®dsDw §©b©lD© saQeg© ma akaracad©
Maja Smodiš Škerl* in Mitja Nakrst*
V čebelji družini se odmiranje pojavlja postopno. Poznamo več dejavnikov, ki povzročajo propadanje družin: različni povzročitelji bolezni {Varroa destructor, Nosema sp., virusi itn.), vnos kemičnih sredstev neposredno v družino in interakcije s pesticidi iz okolja, ki jih pašne čebele s hrano zanesejo v gnezdo. Pri večji, pogosto nenadni zastrupitvi, mr-tvice ležijo pred panjem, na žrelu in tudi v notranjosti panja. Lahko se plazijo po travi in tleh, nato kmalu obležijo na hrbtu z iztegnjenimi rilčki. Prizadeta družina si dalj časa ne opomore, dotok hrane je okrnjen zaradi zmanjšanega števila pašnih čebel. Znaka postopne slabitve družine sta zmanjševanje števila delavk in krajša življenjska doba, pri čemer predvidevamo, da se ves proces začenja že v obdobju razvoja zalege.
znem razmerju. V inkubatorju smo ličinke vzrejali pri stalni temperaturi in relativni vlažnosti (34 °C; 96 %), pozneje, v razvojnem obdobju bube, pa pri nekoliko nižji relativni vlažnosti (80 %). Aktivno snov ku-mafos smo z raztapljanjem v matični mleček pridobili iz pripravka perizin, amitraz pa iz trakov pripravka apivar. Oba komercialna pripravka sta v čebelarstvu namenjena za zatiranje varoj. Ličinkam smo pripravljeno mešanico dodajali šest dni v različnih odmerkih (tabela 1).
Ugotovitve
Med vzrejo ličink smo na 24 ur na dan spremljali njihovo odmiranje, preživele pa smo sedmi dan stehtali. Ličinke, ki niso bile hranjene z omenjeno mešanico, so povprečno tehtale 15,49±1,55 mg. V
Tabela 1: Odmerki in količine kumafosa ter amitraza, ki jih je posamezna ličinka med poskusom prejela s hrano.
Aktivna snov	Kumafos 1	Kumafos 2	Kumafos 3	Kumafos 4	Amitraz 1	Amitraz 2
Količina (pg)
2,46
3,69
4,92
6,15
38,82
50,66
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije smo kot prvi v Sloveniji začeli izvajati metodo vzreje čebelje zalege v inkubatorju. Uvedli smo postopek presajanja ličink, hranjenja in vzreje zalege v nadzorovanih razmerah (znani sta temperatura in relativna vlažnost). V okviru uredbe smo leta 2010 izvedli nalogo z naslovom Ugotavljanje vpliva akaricidov kumafos in amitraz na razvoj in smrtnost čebelje zalege. V enem izmed poskusov smo obravnavali način in obseg odziva čebelje zalege na zunanje dražljaje (npr. na akaricide). Izsledke smo povezali s problematiko odmiranja in slabega razvoja čebeljih družin.
Materiali in metode
V raziskavi smo uporabili mlade ličinke, ki smo jih pridobili iz zaleženih satov poskusne čebelje družine. Ličinke smo v laboratoriju presadili v vzrejne lončke, ki smo jih namestili v mikrotitrsko ploščo. Ličinke smo hranili s pripravljeno mešanico matičnega mlečka in vodne raztopine z dodano D-fruktozo, D--glukozo in ekstraktom kvasa (metoda po Vandenbergu in Shimanukiju, 1987) v ustre-
skupini, v kateri smo posameznim ličinkam dodajali amitraz (Amitraz 1), je bila njihova povprečna telesna masa 14,92±1,36 mg (n=42). Ličinke, ki smo jim dodajali večji odmerek amitraza (Amitraz 2), so povprečno tehtale 13,42±0,86 mg (n=35). V obeh skupinah so imele ličinke, ki niso bile hranjene z omenjeno raztopino, večjo skupno povprečno maso (graf 1 in tabela 2).
dr., Kmetijski inštitut Slovenije
dipl. inž. zoot., Kmetijski inštitut Slovenije
Graf 1: Povprečna telesna masa 7 dni starih ličink, ki so prejemale različne koncentracije kumafosa ali amitraza. Zvezdice prikazujejo statistično značilne razlike po testu Scheffe (*p<0,05).
