozašijejo ob naši deseti obletnici. Za kaj smo se borili vsa ta leta, de smo spet na začetku, spet tako boleče ctiskrimlnlranl? Ponovno zahre penimo po tujini, kjer gre homoseksualcem dosti bolje. Razočarani smo nad slovensko demokracijo. Prisežemo si, da na Gradu ne bomo spili niti enega pira več. Divje podpisujemo peticijo, ki obsoja ravnanje mestnih oblasti, 2. Kvazi raz umski pristop. Čeprav smo upravičeno jezni, je treba ohraniti trezno glavo in previdnost, preden napademo. Natančno se je treba pozanimati, kdo, kako, kdaj in zakaj je preprečil prireditev. Morda najemnik res ni bil seznanjen z dejstvom, da gre za shod lezbijk In gayev. Mogoče mu tega nismo dovoij jasno In dovolj zgodaj povedali. Priznati moramo, da naša organizacija kdaj zaškripa. No, sicer pa bi lahko že domnevali, da na Gradu najbrž ne bomo dobrodošli. Navsezadnje pa bi lahko imeli žur kjerkoli drugje, v kakšnem prijetnem lokalčku, kjer bi v miru pili, jedli in se spominjali, ne da bi kdorkoli vedel, kdo smo. Zakaj smo sploh silili na ta Grad? DrugI pristop je izrazito defenziven, gre za prikrito iskanje krivde v nas samih. Mi si moramo prvi in najprej temeljito izprašati svojo kosmato homoseksualno vest. In se šele potem odzvati na dejanje "Izigranega" najemnika in ravnanje mestne vlade. Ker če se bomo zaleteli, nas lahko obtožijo militantnosti. Neverjetno, kako nasedamo retoriki stlgmatizacijel Kajti: četudi najemnik nI vedel, da gre za praznovanje homoseksualcev, nam ne bi smel odpovedati gos-toljublja! Z nami je pometel zgolj zato, ker smo homoseksualci - in ne zato, ker tega nismo "povedali" - in temu se reče DISKRIMINACIJA. Kako vam zvenijo naslednji primeri: "Prireditev smo odpovedali, ker smo izvedeli, da gre za skupino komunistov, muslimanov, budistov, črncev, Jehovlnih prič,..." Ali je v teh primerih "nevednost" najemnikov že manj upravičena? In - ali je sploh kdo vedel, pomislil, da ni bilo preprečeno samo praznovanje desete obletnice gay gibanja, ampak tudi dobrodelna prireditev za projekt Sončna hiša, namenjen (samo)pomoči pozitivnih in obolelih za aidsom? Očitno zaradi tega nikogar ne peče vest. Prvi pristop bi naj bil torej ofenziven. Pa nI. Je prej izraz (neproduktivne, pasivne) jeze, obupa, razočaranja in prav tako nemoči. In upanja, da bodo recimo mediji raztrgali ravnanje najemnika in mestnih oblasti. Toda tokrat so se mediji odzvali zelo mlačno, pogovor na Študiju City pa je Izzvenel povsem v prazno. Kaj nam torej Še ostane? 3. Sanje o Stonewallu? V Ameriki prav v teh dneh praznujejo 25 let t.i. stonewallskega upora, ko so se gayi, lezbijke in Iransvestlti prvič uprli "rutinski" policijski raciji v gay baru Stonewall Inn newyorske četrti Greenwich Village. Upor je trajal dva dni ¡n zaznamoval začetek organiziranega ameriškega gay gibanja. Zgodovinski datumi (25 let Stonewalla, 10 let slovenskega gay gibanja) pa nimajo prav nobenega vpliva na nas. Tako ob škandalu na Gradu nI bilo nobenih spontanih demonstracij, glasnih vzklikov, komajda kakšen glas (od nas) v medijih. Še pred TV kamerami smo se po večini kar skrčili vase In poskrili za drevesi. In potem smo se seveda spraševali, kaj nam je vendar, da se ne odzovemo bolj odločno, da nas ne poženejo iz omar niti taki nizki udarci, kot je prepoved praznovanja desete obletnice gibanja In namigi, da določeni prostori pač niso za nas? Zavedamo se, kaj se nam je zgodilo, resnično smo ogorčeni, pa vendar je naš odziv v primerjavi z našo jezo dokaj mlačen. Je vzrok za to (v primerjavi z Zahodom) naša dokaj kratka zgodovina gay gibanja? Je to zaradi tega, ker smo "Slovenci pač takšni"; preveč razum(ar)skl, preveč cool, preveč easy, da bi se zaletavali z glavo v zid in tvegali, da nam po lakšnem fiasku na Gradu še bolj stigmatlzirajo in nas, bognedaj, razkrinkajo v javnosti in nam tako uničijo še naš zasebni "mir"? Saj so nas res grdo zatolkli, prikrajšali so nas za žur, toda, kaj nam je storiti. Zdaj je že mimo. Saj je vseeno, ee norimo, podpisujemo peticije, pišemo ogorčene Izjave za javnost ali pa se preprosto potolažimo, da imamo vsaj nedeljski K4 in Metelkovo, ter se obogatimo za eno "spoznanje" več, da na Grad več ne bomo silili In se brez potrebe fnjstrirali. O tem, da gre za pomanjkanje zavesti, nI dvoma. Tudi solidarnost nI najmočnejša stran našega gibanja. Še manj uporništvo ali ponos zaradi tega, kar smo. Seveda si za čisto vse nismo sami "krivi". Pa ne bomo zdaj mlell o tem, kako daleč smo za razvitim gay/lezbičnim gibanjem po svetu, kjer obstaja nešteto specializiranih lokalov, diskotek, knjigam, savn, kjer udeležence gay konferenc sprejemajo župani, kjer so mnoge lezbijke In gayl tudi v javnosti ljudje z Imenom in priimkom In ne le steroriziranl anonimneži. A tudi srečneži iz tujine so bili nekoč na začetku, tudi njim nI bilo kaj dosti prihranjeno. Le kaj je bilo tistim norcem, da so se leta 1969 uprli raciji v baru Stonewall Inn in se šil ulične boje? Sociologi In politologi ugotavljajo, daje bil bistveni element upora v tem, da je v uporu sodelovalo veliko ljudi iz vrst delavskega razreda, brezposelnih in najnižjih slojev z družbenega roba, ki niso imeli kaj izgubiti. Če sprejmemo to marksistično tezo, potem se moramo nujno vprašati, ali seje pri nas s prehodom v demokratični sistem posušil tudi delavski razred. Če pustimo sarkazem ob strani, pa je jasno, da imamo še vedno kaj izgubiti - ali pa to verjamemo. Torej drage sestre in dragi bratje! Za nami je deset let gay/lezblčnega gibanja oziroma aktivizma, deset let škandalov - pa nobenega, ki bi ga povzročili mi sami. Za "neprijetnim" dogodkom na Gradu bodo ostali podpisi, (ne)objavljene protestne Izjave, intervjuji, posnetki, dopisi ILGA (Mednarodni lezbični in gay organizaciji), IGLHRC (Mednarodni komite za pravice lezbijk in gayev) in nekaterim drugim organizacijam za zaščito človekovih pravic. Ostali bodo tudi naš obup, jeza, ogorčenje in razočaranje. Koliko bomo še prenesli, preden nam bo zares prekipelo in bomo nastopili odločneje, bolj solidarno, manj defenzivno, skratka aktivno? Kdaj bomo stopili v tisti zakleti grad In denimo z javno demonstracijo poljubljanja razgnan duhove heteroseksualnlh princev In princes? Ali pa, tako kot člani angleške skupine Act Up, vzeli v roke metle In krpe ter ljubljansko mestno hišo simbolično oprali homofobije? Kdaj si bomo ml privoščili "škandale", brez slabe vesti, da moramo zaradi drugih (torej zaradi svoje spolne usmerjenosti!) nenehno paziti, kaj delamo? Ali si upamo tndlti, da je tudi neposredna, javna akcija stvar naslednjega desetletja? ST 3 žehta 4 dom in svet 1 4 intervju Helena Blag ne 16 Camille Paglia I 9 humanizem in renesansa Miha Ukan Seropozitivni... 23 foto Elizabeth Carecchio 27 položaj v Romunifj 28 Oskarji gay i in tez bijke 30 eseji 33 slike Christian Schad ---34 Thomas in Klaus Mann 39 la : sedemdeseta leta 42 glasbenica Ethel Smyth 43 moda Gauftier 44 seks ezoter ka, hepatitis B prostitucija, vodni port 48 kontakt + priloga ob 10. obletnici gay in lezbične organiziranost 2 kazalo Spoštovani! Slučajno mi je prišla ponovno v roke fotokopija kratkega poročila s pomladnega lez-bičnega srečanja v Freiburgu / Nemčija za binkoeti lenskega leta, ki raj bi potekalo pod geslom: "Nieder mit den Mauern! Grenzenlos lesbisch!?" (Dol z zidovi! Lezbištvo brez meja!?), ki meje spodbudilo, da nekaj svojih misli, Ki vrejo v meni že dolgo, posebno pa sedaj, ko namesto starih zidov dnevno postavljamo nove. zapišem tudi v Revi ver, pa čeprav nobena od njih ni originalna. Sicer pa, kaj je novega pod soncem? Gornje poročilo se konča z vprašanjem: "Lezbična Identiteta - al obstoji kakšen "me"? V katerem jeziku se lahko sporazumemo. petem ko padejo zidovi? Lezbijke in zasvojenost športna kultura, lezbijke in starost. lezDijke ;n varnejši seks..." Osebno bi dodala še: lezbijke in svetovni nazor, lezbijke in dnevna politika, lezbijke in narodnost... (Mimogrede, fotokopije teh in drugih člankov o dogajanjih v Nemčiji mi je poslala, malo tudi kot nek način opravičila, čeprav nepotrebnega, kot se bo takoj Izkazalo, precej mlajša sonarodnjakinja, ki pa že celo ž Ijen-je živi v Nemčiji in kije. v nasprotju z menoj, imela pogum in srečo, da 5 commg-out(orm) ni nikoli oklevala; obratno, ponosna je, daje lezbljka. V diskusiji, ki sva jo imeli na mojem balkonu, je b'la odločno mnenja, daje pravica in dolžnost vsake lezbijke, da svojega jaza ne skriva In da za to ni opravičilu -niti ne üb misli, kako bi to lahko prizadslo najbližje, ker mora konec koncev vsakdo živeti svoje lastno i vljenje, niti ne Iz bojazni za službo, ker - po njenem mnenju - tako hudo v Sloveniji tudi ne more biti. Oklevanje s coming-out(om) je le znak šibkosti značaj, Po vrnitvi domov pa seje pogovai ^la z eno od učiteljic. "Učiteljica, ki jo cenim in smatram za pogumno žensko, je rekla, da bi v primeru, če bi jo šef vprašal ali je lezbij-ka, to odločno zar ' ala. Iz tega sklepam, da "normalni" državljanki tudi v Nemčiji ni lahko i veti odprto, posebno ne v Tvoiem poklicu.'' Ato ni tema današnjega pisma.) Omenila sem pojma lezbijka in dnevna politika, lezbijka in narodnost. Pri tem mi je p! el na misel nemški Žid iz filma Ladja norcev, ki je svojemu sopotniku pritlikavcu na prekooceanki, ki je leta 1933 plula iz Mehike proti Nemčiji, obrazložil: "Mi, nemški židje, smo nekaj posebnega. Mi smo najprej Nemci in šele potem Židje!" Ali obstoji tudi v kateri od nas občutek, da smo na jrej Slovenke in šele potem lezbijke, ali najprej Srbklnje, Grkinje, Japonke... in šele nato lezbijke? In idejno, kje bi se laže prepoznale? V "Homoseksualci vseh dežel, združite se!", ali "Homoseksualnost je bolezen, hiba, ki nam jo je Bog naložil, ker nas preizkuša," aH "Če bi Nova zaveza nastala danes, bi se marsikaj bralo drugače," ali... Ali obstoji v vesoljnem slovenstvu politična stranka (vsakdo si želi biti ponovni zvoljen!), ki bi si drznila iti v ogenj po žerjavico in sprožiti v parlamentu pobudo, da se doreče 14. člen Ustave R Slovenije, ki pravi, da morajo/bi morale biti v Sloveniji vsakomur zagotovljene "enake človekove pravice n temeljne svoboščine. ne glede na narodnost, raso, spol, vero, politične n dfugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliše o" ter jasno zapiše - ne glede na spolno usmerjenost. Začela sem z mislijo s srečanja v Freiburgu: "Dol z zidovi!" in naj z njo tudi končam. Še več: Prihodnost človeštva je v sožitju in sol vanju aH pa je sploh nI! Meta Krivičnog dela. izgleda više neče biti Stručna javnost se prvih dana marta upoznala sa Načrtom Krivičnog Zakona Republike Srbije Pada u oči novo rešenje krivičnog dela protlvprirodnog bluda koje više ne sadrži inkri-minisanje onoga sto se zakonskim jezikom nazivalo "protlvprlrudnim bludom izmedju lica muškog pola" tj. dobrovoljni .lomoseksuaini odnos Izmedju punoietnih muškaraca. Ostalo je inkriminisanje protivpriiodnog bluda iti silovanja u analni otvor kod koga se kao oštečena strana može javiti i žensko i nuško lice. Kazna je Ista kao I za "obično" silovanje tj. od jedne do deset godina. Radnja izi/ršenja i m je slična: prinuda drugog lica na protlvprirudni blud upotrebom sile ili pretnjom da če neposredno napasti na život ili telo tog III njemu bliskog bica. Kvaliflkovani oblik nasilnog protlvprirodnog bluda postoji ako je nastupila teška telesna povreda ili smrt prinudjenog lica lil je delo izvršeno od više lica ili na naročito si ep i ponižavajuči način ili prema maloletnom licu koje je navršilo 14 godina u kom slučaju se predv dja kazna od najmanje tri godine. Dobrovoljni seksualni odnos izmedju lica muškog pola od kojih je jedne maioletnik sti ¡ji od 14 godina je zahranjen i kažnjava se zatvorom do jedne godine, Protivprirodni biud sa iicem koje nije navršilo 14 godina gubi epitete dobrovoljnosti ili prinud-nosti jer se volja deteta mladjeg od tog uzras-ta ne smatra relevantnom I svaki seksualni odnos, obljuba ili protivprirodnl blud kaž-njava se zatvorom od 6 meseci do 5 godina bez obzira da li su akteri istog ili razi ičitog pola. Mfhi/Arkadija želita KSft^ t'-': Boza c,:sko V nedeljskem K4 se še naprej neutrudno vrstijo najbolj vroči koncerti daleč naokrog. Gay diskoteka s svojim oldies-goldies programom gosti nekdaj in zdaj ponovno priljubljene izvajalce, vmes pa še koga drugega, prav tako priljubljenega. Trend nostalgije in obujanja spominov na slovenske popevke je morda povzročil tudi kakšen povratek na glasbeno sceno. Tako smo po dolgem času lahko na odru spet videli Ditko Haberl. 13. marca nas je navdušila s standarnimi evergreeni in nekaj svojimi uspešnicami, kijih je bilo po mnenju obiskovalcev odločno premalo. Salome, že uveljavljena trans-zvezda, dela neutrudno naprej. 27. marca je ob sodelovanju Elene in Gabrijele na svoj že kar pregrešni način zabavala in predstavila Lizo Minelli, J. Joplin, Severino in druge, nastop pa so sklenile v triu z venčkom uspešnic, koga drugega kot Helene Blagne. Prvo damo slovenske estrade pa smo v živo in povsem zares videli 17. aprila. H. Blagne je navdušila, kot je bilo pričakovati. O koncertu "lepe hetere z daljnega vzhoda", "pjevačici beograjskih kafan v najboljši maniri" so se na široko razpisali mediji, dama sama pa je povedala, da nastopa na lastno željo in besedilom pridodala tudi kakšno o Roza klubu. Noč 15. maja je minila v znamenju še ene povratnice. Lidije Kodrič se spominjamo kot dekleta, ki je nekdaj na ves glas prepevalo, da ima šestnajst let. Simpatična dama je sama opozorila, da je od takrat minilo že kar hm, let, zapela pa je še veliko drugih in tujih pesmic, in tudi njej je kar nekako manjkalo lastnih uspešnic. Konec maja Roza disko praznuje že peti rojstni dan, kar je svojevrsten rekord slovenske gay scene, ki gaje letos obeležil namesto že standardne Rozavizije festival Slovenska popevka (pod vodstvom Deje Mušič). V maniri zimzelenčkov so se pomerile že uveljavljene in tudi nove zvezde Roza diska. Pred poletnim premorom je bila to zadnja večja prireditev, na Kersnikovi pa ste seveda dobrodošli spet jeseni. Ditka Haberl, foto: Frenk Fidler Lidija Kodrič, foto: Frenk Fidler Salome in Elena, foto: Frenk Fidler Helena Blagne, foto: Jasna Klančišar 3 ogledu Philadelphia (Jonathan Demme, ZDA 1993) Vsebinska zasnova filma Philadelphia, uperjena v problematiko aidsa, ene izmed najbolj izpostavljenih travmatičnih točk sodobnosti, je siia preprosta - popullstično pravšnja za hitro konzumiranje in kar najširši sprejem. Način njenega podajanja najzvesteje ostaja v mejah jasnega sloga hollywoodske produkcije. Že uvodni, dokumentarni kadri, ki beležijo "utrip ulice', dajejo slutiti naskok na socialno tematiko. Zgodba, postavljena v elitno družbeno sfero, pričenja na točki, ko junak postane žrtev. Yuppijevskl tip ameriškega mladca (Tgm Hanks) na startni poziciji svojega vzpona zboli za aidsom in tako prestopi linijo družbeno tolerantnega. Sledi hitra reakcija njegovih delodajalcev; pod pretvezo neprimernega vedenja na delovnem mestu mu ponudijo odpoved. Še pred kratkim nadvse priljubljen in obetaven pravnik se znajde v nenadni izolaciji, kjer mu sicer stoje ob strani njegov partner (Antonio Banderas) In kar nekam preveč razumevajoč družinski krog. Brezupna situacija mu narekuje izbiro odličnega odvetnika (D -iizel Washington), ki se iz doslednega homofoba v toku dogodkov prelevi v zagovornika "gay-life-styla". Mučna sodna procedura privede film do vrhunca: i s tve ne ugotovitve, da akt sodnega procesa ne zadeva zgolj problematike bolezni - eldsa, kakor predvsem izpostavlja koncept in status homoseksualnosti v družbi. Zmagoslavni (?) Izid sojenja - glavni protagonist tožbo zoper delodajalce sicer dobi, a kmalu nato umre - implicira na "pravičnost" vsemogočnega držav-no-pravnega sistema, oziroma še več kot le to, brezpogojno legltirnlzlra zaupanje državljanov vanj. Osveščanje javnosti v zvezi z nevarnostmi aidsa je tako edina odlika filma Philadelphia in če odmislimo vso patetiko hollywoodskege filmskega ustvarjanja, začinjeno z nepn.nerno sentimentalnostjo, emeriško obsesljo s "pravico za vse In vsakogar", elitno kullsje visoke družbe in vse iepo raščene gaye, potem filmu ostane bore malo; ali pač preveč: vztrajnost zavajajoče logike, ki gledalcem diskretno ponuja lično dvojico "gay seksa" in "pravnega opravičevanja" le-tega v nerazdružljivl nevezi. Tatjana Gre if IL Lezbična skupina LL ponovno vebi v svoje vrste aktivistke In vse, ki bi se želele družiti s sebi podobnimi. Kje nas najdete? Ob sredah potekajo klubsi večeri, sestanki in druženje na Metelkovi, drugi in četrti petek v mesecu pa je odprt bar MONOKEL, namenjen samo lezbljkam, Vse to se dogaja v stavbi Lovci, št. 17. Kaj počnemo? Vsaka dva meseca Izdajamo lezbični bilten Pandora s svežimi informacijami o lezblčni sceni doma In po svetu, zgodbami izpod peres domačih avtoric, z vabili na piknike, Izlete ter z osrednjo temo. V četrti številki Pandore smo razmišljale o lezblčnih zvezah, v peti pa pripravljamo daljši prispevek, kjer se sprašujemo, kako si predstavljamo Idealno partnerko. Pripravljamo material za dokumentarec o lezbijkah v Sloveniji (I se bo prikazoval v tujini), urejamo prostore na Metelkovi, sodelujemo na srečanjih z mednarodnimi skupinami, žuramo... Zakaj se pridružiti skupini LL? Razlog je lahko zelo preprost - če pogrešate družabnost v krogu lezbijk, ste naletele na pravo skupino. Če želite aktivno sodelovati pri projektih, nam lahko pošljete lezbične novice, razmišljanja o idealr partnerki, lezbičnih zvezah, coming outu... Če imate svoje Ideje, kaj storiti, da bi bila szbična scena pri nas še bolj razgibana, ste več kot dobrodošle! Če želite informacije o mednarodnih srečanjih ali o tem, kam iti v Berlinu, Parizu, na Dunaju, se obrnite na nas. Skupina LL (ne mešati z ULITI) je organizirana kot družbena sekcija pri ŠHUCu, je integralni del Roza kluba in članica Mednarodne organizacije lezbijk in gayev ILGA. Pa še naslov: Sekcija LL, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana. Rink 94 Letos, že četrto leto zapored, naše krovne organizacije Roza klub, Magnus in LL organizirajo, v sodelovanju z /WOS7"-om, ki je podružnica mednarodne organizacije Service Civil International v Sloveniji, poletni, raziskovalni, mednarodni Pink tabor. Predvideni termin In lokacija sta 21. do 27. avgust nekje na primorskem. Tabor bo mešan, kar pomeni, da so dobrodošli tako gayl kot lezbljke, in je zamišljen kot mednarodno srečanje gayev, lezbijk In seropozitivnih. Narediil bomo primerjalno Študijo o položaju gayev, lezbijk in seropozitivnih v posameznih državah, iz katerih "odo udeleženci tabora prišli. Promovirali bomo varen seks ob obali... V prostem času pa bomo sklepali nova poznanstva, se zabavali, masirali, plavali, plesali in sploh in oh uživali. Za prvih 20 prijavljenih udeležencev bo vse brezplačno, pri tem imajo prednost seropozitlvni, razen simbolične prijavnine, ki