iiimiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
SREČNO 1966 (
y	s
ŽELIJO SODELAVCEM ORGANI UPRAV- I LJANJA IN DRUŽBENO POLITIČNE OR- I GANIZACIJE.	1
^I5fi /
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE EMAJLIRANE P0S00E
LETA 1966
Zopet je za nama eno koledarsko in poslovno leto. Kot vsa prejšnja, je bilo tudi to leto izpolnjeno z rajrazličnejšimi dogajanji, ki so ga po svoje obeležila v razvojni poti našega kolektiva. Zato je prav, da si tudi tokrat zastavimo vprašanje, kako smo delali in kaj smo prispevali k temeljem nadaljnje rasti našega podjetja in za dobrobit nas vseh v preteklem letu in za bodoče. Tudi tokrat nam naj objektivno ugotovljene izkušnje pripomorejo k boljšemu izvrševanju bodočih nalog.
Osebno smatram in verjetno bom deležen soglasja velike večine med nami, da spada leto 1965 med izjemna, neobičajna obdobja. To velja za naše gospodarstvo sploh in skladno tudi za našo gospodarsko organizacijo kot celico tega obsežnega in zapletnega organizma. Posebnost tega obdobja, v zelo zgoščenih besedah povedano, označuje predvsem naslednje: nadaljevanje že v iletu 1964 začetih akcij v smislu organizacijske, programske in tehnološke preosnove v podjetju, predvsem pa pojav raznih zunanjih ukrepov, ki so sfe vrstili in se uveljavljali skozi vse leto in so od konca julija naprej znani pod imenom »gospodarske reforme«. Ob teh posebnih vplivih in pogojih, ki so bili v splošnem zelo težki in za mnoge gospodarske organizacije precej boleči (omejitve in Občasne ustavitve proizvodnje, zmanjševanje števila zaposlenih, zadrževanje osebnih dohodkov na relativno nizki ravni ¿itd. kot posledic pomanjkanja materiala in obratnih sredstev, omejenih možnosti prodaje izdelkov in drugih vzrokov), je delal tudi naš kolektiv. Pri tem ne gre pozabiti na negativen vpliv s strani naših poslovnih partnerjev, ki so se iz navedenih razlogov znašli v težavah. Tudi sami pri postavljanju planskih nalog za 1. 1965 nismo mogli v celoti predvideti, da se bodo
(Nadaljevanje na 2. strani)
opravičilo je v tem, da je gospodarjenje v novih pogojih naenkrat odkrito nešteto pomanjkljivosti in potreba oziroma želja po odstranitvi vseh v kratkem času je rodila vznemirjenost in, nesistematičnost izvajanja. Na tem področju čaka organizatorje proizvodnje in poslovanja v podjetju še mnogo trdega dela, a na vseh drugih je dolžnost, da glede izvršitve vseh sporazumno ugotovljenih potrebnih ukrepov najvestneje sodelujejo. Tudi glede odstranitve vzrokov že dolgotrajne in boleče nerentabilnosti proizvodnje emajlirane posode (v letu 1964 je bilo 728 milijonov din čiste izgube) so bili doseženi z velikim napori zadovoljivi uspehi, saj je ita proizvodnja v zadnjih mesecih tega leta že začela dajati gotovi dohodek, ki 'ga bo možno z nadaljnjim pospešenim uvajanjem novih proizvodov in z ukrepi za boljšo produktivnost še dvigniti.
E*najfihe4>
pogoji izpolnjevanja teh nalog tako zaostrili.