Tabela 2: Odmiranje med hranjenjem in povprečna telesna masa preživelih 7 dni starih ličink
Aktivna snov	Odmerek aktivne snovi v hrani (^g/ ličinko)	Število odmrlih ličink po presajanju (n=96)						Smrtnost (%)	Povprečna telesna masa 7 dni starih ličink (mg)
		1. dan	2. dan	3. dan	4. dan	5. dan	7. dan		
Amitraz 1	38,82	0	0	0	0	0	6	6,25	14,92 ± 1,36
Amitraz 2	50,66	2	1	0	0	0	10	13,54	13,42 ± 0,86
Kumafos 1	2,46	2	1	0	0	1	0	4,16	13,95 ± 1,32
Kumafos 2	3,69	0	3	4	1	2	5	15,62	14,27 ± 0,92
Kumafos 3	4,92	0	15	3	3	2	4	28,12	14,18 ± 0,77
Kumafos 4	6,15	0	11	10	6	5	10	43,75	13,37 ± 1,84
Netretirane	/	0	1	0	2	2	8	13,54	15,49 ± 1,54
Med poskusom smo testirali štiri različne odmerke aktivne snovi kumafos (tabela 1). Ugotovili smo statistično značilno manjšo telesno maso testi-ranih ličink (Kumafos 1, 2, 3 in 4) v primerjavi z ne-testiranimi (graf 1). Z dnevnim spremljanjem odmrtja ličink smo ugotovili, da se ličinke niso dovolj razvijale in da so pojedle manj, če so s hrano prejemale 3,69 Mg (Kumafos 2), od drugega dne naprej pa se je povečalo tudi odmiranje. Opaznejše odmiranje se je pojavljalo ob hranjenju ličink z višjimi odmerki (Kumafos 3 in 4, tabela 2). Pri ličinkah, ki so bile v poskusu hranjene z amitrazom, med hranjenjem nismo opazili povečanega odmrtja. V skupini ličink, ki so dobivale večji odmerek amitraza (Amitraz 2), pa so bile te ličinke lažje v primerjavi z netestiranimi.
Mlada delavka se izlega skozi tenko plast voska.
Sklep
Po testiranju z aktivno snovjo, kot sta amitraz in kumafos, smo ugotovili, da so imele razvijajoče se ličinke manjšo telesno maso, pojavljala pa se je tudi večja smrtnost kot pri netestiranih ličinkah. Preučevani aktivni učinkovini se potencialno lahko pojavita v hrani čebelje zalege. Kumafos negativno vpliva na razvoj zalege in na dolgoživost izleženih oseb-
Sedem dni stare preživele ličinke so se iztrebile v vzrejnih lončkih.
kov (Brodschneider in sod., 2009). Pri vzreji matic kumafos vpliva na slabši sprejem presajenih ličink (manj kot 50 % matic preživi koncentracijo 100 mg/kg kumafosa v voščenih lončkih; Pettis in sod., 2004). Vsebnost kumafosa (ostanki v vosku!) ali amitraza v čebelji družini negativno vpliva na razvoj zalege. Poleg tega se subletalni in subklinični vplivi lahko kažejo v spremembah različnih organov in tkiv. Nekatere druge negativne vplive pesticidov na prebavila ličink in odraslih delavk, slinske ter hipofarin-gealne žleze smo v našem laboratoriju preučevali že v prejšnjih raziskavah (Gregorc in Smodiš Škerl, 2007, Smodiš Škerl in Gregorc, 2010, Gregorc in Ellis, 2011). V želji po uspešnem zatiranju varoj se z uporabo akaricidnih pripravkov, žal, ne moremo izogniti negativnim posledicam, ki lahko usodno vplivajo na razvoj posameznih osebkov, zmanjšujejo populacijo in s tem slabijo čebeljo družino. J
Viri:
Brodschneider, R., Riessberger-Galle, U., Crailsheim, K. (2009): Flight performance of artificially reared honeybees (Apis mellifera). Apidologie 40, str. 441449.
COST; Proceedings of the COLOSS Workshop »Method standardization for larval tests« Gradec, Avstrija, 7.9. 6. 2010.
Gregorc, A., Ellis, J. D. (2011): Cell death localization in situ in laboratory reared honey bee (Apis mellifera L.) larvae treated with pesticides. Pesticide biochemistry and physiology 99, str. 200-207.
Gregorc, A., Smodiš Škerl, M. I. (2007): Toxicological and immunohistochemical testing of honeybees after oxalic acid and rotenone treatments. Apidologie 38, str. 296-305.
Pettis, J. S., Collins, A. M., Wilbanks, R., Feldlaufer, M. F. (2004): Effects of coumaphos on queen rearing in the honeybee, Apis mellifera. Apidologie 35, str.
605-610.
Silva-Zacarin, E. C. M., Gregorc, A., Silva de Moraes, R. L. M. (2006): In situ localization of heat-shock proteins and cell death labelling in the salivary gland of acaricide-treated honeybee larvae. Apidologie 37, str. 507-516.