jo boste poravnali pred odhodom na tabor. Za vse ostale pa bo za simbolično ceno dovolj prostora in hrane, saj si vsi želimo, da bi se nas zbralo Čim več. Prijavite se lahko na MOST, Breg 12, Ljubljana, ali pisno na Roza klub, na vsem znani naslov - čimprej tem boije. Bnjiga na kr ljigo Otroke zlorabljajo, mar ne? 0 tem bi lahko kaj več povedala detektlvka Jane Tennison iz nadaljevanke Prime Sucpect (TVS, Sova). Čeprav tudi ona nI mogla odgovoriti na vprašanje kam z vsemi tami otroki, ki jih razjeda aids in se brez strehe nad glavo klatijo po londonskih ulicah ter za ušiv drobiž na straniščih "postrežejo" svoje stranke. Ali upravniki poljskih otroških domov, ki so mladoletnike "posojali" celo tujim državljanom, predvsem iz Skandinavije in Beneluxa, "med zimskimi in poletnimi počitnicami". Ali ameriški FBI, I ugotavlja, da pedofiil "vabijo" najstnike na svoj dom prek računelnlkov. Ali zvodnik nekdanje Sovjetske zveze, ki po številnih vzhodnoevropskih državah za nekaj borih nemških mark ponujajo tudi dečke. Ali pa Darja Zaviršek v poglavju "Spolne ziorabe otrok in odrat ", ki ga objavlja v knjigi Ženske in duševno zdravje (Visoka šola za socialno delo, 1994). Ugotavlja, da je zioraba moči odraslege nad otrokom spolno spe< -fična, saj jo praviloma izkoriščajo moški. Pri tem je otrok od njih odvisen in povsem nemočen, zato se večina zlorab tudi ne odkrije Številne definicije spolne zlorabe poudarjajo da gre za različne vrste spolnih dejanj, ki pomenijo vdor v otrokovo notranje življenje, njegov svet in njegovo spolnost, njihova skupna značilnost pa je, da odrasli zlorablja zaupenje, odgovornost In svojo moč, pred ketero se otrok takrat, ko odrasli uporablja različne vrste nasilja, groženj in manipulacij, ne more braniti. In najbolj žalostno pri tem je, daje otrok orodje za zadovoljevanje tistih odraslih, ki izkoriščajo otroke pod "plaščem starševske ljubezni". Večni temi, ali je homoseksualnost prirojena ali pridobljena, zdrava aii bolna, se loteva Otto Welnlnger v knjigi Spol in značaj (Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1993); gre za ponatis prevoda Filipa Kumbatovlča-Kalana ki je prvič izšel pri Modri ptici že daljnega leta 1936. Homoseksualnost je po avtorjevem nazoru spolnost srednjih spolnih stopenj ter se sklenjeno uvršča k vmesnim spolnim tvorbam, ki so edino realne. Vsi so spočetka dvospolni, to pomeni, da lahko spolno občujejo z moškimi in tudi z ženskami. Lahko pa pozneje dejavno pospešijo svoj enostranski razvoj, svojo enospolnost, ter tako prepustijo premoč hetero- ali pa homoseksualnosti ter se tudi vdajo zunanjim vplivom. Torej, kakor so vsa bitja hetaroseksual-na, tako so tudi vsa Homoseksualna. !n v čem je (naš) problem? Med revialnim tiskom naj najprej omenim Časopis za kritiko znanosti (št. 162 -163) in esej tstospolna partnerstva in otroci, ki ga je podpisal Bogdan Lešnik. Če velja, daje prepovedano diskriminirati ljudi na podlagi spolne usmerjenosti, potem je prepovedano dis-krlminiranje tudi pri ustvarjanju (istospolne) življenjske skupnosti. Politika, ki v bistvu vsako diskriminacijo prepoveduje, je pa ne preprečuje, jo v danem primeru še dodatno vzpodbuja. In se pri tem sklicuje na "naravne zakone", javno mnenje in na tveganje za reproduktlvno funkcijo zakonske skupnosti, če bi jo podprli tudi za "drugačne oblike". "Res, težko se je bojevati s teorijo, da bi s dom in svet 11 pripustitvijo istospolnih življenjskih skupnosti pripustili tudi 'usmerjenost na otroke, živali in kipe', hakorzna formulirati kakšna ne preveč razgledana psihologinja." In ena takšnih, če rte celo edina, je prav gotovo Angel ca Žerovnik (Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani), ki je za Novice (26,4.1994) spet n atresia nekaj "modric": "Menim, da je homoseksualnost problem v osebnosti teh posameznikov. Prepričana sem, da bi se lahko tej nagnjenosti uprli, kajti nihče se m ugotovil, da je to dedni} nujnost, ugotavljajo pa, da je nagnjenje v dispozicijah, ki jim morata pomagati okolje in lastna aktivnost, da se razvije... Družbena pomoč bi morala biti us-meuena v preprečevanje in ne v propagiranje nenaravnih partnerskih drž." Zdaj pa k leposlovju, lepi besedi, skratka, ki nudi večno in varno pribežališče za vse, ki jih "duhovitosti" drage gospe izmučijo ali celo dotolčejo. Ko sem v radijski oddaji S knjižnega trga slišal kritiko zgodb Pasijon (Aleph, 1993) Braneta Mozetiča, sem b.l najprej presenečen, nato pa povsem pretresen, Kritiko, ki jo je napisala Vida Mokrln Pauer, je objavila tudi revija Primorska srečanja: "Marginalstvo, t' katero je pahnjena homoseksualnost, razkriva duhovno in duševno dvoličnost večine, k, ¡voje promisku-itetne in vseh vrst seksualne fantazije, trgovino s sentimentalnostjo in agresivnost odlaga v skrite kote na zaznamovane, v tem primeru z drugačno spolno usmeritvijo. Toda Pasijon ne pripoveduje o tem s klevetanjem tercijalcev ali z zgodbam: o izločanju iz institucionalne varnosti, temveč naravnost z raz-postavo svojega na skrivaštvo, samoto in muko urez obstanka obsojenega iskateljstva ljubezni, predanosti in s po/a s tako težko odprtim drugim. Ta želeni drugi, kije gay. je želenemu dvakrat enak - po obsedenosti s sebi enakim (spolom) in predvsem po skupni zažnamovanosti z drugačnostjo oziroma izobčenostjo, zato je spoj dveh samot skoraj vedno še vedno samota, le dvakratna, ponavadi še pomnoženo sovražna, nihajoča med apatijo in besom." Sem misli!, da razen sebe, obvladam že cel svet, zdaj pa si ne morem oprostiti, ker na tako "preprosto1' resnico nisem še nikoli pomislil. In res, če kaj, potem še vedno ne "verno" drug za drugega: "Verjetno zato taka neusahljiva želja po prodoru vsaj v telo drugega, po ranjen telesa, povzročanju :n občutenju bole- *j i ; čin, tega nenadkriljivega znaka občutljivosti in občuten ost i od drugega, mešanju krvi in sperme, kar je sicer klasična erotična teorija in praksa. Toda v P a sij on u se ta največkrat veže le na užitek izpraznjevanja samote, medtem ko se v nekaterih njegovih zgodbah o ljubezni kri in sperma zmešata v medsebojno pritrjevainl bolečini, ki je sreča. " Ob koncu so izrečene še čestitke tej pogumni knjigi in tistim, ki bodo kljub njenim In svojim ranam odprli zanjo Čestitk naj bo deležna tudi avtorica recenzije, ki je to in še marsikaj več. Revija Literatura (št 33) nas v svet poezije uvede s pesmijo Cirila Berglesa Odhod iz Benetk: Šel sem predaleč, šel sem onkraj, / še dlje, prav do jutra. / Ko se goli mladeniči vračajo / na slike v zlatih okvirih, / v sobane senčnega spomina... Proznemu delu pa svoj pečat daje Vinko Mode rn dorfer, ki jc avtor črtice "Chet Sanders - biografija nekega angela'. Kdor je v svetu jazza vsaj malce derna, ne bo težke ugotovil, da gre za (ne povsem) namišljeno biografijo slavnega trobentača Cheta Bakerja. Bil je belec, kije Igral na črnskih pogrebih. Lep je bil kot James Dean In v Memphisu je igral v orkestru saksofonista Lonnieja Johnsona, ki bi bil lahko Gerry Mulligan in ki je nekega dne dejal: "Madonca, fant, tako si lepi Za po hm stati Ampak ne bom te pohrustal, čeprav bt te, madonca, res -,'t te... Odpustil te bom Ja, točno to bom naredil. Saj, madonca, ne morem pustiti, da v džez klubu slavnega Lonnieja Johnsona vsk> slavo po-žanje nek neznan lepot ko Chet, anedane?!* Potem je postal junkie, še igle si ni imel več kam zabijati. In ko ga je zapustila še glasba, edina stvar, ki jo je zares ljubil, je kot angel zapustil ta svet: "Zdaj stoji točno nasproti odprtega okna. Stol stoji ob njem. Prisloni trobento k ustom in zaigra prve tri takte Dotaknem se tvojih ustnic. Potem steče prek sobe. Stopi na stol. Odtod pa na okensko polico. Razširi roke in se z vso siio požene navzgor proti nebu." Lonnie Johnson je na dan pogreba poslal ogromen venec z roza vrtnicami in se širokoustil: "Tega fanta sem kakšno leto dol d _ al. Madonca. sva se fukala. Potem sem ga pa nagnal. Ubogi vrag se je fiksai. Roke je imet kompletno prespi kane, kom d let no, vam rečem! Kot sito! Če ga ne bi tako srai. bi lahko bil res dober glasbenik. Ampak fukai se je pa dobro! To pa!" Bakerjevo tragično zgodbo pa je na film Let's Get Lost (1989) prenesel tudi gay fotograf in režiser Bruce Weber. Zbirka XX. stoletja (CZ) je spet poskrbela za odlično branje. Izboru ni kaj očitati, res pa je, da spremna besedila niso več tisto, kar so bila nekoč v zi 'ki Sto romanov. Delo Je I še v kralj, ki ga e napisal leta 1924 rojrni francoski pisatelj Michel Tournier, je izjemno zahteven filozofski roman. Tiskanje njegovih del v velikih nakladah in številne nagrade so dolgo odganjale resnejšo kritiko, ki mu je očitala predvsem ne tako skrito pederastijo, če ne že pedofilijo. Junak romana Abel Tiffauges pravi: "Imeti enega, je imeti nobenega, rte imeti nobenega, je imeti vse. "Tako meni o otrocih, v katerih družbi se najbolje počuti: "Tako je dobri velikan, Ki se spremen/ v tovorno žival, da bi rešil malega otroka, povsem blizu človeku-ptici ujedi, t požira majhne otroke... V s a skrivnost in globina forije se nahajata v tej dvoumnosti. Služiti in zasužnjiti, ljubiti in ubiti. " Drugi tu omenjeni roman iz pričujoče zbirke je Bret Easton Ellis naslovil Ameriški ps'ho in je že pred Izidom dobil oznako škandaloznega dela in populistične senzacije Mogoče najbolj slav , leta 1946 rojeni, brat packovskl pisatelj (drugi trije so Jay Mclner-ney, Tama Janowitz In gay David Leavitt, ki pa ga spremna beseda ne omenja!) ne pretirava, pretiravajo pa bralci, ki svojo zgro-ženost, gnus, odpor in protest naslavljajo nanj, ki v danem primeru res nI pravi naslov. Če pa smo že kritični, povejmo, da seje literarni trend, katerega junaki so mlad1 urbani uspešneži, yuppleji, že nekolikanj izpel. Mešanici seksa, krvi, video iger, drog, elitnih klubov in prepoznavne pop ikonografije je zato v tem delu pridružena še osupljiva brutalnost in sistematična krutost, ki zaznamuje glavnega junaka Patricka Batemana, lepega in bogatega bankirja z Wall Streeta, Do izraza pride tudi v poglavju Soočen s ped rom, ki opisuje neizprosno in na poraz obsojeno osvajanje, ki ga v Barneyevi trgovini teatralično uprizori Luis Carruthers. Patrick ga zgrabi za drgetajoča ramena in mu s pridušenim glasom, pa kolikor je le mogoče preteče, mirno pove: "Poslušaj me, Lt .. Če ne boš nehal jokati, ti pofukani, pomilovanja vredni peder, ti bom prerezaI pofukani got-tanec. Me poslušaš? ... Poslušaj, bi rad umrl? Poskrbel bom zato, Luis. To sem že naredil in zaklal te bom, razparat bom tvoj pofukani trebuh in ti stlačil lastno drobovje v pofukani pedrovski goltanec, da se boš zadušil z njim." In na koncu, že nekoliko spravljivo, nnu še pove: "Imej, veš, jajca za soočenje z, hm, dejsh " To pa so že besede, ki so najbrž namenjene vsem' nam. Vredne so premisleka, ki pa ga na tale predvečer Valpurglrte noči ne zmerem. Kakor pravi Shakespeare: utrujen od vsega bi rad zas-pai... tgustlj ï y ' || K > \ ■. . ■ .■-:' 6 dom in svet . zaposlene v. I.eíafski j iudi: nj l-ov. par:rer;i hre/ülrió'iih ].ieta¡tsld članstva NAMBLE ali drugih skupin. Sekretariat ILGA je predlagel izključitev NAMBLE na svetovni konferenci, ki bo junija letos v New Yorku. 0 izključitvi, za katero je po Ustavi potrebna 80 odstotna večina glasov, bo odločalo članstvo. Kakšne bodo posledice? Če bo ILGA obdržala pedofilske članice, obstaja verjetnost, da bodo Združeni narodi in druge regionalne organizacije ukinile konzultativni status ali da bodo ogroženi njeni odnosi s Svetovno zdravstveno organizacijo, s katero sodeluje na področju virusa HIV in aidsa. Prav tako obstaja možnost, da nekatere članice Izstof j iz ILGA in ustanovijo svojo nevladno orgarizacijo. Če pa ILGA izglasuje izključitev pedofilskih skupin, NAMBLA meni, da bo ta korak povečal zatiranje pedofilov in zaviral razpravo o spolnih pravicah otrok in mladih. Omenimo še, da ILGA uradno ni podprla določene sporazumne starosti, temveč ustrezno zakonsko zaščito za otroke. NAMBLA nasprotuje kakršnikoli sporazumni starosti za spolne odnose, zavzema pa se za zaščito pred spolno zlorabo otrok. IGLYO, Mednarodna lezbična m gay mladinske organizacija, uradno podpira sporazumno starost 14 let in meni, da "odrasli, ki imajo spolne odnose z osebami, mlajšimi od 14 let. zelo verjetno zlorabljajo svoje znanje in avtoriteto proti mladim adolescentom in otrokom." Odslej v Klagenfurt/Celovec ne boste hodili samo po nakupih - vsak petek lahko tam srečate tudi gay skupino! Ob 20. uri se morate oglasiti v gostilni Bierjokl/Pri joklnu na Badgasse 7., v prvem nadstropju. Lahko jim tudi pišete na naslov: QUEER KLAGEN FURT, c/o OH Klagenfurt, Universitatstrasse 65-67, 9020 Klagenfurt/Celovec, Austria, ali jih ob sredah med 18. in 20. uro pokličete na telefon (0463) 50 46 90. Jv/ropski parlament je v Strassbourgu izglasoval anake pravice za lezbijke in gaye v Evropski uniji. Ni pa jasrto, ali bo imela unija tudi moč za uzakonitev tah pravic v posameznih državah. Claudia Roth iz nemške Stranke zelenih je evropskemu parlamentu predstavila poročilo, ki zahteva opustitev vseh zakonov, I. kriminalizir^io ali diskriminirajo lezbijke in gaye v državah, članicah EU, Zahtevala je, da evropske države sprejmejo skupno sporazumno starost, ki bo enaka za homoseksualce m heteroseksualce; da se lezbičnim in gay parom dovoli posvojitev otrok; dedovanje po smrti partnerja ali partnerke in uživanje enakih socialnih pravic, kot jih imajo heteroseksuaini pari. Rothova je povedala, da je bila razprava v parlamentu zelo burna, saj ni šlo za preprost razcep na levico in desnico, temveč za razkol mnenj znotraj njiju. "Zmaga je dosežena," meni Rothova, "Sedaj lahko uradno zahtevamo uvrstitev diskriminacije homoseksualnih ljudi med ogrožanje človekovih pravic..." Hestnajst Že več mesecev angleška koalicija aktivistov, znanstve kov in drugih sproža kampanjo proti kriminalizaclji homoseksualcev v Veliki Britaniji. Na koncu se je britanski parlament le odločil za manjšo stopnjo krirni-nalizacije in me'o sporazumne starosti z 21 znižal na 18 let Gay skupnost je razočarana in ogorčena, saj je zahtevala sporazumno starost 16 let, torej dekriminalizacijo prostovoljnih spolnih odnosov med moškimi od 16. leta naprej. Na sliki vidimo okoli 3500 demonstrantov, ki so v začetku marca zasedli londonski Trafalgar Square v znak protesta zaradi odločitve angleškega parlamenta. v' vzhodn Zvou- Krepijo .gay. organizacije in sbiv^iijmibolje organ izit a ne. Mnoge med njirti pa izdoiaio tu4> svojp •eviju in č-as<>" t):,-«. Oglejmo si noKatere j.:. ;.; MASOK i Madžar ski: mesečnik - MaCi/H't-KS ima pi-'i5liž- ; rro ; 1 mmj. Naklad.,: ■f|L jB :30Qp i?VO- W' dov jSf » . ^ cca 30 stra- W • J8 m Tisk: ČB ' Cena: M fe^Sdl ' Fi/25i||il|lEH A «Hi ' Izhaja ' • m I ; Masck, >\0 Cax 388, 1461 Buda-pest, Vsebina; v njem boste n.nš:i vešti iz gav sveta, čidrtke ■ dogaj£rijifr'.ria madžarski p,a v sci rne recenzije, krit -a gle a ni<5le oglas? ter črrtobeje »kt fotografije (e,«Katere med njim tudi rrotKir.ei, ¿ai pn je Mašok napisan v madžarščini in nima (Bo-gji^ki mesečnik - Biligarija ima pr. 9 NaKK le: h ci« ctarW;, w.i^e ¿geCbe \ v ¡iiaateljsv ter preetstavijajp gay potovarja, Ray rvečde in 'gay art".: Revija je komercialno narav-nS"ia Zraven čM ikov je veiiko tirtrvr C. fot&: Lezbijke so imele tudi svoje ločene delavnice. na katerih je tekla beseda predvsem o feminizmu, lezbičnih gibanjih po Evropi in statusu žensk. Ukvarjali pa smo se tudi s problemi človekovih pravic in kršenjem le teti (zakoni proti homoseksualcem). Delavnice so vodili posamezni predstavniki držav udeleženk, sogovorniki pa so tjili tudi člani vladnih organi zacij in novinarji. Okrog 60 udeležencev je ob sklenitvi konfe renče podpisalo pcticijo, naslovljeno na rus k d dumo. i zahtevo, da se po hitrem postopku sprejme zakon zoper diskriminacijo homoseksualcev Organizacijo naslednje konference smo zaupali Ukrajini, čeprav se je za to potegovala tudi Rusija. Torej vidimo se naslednje leto v Kijevu. Jiga- seg: cca 16 RG :v Izhaja od ; :--.- —-- -.i ENACZEJ (Poijskt mesečnik Potj-ska ima pr. 39 ru.ij, preb.) . strnn 1 Tisk: barvn: Ccrii. : 30 ooo rt/ 200 ; | SIT izhaja od leta 1990/91,1:; Naslov; Soft I press, 60-. — 971 Poznan :-': bi). 