Če moram, upoštevajoč te pogoje, stvarno in kritično oceniti, kako smo delali in koliko ustvarili pozitivnega, potem mi dovolite to težko nalogo rešiti z naslednjim kratkim odgovorom: . proizvodne, prodajne oziroma izvozne ter . ostale konkretne poslovne naloge smo relativno dobro izvršili, kljub temu, da smo glede celotne količinske in vrednostne proizvo-nje ostali na doseženi ravni leta 1964. Delež kvalitetnejših in vrednejših izdelkov v doseženi Skupni proizvodnji ter proizvodov sta se dvignila, kar je kljub razširitvi neakumulativnosti na 60% naše celotne proizvodnje predvsem omogočilo razmeroma zadovoljiv dvig skupnih osebnih dohodkov (povprečje 1964 din 48.800, povprečje 1965 din 59.000, povprečje za- november 1965 din 66.000) in ustvaritev skladov za pokritje obstoječih obveznosti. Zasluga za ta rezultat gre predvsem našim neposrednim proizvajalcem. Glede izvršitve drugih nalog: izboljšanja organizacije dela, tehnološkega procesa, znižanja proizvodnih stroškov, uvajanja nove proizvodnje in drugih, ki bi že v tem letu omogočile boljše rezultate in učvrstile pogoje boljše rentabilnosti v bodoče, mismo dosegli rezultatov v okviru danih možnosti, čeprav je bilo tudi v tem pogledu občutiti odločnejše napore in je bilo tudi stvarno porejenega več kot v preteklosti. Glavna slabost te dejavnosti se je še vedno odražala v odsotnosti dobro premišljenega in konkretnega programa ter njega-
HA PRAGU LETA 1966
vega sistematičnega umirjenega in složnega izvajanja. Delno
(v
nosti sploh, in sicer: realno ugotovitev razvojne poti našega podjetja na osnovti ponudbe in povpraševanja jugoslovanskega in zunanjih tržišč, uveljavitev ustrezne samoupravne in izvršne organizacije podjptja ter sistema delitve - dohodka in osebnih dohodkov, kar paj zagotovi stabilnejši razvoj podjetja ter medsebojnih, tovariških odsnosov in zadovoljstva; vse pa v prid dviga blaginje vseh članov kolektiva. Smatram, da je tudi glede že doseženih rezultatov na tem področju opravičena pozitivna ocena in zahvala vsem sodelujočim, posebno tistim, j ki. so v te namene žrtvovali precej svojega prostega časa.
Proizvodne naloge, katere smo zavestno ¡sprejeli za novo leto 1966, so obsežne in bodo zahtevale povečane napore, vseh nas, predvsem pa bodo zahtevne za obrat emajliranih, pocinkanih in alu-proizvodov, ki bo v tdh okoliščinah moral nadoknaditi objektivni izpad v drugih
Ob novem letu 1966 želim vsemu- koj^ektivu, .posebno pa delavskemu svetu in tehničnemu vodstvu * ki ima veliko, nalogo pri i zvrševanju gospodarske reforme in pospeševanju produktivnosti dela in izvoza, mnogo .uspehov.
Žal pa je istočasno uveljavljanje predpisov reforme glede cen reprodukcijskega materiala preko noči ¡spremenilo do takrat rentabilno proizvodnjo radiatorjev, kopalnih kadi in pocinkane posode v globoko nerentabilno proizvodnjo. Vsi doslej podvzeti koraki pri pristojnih organih za odpravo teh neskladij niso rodili uspeha, zato bo potrebno s temi napori nadaljevati in čimprej realizirati v zadnjem času nakazano pripravljenost za razširitev tega vprašanja. Ob zaključku tega pregleda in ocene izvršenih-nalog v preteklem letu je potrebno poudariti, da smo poleg že navedenih proizvodnih in poslovnih nalog vložili veliko napora v boljšo pripravo treh 'osnovnih pogojev naše proizvodne iti poslovne dejav-
obratih. Zahtevne naloge so postavljene tudi pred naš obrat orodjarne, predvsem zaradi zboljšanja celotne akumulativ-nosti podjetja. Težka naloga čaka tudi vzdrževalno službo in delavnice, da bodo s sistematičnimi remonti zagotovile delovanje zeloi, zastarelih in iz- . trošenih naprav brez večjih zastojev.