Smodiš Škerl, M. I., Gregorc, A. (2010): Heat shock proteins and cell death in situ localisation in hypopha-ryngeal glands of honeybee (Apis mellifera carnica) workers after imidacloprid or coumaphos treatment. Apidologie 41, str. 73-86.
Vandenberg, J. D., Shimanuki, H. (1987): Technique for rearing worker honeybees in the laboratory. Journal of Apicultural Research 26, str. 90-97.
©©beDarjenn© - Rasw@n ©©b©On©
v sp
U (DDo
Predgovor
Z razvojem raziskovalnih dejavnosti na področju čebelarstva se spreminjajo nekatera ustaljena vedenja, tako o življenju in biologiji čebel kot tudi o čebelarjenju samem. O tem nam govorijo številna objavljena dela, včasih s presenetljivimi ugotovitvami, ki naše dozdajšnje vedenje obračajo na glavo.
Leta 2008 so apidologi A. Imdorf, K. Ruoff in P. Fluri objavili knjigo z naslovom Volksentwicklung bel der Honigbiene {Razvoj družine medonosne čebele), ki je tako rekoč povzetek raziskovalnih rezultatov vseh v svetu pomembnih strokovnjakov. To potrjuje tudi seznam uporabljene literature v njej, saj obsega kar 167 enot. Knjiga je napisana pregledno, s številnimi grafičnimi ponazoritvami raziskovalnih rezultatov. Menila sva, da bi vsaj najpomembnejše ugotovitve zanimale tudi naše čebelarje oz. da jih je treba seznaniti z dogajanjem v svetu na tem področju. Tako bo tudi jasno, kje smo pravzaprav mi.
Nekatere ugotovitve se razlikujejo od naših doz-dajšnjih vedenj o čebelah in čebelarjenju. Marsikoga ne bodo prepričale, vsaj ne na prvi mah. A dobro je to vedno imeti v mislih, treba je biti kritičen, tako da bomo morda sčasoma spoznali svoje zmote ali pa bomo mednarodnemu čebelarskemu svetu na glas povedali, da so naše ugotovitve drugačne. Mogoče nas bodo prav te razlike spodbudile, da se bomo začeli več pogovarjati o strokovnih vprašanjih našega čebelarskega vsakdanjika. Eno je jasno: vse premalo pozornosti namenjamo biologiji čebelje družine. Pogosto govorimo o slabih in močnih družinah, obrobnega pomena pa ostaja, na primer, vprašanje, kakšna je pravzaprav starostna struktura čebel v njih, koliko jih je sposobnih krmiti ličinke, koliko jih lahko leta na pašo, koliko jih bo sposobnih prezimiti ^ Omenjena knjiga podrobneje govori tudi
o biologiji čebelje družine. V prispevku predstavljava kratek povzetek njene vsebine.
Uvod
Čebelarstvo ni pomembno samo zaradi opraše-vanja, ampak tudi zaradi proizvodnje čebeljih pridelkov, kot so med, cveti prah, vosek, propolis itd. Prvi pogoj za to pa so zdrave, vitalne čebelje družine. Na razvoj čebeljih družin vplivajo različni dejavniki. Razvojni ritem je genetsko odvisen od povečevanja števila osebkov v družini spomladi in njihovega poznejšega zmanjševanja do zime. Tudi okolje, na primer podnebje in lokacija, ima velik vpliv na razvoj čebelje družine. Fiziološki mehanizmi delujejo pri prehodu od poletnih k zimskim čebelam ali pri usmerjanju delitve dela. Povzročitelji bolezni lahko skrajšajo življenje čebel, s podaljševanjem življenjske dobe pa so čebele sposobne izravnavati tudi velika populacijska nihanja.
Za uspešno čebelarjenje z zdravimi in vitalnimi čebeljimi družinami je potrebno temeljito poznavanje razvoja čebelje družine. Primeren način spremljanja moči družine je »liebefeldska metoda ocenjevanja«, saj omogoča podlago za preverjanje in optimizacijo načina čebelarjenja.
Fiziološko usmerjanje
Na življenjsko dobo čebel vpliva veliko dejavnikov, vendar je njihov pomen glede na razmere različen. Čebele v prvih dneh potrebujejo dovolj cvetnega prahu, da lahko izrabijo svoje genetsko prirojene zmogljivosti. V poznejšem obdobju se življenjska doba čebel skrajšuje zaradi krmljenja zalege. To je lahko spomladi, ko na življenjsko dobo vplivajo različne bolezni, problematično za razvoj družin. Zaradi hormonskega usmerjanja, ki ga sprožijo za zdaj še