30*fi4. \Varzsawa fini ari tj. Inacze; ima že '.akoj na prvih . straneh kratke novice, sveui. Pleber*;» pa -osrna regionalna konferenca za vzhodno ir> jugovzhodno Evropo [Paiflnc-a, Litva, 22. -24. april, 1994) Letošnja osma regionalna konferenca se je pod okvirom Mednarodnega lezbičnega in gay združenja (ILGA) odvijala v Palang majhnem obmorskem kraju v Litv,. Litva je ena izmed treh baltiških republik bivše Sovjetske zveze, ki se je prva osamosvojila izpod sovjetske oblasti. Z osamosvojitvi-3 pa so se> pojavile tudi prve težnje po gay in lezbičnih organizacijah. Kljub temu, da e gay in lezbično gibanje dokaj mlado, se Lit-vanci lahko pohvalijo z dvema organizacija ma (Amsterdam klub in Gibanje u spolno enakopravnost) ter z dvema revijama (Na-glis in Amsterdamasj. V glavnem mestu Vitni pa imajo tudi klubske prostore za srečanja in disko. Sedaj pa se lahko pohvalijo tud z dobro pripravljeno in izpeljano konferenc,. Zraven domačih organizacij (Amsterdam klub. Diplomata, Litvansko gibanje za spolno enakopravnost), so konferenco finančno in organizacijsko podprle 5 Mednarodna zdravstvena organizacija in litvans-ki AIDS Center, Konferenca je bil,3 sestavljena iz več kot dvajsetih delavnic, na katerih smo se srečevali z najrazličnejšimi temami. Delovni naslov je bil "Aids in diskriminacija". Slišali smo veliko poročil o dejavnostih vzhodnih držav pri reševanju problema aidsa. Na delavnicah se je največ govorilo o stiskah in problemih gay organizacij, o prem -hni osveščenosti ljudi v zvezi z aidsom in o življenju homoseksualcev v bivših republikah Sovjetske zveze. dom to svief Bezbične delavnice Pet delavnic je bilo namenjenih izključno lez-blčni tematiki: Lezbične skupnosti v Ukrajini, Lezbištvo in feminizem, Lezbijke v mešanih in ločenih organizacijah. Lezbična in gay politika in Položaj žensk. Konference so se udeležile predstavnice lez-bičnih in/ali mešanih skupin Iz Latvijj, Estonije, Siovenije, ZR Jugoslavije. Rusije ter gostje iz Zahodnega Berlina. Žal ni bilo nobene predstavnice iz Litve, gostujoče dežele, ker tudi v gav orgarnzaci Litvsnsko gibanje za spolno enakost ni nobene ženske, V tej deželi je ezbištvo še vedno popolnoma zavito v molk. Irina Shkeleby, predstavnica mešane organizacije Two Colours (Dve barvi) Iz Kijeva, je spregovorila o položaju homoseksualne manjšine v Ukrajini. Do leta 1991 je zakon prepovedoval lezbištvo in homoseksualnost. Že v letu 1992 se o lezbištvu spregovori javno, tudi na TV In pojavi se prva mešana skupina lezbijk in gayev z imenom Gammed. Gayi so se zelo hitro organizirali, kar pa ne velja za lezbijke. Leta prepovedi so imela namrei drugačen vpliv na ženske, zato je še danes marr lezbijk v skupinah. Potrebno je ustvariti lezbično skupnost, ki ne bo zgolj obiskovala barov. Lebljke obremenjujejo finančne , i psihološke težave in problem prioritet. Zaenkrat so njihovi cilji nudenje psihološke pomoči lezbijkam in pomoč pri navezovanju stikov. Prvi korak k boljši organiziranosti bo lezblcni kongres ukrajinskih in sosednjih skupin, ki bo potekal avgusta letos na Jalti, v organizaciji lezbičnega dopiso-valskega kluba. S podobnimi težavami se srečujejo tudi lezbijke v Latviji. V Rigi sicer obstajata dve gay organizaciji, vendar je zelo malo vidnih lezbijk. Mnoge so poročene, imajo otroke, mlajših žensk ni. Bojiju se, da bi jih okc ca ;lo-čila in stigmatizirala, zate svoje istospolno nagnjenje ponavadi prikrivajo s porokami. Tudi v tej deželi je viden vpliv nekdanje prepovedi homoseksualnosti. Biti lezbijka je enako ali še slabše kot biti prostitutka. Moški vidijo lezbijke kot nekaj vzburljivega, ženske pa jih ponavedi smatrajo za bolnice In perverznice. V latvijskem javnem imnenju še vedno prevladuj mnenje, da lezbijke in gayi prihajajo iz zaporov, ker se pač tam pogosto odvijajo istospolne aktivnosti. To še zdaleč ni res, saj je v skupinah veliko različnih lezbijk, med njimi mnogo intelektualk. Olga Lauientis iz ruske skupine Čajkovski, Fondacija za zaščito spolnih manjšin s se- dežem v Petrogradu, je prav tak o opozorila na izolacijo lezbijk. Organizacija Čajkovski se v bistvu ne ukvarja z lezbištvom in praktično nima ženskih članic. Obstaja sicer bar, kamor zahajajo tudi lezbijke, vendar nima zveze 2 aktivizmom in osveščanjem Nekoliko drugačna je situacija lezbijk v Srbiji in Sloveniji. Srbska skupina žene i društvo obstaja že več let. Čeprav gre za feministično skupino, so v njej vedno bile tudi lezbijke in skupina je bila odkrito naklonjena lez-bični tematiki. Lezbijke pa so prisotne tudi v mešani beograjski skupini Arkadija, Tako je naša skupina L L ena izmed redkih vzhoanoevronskih skupin, ki :e namenjena izključno lezbijkam. Obstaja "že" od leta 1987 in za seooj ima že precej projektov, biltenov, srečanj, predavanj. Zanimiv je bil pogovor o odnosu med lezbištvom in feminizmom. Udeleženke so imele zelo različna mnenja o tej temi, pač odvisno od njihovih osebni! zkušenj in od obstoja feminističnih skupin v njihovi deželi. Nekatere svojo lezbično identiteto postavljajo na prvo mesto in šele potom feministično, če sploh. Želijo biti v močnem lezbičnem gibanju, ki ne bi bilo povezano ne z gayl ne s feministkami. Menijo, da bi bil tak položaj za lezbijke še najbolj Idealen. Druge, predvsem tiste, ki so postale lezbijke v feminističnem gibanju, feminizma in iezbištva ne ločujejo oziroma se opredeljujejo kot lezbične feministke. Večina Vzhodnoevropejk nI pobliže seznanjena s feminizmom, saj v njihovih deželah tega gibanje praktično ni I o. Nekaterih feminizem ne zanima oziroma ne vidijo potrebe, da bi se ukvarjale s širšim ženskim gibanjem fe zato, ker so lezbijke. Bilo je pa tudi nekaj udeleženk, ki so menile da so feministke po srcu, in nekaj takih, ki bi se želele seznaniti s feminii-.-nom al i se pridružiti kakšni sl> -pinl. Neka predstavnica Iz Estonije je menila, da so feministke v javnosti še bolj osovražene kot lezbijke. Ljudje lezbijke pač vidijo kot neka razvratna bitja, ki nenehno hlepijo po užitkih, feministke pa označujejo za bojevnice. Udeleženke konference so sprejele tudi dokument Položaj žensk, predlog ilGA o pravicah za lezbijke, ki bo predstavi, r. Ekonomski komisiji pri Združenih narodih ter vsem vladam Evrope in Severne Amerike, ki se bodo udeležile Evropske in Atlantske vladne konference. Slednji sta priprava na Svetovno konferenco o položaju žensk, ki bo v okviru Združenih narodov potekala leta 1995 v Pekingu. Suzan i Tratnik sl ¡'¡Vb ob 10 obletnici gay in lezbičnega aktivizma lO vrhunskih fotografij, vrhunskih fotografov cena kompleta 990.OO SIT naročite jih na naslovu: ŠKUC - MAGNUS. Kersnikova 4, 61000 Ljubljana (čestitke. iS jirjlij. j K5 ali 33 SK "M-ta 2. ties VboUsial-SiK: *ot stovagke m lepo ouitk teme kot Re\ gaj.&njih-, ¿i"i feljloro a rwv/etKe i/ fcusg ta to gay: kot fežtiione čl a nkc NAG LIS in AMSTERADAMAS iLitvanska^časopjsa - Litva ima pr. 4 milij. premi ....... ......-■ Obseg: Nagiis 1000 izvodov, Amsterdamas 500 Izvodov: Tisk: GB, dvobarven Izhajata od leta 1993/94 Naslov; NagiiS; Nemenčlnes p!: 25. 201!? ■ i1 nhi ¡ifnii''."." "' ;; '.'.'Ti...'; :: Arristendamas, P.. O. Bo*. 429, 2038 Vitmus Vsebina: Nagiis je pravzaprav prvi časopis, ki i/ha,a mesečno i se- ga lahko kjpljud' v trafikah. Predvsem se ukvarja z gay novi Iti ranimi Komentarji. Nanisar je V Jst-vanš&ni- 't® -nima angleških,; povzetkov, od iavl;2jo fazne tekste gay pisstei|e\ in :>»;; nk.ov. predstavlja):; zjpdoviro nc f.i^eksu-uirosri ir slov8rč«fk niar. zn.irih cesed s področja <;poitwsti. Onjavljojo tudi oglase. Amsterdamas :pa je klubsko g asiio isto imenskega kluba fh je: internega značaja. V dom in s ve i 9 dOilTO: Dsstej je. bFia Albanija edina eksotična evropska. dežela brez organiziranega gay gibanja. Tudi tam so se stvari letos obrnile rta bolje,: 29. marca letos je bila uštanovlje- kt zastopa interese homoseks-uafcev (.moških in ženski m si prizadeva za njt.hpvo enakopravno integracijo v albansko družbo. Prav tako želi družbe seznaniti s pozitivnimi ifitotfr.acijarir o homoseksualni: manjšini .in Si ivirh- proti predso'dkor , fanatizmu, naniu; sovražit t m epidemiji a.idsa, V;.i, k-bi želeli navezati stike z albansko o.rgani- SS-7,":'.1 0 -X-PUShamJ V Ne CIJ. ' V letu 1994, ki ga je OZN proglasila za feto družine, bo 24. In 25.. junija v New.Yo.rku potekata mednarodno srečanje stareev ht> -nosf;k:;t,a c<;v hot ;-t udi.-lezblciii.il T'uTsr i.o. gay očetov, Rjavita se je že več kbt 20" uclele^encev, Kontaktni nastdv: GLPC1 94. ¡>0 Bet Ciiunrh Street Station, New V beograjskem gay/iezbicnem biltenu beremo» da se v Skopju uštšrtavlj-a Klub homoseksualcev In lezbijk. ................................. Oougtaa Conrad iz ZDA pripravlja -JC-mir it-nl dokumentarec, s katerim želi raziskati enakopravnost, skozi povezave med zgckk njim šocialtstičnim gibanjem in h.omošekSU' ■ alniml.aktlvisti/tkami v Srednji In Vzhodni biseksualoev in gayev, Conrad, novinar, raziskovalec In producent je gay aktivist že :bd leta : 1979. V: letu 1994 prihaja v Vzhodno Evropo, kjer bo posnel omenjeni dokumentarec Shades of Red and P ink (Sence tavi! stike z akt Ivi S/tka m i> Vzftodni Nem-' ciji. Rusiji, Češki ;■ Srbij I- Sloveniji ter na Polj-sken- tr Mnc/arski;n\ Vsi, ki bi kockali želeli sodelovati pri snemanju fHma oziroma :pdfri^ti: z: Iritprmacijsrni in -osebnimi Izkusi n>aml, pišite na nastov: Douglas Conrad,: Shades of. Red am Pink, 64 Cnsoi! Ave.' Sail-Francisco, CA 94114, USA. telefoin; 415/864,2179, fax: 415/252-7452: Hrvaška |e2bifina in gay skupina LFQMA: se ,,e koočro uspela registri rati kot uradna no vl:adna organizacija. tzgutJila pa je prostore pri Trarwnaek?nalni Stranki: Začasni naslov; UGMA.PP 4SS:, 41001 Zagreb Hrvatska. ^S ^ieii: piazn0v^i is. Lezbični in; Hezbištvo kot modna muha I -d - Week V Stock holmu, ste dobrč- -.994, v nemmi r« zvrstili .seminarji;. • cTia t;tnf,'ij.:g;j švedskega festivala .c Mož;: lezbfjk i rt gayey, 2a potn e stroške bos te tndrall^Oškrbeti ;sHir".,..biv<»ii bor.te larto-pr' or,>un z.'i-orjr.. /y;oui":ro, pošlji« pertatfc; c spol. in jezikih, ki jih govorite, p^ naslov: ;RTSt Stockholm, Box 450 90, S-■ .104 ŠohStoGkboirn, Sweden ali tefefcriiri^. te: -468730 O?'.? ayem. pa se pojavljajo tudi gayi, ki bi (včasih preveč) radi ugajali vsem. Nova zvezda je DiREAM (plošča D:REAM On 1. zlesti s hitoma U R The Best Thing in Thirds Can Only Get Bettet) - glasba je dokaj podobna Erasure, spoti so tako-tako, izjave tega dueta pa so kdaj kar preveč "skrivaške". Podobno previdna je tudi nova skupina Two Thirds (skladbi Hear Me Calling i Best Friends), iz katere bi nekateri radi naredili nove Bronski Beat ali Erasure Bomo videli... Da so aktivne tudi ženske, dokazujeta vsaj dva novejša ženska benda, za katera se šušlja, da sta lezbična: Bikini Kill ter Indigo Lernonhegds dekleti, ki se poljubljajo, s fantom, ki v s vaj a drugega... Lep, nežen komad in zelo pogumen, estetski črno-bel video. Take Thaï dom in svet 11 Gniriherg ki je že igrala lezbično junakinjo v Spielbergovem filmu Nekaj vijoličastega, bo zaigrala lezbično pevko v filmu Sove on the Side. R i sicer govori o HIV pozitivni ženski, ki pot e po Ameriki. Na sliki pa Whoopi, kot jo je ovekovečila znana fotografinia Annie Leibovltz. I Irani pacient Hilmska nagrada Jack Babuscio 1994 Filmsko nagrado Jack Babuscio, ki jo vsako leto podeljuje angleška revija Gay Time s, sta letos dobila filmska ustvarjalca John Greyson in Ulrike Ottinger. Nemka Ulrike Ottinger je ustvarila nekaj vizualno zelo kvalitetnih filmov in upodobila like močnih, ne-konvertcionalnih in "težkih" ženskih junakinj. Najbolj znan je njen kamp film iz leta 1977 z naslovom Madame X An Absolute Tyrant, ki govori o iezuični piratki, ki vabi vse ženske sveta, da seji pridružijo. Kanadčen John Greyson se je ukvarjal z video in filmsko umetnostjo že od osemdesetih naprej. Vedno se je loteval kontro-verznih tem, recimo pretepanja gayev, zgodovinskih likov (Yukio Mlshima Bertold Bre-chtl— Njegovo zadnje delo pa je aids musical Zeto Patience. Nični pacient - majhna enciklopedija mitov Spomladi leta 1987 so v ZDA ustanovili organizacijo ACT DP {Aids Coalition to Unleash Power), t.i. pressure group, ki je s svojimi nekonvencionalnimi komunikacijskimi tehnikami pričela izvrševati pritisk na različne politične oziroma vladne organizacije in osebe. Sprva je bii namen takega pritiska pospešiti testiranje kontroverznega AZT, kasneje pa se ; razširil na malodane globalno reševanje mnogih drugih problemov povezan.n s samim aidsom. Aids v ZDA je bil še v drugi polovici osemdesetih tabu tema večinskega srednjega in višjega socio-ekonomskega, belega ameriškega prebivalstva, ki je za rešavanje a sa držal v rokah vse strateške vajeti, vendar je ostal do same epidemije presunljivo ignorantski t.j. neaktiven. ACT UP je tako s pomočjo oglaševanja z direktnim odzivom, s konkretnimi ultra ostrimi demonstracijami, bojkoti, direktno pošto itd. uspešno izsilil svoj "medijski prostor" ter s tem posredno spremenil mnenje večinske, bele ameriške rase o samem aidsu. Zgodov a ACT i'P je "succes story" o nekem aktivizmu, ki je spremenil percepcijo o aidsu. Fikcijo oziroma mit, globoko zasidrano v mentaliteti Američanov, so uspeli konvertirati v anti-mit, resničnost, saj v trenutku namreč ko postane aids del življenja posameznika, ko le-ta govori o njem neposredno, brez dlake na jeziku, predvsem pa brez predsodkov, in ko se pojem celostno pozicionira v nekem prostoru, se lahko nekdo/vsakdo do pojma aids pravilno relira in ga tako "obvlada". Na kanadskega avtorja in režiserja Johna Greysona so začetna leta ACT UP aktivizma delovala fascinantno, šokantno. Tudi svoj najnovejši produkt Zero Patiente - Nični pacient je zasnGvan v duhu ACT UP-a. Nični pacient je film, non stoD plešoči in pojoči mju-zikl. Nični pacient je hkrati komedija na temo aidsa. Pohujšljivo in brez okusa? Gotovo je eno: "orodja", ki so v filmu vkor-porirana, so še bolj megalomanska in neposredna kot jih je uporabljala sama mati Terezija aidsa - ACT UP namreč. Da postane aids dosledno obvladljiv v vseh okoljih, tudi v žanru mjuziklov, je zato ta bizaren in nevarno pohujšljiv koncept Ničnega pacienta toliko bolj nujen. Svetovni mediji so že od vsega začetka želeli najti grešnega kozla, ki je pričel z epidemijo HlV-a. Subtilen občutek ameriške javnosti za tankovestno pravdo jih je pripeljal do logičnega zaključka, da mora biti za HIV epidemijo nekdo pač kriv, S tem je javnost kreirala ' povpraševanje" in tako je bilo samo vprašanje časa, da je ameriška medijska industrija pričela proizvajati nove mite: nekaj, ne koga, kogarkoli že Po možnosti tujega porekla. (Takrat še niso pomislili na Reagano-vo povsem okostenelo administracijo.) Tako so mediji v letu 1985 pričeli poročati o afriški zeleni opici, ki je v svoj. m organizmu za posledicami mutacij razvila virus HIV. Teorija "zelene opice" je bila kmalu znanstveno o vržena. V letu 1987 so straight mediji svoj "you are guilty" znesli nad francoskega Kanadčana Gaetan Dugasa pilota, ki se je okužil v Afriki, nato prenesel HIV v Ameriko ter s svojim promiskuitetnlm življenjem pričel s splošno HIV epidemijo v ZDA. Kako preprosto trapasto, vendar je bila no.ica "in" in so jo vsi ameriški mediji jemali kot kredibllno. Gaetan Dugas je tako postal "nični pa ent", ta, ki je vse začel. Tudi Greysonov film se je ovil na kolut ničnega pacienta, vendar mit "ničnega grešnega kozla" razbije že v samem začetku filma, kjer prikaže Ničnega pacienta kot duha {ir ne osebo), ki se prikaže viktorijanskemu znanstveniku Siru Richardu Francisu Burto-nu. S tem postane njun odnos fokusna točka mjuzikia. Ne morem ubežati misli, ki jo je tako podrobno razgradil Larry Kramer v knjigi Reports From the Holocaust in ki je netransparentno zaznana v sami filmski fabuli, to je, da je bil pojem HIV = GAY že od samega začetka zlorabljen s strani dominantnih straight medijev. HIV epidemija je bila namreč dolga leta predstavljena kot ekskiuzivni problem gay seksualnosti, ki je bil za večinsko populacijo lociran "tam daleč". Do odmaknjenih mitov pa tako nihče nima strahu. Greyson je torej želel razbiti tudi ta zadr vsui^h p-nt&'ros; slovenskega ■prostora, ki ,:,ív.-:etg -narp rio vb. ve rti,-k i bo Iklasicnoj'u'iieijéna zíper drugačnosti vsčh-isort in-Db»h: ZaclíijijvzraKr• :kovšo in b rbi 'nepotrebnih J travm v ■Ó2kqsrtno&t''3oyekdvega ■bitjfš, K» gre-.záiskrimtnaoijo odvečnih sdšij;.; - . §p f ¡.v •••-ncir v r;;sicv;i k:1c; ;¡o pojasnilu/ Di.^ačrrsf v Urtiž&i,;-pa n.aj: gré t a. ,(irq g&c no ■ p,uv:> «v e, ve rs ko;. p repriiéapj e i, ■ s pel n p; ú srj iifc. ienbst: al^jt^-ASR*®*;1!^^ ' ritko*, je: nujna posledica r-aztjčn^ga .razvoja-1ticltvicf u a I nega auha, is .j:>a -tŠii fksMv- flTurphy;eysktí^j,..m:at)j5ínsKi - modas yiv$n$f.'. «Hecto?^? . srcersnj íhi brá nost -1 o .-ttármoní&íieisti.-rff ¿žbfe&Hv- :#aá|¡¡t . R&. -moga', nek»ten ci «porabiti- pje pvo/tVvoi'. M nr*.«; 0 ra sí;b-. ;:r.o;;vne,],i. z<, aoo o te náf&yniH: rakunov: ki so>e 61* ,'veščeni-v:-ljudeh os--í*:i'íiti m vecnc.- b "lanjého. ne tíivr ir .-.milMSfflEi^r-íi čfe ito morqiHt; btV::i«t. S tli .sicer vostr ' !>r«:,> cotuc- ;:-.j/t.H:ao skorf^'íiifw;;. i ioKÍí v r¡;k, u. je ■: k>-í!¡ - tíx.x» viy«nt:i !n«n¡ñno i>{:lt.-.ri d;;¡k':>-i",:ratnc. síaliáña'^ro uiti ^ dof.scerífc yko.isé'pní-: . presneto -nasilna- ■:&'drugače misleče, Diskriminacija drugačnosti- :hé. . r.cmor.u;^^' í!Stfíf5;;'ztó,.;rnr bilo'sicer spoÉéto gibanje Ihif^s. ¡r-WK ju p-h; ooiitcn: lío"ri-striikf:-na katé^rn lÉM^N^ ■ la ria j prej d a mp kjaicij á.. potem pa še država demokracijo. Nom-rani .protidisKrlminacijški zakoni;.so tisti.na -katerih.'.taista- država, stojt-ali ■ -psde.' lr ko se-;i žc eri .-iir!Kri--v'¡^:|i:fnií;or;nosü; r>c r«-' ¿ñ(4 ^ ' nastanek'niovih .šo.cfainih Vortakrov v^srcer" to-u. ;Magnas & zc- cct-i od ta-ih íww.níh koniantoy jšto i-is.cc> :rrianjéine-r pa né-.zStq, ^ar t>- ixv.cüja"« marjšir;a ocčjtila v s;ct-r m ma'iji r ^Kulture Sit^r b-o.cféj&.i8KÍ sSigi- šc velike: oovedali. vl-hIčj- ,« 3p. ¿e ¿wat-':človekova pfawce. Te. JK-. nos verdane c ri več stvar íakorwv, pac pa predsodkov, dnižbe. Glede oa" t^Stvi, da smo Kot Ev« ^•cm pr rojevanje now en-gay,klub, en: rn mm dom in svet 11 Helena Blag ne Mi smo zelo zadrt folk Helena Blagne ■ ete prva dama slovenske estrade. Ob takšni vlogi ste medijsko močno opaženi In mnogi vas hvalijo, drugi pa seveda kritizirajo. 0 vas se govori In piše ter dviga veliko prahu. Kako vse to vpliva na vaše delo, kako bi se predstavili vi sami? Kar se tiče prve dame. moram reči, da mi je včasih všeč, če me tako imenujejo, posebej kadar imam slab dan, včasih pa seni zelo alergična na to. Slišala sem že o teh raznoraznih prvih damah in mislim, daje danes lahko vsaka, ki ima pet minut časa, prva dama v Sloveniji, ker jo pač izbere en medij in jo tako imenuje. Spomnim se pevke, ki je rekla, daje bilo vse v redu, dokler je niso imenovali prva dama, potem pa je šlo vse narobe in tudi meni seje tako zgodilo. V teh primerih se moraš znati previdno obnašati, biti močan, ampak to je že druga tema. Kdo je Helena Blagne? Rekla bi, da zelo ambiciozna gospodična, ne toliko trmasta kot govorijo - trmast moraš biti v pravih mejah normale, ne iti vedno z glavo skozi zid. Ne držim se tega pravila, da se zid podre, glava pa ostane cela, bolj se borim za svoje pravice, če sc lahko tako izrazim, ne pustim, da teptajo moje delo, in včasih znam bit- tudi zelo gospodovalna, ampak tako so me naredili ljudje, predvsem ti, ki so mi zelo nagajali npr. lansko leto, in potem me je pač ta življenjska šola pr aeljala do gospodovainosti. Ampak ne vedno, tak pač moraš t i včasih, ker v kolikor se sam ceniš, te tudi drugi. Poznamo vas približno štiri leta, od izdaje vaše prve kasete Adijo, piši mi. Od takrat pa je šla vaša kariera strmo navzgor. Takšen rezultat ne more nastati čez noč, potrebno Je mnogo dela in truda. Kdaj vas je zamikalo petje, kdaj in kje ste začeli? AH pa: kdaj ste se odločili, da postanete slavni? Videti je namreč, da ste ženska, ki zagotovo doseže tisto, za kar se enkrat odloči?! Absolutno, jaz sem na sceni že od najstniških let, kot najstnica sem začela nastopati z ansambli, najprej vsak vikend, in s tem si nabereš določene izkušnje, razvije se interpretacija. Potem sem z enaindvajsetimi let imagaia na Makedonskem festivalu v Štipu, potem na Splitskem festivalu v prvem večeru, pa druga nagrada občinstva na Jugoslovanskem spot festivalu... Vedno sem biia nekje, če že ne v o oredju, pa vsaj zelo opažena. Na slovenskem tržišču pa sem se prvič pojavila z Nacetom Junkafjem, ko sva zmagala z Vrniva se na najino obalo. Prva kaseta Adijo. piši mi je b la zelo uspe na, na njej je tudi pesem Moj dom ki je še danes velika uspešnica, mirno jo lahko imenujem kar evergreen. ^e ko jo danes pojem, poje z mano staro in mlado. Najbolj me prosijo ravno za to pesem in za Morna, č-k,3. To sta bila dva velika hita. V nadaljevanju ste nizali uspeh za uspehom, postajali slavni, s tem pa Izpostavljeni in trčili ste tudi na različne ovire. V razbohot&nju nove slovenske morale je cenzura na TV Slovenija prepovedala predvajanje videospota za vašo kaseto Nocoj, čeprav je šlo za plačano reklamo. Dobili ste glasbeno limono, na vas pade tudi kakšna precej žaljiva kritika tipa Cmkovlč ali Tof. Izjavljate, da je pomembno biti opažen in da se o vas govori, pa vendar so to le neke vrste 'porazi'. S tem videospotom je bilo pa takole. Jaz sem obsodila TV Slovenija, ker sem