Poleg teh proizvodnoposlov-pih nalog bo v novem letu nujna izvršitev še mnogih drugih zapletenih obveznosti. Predvsem; dokončanje razvojnega 'programa; uveljavitve reorganizacije in sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, kar moramo izvršiti v prvem četrtletju; najresnejši spopad s problemom znižanja materialnih in režijskih stroškov zaradi zboljšanja akumulativno^
sti osnovne proizvodnje; nadaljevanje akcije za odpravo neskladij med cenami reproma-teriala in cenami radiatorjev, kopalnih kadi in pocinkane posode; pospešeno osvajanje in uvajanje nove proizvodnje; odprava najbolj perečih ozkih grl in izvedba modernizacij proizvodnih sredstev, ki zagotavljajo naj večji učinek znižanja stroškov in povečanja dohodka; nadaljnje povečanje izvoza zaradi zagotovitve uvoznega reprodukcijskega materiala, od katerega smo vse bolj odvisni; zagotovitev čim boljših in varnih delovnih pogojev neposrednim proizvajanem; inter-zivno gospodarjenje v vsakem pogledu v smislu razumne šted-inja vseh ¡nalog, pred katere nas bodo postavili vse ostrejši pogoji obstoja in razvoja v teku izvajanja gospodarske . reforme in sproščanja tržnih zakonitosti.
V zvezi z naštetimi nalogami, ki .nakazujejo dovedi j dela za vse dobre in disciplinirane sodelavce v letu 1966, dodajam še ¿za.pas vse razveseljivo ugoto-• vatev, da je zagotovljen etudi potreben repnoflUkpjgskj material. ¡Nadalje je pripravljem uvedba proizvodn je ¡nekaj, pomembnih novih izdelkov., Ver-, jetno bomo morali v naše vrste vključiti še nekaj novih sodelavcev.' Predvidena je tudi. postopna, vše širša .sprostitev preostalih zunanjih spon, kar nam bo ob dobrem delu in gospodarjenju omogočilo doseganje večjega dohodka v prid modernizacije naših delovnih sredstev in resničnega dviga našega standarda, kajti kolektiv Je pripravljen in sposoben sprejeti in uspešno voditi borbo ob enakih pogojih ih ostalih zakonitostih splošnega tržišča.
Kolektiv je v preteklem letu dokazal, da je voljan in sposoben izvršiti najtežje naloge, posebno, če je z njimi dobro seznanjen in čf se jih složno in z enakim poletom lotijo neposredni proizvajalci in ostali izvrševalci ter organizatorji proizvodnje in poslovanja. V pričakovanju takega sodelovanja pri izpolnjevanju predvidenih nalog iskreno želim vsem Sodelavcem v letu 1966 veliko uspehov, istočasno pa obilo osebnega zadovoljstva njim in članom družin.
Enake želje glede uspešnega sodelovanja in glede osebnega zadovoljstva izražam tudi kolektivoma instituta in obratne ambulante.
Glavni direktor ing. Lojze ligo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiMiimiHiiiiiimiiiimimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiii iiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiKiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiMiiii
JOŽE TURNŠEK, zv«
■ ,V *
‘ •. /¿j V/ •
Z ZADNJE SEJE UPRAVNEGA ODBORA
GOSPODARSTVU
Težko je opisati problematiko in ukrepe, ki bodo sledili v prihodnjem letu. izvajanju gospodarske reforme, vendar bom to poizkušal, ker mi je to v nekem srni-, slu tudi dolžnost.1
O gospodarski reformi in njenih dosedanjih ukrepih je bilo na vseh nivojih, na televiziji in v dnevnem časopisu že veliko govora, dosti manj ali pa nič pa o u-krepih, ki bodo v bodoče spremljali njeno izvajanje'. Povedati je treba, da gospodarska reforma ni enkraten akt, ampak večleten proces z vsemi oscilacijami in dopolnitvami.
