3 //letnik 21, številka 03, oktober 2015
Evropo je združilo varstvo narave! Drža-
vljani EU so dokazali, da se zavedajo velikih 
koristi skupnih predpisov varstva narave, 
ki so postali evropski standard kakovosti 
življenja, in temu se ne želijo odpovedati. 
Več kot pol milijona ljudi je Evropsko ko-
misijo pozvalo k ohranitvi obstoječe evrop-
ske naravovarstvene zakonodaje. To je 
daleč največje število odzivov na katero 
koli javno posvetovanje Evropske komisije 
o zakonodaji EU v njeni zgodovini.
Maja letos so evropske okoljske organiza-
cije začele spletno kampanjo »Alarm za 
naravo«. Le-ta je bila odziv na odločitev 
Evropske komisije, da naredi pogloblje-
no presojo učinkovitosti naravovarstvene 
zakonodaje v Evropski uniji. K reviziji in 
spremembam obstoječe zakonodaje so po-
zvale nekatere organizacije iz kmetijske-
ga sektorja, združenje lastnikov gozdov 
in evropski lobi za industrijski ribolov. 
Namen kampanje »Alarm za naravo« je bil 
zato opozoriti na velik pomen zakonodaje, 
ki jo poznamo pod imenoma Direktiva o 
pticah in Direktiva o habitatih.
Naravovarstvena zakonodaja v EU v a r u j e v e č k o t 
1.000 varstveno pomembnih vrst in prek 27.000 
območij ohranjene narave. Posledično je v EU danes 
vzpostavljeno največje omrežje zavarovanih območij 
na svetu, ki ga poznamo pod imenom Natura 2000 in 
pokriva skoraj petino površine EU. S pomočjo te na-
predne zakonodaje je bilo v zadnjih desetletjih ohra-
njenih več karizmatičnih evropskih vrst, kot so volk 
(Canis lupus), belorepec (Haliaeetus albicilla; na sliki) in 
sivi tjulenj (Halichoerus grypus). Bila je podlaga za ohra -
nitev in povečanje populacij številnih ogroženih vrst 
in ohranitev življenjskih okolij, poleg tega pa učinko-
vito prispeva tudi k socialno-ekonomskemu razvoju 
lokalnih skupnosti in regij. Učinkovitost obeh ome-
njenih direktiv dokazujejo tudi številne znanstvene 
študije. 
Obe direktivi so močno podprli tudi napredni gospo-
darski sektorji na evropski ravni, kot so industrija za 
proizvodnjo cementa, upravljavci električnih omrežij, 
ekološko kmetijstvo in turistični sektor. Vzporedno z 
javnim posvetovanjem je Evropska komisija organizi-
rala tudi posvetovanje s širokim krogom deležnikov, 
vključno z državnimi organi, upravljavci zemljišč, go-
spodarstvom in okoljskimi nevladnimi organizacija-
mi. Velika večina zbranih odzivov in dokazov podpira 
obe direktivi ter kaže na potrebo po boljšem uresniče -
vanju te zakonodaje in nuji po povečanju financiranja 
za namene ohranjanja narave. 
Poleg kar 520.000 državljanov je v kampanji sodelova-
lo tudi več kot 120 okoljskih nevladnih organizacij, ki 
so evropskim odločevalcem poslale jasno sporočilo: 
»Naravovarstveni zakoni v EU se ne smejo spreminjati, 
a jih je treba bolje izpolnjevati!« 
K temu sporočilu je svoj glas v kampanji prispevalo 
tudi 1.310 Slovencev ter 13 slovenskih nevladnih or -
ganizacij.
Tanja Šumrada, Tomaž Jančar, Bia Rakar
foto: Alen Ploj 
UVODNIK