se prenaglila v izjavah. Spot pa je v bistvu ustavila Založba kaset in plošč sama, ker naj bi bil zelo sporen. Čeprav moram povedati, da sem imela tedaj toliko nastopov in obiskovalcev kot še do danes ne. Kar se pa tiče pohval in kritik, v vsakem posiu so neke krivulje, jaz besede poraz ne poznam. Prav je, da pride do takšnih stvari, zato da znaš ceniti. Prav pa je, da znaš Iz takšnih "porazov" kaj potegniti. Konkretno: lanskoletna limona - edino jaz sem jo znala vnovčiti in obrniti sebi v prid. Kar pa se tiče drugih kritik, veste, zelo rada bi, da t me končno skritiziral nek kritik v pravem pomenu besede, pravi kritik, ki je kompetenten za to. Ker do danes o sebi še nisem prebrala nobene kri e, temveč samo žalitve - od določenih ljudi, ki bi bili radi opaženi. Ker vsak se bo vprašal, kdo pa je ta Crnkovič. ki si upa kritizirati Heleno Blagne, ki napiše "ne kupujte CD-jev Helene Blagne". Ampak čez tri dni so bili moji CD-ji razprodani. V vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega, hočem reči, da se vedno trudim iz slabe stvari potegniti dobro. No, če nadaljujem - crknjenega psa ne brcajo. Tistega, ki bolj laja bolj brcajo, in če ti štrli glava Iz množice, boš grajan, in lepo jer če to sprejmeš, če s tem živiš, ker lahko živiš, ker to je del igre In jaz se jo sprejela in verjetno sem zato še vedno tukaj in bom še v nadalje. Vedno sem rekla: nikomur ne bom dovolila, da me spodnese, s scene bom odšla takrat. /nterv/u IIMIISII inH fijjssb&s •••rv:1:--:. ko bom to sama želela, ne pa, ko bodo drugi, ki so zakompleksani in imajo probleme sami s seboj, to hoteli ali poskusili. Že nekaj časa obstajajo tremli obujanja spominov na preteklost. V glasbeni modi so leta 60 in 70, dobre stare slovenske popevke, zimzelenčki... Ati čutite ta povratek kot izraz krize sodobne glasbe? Rekla bi, da glasba je v krizi - ker je tudi veliko prevodov, in zelo težko je narediti nekaj novega. Podobno se tudi moda ravno tako vrača v stil šestdesetih. Rekla bi, da je to področje že zelo izkoriščeno in je težko napisati izviren hit, recimo Beatlom je bilo zelo lahko pisati hite, ker so bili takrat drugačni časi. V tem pogledu je kriza, Sama poslušam vso glasbo, imam zelo razgiban repertoar, dosti poslušam opere, Pavarotlja - če bi šla na njegov koncert, bi verjetno ves čas jokala, ker me tako gane. Mislim, da je zelo velik umetnik. Poslušam veliko jazza, od teh pevcev se lahko veliko naučiš, improvizacijo. Poslušam tudi zabavno glasbo, pop, komercialo, narodnozabavno... zelo raznovrstno, in vso glasbo imam rada. Ali vas ne mika, da bi priredili In zapeli kakšno od teh starih slovenskih popevk? O tem sem že malce razmišljala. Veste, katera mi je padla na misel? S rez ljubezni mi živeti ni. Moni Kovačič, vendar sem se ob tekstu spomnila, da bi bilo malo čudno. Lahko bi trdila, da brez ljubezni mi živeti ni, ampak teh 17 pomladi bi mi pač tažko verjeli. Ja, razmišljala sem že, vendar imam še vedno toliko svojih idej neuresničenih, da mislim, da še ni čas za to. Ali pa npr. zapeti z nekim otrokom - pevci se takih prijemov poslužujejo takrat, ko že več ne vedo kam, kako, ko nimajo več idej. Jaz pa imam še vedno toliko idej. Nocoj nastopate v Roza disku. Gre za vaš prvi nastop pred gay publiko, specifičnim občinstvom. Ste se nanj posebej pripravili? Ne, samo ves teden sem vsak dan govorila, da komaj čakam, da bom nastopila. Kajti sama sem izrazila željo, da bi tu nastopila, in ne vem, zelo meje tudi zanimalo, kako izgleda. Za pustno nedeljo sem se hotela obleči v masko in inkognito priti noter, vendar sem imela na žalost nastop. Se pa veselim in upam, da bo prijetno. Na videz gre za protislovje, da Helena Btagne, takorekoč poose-bljenje ženskosti in Ásnake lepote, nastopa v klubu za homoseksualce. Vendar pa Je neka povezava mod vami, vasmi pesmimi in gayi - gre za neko obojestransko naklonjenost? Mislim, da je to zelo zanimivo. Pričakovala sem določene odzive določenih ljudi, nisem pa jih pričakovala toliko. Spraševali so me, če bom res nastopila, eni so odobravali, drugi so se čudili, kako to, kaj se pa zdaj to dogaja. Zakaj pa ne? Ne vem, zakaj ne. Meni je to nekaj čisto normalnega, saj ima tudi Madonna zelo rada gaye, še veliko jih ima okrog sebe, tako kot jih imam tudi jaz. Če povem čisto odkrito, imam med njimi veliko prijateljev, in neverjetno, tudi na koncertih se mi gayi najprej približajo. Ne vem sicer, v čem je ta magnet, mogoče čutijo, da nimam do tega nobenih predsodkov. Mogoče je to to, bi kar rekla. Zdaj so se časi malo spremenili in na dan prihajajo nazadnjaški pogledi, tradicionalizem in družina, spet je dosti napadov na homoseksualce, tudi izjav javnih oseb - pred kratkim izjava Stojana Auerja v Stopu, ki je dosti eminentna javna oseba, da so to pač bolniki. Kaj mislite vi o homoseksualcih? Kar se tiče napadov, o tem prvič slišim. Mislim, da se stvari drugače obračajo In tudi to natolcevanje, kar se tiče družine in teh zadev, to je vse vsiljeno. Mi vsi dobro vemo, kako je danes, kakšen čas je. Jaz sem pravzaprav zagovornica tega, da vsak počne tisto, kar mu paše, tudi kar se tiče homoseksualnosti. Tudi jaz počnem v življenju tisto, kar mi paše. Karkoli se o meni govori, o mojih ljubimcih - jaz izbiram, jaz odločam, in ne pustim, da bi kdorkoli drug, oziroma mi je vseeno, kaj govorijo. Mislim, da bi tako moralo biti tudi med homoseksualci. Zdi se mi, da ste nekoč Izjavili, da zelo hitro spoznate gaya? Ja, to ga pa res. Mislim, da sem se samo enkrat zmotila, ne zmotila, ampak da ga nisem spoznala. Ne vem, neko specifično obnašanje, govor, ali vsebina pogovora, diskusija sama, kretnje, hoja. Ali pa preko pogovora, počasi, ko pride do poznanstva, in dam mu vedeti, da vem. Tu se tudi neha, ker nisem hudobna, da bi koga potem ošpikala, da bi ga na negativen način spomnila, saj jaz pa vem, ampak ga vedno v pozitivnem smislu spodbujam: daj, še več mi povej. Vas to zanima? Potem se še ni moglo goditi, da bi se zagledali v koga, ki je homoseksualec? Na nek način ja. Bil mi je všeč nekdo, za katerega nisem vedela, da je, ampak potem, ko sem izvedela, sem takoj dvignila roke. Niste gojili te utvare, ki jo Imajo včasih ženske, da se ga da spreobrniti? Ne, ker je to zelo napačno mišljenje. Mogoče se da za nek čas, dolgoročna rešitev pa to sigurno ni, in tiste ženske, ki mislijo, da bodo kaj spremenile, se zelo motijo. Do gayev torej takšen odnos, kaj pa do iezbijk, In ali so bila kakšna nadlegovanja? Čisto isto. Dvakrat se mi je zgodilo, ne nadlegovanje, ampak nago varjanje, to je bilo pred leti, s strani lezbijke (s strani homoseksualcev normalno nel), in isti odgovor bi bil kot za moške homoseksualce. Vas ni nikoli zanimalo biti skupaj z žensko? Temu vprašanju se bom Izognila malo diplomatsko: rekla bi, da si 90% žensk v bistvu želi tega stika. To bi bil torej ta odgovor. Če greva na splošno družbeno klimo; dosti se govori o tem, da bi se dovolile poroke med istim spolom, celo Evropski parlament to nekako priporoča državam, papež pa temu nasprotuje; kaj pravite vi na to? Glede porok. Zelo težko je o tem govoriti, Vem, da so ljudje zelo proti. Čudno se sliši, vem pa, da je za homoseksualce težko, ker se morajo dobesedno skrivati, skrivati morajo svoja čustva, svoje občutke, in mislim, da to ni luštno. Maj to ne izgleda tako, kot da piham na dušo homoseksualcem, vendar naj ljudje le pustijo, da živijo svoje življenje. Mislim, da bi trajalo zelo dolgo, da bi ljudje sprejeli -pri Slovencih bi to trajalo vsaj sto let, mi smo zelo zadrt folk. Lahko si predstavljam in vem, da mnogi skrivajo svojo homoseksualnost. Eni so tudi ravnodušni in to pokažejo, vseeno jim je, kar je tudi prav. Težko je, da v življenju ne moraš pokazati čustev, da se v javnosti homoseksualci ne morejo poljubiti, medtem ko se heteroseksualci lahko. Homoseksualci se bojijo zaradi družbe, vpliva družbe, celo morje stvari je tukaj. Kaj pa homoseksualci na astradl, gotovo so, gotovo jih poznate? So, samo bolj so izpostavljeni med nami, ker se poznamo med seboj. Ne bi rekla, da jih je več kot drugje, čeprav ljudje pravijo, da jih je med glasbeniki in igralci ogromno. Na splošno bi rekla, da je veliko homoseksualcev, ne bi pa rekla, da jih je vedno več, ampak da so zdaj bolj vidni. Mislim, da posebnih problemov v poslovnem svetu nimajo, se pa trudijo to zelo zakriti, zaradi publicitete, ker ljudje to še vedno obsojajo. V svetu postaja moderno imttatorstvo, ki pa že dolgo obstaja v tradiciji ponudbe gay lokalov. Največkrat grv za velike filmske In glasbene zvezde, ki so postale del gay kulture. Tako srečamo v odličnih Izvedbah, od IMariene Dietrich, Marilyn Monroe, do Madon-ne, številne moške, ki postajajo skoraj bolj pristni od originalov. Tako obstaja tudi v Roza disku nekaj podobnega; med zgoraj omenjenimi zvezdami se je znašlo tudi vaše ime. Vam to laska? Če gre za lepo oponašanje, ml to nedvomno laska. Tudi oseba mora temu primemo izgledati. Slišala sem za Nenada z Raba - zanj lahko trdim, da zelo lepo izgleda, ko se uredi, in to mi nedvomno polaska. Medtem ko nekdo, ki ne izgleda primemo mojemu videzu, ni dober: kajti imitator se mora približati ne samo petju, ampak tudi videzu in oblačenju. Pod besedo imitatorstvo smatram celovito podobo, recimo Madonne, imitator naj bi ji bil podoben. Moti pa me recimo imitator, ki strašno grdo izgleda in kaže spodnje hlačke in se zvira po odru, to mi nedvomno ni všeč, proti takšnim ljudem bom pravilno nastopila In če ne bo pomagalo, bom vložila tudi tožbo. Pač ne dovolim, da se maže moje ime, saj sem se preveč trudila, da sem zgradila imidž, da bi mi ga potem neki iks ljudje na takšen način mazali. intervju 15 Besedilu vaših pesmi so zelo primerna, saj so izstopajoča, govorijo o ljubezni, moških... Kako bi vi opisali svoje pesmi? Večinoma pojete o žalostni ljubezni. Ali so morda prav zato homoseksualni publiki tako všeč ? Ne vem, v čem so moja besedila všeč homoseksualni publiki. Sigurno se pa v teh pesmih o nesrečnih ljubeznih, ki so verjetno všeč tudi homoseksualcem, vsak najde, oziroma je imel vsak človek enkrat neko nesrečno ljubezen gotovo tudi homoseksualci, morda ti še bolj. Moram še reči, da so homoseksualci zeio čustveni ljudje, mogoče bolj kot drugi Mislim, da je tudi tu ta vzrok, in pa večen pritisk skrivanja, in ta čustvenost - mislim oziroma vem, da so lahko ljubezni med homoseksualci zelo močne, so tudi ljubosumni izbruhi, samomori itd., in možno je, da doživijo več nesrečnih ljubezni - ravno zaradi tega. In kakšni so vas načrti In naslednji projekti > O načrtih zelo težko govorim, ker deiam po instinktu, normalno pa je, da vsako leto naredim en projekt. Zdaj že delam na tem in ima n toliko dobrih pesmi... Z Nacetom Junkarjem nameravava posne . operne arije, dve ali tri, in začela naj bi poleti. Tega se zelo veselim, ker je to moja življenjska želja, pa ni bilo nikoli časa, ker sem zaplavala v zabavne vode. Zdaj obiskujem tudi pouk solo petja pri profesor Vidatljftvi, V meni je še vetiko stvari, še vedno imam občutek, da sem komaj -ačela, toliko imam še energije in načrtov. Konkretno: nova skladba naj bi se pojavita pred poletjem, potem pa v jeseni; čez poletje snemam spot, ne bom povedala kakšnega, to bo malo presenečenje. Delala bom z nekom, ki živi zunaj in je primerna ose- ba. Ne gre za moj kompleks, da bi morala izbrati tujca ali pa iti delat v tujino, zakaj, če lahko delam doma, tu sem doma. veriamem v svoj-1 deželo, ker sem ljudska. Kakšno pa je vaše zasebno življenje, ob glasbi, nastopih in zvezdni št vu? Veste, dogajalo se mi je, ob vsej tej norlji, da sem pozabila nase. da sploh nisem več Imela občutka, kdo sem. Nisem se več čutila. Lani nekje na jesen sem se zamislila sama nad sabo In se odločila, da bom deiala drugače, da si bom vzela več časa zase, da bom živela tudi svoje življenje. Zato sem tudi izdala Najlepše pesmi, če povem čisto odkrito, In malo sem počivala. Že pred letom sem se začela ukvarjati s konji, z ježo, to je krasen šport za relaksacijo. Vsako jutro zgodc vstajam, velikokrat tečem, veliko hodim na fitness, zaradi psihofizične kondlcije... Veste, ta tok te potegne za sabo, sploh se ne zavedaš kdaj. Ampak jaz sem si čas kar vzela, na silo. Treba se je držati v rokah, če se Imaš rad. Moraš se imeti rad. Jaz vedno pravim: najprej sem jaz, potem je pa dolgo dolgo tema. Komentar po nastopu: To sem pričakovala, zato ker. . enostavno pričakovala sem čeprav je to zelo relativna stvar, in zelo sem vesela, da je bila publika navdušena. Tudi jaz sem zelo navdušena in upam, da se bom še kdaj vrnila. M, F. Foto: Jasna Klančišar Zaljubljena sem vase. To je romanca stoletja Če bi mi ljudje videli v možgane, bi me zaprli, Mo feminizem zahteva močne moške in močne . enske. CamiffrTjaglia je avtorica umetnostnozgodovinske uspešnice Sexual Personae: Art and Deadence from Nefretiti to Emily Dickinson (1990) in knjige Se*, Art and American Culture (1992). Predava humanistične študije na Philadelphia College of the Performing Arts, University of the Arts. Potem ko je njen prvenec osem let čakal na objavo, je v izdaji Vale University Press takoj posta! vrtoglava uspešnica na obeh straneh Atlantika, avtorica pa je zaradi svojih provokativnih razlag zahodne umetnosti postala najbolj znana intelektualna osebnost v Ameriki zadnjih nekaj let, Uspelo ji je prebit' izolacijo univerzitetnih na; "s I i j. saj poleg strokovnih publikacij nenehno objavlja v najbolj nakladnih množičnih medijih ïn se redno pojavlja na tv. Slavna je postala pred vsem zaradi svojega feminističnega napada na feministične dogme. Sama zase pravi, da je "antifeministična feministka" . Tukaj objavljeni tekst predstavlja odlomke iz njenega intervjuja za Gay Times In kratkega filma Dr Paglia, ki smo ga kot del filma Female Misbehaviour videli lanskega decembra na Dnevih lezbičnega in gay filma v Ljubljani, Izgleda neverjetno - kljub temu, da je visoka le meter šestdeset ima pozornost zbujajoč obraz z ostrimi, izrazito oblikovanimi p j tezami. Za razliko od večine akademikov je naraven komunikator, imeti jo za učiteljico, mora biti izkušnja svoje vrste. Paglia je vedno vedela, da bo nekoč slavna. Obstaja njena fotografija, na kateri ima 8 let in je oblečena v Napoleona. "Samo moja prva pustna maska je predstavljala žensko - bila sem Aitca iz Čudežne dežele, vse kasnejše 50 bili moški. Bila sem Napoleon, Robin Hood, toreador iz Carmen, Leta 1955 je bilo nezaslišano, da bi majhne deklice nosile transvestitska oblačila, V zleti dob: Jebbie Reynolds in Doris Day tega od tebe res niso pričakovali." V sedemdesetih in osemdesetih je delala na svoji obsežni knjigi Sexual Personae, zgodovini umetnosti, spolnosti in kulture, katere prvi sedemsto strani obsegajoči del je izšel leta 1990 pri Yale University Press. Učena knjiga, polna resnih, učenih kritik/razprav o Spenserju, Emily Dickinson, Wifdu In mnogih drugih. Ob izidu je razburkala javnost, delno zarad Živahnega stila pisanja, delno in predvsem pa zaradi tega, ker si je Paglia drznila skočiti v obraz politično pravilnega feminizma. "Če bi bil razvoj civilizacije v ženskih rokah, bi še danes živeli v slamnatih kočah." se glasi eden od največkrat citiranih stavkov. Zagovarja mnenje, da so večino zahodne kulture ustvarili gayl, ki imajo od vseh največji dar brezobzirne estetske sposobnosti. "Tako kot Madonna prinašam v feminizem iepoto. užitek, čutnost. Glavni problem feminizma v zadnjih dveh desetletjih je, da ni sposoben ceniti umetnost/. V feminizmu ni estetike, so samo družbeni problemi. Umetnost je postala sužnja družbenih problemov. 7eminizmu omogočam, da sprejme estetiko, tudi psihologijo." Paglia, ki ne skriva svoje bi seksualnosti in trenutno celo doživlja pomlad svojega ljubezenskega življenja, uničujoče udriha po tistem, kar imenuje "etablirani feminizem" In označuje p. spevek lezbijk v kulturi kot minimalen. "Lezbijke nimajo občutka za estetiko," trdi v Sexual Personae. Njena najnovejša zbirka esejev Sex, Art and American Culture (izšla je pri Pengulnu) je potrdila njeno predanost popularnim kulturnim idolom kot sta Madonna in Elizabeth Taylor in raz besnela femir ;tke. ker zavrača koncept posilstva na zmenku (date-rape, ki je velik problem v Ameriki, predvsem na ameriških kam- 16 intervju puEih. Študentje posiljujejo svoje kolegice na zmenkih.) "Feministke so kot Rousseau. Mislijo, da smo rojeni naravno öobri. Kar je na nas slabega pa prihaja iz nepoštenega sistema. Nihče ne positjuje naravno. Kriva naj bi bila pornografija. Moške uči posiljevati. Posilstvo ja brutalna oblika boja za oblast. Moške učijo, naj ne poi ujejo. Misel da so feministke odkrile posilstvo in ga obsodite, je absurdna. To kaže njihovo nevednost. Etični mošk/ so vedno obsojali posilstvo. Tirani v Rimu so padli zaradi posilstva Lukrecije. S pomočjo etl čnih načel, z vero, z moralo učimo ljudi, naj ne ubijajo, kradejo ali posiljujejo. Feministke se lotevajo posilstva kot neizkušene .študentke: ustavimo ga lahko s sprejemanjem zakonov. V moii generaciji smo morale biti device. Na faks smo šle leta 64. Imele smo skupne spalnice. Ob enajstih so jih zaklepali. Moja generacija je to prebila. Rekle smo: Dovolj je. Nehajte se nam mešati v spolno življenje Pustite nam svobodo, da tvegamo nevarnost, da tvegamo posilstvo. Feminizem je trapast. Hoče potegniti avtoriteto nazaj v seks. Si šla na randi? Položil ti je roko na prsi, to ni bilo prav. Trapasto. Ženske morajo prevzeti odgovornost za seks. Ženske ne bi smete ostat doma, ampak vsekič, ko grejo na randi, naj bo seks v zraku. Če ga ni, ne razumem, zakaj bi šle na randi. Feministke mislijo, da so b randiji ustvarjeni na Sinaj'u. Bog je dal 10 zapovedi, ena med njimi je bila randi, Randi brez nadzora staršev je relativno nov pojav. Omejen na indust ¡ke družbe Celo v Nemčiji. Lepo se obleče š in greš na randi. To je zelo novo. Feministke mislijo da lahko spremenijo način, kako se moški vedejo do žensk, če se bodo usmerite na posilstva na zmenkih. Kakšne provincijalke so! Naj odprejo oči. Nič niso naredile izven majhnih skupin belih moških Iz zgornjega srednjega razreda. V pisarni ti zdaj moški ne more reči: Mačka, dobre joške imaš. To je edina sprememba. Navadni delavci se ne zmenijo za to. Ves svet je ostal nespremenjen " S svojimi pogledi na lezbijke in lezbično sceno si e prislužila sovraštvo vseh, ki so ti. politično pravilni, Njen odnos do seksa in pornografije ji ni prinesel zaveznic niti med n-jbolj promiskuitetnimi iezbijkami. 