V mesecu juliju so bili sprejeti vsi osnovni ukrepi: porazdelitev znotraj samega gospodarstva v obljki novih cen; novo razmerje med gospodarstvom in družbo; nove obdavčitve dohodka gospodarskih organizacij in o-sebnih dohodkov; nove davščine v prometu blaga; denominacija dinarja; upravljanje s stanovanji in njihovo financiranje; dopolnitve deviznega in zunanjetrgovinskega sistema; nove carinske tarife; novi izvozni in u-vozni kursi itd. Ti ukrepi so zadoščali za startno osnovo pri izvajanju gospodarske reforme, kar so naši delovni ljudje občutili v vsakdanjem življenju.
Refleksi gospodarske reforme se že kažejo v pozitivnih ukrepih, zlasti pri povečanju zunanjetrgovinske menjave in zmanjšanju plačilnega deficita za ca. 40 %. Da bomo z reformo postavljene cilje tudi res dosegli, bo proti koncu leta izšlo še precej — zlasti pa v prihodnjem letu — spremljajočih predpisov s področij kreditne politike in bančnega sistema, režima in kontrole cen, financiranja razširjene reprodukcije, določena libelarizacija zunanje trgovine, rešitev problemov v financiranju stanovanjske izgradnje, novi kriteriji za financiranje družbenih služb, prvo leto izvajanja srednjeročnega plana razvoja Jugoslavije, gospodarsko planski ukrepi v letu 1966 itd.
Cilj vseh teh spremljajočih ukrepov, fyi bodo sledili v prihodnje, so enaki ciljem
same gospodarske reforme, ki so v glavnem stabilizacija gospodarstva, povečanje izvoza in relativno zmanjšanje uvoza, ustreznejša porazdelitev med gospodarskimi panogami; družbenimi službami in političnoteritorialnimi enotami do federacije, u-streznejša delitev narodnega dohodka na akumulacijo in fond potrošnje.
Leto 1966 je v smislu ekonomike zelo obremenjeno leto, to pa' predvsem zaradi zapadlih zunanjih dolgov in še ne do kraja izvedene kon-signacije jr gospodarstvu.
Vsa stvar seveda ni tako kritična, kot je videti na prvi pogled, saj se predvideva povečanje celotnega družbenega- bruto produkta za ca. 8 —10 % in temu primemo vseh ostalih pokazateljev.
Bolj boleči bodo notranji premiki med posameznimi gospodarskimi panogami in podjetji, to pa predvsem zaradi postopnega uvajanja e-konomskih zakonov, ki bodo imeli tudi drugačne posledice kot dosedanji gospodarski instrumentarij.
Biti si moramo na jasnem, da izvedba gospodarske reforme ni samo stvar Zvezne skupščine in tozadevnih ■ predpisov in zakonov. Če bomo hoteli imeti jasnejšo in boljšo bodočnost — čeprav zveni deklarativno — moramo mi doseči cilje gospodarske reforme, ki so v končni fazi namenjeni posredno ali neposredno nam vsem, ne pa komu tretjemu..
Ustvariti si moramo ustrezne materialne in devizne rezerve, doseči odgovarjajoče mesto v mednarodni menjavi, povečati produktivnost, naše gospodarstvo pa spraviti na rentabilno in ekonomično bazo.
Zaradi vsgh teh okolnosti je povsem neumestno govoričenje, da v reformi ne bomo uspeli, da sprejeta denominacija dinarja ne bo stvarna, kar je slišati tu in tam tudi v našem podjetju itd. Naloge in cilji so jasno postavljeni, nepotrebno govorjenje je treba odpraviti, vsak od nas pa mora na svojem mestu dati tiste rezultate, ki pogojujejo izvedbo gospodarski reforme, ker vračanja na staro ni.
_Dne 15. decembra 1965 je bila 17. redna seja upravnega odbora podjetja, na kateri so prilagodili statut podjetja predpisom Temeljnega zakona o podjetjih, spremenili odstotek investicijskega vzdrževanja za letošnje^leto od meseca avgusta do konca leta, razpravljali d možnosti izplačila prihrankov ekonomskih enot piri režijskih stroških in amortizaciji za I. polletje ter potrdili razlike, ki jih je ugotovila skupina stalne inventure pri popisu izdelkov, polizdelkov in materiala v mesecu oktobru in novembru. Na koncu so obravnavali nekaj prošenj članov kolektiva in rezervirali denarna sredstva za posebno malico članom kolektiva za dan 20. decembra 1965.
iiiiimHniiraiimttuminiiiHUHniiiiiiiHiiiiiiitiuiiimitmiiiittmiimitHiiiiimHi«HiinHniiiHituiiiiiHiuii
O obravnavanem gradivu so bili- vsi člani in vabljeni sezna*-njeni že pred sejo, vendar so se kljub temu dalj časa zadržali pri spremembah statuta, ki jih ni ravno malo in jih je predložila UO-u pravna služba. V pripombah na predlagane uskladitve je bilo opaziti veliko skrb za pravice članov kolektiva.
V	zvezi z izvajanjem smernic gospodarske reforme in s tem v zvezi sprejetimi sklepi samoupravnih organov podjetja, je bilo na osnovi akcijskih programov odrejeno tudi znižanje stroškov investicijskega vzdrževanja. Dejansko znižanje bo nekoliko večje, zato predlaga finančno računovodski sektor popravek odstotka od 1. avgusta do ikonca leta 1965 od 1.04% mesečno na 0.416%, s katerim
’ je do konca leta obračunavati dejanske stroške investicijskega vzdrževanja. Neizkoriščenih sredstev v naslednje leto ne bomo prenašali, ampak jih bomo uporabili za sklade podjetja. Delno so razpravljali tudi o odstotku investicijskega vzdrževanja za prihodnje leto, vendar ga bodo določili na prihodnji seji upravnega odbora in vzporedno obravnavali plan stroškov investicijskega vzdrževanja za leto 1966. Nadalje je direk- * tor računovodstva prikazal režijske prihranke ekonomskih enot za obdobje januar — september 1965 in prihranke pri amortizaciji, iz česar je bilo razvidno, da so prihranek ustvarile naslednje ekonomske enote (po prejšnji organizaciji); surovinski oddelek, emaj-lirnica, pocinkovalnica, topilnica, vzdrževalni obrati in administrativna enota s skladiščem. Kljub temu, da nista dosegli prihrankov ekonomska enota 3 in ekonomska enota 5, je obstajal predlog, da se tudi tem enotam izplača prihranek, ker ni krivda na omenjenih enotah. Predlog računovodstva in končna odločitev članov upravnega odbora je bila, da bo izplačan vsem ekonomskim enotam prihranek po potrditvi zaključnega računa za leto 1964, če bo doseženo delitveno razmerje 90:10.
V	mesecu oktobru in novembru je skupina stalne inventure
opravila popis izdelkov, polizdelkov in materiala in ugotovila viške ter manjfce, ki jih bo računovodstvo knjižilo kot izredne dohodke oziroma izredne izdatke podjetja.
Že na eni izmed prejšnjih sej upravnega odbora sta bili zadolženi kadrovska in splošna služba, da pripravita predračun stroškov za posebno malic», M jo bodo prejeli člani našega kolektiva zadnji delovni dan letošnjega leta, to je 30. 12. 1965. Upravni odbor je namenil za malilco 2,600.000 din.
Nadalje je UO odobril zvišanje plana stroškov za vodo na
7,179.000	din iz materialnih stroškov podjetja. Sprejeta'pa ni bila prošnja tovarniškega , komiteja ZMS za 454.279 din za mladinski klub v Celju. TK ZMS je na letni konferenci sprejel sklep o dodelitvi 500.000 din mladinskemu klubu v Celju, ki jih je nameraval zbrati s prostovoljno delovno akcijo. Akcije se je udeležilo samo 80 mladincev in tako njihov zaslužek ni zadoščal za izvršitev sklepa TK ZMS.