'Zame gayi in lezbijke nimajo nič skupnega. Masters in Jotinsonova sta to pokazala na svoji razvpiti lestvici spolne aktivnosti, na kateri so se homoseksulani moški pokaže za najbolj spolno aktivne, sledili so jim heteroseksuiani mos' i tem hetero xnske, čisto na dnu te lestvice pa so bite lezbijke. Meni pa leta in leta govorijo 'Motiš se, strastne smo, zelo smo seksualne, pojma nimaš, o čem govoriš.' Oprostite, prosim, 46 let se že potikam naokoli, bom pa že vedela... Tudi moja ljubica, Alison, stara je 21 let, je bila že obupana. V tez-bicnem sveto obstajajo zelo globoki problemi m nima smisla, da bi o njih molčali. Celo glasba v lezbičnih barih je obupna v primerjavi z glasbo v gay barih, kije zelo seksi. Gayi vedo, haj je seks. Straight moški 'edo, kaj le seks, in straight ženske vedo, k" je seks, ampak lezbijke..." Pripoveduje o obisku domnevno 'vročega' iezbičnega bara na Zahodni obali Amerike. "Mislila sem, da bom končno videla tiste vroče lezbijke iz Los Angelesa, o katerih sem toliko slišala. Tam pa je bila le skupina žensk v mrežastih nogavicah in oblekah z globokim izrezom, njihove oči pa so bile mrtve, totalno mrtve in nič se ni dogajalo. Ko sem odhajala, sem na ulici zagledala prostitutke in biie so vroče, vroče, vroče. Gavi in prostitutke so vroči, lezbijke pa niso in lezbična scena je en velik dolgčas, odtočni kanal, kamor sta izginili dve generaciji talenta. Nobena dobra lezbična knjiga še rji bila napisana, nobeno veliko lezbično umetniško delo še ni bilo narejeno. Kar slabo mi je ob provinci atizmu lezbične kulture..." Zdi se ji sicer, da se stanje v lezbi ni kulturi izboljšuje, vendar st" morajo osebnosti kot je sama in njena ljubica Alison Ma d de* umetnica in kustosinja, odpovedati idaji ženskega separatizma ker seje 'revolucionarno' zavračanje vsaga moškega izkazalo za katastrofalno. "To čemur pravijo 'patriarhalnost' jaz imenujem 'civilizacija'. Vsa umetnost, vse umetniške konstmkcije, celo konstrukcije mostov so poskusi moških, da bi ustvarili lastno identiteto poieg tiste ogromne neustavnim zadeve, ki je ženska moč, tista vseobsegajoča figura matere, iz katere ve/ izhajamo. Lahko rečete, da je to fobično', je pa tudi kreativno i n konstruktivno in zame je zgodovina človeštva zgodovine umetnos Feminizem je pragmatična družbena akcija, ki jo podpiram, ko pa pride navzkriž z umetnostjo, sem za umetnost. Feministke mi očitajo, da govorim o moških kot o surovih zvereh, ki niso sposobne čutiti. Cela moja knjiga govori o čustvenem življenju moških. Razgaljam anti-intelektualizem sodobnega feminizma. Femini- zem v trenutni fazi se je začel kot gibanje ekscentričnih individualis-tov in sprevrgel v kult, prismojene so, religiozni misleci so. Ločile so se ocI verskega ozadja, i šSejo identiteto. Ne dvomijo v lastne predpostavke, niso intelektualke. Ko jih izzove š, odgovorijo čustveno, ker drugega ne znajo. Ameriški feminizem je postal niz naučenih žargonskih fraz. Če izzoveš njihovo stališče o posilstvu, se ujezijo. Vse, kar povejo nazaj, je iz ara v stilu: POSILSTVO JE DEJANJE NASILJA, NE SE KS. Kot roboti so. Ali pa "NE VEDNO POMENI NE". Oboje je neumno in brez smisla. Kot feministka in intelektualka hočem razgaliti te žargonske fraze. Sovražim dejstvo, ds je teorija žrtve v središču ideje sodobnega feminizma. Ženska je dominanten spol. To vsi vemo. Skozi vso svetovno kulturo Jsnske dominirajo moške To vedo vsi, razen feministk. Perverzno in nevrotično je trditi, üa je zgodovina nenehno moško zatiranje žensk. Ženske delajo majhne. Je to feminizem. da delajo ženske majhne? To je absurdno! Med spoloma vlada vojna. Oven sem. Z vojno nimam teža v. Borbena sem. Vojna je način, kako oblikujemo svojo identiteto. Tako so vsi veliki umetniki v nekem smislu v vojni z vero, kulturo, družino, tistimi, ki so bili pred njimi. Konflikt in agresija sta center mojega sistema. " Paglia verjame, da je feminizem pokvarilo nekaj kar imenuje menta-liteta "pridnih deklic srednjega razreda, ki verjamejo, da bi jih svet moral občudovati", in ki nočejo nikogar užaliti. Zdavnaj žeje izgubila potrpljenje s staro separatistično šolo feminizma, ki jo zastopata Gloria Steinern i Andrea Dworkin, vendar tudi do nove generacije' čuti enak prezir, a i določenimi izjemami. 'Knjiga The Morning After avtorice Katie Rolphe ponavlja moje poglede na posilstvo na zmenku. To je prvič, da z univerz prihaja točno tisto, o čemer govorim. Ta knjiga govc o tem, kar skušam sama sporočiti že ves ta čas: da imajo bela dekleta srednjega razreda občutek, da jim pripada svet in njihova verzija politike je preprosto to, da je svet prijazno privilegirano mesto, kjer jih lahko vsi častijo. Sploh pa se feministke spreobra-čajo. Ugotovile so, da so moja stališča popularna, pa jih prevzemajo. Nič nin 'am proti, zame je to znak, da so se tisti, ki so govorili 'tvoja taktika je nevarna, ne bo šlo.. ' motili. Pred tremi leti so bila moja stališča šokantna, danes so povsem običajna." Te izjave bi lahko ocenili kot prilivsnje ognja na trditev, da sovraži ženske, vendar v enaki meri sipa svoj prezir na površno razmišljanje ii pisanje moških. Eden najboljših esejev v Sex .Art and American Culture je Junk Bonds and Corporate Raiders', nepopustljiv napad na dve knjigi gav študij, kiju uporabi za to, da pride do svoje glavne tarče: širokega vpliva francoske filozofske šole (Foucault, Lacan, Derrlda). "Zame je Foucault kot tretjerazredni Genet. " Graja poskuse zadnjih desetih let, da bi Foucaulta naredili za velikega očka gay-ev. "Foucault je slepar, vsi so sleparji, vsi po vrsti. Gotovo imaio nek smisel znotraj francoske kulture, popoln nesr sel pa jih je presaditi v angleške študije. Poi stvari, ki jih počnejo, je že nekdo drug naredil v angleščini. Joy ce v Ulisses počne to, kar Foucault trdi, da počne, pa mu nikoli ne uspe. Ali poante, ki jih Foucault dela o norosti in normalnosti, moj bog, te je sproži že Blake, so del romantike. Trditve, da Foucault izpodbija celotno idejo razsvetljenstva, dajte no, to JE romantika! Nič, kar je Foucault naredil, ni bilo izvirno. Tudi ko sije obril glavo, je le imitiral Geneta. " Paglia je vodno uživala v družbi gayev. Prav zato, ker v njih ni našla niti sledu kulta pridnosti, ki jo moti pri ženskah srednjega razreda. "Gayi so začeli vplivati name na fakulteti. Posedali so po kavarnah, b pasje zoprni, vendar povsem iskreni, vsakogar so presojali, niso se pretvarji ti, da so lepi in prijazni, niso govoriti 'imejte nas radi, tako pridni smo '. In njihov glas, hladen, značilen, prodoren glas. Lez bljke pravijo "Nočemo biti elitistke', ampak umetnost je elitistična. Oscar Wilde je bil napreden liberalni mislec, v umetnost' pa je bil eiitist. Umetnost JE elitistična, saj rečemo 'To je dobro, to je slabo. Paglii se zdi lezbičen odnos do penisa preveč napadalen. Nekoč je gledala nastop lezbične umetnice Robin Tyler, ki je med predstavo opisala svoje mladostne izkušnje s fanti in srečanje z grdo zariplo stvarjo, ki je štrlela v zrak. Paglii seje zdel smeh ženskega občinstva hipokritičen. Če na odru moški pokal vice na račun ženskih genitalij, bi ga linčale. "Kaj daje iezbijkam pravico, da se spravljajo na moško telo?" Čeprav je po desetih letih seksualne suše ('človek začne misliti, da je mutant") zdaj srečno spravljena v lezbičnem razmerju, Paglia ostaja velika občudovalka penisov. "Penis je temeljni simbol človeškega poželenja, ker je edina stvar, ki jo lahko vidimo. Hočem lezbištvo, ki se lahko odziva na moško telo, hočem novo vrsto lezbištva, biseksu-alno lezbištvo, ki bo vroče, hočem, da se lezbijke odzivajo na lepote moškega telesa." Andrea Dworkin je obsedena z idejo, da je penetracija podrejanje da moški uporablja penis, da oskruni, uniči, napade žensko telo. Penetracijo primerjajo s sodomijo, ampak e moški, ki ima pri anal-nem seksu pasivno vlogo, zato uniči svojo identiteto? Moja identiteta je dovolj močna, da lahko priznam, če žetim da me penetrira penis ali diido. Uporabljam ju za svoj užitek." "Alison pravi, da je težava lezbijk v tem, da ne mislijo na kurac, tako kot Madonna Vse straight ženske so boij možate kot lezbijke Zakaj? Zato, ker imajo opravka z moškimi. In vsaka ženska, ki uspešno opravi z njimi, je močnejša kot lezbijka, ki ima opravka samo z ženskami. Chrissie Hynde od The Pretenders je res močna, močna mačka, opravka ima s tipi, zato je veliko bolj možata od k.d, lang. Ta se trudi biti možata, v sebi pa je čisto mehka in sentimentalna. Pretvarja se, da je butch, v resnici pa je kot majhna punčka, ne - kot majhen fantek. Njena glasba je sentimentalna in depresivna, čisto drugačna od Madonnine." Neizogibno je torej, da ji je ugajal lik Sharon Stone v filmu Basic Instinct. "Če bi bile vse lezbijke tako seki bi imela razgibano spolno življenje". Njen heroj med moškimi je Jean Genet, ker je bil odpednik, trd tip, ki je iskal umazan seks, kjer ga je le našel. Genet in Tennessee Williams sta edina "resna" povoda pisatelja, kiju spoštuje. Stvar, ki jo o njej redko slišimo, je kako zelo uživa v življenji . Njen odnos do seksa je del tega pozitivnega nedorizma. Prezira institucionalizirano gay industrijo, od raznih svetovalcev pa do učenja otrok o življenjskem stilu gayev in lezbijk, ki je ponekod sestavni del šolskega programa. "Vse kar je naredil ta šolski program je to, da je mobiliziral skrajno desnico v boju proti homoseksualcem. Koga sploh zanimajo gay ali straight življenjski stili!? Če hočete učiti multi-kulturalizerri, potem učite o velikih kulturah kot sta azteška in inkov-ska, ne pa da je treba biti prijazen s sosedi. Mogoče jih nikoli ne boste marali, mogoče različne rase nikoli ne bodo mogle živeti v harmoniji. " Ničesar noče slišat d tem, da se ljudje rodijo homoseksualni, čeprav na zanimiv način sprevača Freuda, ko za lezbištvo krivi preveč dominantne (pasivno-agresivne) matere. "Ko so odraščale, so premalo ali pa prevečkrat dobile piti pri joški." Paglia verjame, da se ljudje rodijo z "nagnjenjem do nečesa. Osebno se mi zdi, da gre pri homoseksualnosti za kasnejšo prilagoditev nečemu, kar si. Ljudje pravijo 'Vedno sem bil tak', ne, vedno si bil DRUGAČEN. Ogromno število gayev, ki jih poznam, ima v sebi nekaj umetniškega, kar j = tam od rojstva, neko dojemljivost, nekaj v zvezi s čuti. Družba, vsaka družba, je netolerantna do občutljivih in zasanjanih fantov, in potem se normalni, grobi fantje IN tvoj oče IN tvoji bratje negativno odzivajo nate in to v tebi oblikuje občutek, da si izvržen iz moške družbe, kar sem lahko videla na lastne oil. Na živce mi gre to 'rodit si se gay', nahajte že s tem. Zato ne verjamem, da imajo gayi kaj skupnega z lezbijkami. Ni variante, da bi lezbištvo iz\ira!o iz zatrtega umetniškega talenta." Politično se spogleduje z levico, čeprav krivi ti. politično pravilnost za to, daje bila debata na levici utišana in da se je pobuda prenesla na desno. "Z zatiranjem debate na levici so pametne ideje odtekle na desno in to se trenutno dogaja v Ameriki. Ker kritiziram liberalizem, me imajo za konservativko. Norost. Kot da ne moreš kritizirati liberalizma z njegovega levega krila. Povsod poudarjam, da sem za prostitucijo, za pornografijo, splav, legalizacijo drog, homoseksualnost.. Kako je to lahko konservativno?" Ne prizanaša niti gay in lez-bičnemu gibanju. "Poudarjati bi morali nekonformizem, ne pa spolno orientacijo Spolnost je zame itak spremenljiva. Če se greš gaye proti s traightom, bodo gayi vedno izgubili, ker so straight i številčno močnejši, in dosežeš to, da gaye pobijajo po cestah, ker gay moški dejansko ogrožajo identiteto straight o v. Naivno je pričakovati, da fanatikov lepega dne ne bo več. Prava revolucija zame bi bila, če bi izničili človeško predstavo o spolni identiteti. Hotela bi kulturo, ki nI polanzirsna, v kateri bi straight! govorili: 'Enkrat sem pa res poskusil, tip mi ga je pofafai v prehodu. Je biio kar v redu, ampak ženske imam raje.' To hočem." 18 intenju Miha Likar Scena na Metelkovi lahko v boju zoper aicls naredil vet kot Ministrstvo Prof. dr. Miha Likar » na Medicinski fakulteti diplomiral leta 1949. Leto kasneje je bil prisilno mobiliziran v Beograd, na hurz mikrobiologije m epidemiologije. Prav v tem času pa so bite epidemije pega-vice na Kosmetu in ga je tako pomen nalezljivih bolezni v teti neraz vitih razmerah za vse življenje inftciral. Po vrnitvi v Ljubljano je posta! bakteriolog na Zavodu za zdravstveno varstvo, od tam pa so ga povabili na Mikrobiološki inštitut. V letih 52/53 ga je štipendirala WHO v Londonu, kjer je postal virolog in metode iz njihovih viroloških tabo ratoriiev je prenesel v Ljubljano. Sodeluje na več mednarodnih konferencah kjer spozna prof. Dicka prijatelja za vse življenje. Pri njem, v Beifastu. se v letih 57/59 pripravlja na doktorat iz viroiogije, ki ga zagovarja v Ljubljani. Še prej. leta 55- diplomira na Biološki fakulteti (izolacija virusa klopnega meningitisa iz klopov). Kasneje postane docent vseskozi pa piše poljudnoznanstvena dcia iz mikrobloloi in pripravlja učbenike: napisal jih je preko 60. ¿tjpen a Rockefel-ierjeve fondaclje mu je omogočila delo na inštitutu Rockefeller v New Yorku, kjer pa zaradi domoljubja ni mogel dolgo ostati. Vendar z delom doma ni hit pomirjen in iez leto je že sprejel povabilo univerze v Kingstonu na Jamajki. Doma je leta 72 postal redni profesor, leta 83 pa predstojnik Mikrobiološkega inštituta. A tudi vmes je bit še marsikaj, kar ne bi smeli prezreti: v letih 68/72 poslanec v republiški skupščini, v letih 75/78 pa celo podpredsednik IS občine Center. Na strokovnem podmčju je bi! v letih 80/84 dekan Medicinske fakultete, kasneje pa. S7 in 88, prorektor Univerze. Lansko teto se je upokojil. Se naprej seveda piše in trenutno dve knjigi čakata na izid. Predava podiptomcem med'dne 11 mikrobiologije r s posebnim veseljem pa deta kot profesor v na novo ustanovljeni Šoli za sanitarne inženirje. Leta 1981 sem zasledil, da obstaja nova bolezen in posta! sem pozoren. Spisal sem tudi članek, ki pa ga Delo ni objavilo, ampak so ga dali v Nedeljca. Nekako so ga cenzurirali na nižji nivo. kot bi bolezen že takrat zaslužila. Tako sem se prvič srečal s tem, da ,jud-je kar neradi sprejmejo, da imamo na svetu novo kugo. Toliko predzgodovine, kdaj pa ste se z virusom HIV "uradno" srečali? Bil sem na konferenci v Atlanti, maja leta 85. Udeležbo mi je ponudilo beograjsko Ministrstvo za zdravstvo, ne da bi -ni jo plačalo. Nekaj je sicer prispeval Inštitut, nekaj sem dal sam, vendar sem se v Atlant našel brez denarja in sem na koncu pristal v Domu za mlade krščanske moška, kar je bilo 37 dolarjev za 7 dni. Ampak to v naj bolj revnem predmestju Atlante, kjer sem se srečal z razmerami, ki so mi bile povsem nove, čeprav sem Ameriko že poznal. Celo angleškim prijateljem, ki so me povabili na večerjo, si nisem upal povedati - bil sem pač delegat Jugoslavije, čeprav na svoj strošek kje stanujem. Rekel sem jim, da sem nastanjen v Hiltonu In tja so me z avtom tud pripeljali. Ko sem hotel na- jeti taksi za YMCA, mi je taksist odvrnil, da pc polnoči tja ne vozi. ei sem peš in na srečo se mi ni nič zgodilo. Lahko pa si mislite, da sem na tisti konferenci zares zelo živo sodeloval, ker sem bil dejansko zraven s precejšnjim trudom. Je bil pa to odličen sestanek, saj so bili zbrani vsi, ki so do takrat kaj vedeli o aidsu. Kakšno pa je bilo vaše osebno (predjznanje o aidsu? Spremljal sem dogajanja s pnevmonijami v Kaliforniji: vedel sem, da iščejo virus in da so ga pravkar tudi našli, in vedel sem, da se prepirajo, kakšne vrste je ta virus. Tam sem občudoval zlasti francoske epldemioioge. ki so zelo nekonvencionalno nastopali, amoak imeli so argumente, Trdili so, da je veliko evropskega aidsa prišlo iz Amerike. Avstrijski epidemioiog ie celo trdil, da je veliko njihovega aidsa posledica ameriške vojske v Evropi. Pozneje se je o tem molčalo. Istočasno pa je bil v Atlanti tudi sestanek evropskega oddelka WHO, kjer sem zopet zastopal Jugoslavijo, seveda pa o situaciji aidsa pr nas nisem mogel ničesar povedati. Pri nas takrat aidsa "teoretično" še ni bilo? Ko sem se vrnil in poskušal na Ministrstvu povedati svoje izkušnje, so se ml nekateri uradniki posmehovali, češ da govorim o neki kapitalistični bolezni. V resnici pa je bilo že takrat očitno, da gre za bolezen, ki kljub pomembnosti posameznih rizičnih skupin, presega vse meie. Zato sem odstopil tudi iz komisije za alds, iz protesta. Srečal sern se namreč s tistim, s čimer so se srečevali povsod: da so oblasti, zlasti zdravstvene, poskušale zmanjšati pomen, ceš da delam paniko. Takrat sem imel neko oddajo na TV in verjamem, da sem zelo vneto govt I, ker me je pretreslo nekaj dejavnikov. Prvič: če virus uspe pi v celico, se vključi v celično dedno snov in praktično si zapečaten. Drugič: zavedal sem se, da če se to zgodi ženski, tvega vsako rojstvo, da bo otrok inficiran. Tretjič: tisti, ki zbolijo za odkrito boleznijo, vsi umrejo. In četrtič: pri nas v Kliničnem centru so bili bolniki, ki so imeli Kaposhijev sarkom in so bili iz Angole Ko smo začeli njihove sarkome preiskovati, še nismo imeli specifičnega testa za virus, imeli pa smo že teste za določanje imunske pomanjkljivosti na podlagi števila imunskih celic. In pri dveh so bili rezultati takšni, da so imeli 'nunsko pomanjkljivost. Onkologi so bili mnenja, da pri tumorjih imunska pomanjkljivost običajno pade in da to nikakor ni dokaz, da bi imeli aids. To je lahko argument, ampak nek drug faktor je govoril meni v prid; eden teh angolskih bolnikov je umrl za akutnim vnetjem ledvic. Par mesecev pozneje pa je prav glomelnefritis postal tipična bolezen za aids. in tisti Angolci so imeli aids, samo pri nas niso prijavljeni. Se jih še danes ne vodi v statistiki? Ne. Namignili so mi, ampak dokazov nimam, daje bii eden od njih v sorodu z nekim pomembnim človekom v Angoli. Je bilo vmešavanje politike v vaše delo pogosto? Politika se je vtikala na način, da bi nekako zmanjšala opozorilne stvari o katerih sem takrat govoril. Pomočnik ministra za zdravstvo je na TV celo izjavil, da pri nas aidsa ni in ga ne bo. Meni to ni bilo razumljivo. Morda sem greš ker se nisem bolj potrudil, da bi ljudem podrobneje pojasnil stvari, ki sem jih takrat že vedei. Namreč, da aids i samo epidemija, temveč pandem a. Takrat pa pri nas niso priznali niti tega, da je eprdemičen. priznali so samo posamezna žarišča bolezni, vezana na rizične skupine, Jaz pa sem že vedel, da so bile te skupine najbolj prizadete samo v začetku. Vedel sem, da so ameriški homoseksualci bistveno spremenili spolne navade, da so se v San Franciscu začeli zavedati nevarnosti in so začeli poudarjati pomen, ne mi zameriti ampak h uma zem m renesansa samo enega spolnega partnerja. Slišim, da je danes menaa spet vse po starem. Tamkajšnji homoseksualec namreč živi pod takšnim pritiskom, da ko postane pozitiven, lahko reče samo: končno, zdaj lahko vsaj normalno živim! To je posamezen primer, ki po moje samo odseva njihovo stisko. Jaz sem bil v San Franciscu na konferenci leta 1989, ravno takrat, ko je bil velik stiod ameriških homoseksualcev in lezbijk, in moram reč da imajo tam res veliko skupnost. Ampak znanje o aidsu je bilo takrat že čisto drugo: virus je bil definiran, bili so že prvi poskusi z vakcino. Je pa San Franc - ;o res krasno mesto, verjetno najlepše, kar sem jih videl: lepo, čisto, zanimivo, sončno mesto. Bil pu je v mnogih deželah tudi vzrok infekcije. Med bogatimi Švicarji je en takšen izlet v San Francisco prava malenkost in prav Švicarji so imeli dolgo časa najvišji odstotek aidsa v Evropi. Ja, ta potovanja In stevardi in... V Ameriki pa je šla stvar po svoje naprej. V New Yorku je nastala huda epidemija, kjer pa pri začetku niso bili tako bistveni homoseksualci, ampak intravenski uživalci drog. Potem se je ta scena začela počasi spreminjati, ker se je virus začel širiti pretežno heteroseksu-alno. In ta trend je zlast. jiden v deželah severne in srednje Evrope Mene to zanima s tega našega sveta, bivše Jugoslavije in Slovenije. Po zadnjih uradno objavljenih podatkih, se je večina obolelih pri nas vendarie okužita s homoseksualnimi spolnimi stiki. Ker gre tukaj le za majhno število oseb, ta statistika niti ni bistvena. Medtem ko za Beograd lahko rečemo, daje aids izrazito narkomans-ka bolezen, saj so imeli že leta 86/87 nekaj sto inficiranih. V nekaterih afriških, azijskih in ameriških državah se govori o pandemiji, v nekaterih evropskih o epidemiji, mi pa smo (že zelo dolgo in že zelo živčno) še večno na začetku... ...ampak smo notri, vsi smo notri. Mene aids zanima res bolj globalno, ampak pozneje, ko sem se vrnil v republiško komisijo za aids -nisem človek, ki bi mulo kuhal, gre mi za strokovnost - spet nisem bil zadovoljen, ker so vsi poudarjali, da aids za nas ni zanimiv. Poslušajte, na vsakem gnojišču res ni vse zanimivo. V globalnem smislu pa je aids zares začel dobivati strahotne dimenzije. Predvsem v letih, ko je virus prišel v Indijo, Bangladeš potem v jugovzhodno Azijo... To so številke, kijih ne premore domišljija. Evropske so precej manjše. Največie število inficiranih in obolelih je zdaj pravzaprav v Španiji. Španija in Ita a sta izraziti državi, kjer se je aids od začetka širil predvsem preko uživalcev drog. Medtem ko je v Franciji Nemčiji, Veliki Etri aniji, na Švedskem in v severnih deželeh, šlo za vorno homoseksualno sfero. Kmelu pa se je zgodil hiter preskok na hete-roseksualno širjenje, tako da se je pomen rlzičnih skupin v številkah manjšal, večala pa se je nevarnost heteroseksualnega širjenja. Mi pa smo podobni Avstriji. To je torej napoved za vnaprej 1? Seveda. Tudi pri njih je šlo zelo počasi, kot gre pri nas. Ampak lansko leto so epidemiologi že priznali, de je bilo v letu 93 toliko novih primerov, kot prej skoraj vseh skupaj. Nekateri mislijo, če bomo naredili takšne uradne programe za boj proti aidsu in h tudi poskusili udejaniti, da bo to kej vplivalo. Mnogi so imeli boljše programe, pa niso nič vplivali. To je tako huda zadeva. Spet bo kdo rekel, da sem paničen, ampak samo številke gledam. Montaighler -je leta 1986 rekel, da bo čez nekej let 6 milijonov okuženih. Zmotil seje za približno 10-krat premalo, pa so se kljub temu vsi zgražali Ker pa smo Slovenci zapečkarji, je trajalo skoraj 10 let preden je nekdo priznal, da smo v svetovni pandemiji. Je pa res, da seje v svetu skoraj vsem tistim, ki so opozarjali In imeli pravilne napovedi, prav slabo gooilo. Aids-Help, ki je deloval pri ZSMS, Je mrtev, še vedno pa je živa komisija za aids. Iz vsega skupaj ni nič nastalo, po mojem, ampak s tem se najbrž ne bodo vsi strinjali. V enem momentu seje zgodilo celo, daje pomočnik ministra na komisiji objavil, da jo je zdaj konec, ampak potem so jo spet sklicali, v malce drugačni sestavi, čeprav smo bili v glavnem spet isti. Če bi hotel biti dosleden, bi lahko rekel, da ravnajo amatersko. Kaj bi radi uveljavili v komisiji, a niste mogli? Imel sem več takšnih problemov. Sem viroiog in zanimala me je predvsem diagnostika in možnosti raziskovalnega dela za aids. Inštitut je iz svojih sredstev opremil laboratorij za aids, potam pa je še v prejšnjem režimu v skupščini padel predlog - na pobudo Aids-Helpa ga je podal Thaler - da bi bilo dobro, če bi se lahko kje v Sloveniji anonimno in zastonj testiralo, da bi ljudje, ki se zanimajo, ki so prasvetljeni, lahko svoje stanje preverili. Zagrabil sem in pričeli smo to delati. Imel pa sem težave, lahko si mislite. Inštitutu, kjer sem bil nekakšen šef, sem skoraj vsilil, da je to delal zastonj, Dve leti sem tudi kri jemal sam, ker si ni nihče upal, češ daje nevarno, Več sto ljudi se je ves ta čas hodilo testirat k nam. In se še hodi. Laboratorij pa je imel svoje vzpone in padce. Imeli smo raziskovalko, dr. Ovčakovo ki je naredila prvi doktorat na aidsu pr ias, seveda pa smo jo mnogo pošiljali po svetu in ostala je v Kaliforniji. Zdaj je stvar sanirana, prišel je dr. Poljak in zdaj to dela on. Vse obvezne molekularno virološke raziskave in teste, med katerim eden postal absolutno nujen: verižna reakcija s polimerazo, ki mu pravimo PCR. Pri nas. se zdi, aids "obvladujejo" predvsem ženske. ja, tu je prim. dr. Kosmačeva, ki si kot šef (nacionalna koordinatori-ca programa za aids) prizadeva marsikčij, dr. Leskcvškova skrbi za splošno izobraževanje in se tudi zelo trudi. Na Inštitutu za varovanje zdravja pa je še ena prav nadarjena oseba, dr. Irena Klavsova, ki je disertacijo naredila v Londonu. Ona je že takoj, ko je prišla, vedela za kaj gre. Pri aidsu moraš namreč vedeti za kaj gre. Testiranje ima pri nas, mislim, da lahko tako rečem, kar častitljive tradicijo. Takoj ko sem prišel iz Atlante, sem poslal sodelavca na Duna. da so mu pokazali teste in pri nas na Inštitutu jih tako redno opravljamo od avgusta 1985. Prav tako tudi na Infekcijski kliniki, kjer seje te zadeve lotil zelo požrtvovalni zdravnik dr. Vidmar. Na Zavodu za transfuzijo pa testiranje teče od januarja 86, kjer je bila prof. Glo-narjeva celo tako zavzeta, da nam .. nikoli priznala primata. Kljub temu pa morajo c ^.nati, da so pred tem nekaj hemofilikov vendarle inficlrali s faktorjem osem, samo da to zelo neradi slišijo Anonimni in brezplačni testi s o na Mikrobiološkem inštitutu še vedno možni, samo finančni problemi so vse večji. Mujno bodo nastali. Inštitut tega ne more brez konca in kraja financirati. Tu je več oddelkov ki se sami vzdržujejo i težko gledajo tistega, ki nič ne zasluži, stane pa več. Velik problem bo tako latos plačati udeležbo na svetovnem kongresu, ki bo potekal v Tokiu. Ste se vi, ki ste teste delali, srečevali s pozitivnimi, z bolniki? To pa manj, ker smo pač samo laboratorij. S tistimi, ki so bili pri nas spoznani, pa smo se pogovarjali. Opozarjal1 smo jih, da morajo pazi, na zaupnost. Spomnim se nekega nesrečnega primera, ko je mlad fant, zelo simpatičen 1/Jetnik, zahteval, da je njegov homoseksualni prijatelj zraven, ko bomo govorili o testu. Pozneje me je srečal in mi povedal, da je iz tega zanj nastala velika nesreča. Prijatelj je namreč vsem neokrog raztrobil, daje pozitiven. Najbolj pa meje pretresel neki mlad človek iz Srbije. To je bil prav gotovo najlapši moški, kar sem jih v življenju videl, čeprav nimam, ne mi zameriti, preve-ga občutka za moško lepota. Na žalost ja bil tudi pozitiven. Zdaj bi zastavit vprašanje o etičnem vprašanju. Kaj smo dosegli s tem, da smo "rlzlčne skupine" preimenovali v "ljudi s tveganim vedenjskim vzorcem"? Diskriminacija inficiranih oseb in bolnikov je od vsega začetka kazala na neko pomanjkljivost današnjega človeka. To, kako so novinarji kot hijene Iskali, kje bi našli kakega bolnika, je strašna stvar. V tistih državah, kje je število večje, se to počasi umiri, zlasti tam, kjer je število manjše in taki smo tuai m pa je to neprijetna stvar. Človeka kaže v slabi luči. Sicer pa, kakšen tvegan vedenjski vzorec je to, če se pri iveh zakoncih iehko eden inficlra od drugega. V začetku je tukaj Cerkev zelo zgrešila. Saj še. Ponekod je ponehala. Cerkev je naredila pravo katastrofo v Mehiki, kjer je aids proglasila za kazen božjo. Sklical' =o morali celo neki ekumenski koncil, da so proglasili aids za bolezen. Imeli pa so takrat že več kot sto inficiranih. "Aids ni nekaj neizbežnega. Izkoreninili smo koze, premagali bomo tudi aids," je znan Gaiijev citat. Ste tudi vi optimist? Prepričan sem, da bo sankcija za aids vakcina, ne bo pa zdravila. Lansko geslo naj postane tudi vprašanje za konec: Aids grozi ■ kaj še čakamo? Takšno geslo je navadno bla, bla, bla.. Rizične skupine so veliko naredile - ne mi zameriti, ker ste tudi vi - in tudi v prihodnje lahko več pričakujemo od njih, kot od te žagam ane, zatohle meščanske scene. Scena na Metelkovi lahko v boju zoper aids naredi več kot Ministrstvo na Kidričevi (Štefanovi), Gusti G. Leben humanizem in renesansa 21 L Kolikor vem nisem se ro pozi ti ven, toda moj partner je. To je zelo čudna situacija, nekaj kar zapleta m e življenje. V zadnjih 21 letih sva res vse počela skupaj... resnično vse. Spala sva v isti postelji, jedla isto hrano, nela iste moške. Pred letom di je nastopil pravi šok, ko sva odkrila, daje zdqj eden od naju drugačen. Zavedla sva se, J ne deliva več vsega. "Tako, vi ste pozitivni, vi pa negativni," je rekel zdravnik. Kakšna groza! Prišel je šok, moje solze, partner pa je samo vprašal: "No, kaj pa zdaj?" Za čimer se je pravzaprav skrivalo vprašanje: "Kaj se bo v prihodnje zgodilo?" Ker sem zelo stvaren, pa tudi rad dramatiziram so se mi po glavi v naslednjih dneh podile različne stvari. Zelo temne, a vendar sem odkril, da karkoli že se bo zgodilo, se lahko opreva na nekakšen smisel za humor. Na primer, kasneje mi je povedal, da je bila ena prvih misli, ki ga je prešinila: "Zdaj mi vsaj ne bo treba kupovati novih oblek..." Pozneje je pr ei do nakupovalne terapije. Zmetai je stran vse, kar mu ni bilo več všeč in kupoval nove stvari. Drugi predmet razmišljanja je bil: "Kaj bova zdaj naredila z najinim življenjem?" Vprašanje ki še vedno visi v zraku. In odgovor je: naredila bova, kar lahko Povsem preprosto. A je res? Morala sva sprejeti veliko nenavadnih in težkih odločitev. Ena najlažjih je bila varnejši seks. Dvajset let sva seksala ne-varno, zadnjih pet mesecev pred testom pa kolikor toliko varno. Ne zaradi kake slutnje, temveč iz povsem praktičnih vzrokov. Najprej je bil nekaj časa bolan, tako da nisva počela vsega, pa tudi z najinim drugim partnerjem sva seksala varno. Drugi vzrok je bil v tem, da sva si prebodla penisa in sva raje počakala, da se ranica povsem zaceli. Tako sva se na nek način že pred testom ljubila varneje. Takoj ko so bili vključeni možgani, je bilo drugače. Marsikaj sva morala obravnavati, tudi to, daje on čutil, da mi je nevaren. Takoj pa, ko sem sprejel to odgovornost, da bom storil vse, da ostanem varen, sem bil spet srečen kot prej. Njemu je bilo potrebno dosti več časa, da je dosegel to točko. Dosti časa, da se je znebil tistega utripajočega napisa HIV, HIV, ki ti kar naprej sveti pred očmi. Med drugim sva se morala odločiti, komu povedal To ni bilo težko. HIV je bii za naju nekaj resničnega novo dejstvo v najinem življenju. Bližnji prijatelji so morali vedeti. Povedala sva jim. Jokali so, izražali simpatijo, morda malce strahu, na vsak način pa pomoč in podporo. Mami sem povedal takoj, ker me je vselej podpirala in ker je imela oba rada. On svoji mami ni povedal, ker i i , na že skoraj osemdeset in živi v tujini; predaleč, da bi ji pomagala, če I začela zganjati paniko. Nobene potrebe ni bilo, da bi bila vpletena. Mislim, da je bila to dobra odločitev. Pravzaprav sva imela že dovolj tistih. ki so govorili, kako jim je žai za naju! Nazadn^ sva jih morala še sama tolažit; Šla sva tudi v posvetovalnico, najprej sama, potem ločeno. To ločeno je bilo bolje, pa vendar r izooinilo najinih želja, da bi bil tam nekdo, ki bi rekei rtekaj, da bi se počutila bolje. Vse je odvisno od tebe samega. Morda je to težko, vendar je edino res. Moj svetovalec mi je pomagai razmišljati o stvareh in mi dal, ko gledam nazaj, nekaj neprecenljivega. Bil je neka nevtralna oseba, s katero sem se lahko pogovarjal in rekel stvari, ki jih ne bi mogel nikomur drugemu. Celo sam sem bil presenečen, da so stvari, o katerih nikoli prej nisem govoril. Kajti navajen sem bil, da sem ljudem odkrito govoril o svojih občutkih. Drug problem je bila partneijeva potreba, da bi govoril z nekom, ki je prav tako pozitiven. Se pogovarja! in; če Sem iskren, tudi imel kaj z njim. 1 i sem imel srečo. ! prej sem omenil, da sva nela še enega partnerja Tudi ta je pozitiven. To se je torej uskladilo. Kot pri večini stvari so bile tudi tu temne plati. Oba sem pravzaprav imel rad. Enega sicer že dvajset let, drugega skoraj dve leti. In naenkrat sem zvedel, da sta oba pozitivna. Enakovreden odnos med nami je nenadoma zletel iz ravnovesja. Tudi v najboljšem primeru stoji poligamija na spolzkih tleh, če pa gre za ljubezen in ne zgolj za seks, so stvari še bolj zapletene. Prišel sem do spoznanja, da ne morem več zadovoljevati vseh partnerjevih potreb. Sicer pa, saj jih nikoli nisem mogel! Priznati sem moral potrebo po resnični intimnosti med dvema človekoma, ki imata skupnega nekaj zelo pomembnega. So stvari, ki si jih lahko delita, česar jaz ne bi mogel. Morda ena najtežjih stvari, ki sem se je moral naučiti, je bilo njegovo počutje. Šele po parih mesecih sem prišel do tega, da ga nisem kar naprej spraševal. In to ni bilo lahko! Verjetno me je imel že dovolj, predno sem spoznal, da mu s svojim obnašanjem prav nič ne pomagam. Pravzaprav ravno nasprotno. Kar je dobil od mene, je bil moj zaskrbljeni obraz. Res sem bil zaskrbljen. Prijatelj mi je rekei: "Od tebe potrebuje to, da si prav tak kot si bil prej." Še vedno ga kdaj vprašam po počutju, a ne kar naprej. Mislim, da me raje vidi veselega kot žalostnega. Nihče ni popoln, pa me skrb zanj včasih zanese, a se trudim, da ne težim... V zadnjem letu so se zgodiie ve ke spremembe v mojem življenju, S partnerjem sva dala res veliko sko_.. Nenavadno je, da se nisva soočila z občutkom krivde ali jeze. Kar se tiče krivde - karkoli sva delala prej, sva delala skupa in oba prevzemala odgovornost za to. Jeza pa se zdi nekoristna - biti mora nekaj konkretnega, na kar si lahko jezen. Sicer se obrne nate samega. Spopasti sem se moral tudi s samoto (ki jo šele zdaj cenim), s strahom, s spoznanjem, da moramo vsi nekoč oditi (čez taden dni ali čez petdeset let). Spopadati se s takimi občutki ni lahko, pa tudi življenje ni lahko sicer pa kdo je rekel, da nam bo v življenju lahko? Cee Pee. London kako It zobozdravniku Vsi vemo, da je aids predvsem spolno prenosljiv. Vseeno pa obstajajo tudi drugi načini prenosa (zlasti preko krvi) in še več strahov, da bi se z virusom okužili kje drugie. Ljudje dosti bolj kot o seksu razmišljajo o drugih načinih prenosa virusa HIV - to dokazujejo tudi stalna vprašanja v radijskih kontaktnih oddajah, češ kaj pa možnost okužbe pri frizerju, kozmetičarki, akupunkturi in seveda zobozdravniku. Teoretično so ti načini prenosa sicer možni, vendar res samo ob skrajno malomarnem opravljanju tovrstnih uslug V praksi pa v svetu naletimo na komaj kak primer takega prenosa. Zobozdravnik naj bi sebe, predvsem pa pacienta. zaščitil z rokavicami, sterilnim priborom in ustno masko. To je vse! In ne samo zaradi možnega prenosa virusa HIV, temveč tudi drugih infekcij. Tako naj bi ravnal z vsakim pacientom, saj ne more za nikogar vedeti, kakšen je njegov HIV status (največkrat tega tudi pacient sam ne ve). Pozitivni, ki ve za svojo okuženost, je navadno pripravljen zobozdravnika opozoriti na to. To je etično in moralno - ni pa obvezan to humanizem in renesansa 21 storiti (kajti, kot srno rekli, zobozdravnik mora z vsakim pacientom ravnati enako varno!). Ne varno ravnanje zobozdravnika ni nevarno samo zan temveč tudi 2a pacienta, zlasti za pozitivnega, ki je bolj dovzeten za kakršnekoli infekcije. Torej, pozitivni naj zobozdravniku pove, da je okužen. Morda se bo zgodilo, da ga bo zobozdravnik zavrnil z izgovorom, da njegova oidinacija ni primerno opremljena (tu je ta strah! kajti, če ni opremljena z rokavicami itd ■ lahko takoj zapre). Pregovarjanje tu nima smisla, bolje se je nato obrniti na Stomatološko kliniko. Pa tudi to ni tako enostavno. Pot namreč vodi preko Infekcijske. Tu vam bodo dali napotnico za zobozdravnika in vas tudi namesto vas naročili pri doiočenem zobozdravniku. Naprej pa bo šlo vse gladko. Lahko bi s er rekli, da naj pozitivni pri zobo-zdravi ' lini mesar prinese kako drugo infekcijo, nikakor pa ne virusa HIV. Z vidika pozitivnega pa je stvar obrnjena. On se mora gotovo bolj paziti strank kot le-te njega. Zaradi oslabljenega imunskega sistema je seveda dosti možnosti, da dobi kako infekcijo od svojih strank, sodelavcev itd. Zato je včasih priporočljivo, da ne dela fizično napornih del, da dela v zaprtem prostoru i morda ne na mestih, kjer ima stike z velil ti številom strank. aidi si vzameš sam - nihče te x njim ne ofeuži To zelo enostavno pomeni, da se moraš vselej zavarovati, torej prakticlrati varnejši seks. Velika večina okuženih sploh ne ve, da so okuženi, to torej pomeni, da ti tega ne morejo povedati. Pa tudi če vedo, ni njihova dolžnost, da ti bodo to povedali (še posebej, če gre zgolj za avanturo). Lepo bi sicer bilo. da bi ti, toda življenje nI pravljica. Za svoje zdravje boš pač moral poskrbeti sam! Da te je nekdo (namerno) okužil, lahko rečeš ie tedaj, če te je le-ta ne-varno posilil!!! Drugače pa si si z ne-varnim seksom virus vzel sam! humanizem in renesansa 21 Ob desetletnici gay gibanja na Slovenskem Preteklost je seveda pomembna, a vprašanje je, ali ima ta preteklost kakšno prihodnost, ali pa j tudi ta že mimo. Zdaj je za slovenskega gaya najpomembnejše vprašanje, ali je formalno enakopraven državljan Slovenije ali ni. Odgovor bo imel daljnosežne posledice. Namreč, če je, bo treba: prepovedati diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti (a) pri uveljavljanju legitimnih zahtev v vseh javnih, državnih in zasebnih strokovnih službah in poklicnih ustanovah, npr. v šolah, bolnišnicah, zavodih, uslužnih dejavnostih, varnostnih organih in oboroženih silah, (b) na delovnem mestu, kar vključuje, da ni mogoče nikomur odkloniti delovnega mesta zaradi spolne usmerjenosti, in (c) pri članstvu v združenjih, društvih in prostovoljnih organizacijah; 2. omogočiti partnerjema istege spola sklenitev zakonske zveze z namenom oblikovanja družine pod istimi pogoji kakor partnerjema različnih spolov; 3. na primeren način popraviti krivice, ki so posledica preganjanja posameznikov ali skupin na podlagi spolne usmerjenosti v stari Jugoslaviji, pod nemško okupacijo in v socialističnem sistemu; 4. priznati azil za tujce, ki so doma preganjani zaradi svoje spolne usmerjenosti. Videti je, da bi bilo skoraj lažje živeti, če gay ne bi bil enakopraven državljan. Zastavlja se vprašanje, prvič: ali bomo zmogli dalo, ki ga to nalaga? Odpor je seveda močan in diskusija rada uhaja iz rok. In drugič: ali bomo prenesli udar javnosti, ki grozi, ko se bodo če se bodo (nekoč