IZVOLITEV NAŠEGA PREDSTAVNIKA V KOMISIJO GOSPODARSKE ZRORNICE SRS
Pred kratkim so bili izvoljeni organi Gospodarske zbofnice SRS. Med njimi je bila izvoljena tudi komisija za industrijsko svojino, katere član je tudi dr. Franc Zupančič. Naš sodelavec je bil na prvi seji komisije za industrijsko svojino pri Gospodarski zbornici SRS izvoljen za predsednika te komisije. To je nedvomno priznanje dr. Zupančiču, ki si je s svojim delom pridobil sloves izvedenca za gospodarsko pravo.
Ivam Bošnak
Matija Krempuš je bil zaverovani v svoje delo, ko smo ga Obiskali. Bilo mu je malo nerodno, ker ismo ga iznenadili, toda vseeno nam je zaupal svoje želje. Dejal je: »Moja velika Želja je, da bi se v letu 1966 utrdila notranja organizacija podjetja tako, da bi bilo poslovanje brezhibno. Vsak član kolektiva naj točno ve, kaj je njegova naloga v tekočem procesu proizvodnje. Tako bo bolj kvalitetno in načrtno opravljal svoje delo in marsikatero negodovanje bo odpadlo. Dobra organizacija dela nam da tudi dober gospodarski uspeh«.
Ko smo ga vprašali, če si razen tega želi še kaj drugega kot n. pr. denarja in podobno, je dejal: »Ce je delo in uspeh, potem je tudi denar. Denar je treba zaslužiti. Zaslužek pa naj bo tolikšen, da lahko krijemo naše potrebe za življenje. Le denar, ki ga s svojim delom upravičeno zaslužimo, nam has-ne, ker ga znamo ceniti. Zato pa j bi se res uresničilo znano geslo: vsak po svojih sposobnostih — vsakemu po njegovem delu. Seveda si želim tudi zdravja,« je zaključil Matija.
Terezija Vidmar je takoj vedela, da smo »od Emajlirca«. Prav nič ni bila nezaupna. Dejala je: »Zelo si želim, da bi imela v letu 1966 dober zaslužek in manj vsakdanjih skrbi. Teh imamo žene polno. Zlasti če ni denarja za vsakdanje potrebe. Cene se neprestano spreminjajo in gredo navzgor. Moja želja, je tudi, da bi bili naši izdelki kvalitetni ter delo dobro organizirano. Z nekvalitetnimi izdelki delamo sami sebi škodo, na tržišču pa ustvarjamo nezaupanje. Naše gospodinje imajo rade dober proizvod za svojo kuhinjo. Seveda si želim tudi zdravja.«
Ema Kresnik dela na zelo zahtevnem delovnem mestu. Na vprašanje, kaj si najbolj želi v letu 1966, nam je povedala: »Mislim, da je treba delo dobro organizirati. Zato si želim, da bi bila organizacija dela še boljša kot doslej. Želim si tudi to, da bi bilo moje delovno mesto glede na pogoje HTV bolje
Marija Pesjak
urejeno. To je tudi eden prvih pogojev za moje zdravje, katerega si želim kot vsak človek, kajti če sem zdrava, lahko z veseljem delam. Prav tako želim,‘da bi naši organi upravljanja imeli še več uspeha kot doslej,. Če delo poteka v redu in načrtno, potem ni bojazni da ne bi dosegli dobrega gospodarskega uspeha.. Zaradi tega želim, da bi vsi naši vodilni in drugi sodelavci storili vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagali s svojim znanjem pri prizadevanju vseh nas za dosego najboljšega gospodarskega uspeha v letu 1966«.