se najbrž bodo) - te zahteve implementirale? Ta bo vsekakor hujši od medijskega udara, ki ga zmore kakšna priložnostna proslava, ko se ljudje, zvečine napačni, trepljajo po ramenih, če po kakšnem naključju drug z drugim še govorijo. Pri tem sploh ne gre za vprašanje prioritet. Emancipacijski dogodki in projekti se lahko mirno odvijajo drug ob drugem, saj si v vsakem primeru dajejo oporo, čeprav je videti, kakor da so popolnoma skregani. Dajejo si jo v tistam širšem smislu: vsak nekoliko bolj odškrne vrata - kam? - v dolgočasno, normalno življenje. Da si skregan in ogrožen, še najbolj od tistih, s katerimi bi moral sodelovati, ali da se vsaj počutiš tako, seveda sodi prav v to dolgočasno, normalno življenje in ni nikakršna posebnost spolne usmerjenosti. Pač pa gre za vprašanje, s kakšnimi silami razpolagamo. Roza klub nima in ne zastopa nobenih političnih pobud, čeprav je politična stranka in je ustanovljen prav za politično dejavnost. Namesto tega se ukvarja z družabnim življenjem in kulturnimi dejavnostmi, kar je sicer tudi v njegovem programu, vendar je tam z namenom, da bi mobilizirali latentno članstvo. Koordinator Brane Mozetič zdaj načrtuje calo preregistracijo, če se bodo pogoji za ustanovitev strank zaostrili. Brez dvoma drži, da ima že sam obstoj Hoza diska in Revolverja posredna politične razsežnosti, a nekateri - zlasti mlajši - člani menijo, da se Roza klub vse preveč ukvarja sam s seboj, da bi Imel kakšen vpliv navzven K sreči se je angažirala skupina Yoldasim, ki ni politična organizacija, ampak "neformalno združenje homoseksualnih parov"; njihov neutrudni govorec pa je Aleksander Perdih, So avtorji pobude za oceno ustavnosti zakonskih določil, po katerih sta partnerja v zakonski zvezi nujno različnega spela. Pobudo so pozneje iz taktičnih razlogov umaknili in se angažirali pri spreminjanju zakonodaje. Njihova pobuda, da bi kazenski zakon v določilih, ki zadevajo posilstvo, upošteval enakopravnost spolov, torej tudi možnost posiljenih moških, je bila pri drugi obravnavi tega zakona sprejeta. Kar zadeva lezbijke, bodo najbolje povedale same zase. Poleg Škucove lezbiške sekcije LL, ki deluje v tesni povezavi z Roza klubom in izdaja svoje glasilo Pandora, se je organizirala še skupma feminističnih lezbijk z ime nom Kasandra, a mi njihove dejavnost: niso poznane. Naj si na koncu dovolim en sam skok v preteklost, seveda za hommage: to, čemur lahko (še vedno) rečemo "gay scena", je začel Magnusov prvi koordinator Aldo ivančič. V posebno veselje mi je, da prav ta Magnus (sekcija pri Škucu) že spet deluje, čeprav se je bil že precej stopil z Roza klubom, in še zlasti, da so ga zasedli v glavnem mladi. Rezultat je mesečnik KEKE(C), ki je nastal po zarris li Zorana Pavasoviča, njegov glavni in odgovorni urednik pa je Tomaž Škorjanc. Čeprav časi niso naklonjeni pretiranemu optimizmu, to zbuja upanje, da slovenska gay scena nima le veličastne preteklosti. Bogdan Lešnik Leta 1989 smo skoraj spravili enakopravnost ne glede na spolno usmerjanost v ustavo. Leta 1990 ja bila več kakor polovica ljudi s-predsednikom na čelu za Slovenijo brez vojske. Vmes smo dobili svojo državo, svojo vojno in svoj fašizem. Pet let je šlo navzgor, pet let navzdol. Ob 10-letnici zato nazdravljam na novo petletko! Rpstko Močnik Naprej v preteklost Razvpiti Anglež, ki je vohunil za Ruse, Js nekje pojasnil, da je to počel iz šdaoloških, ne materialnih razlogov - verjel je namreč v komunizem: v komunizem pa je verjel zato, ker sovjetska oblast ni preganjala homoseksualcev. Zakonodaja, ki jo je zgodnja komunistična oblast sprejela za homoseksualce, je bila Angležu očitno zadosti prepričljiv razlog, da se je bil zanj pripravljen vpisati med "izdajalce domovine". Demokratičnost, naprednost režima je meril prav po zakonodaji s tega področja. (Ko je ta oblast pozneje glede homoseksualcev - in še koga "zamenjala ploščo\ se mu je opravičil visok predstavnik oblasti, rekoč, da morajo homoseksualno zakonodajo spremeniti, ker v tem nimajo podpore ljudstva. Najprej so zamenjali zakonodajo, potem še ljudstvo ali pa kar oboje hkrati. Zdaj je zamenjano ljudstvo zamenjalo njih, in samo upamo lahko, da nekdanja Sovjetska zveza ne bo šla po jugoslovanski poti.) Eden od naukov, ki ga iahko potegnemo iz zgornje anekdote, je: Komunizem ni bil preveč lev, ampak premalo. Vendar pa, ko zdaj ugotavljamo, da komunizem ni bil torej nikoli zadosti lev, pa hkrati, žal, na lastni koži ugotavljamo tudi to, da je antikomunizem onemogočil in še vedno onemogoča levo kritiko komunizma. Pljuvanje en gros po vsem. kar je bilo povezano s komunizmom, zapira [je zapiralo) kritično debato, i prav to ima (je imelo) - tako kaže - usodne posledice za naše se danje in prihodnje življenje Ob obletnicah, še zlasti, če so tako lepo ok rogle, navadno ljudje razmišljajo "bilančno". Nedvomno je med "dosežke" boja za enakost ne glede na spolno usmerjenost mogoče naštel Revolver, pa kar nekaj objavljene literature, filmske in druge kulturne dogodke, okrogle mize itn. Vendar: "nova država'' je imela i vsaj) dve področji, na katerih bi lahko pokazala svojo napredno usmeritev: mirovniško politiko in spolno usmerjenost. Mlrovniško opcijo, ki je imela zelo široko podporo, je zamenjala s prepucavanjem dveh državnih aparatov, vojaškega in policijskega, spolno usmerjenost je v ustavi "sramežljivo" skrila pod "druge okoliščine", v katerih ljudem zagotavlja enakost. Še več: v skupini, ki se ukvarja z enim delom predlogov za spremambo družinske zakonodaje, smo se odločili, da zaenkrat ne predlagamo pobude za legalizacijo zakonske zveze isto-spolnih partnerjev. Bojimo se namreč, da bi zakonodaja pod pritiski ozračja, ki ga tako uspešno ustvarjajo mediji in tako podjetno izkoriščajo politične elite v svojih prerivanjih za oblastne vrtičk , postala še bolj konservativna in se vrnila nazaj v časa, za katare smo nekaj časa mislili, da so za zmerom za nami. Zoja Skusek UŽITEK DISCIPLINE 10 le t gay in lezbične organiziranosti III Zgodovina gay in lezbičnega gibanja v Sloveniji remase 24,-29. april Festival MAGNUS (evropski in ameriški gay filmi, razstava svetovne gay publicistike, predavanja o gay kulturi: F. Amal, A. Avanzo in G. Hockquenghem, diskusija o gay kulturi in organiziranosti, video Framed Youth s predstavitvijo avtorje Iz Londona, družabnost) Cankarjev dom. Galerija ŠKUC, CIDM, Filozofska fakulteta. Dom mladih Šiškarjev-Vodnikova 24.april VIKS Št.2: HOMOSEKSUALNOST iN KULTURA (lestna publikacija o kulturni in socialni problematiki homoseksualnosti) jun;j 34 do m j 85 MAGNUS GAY CLUB vsako soboto zvečer v K4 (CIDM Ljubljana), Kersnikova 4 (lO.nov. jeans & leather party In promocije "orn of Finlend video) 8.december Ustanovni sestanek sekcije MAGNUS pri ŠKUC-Forumu, Ljubljana; sekcija je združevala predvsem gaye, deloma pa tudi lezbij ke: v tistem času je imela močno podporo alter scare pomlad 85 do konca leta 85 DISKO AMERIKANEC (današnji Marco Polo) - disko gayev, iezbiik ir alter scene rnrwm 2.februar AIDS (lastna informativna publikacija), Ljubljana 20.februar Srečanje s klubom 28. GIUGNO (Cassera) iz Bologne (delovni sestanek s sodelavci ter javna predstavitev kluba, ki deluje pod okril-sm komunistične mestne uprave), CIDM, Kersnikova 30. marec GAYZ1NE 1 (lastna publikacija: informacije, literarni prispevki), Ljubljana 13.-25. maj MAGNUS 1985 (evropski, posebej kinotačni gay filmi, filmi novega ženskega vala, predstavitev nekaterih avtorjev, razstava fotografij Pariz - Ljubljana, predavanje H. Der 1-roviča, video program iz Zagreba, Ljubljane in Dunaja in pogovor z avtorji, srečanje z organizacijo Homosexuelle Initiative V\ sfi, družabnost, večer Lilit) Cankarjev dom, Galerija ŠKUC, CIDM, Filozofska fakulteta %rrrwm ll.januar COPI: otvoritev razstave karikatur francoskega slikarja, Galerija ŠKUC 18januar GAI PIED: predstavitev pariške revije, Galerija ŠKUC 9 -14 junij MAGNUS 86: filmi Dereka Jarmana, razstava Krlste Bernstein. performance D1S-TANZ, letak o aidsu, srečanje z organizacijo COC iz Amsterdama, družabnost: Cankarjev dom, Galerija ŠKUC, CIDM avgust Sekcija Magnus v MANIFESTU za festival novih družbenih gibanj v Novi Gorici zahteva: - da se členi, ki kaznujejo homoseksualne odnose v kazenskih zakonih republik Srbije (110/3), BiH (93/2), Makedonije (101/2) in pokrajine Kosovo (81/3), takoj odpravijo; - da se v slovenski ustavi prepovedi diskriminacije zaradi spola, vere in narodnosti doda prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti: - da se v šolske progreme vključi pouk o homoseksualnosti, a ne kot o patološkem spolnem odnosu, marveč kot o življenjskem izboru, ki je enakopraven heterosek-sualnemu, le različen od njega; - da vlada SFRJ protestira pri vladah držav, ki diskrlminirajo homoseksualno menjšino, tako da ljudi žaraeti homoseksualnosti dis-kreditirajo, zapirajo ali celo likvidirajo (Romunija, SZ, Kuba, Iran). 15.-18.decembar AIDS: okrogla miza, fi na Buddies in No Sad Song, gledališka predstava Tako kot je; Cankarjev dom 1987 16.april V marcu 1987 se proti sekciji sproži gonja zaradi napovedi, da se bo festival Magnus 87 začel ha 25, maj. Festival preimenujejo v "kongres"; svet za socialno in zdravstveno varstvo RK SZDL In ljubljanska inšpekcijska služba skleneta, "da bi bilo treba kongres prepovedati". Na pobudo sekcije se sestane IZREDNA SKUPŠČINA ŠKUC-Foruma in med drugim sprejme sklep, da predlaga ustavni komisiji uvrstitev "spolne usmerjenos- ti' med primere, za katere je po ustavi diskriminacija izrecno prepovedana Festival se preloži ze nedoločen čas.. 25.maj DAN MOBILIZACIJE PROTI AIDSU: razstava materialov homoseksualnih orgenizacij proti aidsu, zastonj kondomi. Galerija ŠKUC julij-avgust AIDS letak, s pomočjo RK ZSMS distribuirán po vsej Sloveniji. oktober Priloga o lezbištvu "Ljubimo ženske". Mladina Ustanovi se lezbična skupina LL pri sekciji Lilit (feministična sekcija Škuca) november Ženski disko večer v Klubu mariborskih študentov januar Skupina LL se osamosvoji v samnstoino Lezblčno sekcijo LL pri ŠKUC-Forumu 6, februar DELO objavi ODPRTO PISMO sekcij Magnus in LL Jožetu Smoletu (RK SZDL), Smole ne odgovori marec LL literarni večer slovenske lezbične poezije, Galerija ŠKUC Prva številka publikacije LESBOZINE (informacije, prevodi, literarni prispevki) Predavanje Barbare Martin iz Berlina o švicarski lezbični pisate. :i Annemarie Schwarzenbach, Sociološki inštitut junij Od pomladi 1986 potekajo nenehna prizadevanja, da bi sekcija dobila stalen KLUBSKI PROSTOR; vsa se Izjalovijo. V juniju sekciji organizirata klubska večera (prvi ženski, drugi mešan) v zasebnem lokalu Stara cerkev. Kljub temu, da sta v vseh pogledih zelo uspela, lastnik ne odobri nadaljnjih večerov. 10.-24.avgust Prvi mednarodni LEZBIČNI KAMP na Rabu z udeleženkami Iz Z. Nemčije, Italije, Anglije, Irske, Portugalske, Avstrije, Nizozemske 22.oktober DELO objavi PfiOTEST sekcij proti Interpretaciji Jožeta Smoleta na novosadskem mitingu (1. zaradi njenih fašistoidnih implikacij, 2. ker si je Smole očitno "ni zaslužil"). 10 le t gay in lezbične organiziranosti III 20. november GAYZINE 2: izid publikacije (teorija, literatura), 10.-IS.december TEDEN LEZBIČNEGA FILMA (Deset Hearts. Olivia, Anne Trister, Lianna, Another Way), Galerija SKLIC 18.-24.december TEDEN GAY FILMA (Anger, Babenco, Genet, Kanievska, Molinaro, Mprrisay Idr.), Galerija ŠKUC december Trije mešani klubski večeri Pri Žagarju 31.december Silvestrovanje v Galeriji ŠKUC 198? 9.januar Sekcija Magnus in lezbična sekcija LL obnovita pobudo, naslovljeno na RK ZSMS: (1) da predstavniki RK ZSMS v slovenski ustavni komisiji zastopajo pobudo, da se v člen o človekovih pravicah v slovenski ustavi med primere, za katere je diskrlmi naclja izrecno prepovedana, vstavi tudi 'spolno usmerjenost': (21 da predstavniki RK ZSMS zastopajo enako pobudo tudi ob spremembi jugoslovanske ustave; l3) da v zvezi s toč klube zaradi srečevanja, plesa in zabave. Sedaj se Francozi noče več niti razkazovati, tako da ni nikjer nikngar. V Parizu obstaja samo en gay klub - Queen. V Londonu imaš veliko različnih klubov in vsi so polni. Rad opazuješ ljudi, kajne? Moj položaj je na nek način voyeurski Ne gre za to, da bi gledal druge samo zaradi svojega poklica, ampak je to v moji sekundarni naravi. Na primer, ko se pogovarjam s tabo, te gladam. Gledam ti v oči, istočasno pa gledam tudi tja in sem, vse naokoli. Sem Kot muha. Vizualne stvari so zame hrana. Potrebujem imidž, im iz, imidž - veliko imidža. In potem uporabim Imidž, ki sem ga videl na TV ali Kjerkoli In neKaj ustvarim. Čeprav ne vem, kaj. moda 43 EZOTERIČNA SEKSOLOGUA (predavanje Vilija Ravnjaka v prostorih Roza kJuba na Metelkovi 14. aprila in 5. maja letos) Ena izmed bistvenih metod samospoznavanja, dela na sebi, je kultiviranje spolne energije (tant ra). Spolni nagon je mogoče samo kultivlrati, ne zatreti. Spolna energija je bipolarna, je vedno konstruktivna in destruktivna. Refnkamacija, energetski vidik odnosov iit homoseksualnost Reinkarnacijska teorija in homoseksualnost - najpogosteje se v homoseksualni usodi razrešujejo zločini proti srcu/ljubezni. Prejšnja življenja raziskujemo z metodo hipnotične negresije. Zakaj, čemu narava dopušča "napako", da se rojevalo homoseksualci? Človek ni le Biološko, ampak tudi duhovno bitje. Karma sto s polno usmerjenih ljudi je ustvarjanje duhovne nad stavbo. To so božji izbranci v tem smislu, da je njihova skrb razvijanje duhovnosti, Med njimi je veliko svečenikov, umetnikov. filozofov, vojš-čakov, mistikov, Alkimlstični prikaz razlike med horno in heteroseV-suafnimi spolnimi odnosi z energetskega vidika: I. A + A = A prvi ogenj, praogenj (moška homoseksualnost)_ II, \ / + = prva voda, prevoda (ženska homoseksualnost)' lil.."'-,+ V" končna prlzemljitev, nastane zemlja (heteroseksualni spolni odnosi) Ženski in moški homoseksualni odnosi ne morejo doseči prizemljitve, ampak obstajajo na ravni duha. Heteroseksualni odnosi so determinirani odnosi, ki so namenjeni ustvarjanju v ljubezni. Stari Rimljani so razlikovali dve Afroditi: -Afrodita Urama: božanska ljubezen, usmerjena navzgor - Afrodita Pendemos: zemeljska ljubezen Pri homoseksualnih odnosih pnde do preveč jin ali Jang energije, ki pa ob konstruktivni uporab! povečuje ustvarjalno moč. Nekonstnjktivna uporaba povzroči notranji zlom. Problem homoseksualnih odnosov je v energijskem usklajanju. Heteroseksualni spolni odnos je naravna oblika, medtem ko so homoseksualni odnosi izključno človeška tvorba, ki potrebuje duhovno usklajanje. Gre za t.i. raz-bljaške odnose, za hipertrofijo ene energije. Homoseksualnost je torej predstopnja, povezana z duhovno ravnijo človeka. Zaradi nabijanja iste energije se želja po spolnih odnosih stopnjuje, kar morda pojasnjuje tudi promiskuiteto med tovrstno populacijo. NI korektiva v naravni obliki, ni možnosti za prlzemljitev. To je energetsko razb¡jaška metoda, ki nas lahko dvigne v nebo ali pekel. AID5 kot karma Pojav aidsa je povezan s temačnim položajem Plutona v Sfcorpijonu Pluton bo ostal v Škorpijona do leta 1995, potem naj bi se stvari izboljšale. Upajmo! Z metafizičnega vidika je aids opozorilo, ljudi opominja na dvoobraznost spolne energije, torej na igeno konstruktivno tn destruktivno piat. Če ti je določeno tako umreti, je to stvar osebne kairne. Rav-njak sam pa čuti, da Slovenije ne bo zajela epidemija aidsa v taki meri, ktn se je to zgodilo ponekod v svetu - Slovenija naj ne hi imela take karme. Orgazem, reflduološke cone, spojitev S koznKHom Seksualna magija se konkretno ustvarja s človekovo spalno energijo, s konkretno uporabo genitalnih Izločil (sperma, menstrualna kri). V končni fazi v trenutku orgazma doživite spojitev z bogom, s kozmosom. Tri poti do boga: 1. POT ASKEZE, odpovedovanje 2. POT DROGE, s halucinacijami pridemo do razširjene zaivesti 3. POT SEKSA, vrhunska, mistična ekstaza oziroma spajanje t bogom. Druga in tretja pot se pogosto povezujeta. V starih civilizacijah so uporabljali drogo v reiigijske namene. Danes uporaba drog ni osmisljena z višjim. Seksualna znanja t Vzhode zahodnjaki želijo uporabljati za povečanje spolnega užitka, zadostiti pohoti, pojačati hedonizem. Izvirni smisel ezote-rlenega seksološkega sistema pa je v mistiki. Na to pot se človek lahko odpravi šele. ko poteši svoje primarne seksualne želje. Pohotnost je de-viacija druge čakre. je odmik od dokončne pote-šenosti (primer de Sade). V tantri z enim samim orgazmom dosežemo maksimalno Izpolnitev, osvobajanje. Človek je energijsko bitje. V pravem spolnem odnosu oride do spojitve vseh štirih ravni, saj je spolni odnos najvišja energijska akcija. Ce nimate ustreznega partnerja, lahko doživite popolno energetsko razrušenje. Že vsaka zaljubljenost je energijsko dejanje, as-tralni kontakt. Zaljubljenost je posledica razmnoževalnega nagona. Homoseksualnost se ne more osmisliti z reprodukcijo v fizičnem smislu. Platon jo opredeljuje kot obliko rojevanja, oplajanja na as-tralni ravni. Homoseksualnost je zračni fenomen, se ne more utelesiti. Zato je osnovni namen v razvijanju in vzgajanju duha. Šamani so bili ponavadi biseksualni, nebo in zemljo so spajali v eni osebi, zato so kanalizirali ženska in moška božanstva. Iz vsakega spolnega odnosa se nekaj rojeva, še najmanjkrat otrok. Zato velja razmisliti, kaj rojevamo! Sokrat je obvladal svojo spolnost, s svojimi poželenji seje lahko poigraval. Ljudje, ki visoko obvladajo spolno energijo, lahko imajo spolni odnos (ne nujno v fizičnem smislu) s katerokoli osebo. Temu se reče energijski oziroma spolni vampirizem. Orgazem je stanje, v katerem človek pade v popolnoma Iracionalno sfera, duša se spaja z božanstvom. T.l. običajni orgazmi se zadržujejo predvsem na področju genitalnih organov. Mistični, popolni orgazem je orgazem organov in žlez. Taoisti pravijo, da je orgazem ozdravijujoč tonik. Zakaj? Moški oziroma ženski spolni organ je refleksoloS-ka cona, v kateri je kompletna človekova anatomija. Poleg spolnih organov so take refleks o loške cone še dlani oz. podplati, ustnice in oči. Pri moškem je ta cona na penisu, pri ženski v vagini, zato ob spojitvi pride do enakomerne stimulacije celotne cone. S tega vidika so problematični ženski homoseksualni odnosi. Kjer težje pride do draženja celotne refleksološke cone v vagini. štirje glavni energijski prevodniki v telesu, organi, s katerimi vzpostavljamo stik z drugim: 1. spolni organi, peting. tudi sama privlačnost (ki predstavlja tranzit k nekomu); 2. oei predstavljajo neposredni vstop v dušo drugega. Oči nikoli ne lažejo, so resnica; 3. dlani - po azijski tehniki se skozi dlani pretaka univerzalna kozmlčna energija. Na primer v času petinga se obdeluje aura neke osebe; 4. jezik oziroma ustnice ■ faza poljubljanja je izredno močno energijsko dejanje. Zaljubljenost, ljubezen, prijateljstvo Oči igrajo konkretno vlogo v fazi zapeljevanja, zatjubljanja, v predfazi, Vsak človek ima v sebi bazični spolni artietip [spolna usmerjenost) tn podar-hetipe. ki določajo, v kakšnega Človeka se zaljubimo. Vse življenje se zaljubljamo v isto osebo, v naš notranji ideal. To sliko projiciramo navzven, materiaiizira se nam v ljudeh, v katere se zaljubimo. To je povezano s platonsko teorijo zaljubljanja in videnja lepote v drugem. Mi se nikoli ne zaljubimo v grdega človeka - človek, v katerega smo zaljubljeni, je za nas vedno najlepši. Ljubezen nas topi. ko zaljubljenska iluzija odpade. Zaljubljenost je v bistvu Igra iluzije, ključni moment, igra boga, popolna stopnja začaranosti. Če bi bili trezni in racionalni, bi se malokdo zaljubil. Zaljubljenost se dogaja Instinktivno. Ključnega pomena je, da se naučimo razlikovati med iluzijo m stvarnostjo. Zaljubljenost ni osveščena ljubezen, (potreben je prehod Iz druge v četrto čakro), je pa močan motor, iluzija, ki pa ne sme preprečiti, da ne bi ljubili s polnim srcem, z osveščeno ljubeznijo, V bistvu je nujno slediti Instinktu zaljubljenosti, ki nas bo vedno pripeljal do pravih ljudi. Vedno živimo l iluzijami, pomembno je, da se jiti zavedamo! Lepota, ki jo vidimo v drugih, je naša lepota, smo mi sami. Ko tO človek spozna, se spoji s samim seboj in takrat nastopi ljubezen v Čisti obliki, takrat človek ljubi do popolnosti. Azijci, Indijci, Kitajci si ne postavljajo tako visokih idealov kot Evropejci, ki potem vedno divjajo v tragedije. Prijateljstvo je najčistejša oblika ljubezni, ker ni utemeljena na ničemer, kar bi bilo umrljivo. To je srčna čakra, kjer se začenja spiritualna energija. Prijateljstvo pomeni veselje sobivanja, kjer ne iščemo profita, je čista nematerialna energija, rast, Sokrat In SImpazlon (416 pr.n.