Jože Gradišnik je kljub letom še vedno temperamenten. Svojega stroja je vajen, saj mu že streže dolga leta. Tudi stroj »razume« njegove želje, čeprav je zelo star. Stara sta torej oba, toda ne toliko, da bi ne opravljala zelo dobro svojega dela. Na naše vprašanje, kaj si najbolj želi v letu 1966, nam je Jože odgovoril takole: Najbolj želimo to, da bi me po dvajsetih letih dela pri temle stroju premestili na kako drugo delovno mesto. To pričakujem in upam, da ne bom pričakoval zaman. Človek se pri tolikih letih dela pri stroju zgara in včasih prenese celo več kot sam stroj. Toda človek je le človek — ni stroj.«
Na vprašanje, če ima še kake druge želje, nam je povedal: »Želim si dober zaslužek, vendar stvarno plačo za opravljeno delo. Denarja rabim le toliko, kolikor je potrebno za normalno življenje; da imam manj vsakdanjih skrbi za preživljanje družine. Seveda želim tudi to, kar je glavno, da bi imeli v naši delovni enoti dober uspeh in vsi dober zaslužek in da bi naše podjetje dobro gospodarilo, tako dobro, da bomo vsi zadovoljni.«
Marija Pesjak dela že dolga leta v naši tovarni. Ko smo jo obiskali je mimo sedela pri svojem stroju in delala vajene gibe in bilo je videti, ko da sta ona in njen stroj eno. Na naše vprašanje glede njenih želja v letu 1966 nam je povedala: »JaZ sem zelo utrujena od dela in
Jože Gradišnik
Če je
si najbolj želim to, da bi šla čimprej v pokoj. Po dolgih letih dela sem zgarana in upehana. Ne morem več tako kot nekoč. Mislim, da sem si sedaj zaslužila počitek. Dokler pa sem še pri močeh, bom delala tako, da bodo z mano zadovoljni. Mislim, da bi bilo dobro, če se organizacija dela vedno bolj izpopolnjuje. Lepo je, če imam pri stroju vse pripravljeno ko začnem z delom. Želim vsem svojim sodelavcem mnogo sreče in zadovoljstva pri delu v letu 1966.«
Planiranje prodaje emajlirane posode v državah S1V-A
Kakor sta proizvodnja in njen sortjment izdelkov medmet detajlnega planirahja v državah SEV-a (gospodarski intergracijski skupnosti evropskih socialističnih držav na čelu's SZ), tako je tudi prodaja izdelkov predmet planiranja. Planski organi uporabljajo pri tem diferencirane metode planiranja za domači trg, posebne prijeme pa pri planiranju izvoza.
Pri tem je planiranje izvoza metodološko zdaj detajlnejše in konkretnejše, če gre za plasman znotraj držav SEV-a, kompleksnejše pa, če gre za izvoz na kapitalistična ^tržišča. Pri tem se poslužujejo še vedno močne direk-tivnosti v planiranju izvoza, vse pa iz potencionaine nujnosti zagotovitve deviznih sredstev, ki jih te države tako zelo nujno potrebujejo za planirano hitro rasi svojega gospodarskega in ne nazadnje — vojaškega potenciala.
Ema Kresnik
uspeh
kleparskem oddelku. Nekaj je iskal in seveda tudi našel. Kot je njegova navada, se nam je vedro zasmejal, ko smo ga ustavili. »Ja, pa me ja ne boste dali v Emajlirca?« je hudomušno pripomnil. Očividno se mu je nekam mudilo, zato smo mu hitro zastavili naše vprašanje. Dejal je: »Želim, da bi imeli v letu 1966 čimveč novih strojev, da ne bi bilo treba stare tolikokrat popravljati. Dober strojni park mnogo pomeni za uspeh proizvodnje. Kaj pravite, bomo dobili kaj novih strojev? Seveda si želim tudi zdravja, da
S planskimi prijemi zagotavljajo državni organi izpolnjevanje prevzetih obveznosti, ki izhajajo iz kratkoročnih in srednjeročnih trgovskih sporazumov z ostalimi članicami SEV-a, s katerimi menjavajo v povprečju 4 petine svoje celotne zunanje trgovinske menjave. Planiranje izvoza v države SEV-a je na primer v izdelkih strojegradnje do skrajnosti razčlenjeno, le-to gre tako daleč, da se za vsak tip stroja ali naprave v naprej predvidi, v katere države so posamezni modeli strojev namenjeni.