št.j, razprava o bistvu erosa. Eros je v končni fazi Želja po resnici, po popolnosti, je stopnja boga, Sokrat omenja naslednje stopnje, ki predstavljajo prehod iz druge čakre (telesna spolnost) v četrto čakro, oziroma prehod od fizične k duhovni lepoti: lepota enega telesa: lepota, ki jo vidimo tudi v drugih telesih; potem odkrijemo lepoto duše in na koncu lepoto miselnega sveta. Za vse ljudi nI nujen prehod preko vseh stopenj, po reinkarnacljskl teoriji pndemo na svet z določenim znanjem o ljubezni, morda že na višji stopnji. Pot kultiviranja spolne energije je ena izmed poti do boga, je pa zelo pomembna, k^jtl spolna energija je ena izmed najmočnejših energij človeka. Do višjega, duhovnega pa ne pridemo le preko drugih ljudi, to je lahko tudi ljubezen do drugih stvari. Kajti: človek je samo to, v kar verjame. In človek ima lo fantastično sposobnost, oa lahko verjame v karkoli, v vse. S.T. 44 seks HEPATITIS B Povzročitelj Virus hepatitisa B (HBV) spada v skupino Hepadnavlridae. Vsebuje dezoksiribonukleiri-sko kislino. Na površini plašča se nahaja plaščni antlgen HBsAg". Sintetizira se v cito-plazmi jetrnih celic, najdemo pa ga tudi v telesnih tekočinah. Način prenosa Najpogostejši način prenosa virusa Hepatitisa Bje spolni stik. Prenos s krvjo In krvnimi derivati, ki je bii pogost včasih, je dane; e-dek zaradi ugotavljanja antigena v krvi krvodajalcev. Med narkomani se virus širi z uporabo nesteriinlh igel. Podobno je možen prenos virusa pri tetoviranju. Okužena mati pogosto rodi okuženega otroka, ali pa se ta okuži pri porodu. HBV se nahaja, v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, seču in mleku doječe matere. V Sloveniji je bilo leta 1991 133 bolnikov s hepatitlsom B. Prekuženost so ugotovili pri 16% krvodajalcev. Virus lahko ostaja v organizmu in povzroča kronično nosilstvo HBV. Pri nas je kroničnih nosilcev 1-2%, na Daljnem vzhodu pa 25-60% vsega prebivalstva. Klinična slika Večina oseb, ki se okuži s HBV, preboli okužbo brez simptomov. Le 25-30% okuženih Ima klasično obliko bolezni. - Oseba zboli 4 do 28 tednov po okužbi. Nekateri bolniki imajo 1 do 4 tedne pred pojavom bolezni neznačilne težave; koprivnica, bolečine ali otekline sklepov, kar pa ne traja več kot en teden. Teden do dva pred pojavom značilnih kliničnih znakov bolnik Izgublja tek, je utrujen, ima glavobol, toži o slabosti. Poviša se mu temperatura, lahko se pojavi bruhanje. Bolniki opazijo temen seč r i svetlo blato. Pojavi se tudi zlatenica. Bolezen traja 4 do 6 tednov po pojavu zlatenice, nekateri bolniki pa tožijo o utrujenosti tu 1 še nekaj mesecev po preboleli bolezni. Potek bolezni je lahko različen, Večina bolnikov preboli bolezen prež značilnih simptomov, nekateri bolniki pa umrejo v teku akutne bolezni. Mnogi bolniki seveda po he-patitlsu B okrevajo. Možne posledice okužbe s HBV so: kronični hepatitis, ciroza in rak jeter. Kronična oblika hepatit;sa lahko poteka v bolj ali manj aktivni obliki. Približno 10% oseb, ki so prebolele okužbo s HBV, predvsem tistih s subkl¡ničnim in kliničnim potekom bolezni, ostane trajnih nosilcev HBV. -Še posebej je okužba s HBV nevarna za seropozitlvne osebe (okužene s HIV), Zdravljenje Specifičnega zdra a za zdravijenje virusnega hepatitisa ni. Priporočljiv je počitek. Dleta ni potrebna. Za zdravljenje aktivnega kroničnega hepatitisa uporabljamo interferon alfa in kortikosteroide. Bolniki s hudim k> tekom se zdravijo v bolnišnici. Preprečevanje Preprečevanje je usmerjeno proti prenosu virusa preko kože z okuženimi Iglemi (narkomani, tetoviranje, okužba osebja v zdravstvu). Ogroženi so še zlasti družinski člani bolnika oziroma kroničnega nosilca HBsAg. Neposreden stik s krvjo, slino ali spermo je izredno pogost izvor okužbe. Družinski člani ne smejo uporabljati iste zobne sčetke termometra, brivskega aparata, jec lega pribo- ra, oseDnega perila, brisač in krožnikov. Cepljenje Pasivna imunizacija: osebi, ki se je morda okužila, vbrizgamo protitelesa proti HBV. To je potrebno opraviti v 2-7 dneh po okužbi. Zaščita je kratkotrajna. Aktivna imunizacijs: zaščito dosežemo pri 80-90% cepljenih. Cepljenje priporočamo medicinskemu osebju, homoseksualcem, prostitutkam, intravenoznlm narkomanom, bolnikom na dializi, bolnikom, ki redno prejemajo kri in krvne derivate, zapornikom, družinskim članom in spolnim partnerjem oseb, ki so nosilci HBsAg, ter duševno prizadetim, ki se nahajajo v ustreznih zavodih. Cepljenje ponovimo čez en in šest mesecev, včasih vsake 4 leta in homoseksualci: po nekaterih podatki iz 2DA naj bi bilo 5% seksualno aktivnih moških homoseksualcev prenašalcev. Kar 60% homoseksualcev pa kaže znake prejšnje hepatitične B infekcije. - Seveda bi veljalo razmisliti, da se cepite proti hepatltlsu B. Obrnite se kar na svojega zdravnika. AIDS Do konca marca 94 je bilo v Sloveniji uradno zabeleženih 32 primerov aidsa (tu so všteti vsi od 1986, tudi že umrli). 30 je bilo moških (od tega polovica starih med 25 In 34 let). Največ bolnikov seje okužilo pri spolnih stikih z drugimi moškimi - 18. Ker je inkubacijska doba pri aictsu relativno dolga, sry polovica okuženih s HIV zboli v desetih letih, nam ti podatki kažejo značilnosti vzorca prenašanja okužb s HIV med prebivalci Slovenije izpred mnogih let. Poleg tega je bilo prijavljenih še dodatr i 50 primerov diagnostic^rane infekcije s HIV brez razvitega obolenja aidsa (seropozitivni). Od tega je 38 moških, od katerih se .¡h je 16 okužilo s homoseksualnimi stiki. Število okuženih tj. seropozitivnlh je dejansko dosti večje - ocenjujemo lahko, da nekje med 500 in 1000. Kajti nekateri se raje testirajo v tujini, velika večina pa se sploh ne testira. VARNEJŠI SEKS Čeprav se o n|Cm velko govori, vedno zneva ugotavljamo da je znanje dokaj površno. Tako je najnevameje: 1. pomanjkljivo znanje {recimo uporaba kondoma, toda neprimernega ali brez ustreznega iubrikanta) 2. da nam je vseeno (morda da is, toda jutri bo prepozno) Varnejši seks je tisti, ko sperma ali kri enega partnerja ne pride v telo drugega. KONDOM mera biti kvaliteten (za analen seks močnejši, priporočamo Power P lay Extra Strong - in ne glejte na ceno!!!), pravilno uporabljen (da se ne strga) in dodatno namazan z lubrlkantom (zlasti K-Y, ki ga kupite v sex shopu) - če ga premažete s čim drugim (olja, kreme, vazelin), je tako, kot da ga sploh ne bi imeli (ker ta mazila neopazno razžirajo kondom). FAFANJE je varnejše tedaj, ko sperma (ali kri) ne pride v usta DRUGE OBLIKE (zlasti gnetenje, drg nenje, mas-turbacija) so dokaj varne, če ne pride do poškodb (krvavenja). Varnejši seks je prav tako pomemben za SEROPOZITIVNE, ker vsaka nova „kužba ali druga infekcija pospeši razvoj aidsa. TESTIRANJE je posebno poglavje. Vsak test pove zgolj stanje izpred 3 ali 4 mesecev (torej, če va~ kdo pred nosom maha z negativnim rezultatom to pomeni, da pred 3 ali 4 meseci še ni bil okužen, sedaj pa morda že je!!!). Zato mnrate počakati par mesecev, če sumite, da ste se morda okužili, šele nato se odidlte testirat. V Ljubljani se lahko testirate na Mikrobiološkem institutu (anonimno in brezplačno, naročite se po tel. 1403 042 ^t.398) ali na Infekcijski kliniki (ob poned. ob 13.00). seAs 45 Pripravljen moraš biti na vse Ali gre za krizo morale ali za demokrat icijo družbe, je težko reči, dejstvo pa je, da postaja v Beogradu prostitucija donosen vir dohodkov. Ne glede na besedilo oglasov je ponudba večinoma ista - seks, seks, seks... Preko enega od takšnih smo s poznali Viktorja, ki ¿8 teto in pol deia kot prostituí. Kako si se odločil ukvarjati se s prostitucijo ? Težko, ampak sila kole lomi. Če bi mi kdo rekel kaj takega pred dvema letoma, bi mu rekel, da je nor. Zdaj sem pač tu kjer sem in zadovoljen sem. Kako to misliš, zadovoljen? Če ne bi zaplul v te vode, ne bi imel toliko denarja in ne bi spoznal toliko gaye v. M ¡liana svoje stranke sli koteče? Na ene in druge. Na nek način so moji poslovni prijatelji. Kahsen je bit tvoj prvi"posel"? Šlo je za posel z moškim okoli petdesetih let, s katerim zagotovo ne bi nikdar šei prostovoljno v posteljo, vendar je bilo 70 mark dovolj, da "pretrpim" z njim tisti dve uri. Svetovali so mi, ni čimveč časa porabim za pogovoi n predigro, vendar je dobro vedel kaj hoče. Trudil sem se, da bi mislil na nekoga drugega, vendar mi nI uspelo. Enoje govoriti o "poslu", nekaj povsem drugega paje to zares početi. A ti to pomeni, da delaš samo zaradi denarja? Seveda, denar je najpomembnejši. Vendar so tudi lepi trenutki. So ljudje, ki bi radi ti dve uri preživeli s tabo. ne samo s tvojim telesom. Včeraj sem na primer bil tretjič z istim tipom, ki me nagovarja, naj pustim vse skupaj In ostanem le z njim Boš pristal? Prvo je to, da mi nI dovolj vseč. Drugič, oženjenje. In tretje je to, da nikoli ne bo pozabil, kaj sem počel in k^ meje spoznal. Kakšne so cene tvojih uslug In koliko pri tem zaslužiš ti? Cene so enake kot pri puncah, so le manjše razlike. Pasivr se jemljejo izključno za dve ui za 100 mark, aktivni pa za eno uro za 70 mark. Denar se deli tako, da ostane meni GO mark, 40 pa agcnciji. Taksi in hotelsko sobo plača stranka. Delaš samo v hotelih? Največkrat delam v hotelih, kajti ljudje so danes precej plašr Meni osebno je mnogo prijetne-je delati v "domačem" okolju. Te je strah, ko odhajaš na dele, sploh veš h komu greš? Od stranke se največkrat zahteva, da pride v agencijo, kjer se včlani in izbere mladeniča. Pri tem mora pustiti sv e podatke iz osebne izkaznice. To t potrebno le v primeru, da je nastanjen v hotelu. Poleg tega pa nas vedno spremlja telesni stražar, ki pobere denar in preveri, če je vse v redu. Kaj se zgodi, če hoče kdo ostati s tabo dali pasa? Za to mora seveda plačati. Ko pokaže denar, se lahko pogovarjava o tem. Če želim ostati, pokličem agencijo in povem za kolika podaljšujem. V nasprotnem primeru pride pome stražar. Torej je vedno odločilen denar? No, ne vedno. Včasih se najde tudi takšen, s katerim ostanem, da se pogovarjava. Enkrat sem hotel ostati z nekom, pa rni je rekel "žal se mi mudi", pustil nekaj drobiža i odšel. Nikoli več ga nisem videl. Kaj hočeš, nihče ni popoln. Delaš samo za agencijo. aH tudi "privatno"? Če delaš sam, dobiš več denarja, vendar je bolj nevarno. Z ager jo je varno, imaš tudi stražarja. Mea 40 markami in varnostjo sem se odločil za to drugo. Neki kolega seje sam zmenil za posel z nekom iz UN-PROFORja. Ko je prišel v sobo, sta bila v sobi še dva tipa, in vsi so bili pijani. A ve se, da se lahko priporočiš le še bogu če te oni nataknejo. Lahko posel tudi zavrneš" Seveda, to je moja pravica. Če mi stranka ni všeč, če zahteva nekaj, česar nočem početi, če je pregrob ali če noče uporabiti kondoma. Bi ti ali kdo od tvojih kolegov pristal tudi na delo brez kondomov? Okoli tega se lomijo kopja. Strah pred aldsom je velik in med pogoji kijih postavlja agencija, je tudi uporaba kondoma. Veliko jih ponuja denar za seks brez kondoma. Kolikor vem, nihče od fantov ne pristane, vem pa, da so neke punce tvegale za dodatnih 100 mark. Meni je ljubše življenje. SI žb slišal za Arkadijo ? Slišal sem že, vendar ne vem, če še obstaja, V vsakem primeru podpiram društvo. Kaj bi povedal tistim, ki bi morda radi postali tvoji kolegi'' Naj pustijo takšne namere Bodo veliko srečnejši, pa še jaz bom irrel manj konkurence. Ha, ha, ha. Ne, resno, ni vsak za takšen posel. Poznam veliko fantov, ki so imen težave zaradi slaoe vesti in razne druge probleme, od prepoznavanj do pretepanj. Človek mora biti res pripravljen na karkoli. KAM V BEOGRADU? Edino "uradno" mesto so seveda prostori gay In lezbične organizacije Arkadija, Kralja Petra 87 (petki ob 19.00); sicer pa so tu tudi nekatere običajne diskoteke, v katere gayi raje zahajajo: Soul Food. Francuska B (četrtki t nede' 2); Akademija - Klub FLU, Rajičeva (torki); Prostor. Sarajevska 26; kot tudi slaščičarna hotela Moskva na Terazijah, kije najstarejše zbirališče. Na prostem se hodi v Karadjordjev park. v park pri Jugoslovenskom Dramsko m Pozorištu ter poleti na nudistično plažo na Adl Ciganlijl; pa morda še kam... (povzeto po biltenu Arkadija) 46 beograd Sill |1|¡¡ SliliiÄISÄI ¿a. 'Vodm spartr >8 h ' mu vode postanemo-vsi skupaj pereSfžni. riHvtriia tram z;; vjscirtfv dn.jbe, ornače- : Gre za košee-k okusa sVo&ode ,; k i nam .„o.mo-vaia pa naj bi (tScsnc- artttv-0st1 v zdravem g^ji. da vsakokrat mato drugače-pogledamo in čiFTtcm o-.os.l... rMohm igrice"\i ponudb svfcfe.i .... ^fuscv i -icvo -v; vasi,.;) no vrtne zuiw*> | Ocean cov;fi za zalivanje tož... siinaA^UČje, rta ^^ ^ .-■■¿■iža navdušenje nad ;at»iikei;,' pač "j' pa po"WPi fraza ||j| Honcgrriiijo seksop;!-.: '■--' nošti: skorajšnje flo'c. h moškosti, k> jta • Coria" »¿g: || :-.:;;.• ■in ¿mí'mí j v. Bogataši sreba-scnčnf-n zahodu. Vsi so k j hitrimi s:>or!"r s ivto~ior> ii. . r ba^ir» s svojih' Velikih -belih jaht. je !o v tem, da ju ta 'imidž Monto ••«t>rabij-:n. ima svojo mofe, ocar ¡illSÉlll ' pn :... w>..pp!nc- obešanja ñíWM ecemo Besede - a-vrš^e-o že, ^ahko RtipS;!" marsikaj. S ¿as s:e e,n zelo razno ? ■ piezi kuiahkoj__ ^^ ' jC 2 o samo r ' :naja. Še ■" p * H -■ p;: :' j ..;;;;i:' - pa rte m s specifično ---.- z mm načinom komunte-rar« -•• ]■kanjem tejtemu. pomenijo Moire Iju- ¡josa- '3' iZ - S" homoerotika potrebuje __ čb hoee.:L-ežati spürtlipu fia Esther . ™ -''i^^*' Kelly iä^K::.: SM^Mmmi^portna' ÉHHH inri giavna ooo-S fo^op/gfr.iri i'> gay :;::r-.:čem, M so Jim sic- . . MP spon rvarcc obcudoya|ijé::máskega fS^-i '■ '9a sppejemfjivo, S patino" hreteroséksüafrtp^ti : zavaruje najboíj očitno honiöerötikov Desetletja ¿rip.tiä-rjih oodob dolgujejo ^ejv-öMtöj ■köpSlnim Älekam tn hlačkanrri^8lBE|: ■ C é:''dáj ejö: bodybu) I d e rj i vtis izumefMtehásIk prizädevapj-äi^i.tdeale, ki sc dvomíjivi.- so lahko:>-p!ä^g|iVideti naravi ir spontani v svojt-prtyíáSriost in skorajšnji goloti Ne dom š ¡"lio i,t, ca so g.j ato rji, ne potrebujejo bojné:¿ej$r^mt i lovorik, želijo si le preživeti i—i-v-era plsz. Zará^SBjenja k mfjšj^JU «oolni priv I ačnostršp'fotografi trfouele otovorifi s sulič"ami;vj)lavutmi,- rešjfj; jadralnim i deskami, afí.pa^kar z brääa^fiwnjih postavili na plažo-;'.Vsakršna artnti'ia- r,ag' tja so bila •••i.-dcžro. dom;-:'je b:ír/ v oziioj.: morje, ir svetto MÍ;ÍÍÍlÍMlte se ne h ... _ .ii1 Umi hom ■ B in wHíff r- éio s smo za o'1 2daj obliku-erotike, in otrto bo ¿stu:<; ;LKJt.vniin.o.. To do- tretji video cai&té tirite na utiíiSi, ko nu:. pg skv Vü'uvf, 3 scrfrm v .-r;ki. Ali na b| ...........apHMMHMHK kjer je t|s|; •... | | VST -od' f.-rtnzírar'o, k.u-o bi fukatj -- -koijs.1 kiA pfed rojstvom; -previ ! nekje !ña obali, stveda uo/m:: o, d:i nut v rríltoriiíi. Je potem piöböntnlj.vü. ca nam;iahk(> pesak v KVgeto, unjS ves dan..; te ur>ošn>v«sr,G vc-c vsen ixeuovedi In ne Medtem so v resničfiem;Svetu plaže še V ^j^^mp^óhMJhinih^riKpy^; . i". ' ' vedno imeniten prostet M atrika nje, prav ■ voda ni čutno nevtralna not /rek. Čutimo ta*w kot bazeni. Nizu mokrih zadovoljstev so ; fehfeo njeno pretakanja okoli nas.' Dotike se svoje pridodate še savne. Kopališke zgradbe rvás vs«h tistih mestih, kjer naj ne t»bih kot prostori, ustvarjeni za anonimen gay dotikati!, vsaj tokrat ne, ko nas kdo gfeös. ; «flks. rd- bi ■-(>lc! topiice. tuše. bazen, par-Odnaša rus, izgubljamu tla -juu nagarra rrc Kost;-'.,. Vsepovsod i^a voda. Čistoča Telo moramo uporabiti na nov r;r;n, k¡ ¡í; in-zdravje, v g!avre"i zi->a¿4nns: vo:;" ¡ spor spočetka videti povsem nenaraven, /na- tov. Sta postala paradigma za te templje aeksfi, prostore n;;mcnft„v doianjem. katerih naj bi se izogibali hot Umazanm in nizkotnih, Ali to pomeni, da seks le ni tako umazan po vsem tem ali pa to le dokazuje, da mislimo, da je. demo se v primežu nečesa mnogo večjega, -nočnešega. k. pa nam na srečo noča nič se je sarro sprostiti in vse ac "Ed- Če pihana 'azf ka v > ton. aa se ^ vse tuc i sefcst^a"«-1 aoe Ml, rff 11 t i B S SI'S if II a §1 a 3C ? i' if ■ $1 : ' I f I I i s If * s j 1 1 s * t i £ r i E IS , 3 > I it I -5' I ! a c ti s II s c Ž 3 1 E C L M. O S S s a g 3 I g » a C | U 8 s I Š I I C I p i , f II] I a | f 1 i 1 1 * 1 f I £ r I | I I lli i i I 1 i j C U = £ il c c I I I i M f L C i- L U U I II * i I fi I ff} C C £1 1- a. a 3 s f f II ' 1 s a c c L L Ud £ I! M H M 5 ti i' I S 5 1 § oi i C s Lj C L t_ L. ' C O L1 £ |_ 9 I F I II I L- U br . i asa s s ? s s 5 i! sr ■i i i *-=■ t ? ž-™ = - " I = s- i 5-S s 5 | si ¡if? I 3-1. i- ; ' - : T . T r = i ¿i'rs.iSs-Esiigs ~ * s S i i — r - < it"ti*!«f i i 6 % h|.i||lhHI 11 Till' i- - * ~ f 3 i i .=■ o B z s -■ 11 |-S I L S r i?? t f f i i ~ pimhii t E^'k x i; s = a. * s * . ± ~ -- g-"S =. ~ « i j. J o HitjJiii — " i. 5 = x c . ' ■ 2 r z - i « s-i i s 6 lil M I|f -'ii = i 1 : C i 5 " KT 7 3 i,» i IX i o" C 5 -■ ra .= s: S" ; 1 i £ r : — ~ ^ s 3 z = e 'R P | "3 f 3 t NON-STOP BREZPLAČNO MUČENJE UŠES NA 89,3 ALI 104,3 OBRATOV METELKOVA - prostori kot jih še ni bilo v hiši št. 17 LOVCI od 20.00 do 24.00 zanj MAGNUS KLUB ob ponedeljkih (video program), sredah, četrtkih, petkih (samo za moške!) zanjo MONOKEL ob sredah klubski večeri, drugi in četrti petek v mesecu družabni bar