Države SEV-a planirajo svojo izvozno prodajo ne samo po li-zičnem obsegu, ampak predvsem še po vrednostnih pokazateljih. Pri tem ločujejo principielno tri izvozne tokove glede na regionalno orientacijo, namreč izvoz v socialistične, zatem kapitalistične, ter ostale države.
Omenjena metodologija velja tudi za planiranje izvoza emajlirane posode. Izvozne plane postavlja v teh državah vselej ministrstvo zunanje trgovine sporazumno z ministrstvi industrije ter ob sodelovanju odnosno konsul-taciji nekakšnjh .strokovnih rope,-railvnih združenj proizvajalcev
Ivana Bošnaka smo srečali v
SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • i
bom delal in zaslužil. Ce bo zdravje, bo tudi dober zaslužek, saj moramo dobro delati in gospodariti, če hočemo dobro živeti. Čeprav sem že dokaj v letih, imam še vedno veselje do dela. Mislim, da delo krepi človeka, če ne dela pretirano. Najbolje je, če se dela normalno in ise pri tem zasluži dovolj za svoje potrebe. Nekaj časa pa je potrebno tudi za zabavo ali rekreacijo kot temu pravijo.«
Upajmo, da se bodo njegove želje — zlasti glede novih stro-
jev — v letu 1966 vsaj deloma uresničile.«
Ivan Fojs je v kovačnici. Tamkaj smo ga tudi »iznenadi-li«. Poleg svojega dela ima tudi svoj »hobi«. Večkrat tekmuje go cart in dosegel je lepa priznanja. Na naše vprašanje, kaj si želi v novem letu 1966, nam je povedal tole: »Želim, da bi bila naša organizacija dela čimbolj popolna. Če bo tako, bomo imeli še boljši uspeh in bomo vsi zadovoljni. Jaz upam, da bo tako. Seveda želim, da bi
Terezija Vidmar
I
dobro zaslužil, saj to želi vsak. Upam, da bomo imeli možnost, da bomo s svojim delom uspeli in tudi dobro zaslužili. Če imamo primeren zaslužek, smo bolj veseli in tudi naše žene so zadovoljne, če jim prinesemo dovolj denarja za družinske potrebe. Seveda želim, da bi bil zdrav, kajti to je prvi pogoj za uspeh pri delu. Enako želim zdravja in zadovoljstva vsem svojim sodelavcem v novem letu 1966.«
Edi Kranjc je vnet in požrtvovalen gasilec. Emajlirca či-ta rad, če je zanimiv. Pri delu ima rad red in seveda tudi uspeh. Ko smo ga srečali v izde-lovalnici odpreskov in avtOko-
Ivan Fojs
les, se nam je nasmejal. Slutil je, da »se nekaj kuha«. Takoj smo ga vprašali, česa si najbolj želi v novem letu 1966. Dejal je: »Najbolj želim, da bi naša ekonomska enota imela več dela in več zaslužka v letu 1966 kot v preteklem, letu, ko smo imeli težave. Če imamo delo in zaslužek, smo zadovoljni vsi, če pa tega ni,»je bolj slaba »atmosfera«. Menim, da bomo morali v letu 1966 zelo skrbeti za izpopolnitev poslovanja in organizacije dela. Morali bomo dobro gospodariti in bolje zaslužiti. Razumljivo je, da si želim zdravja, tega pa želim tudi vsem svojim sodelavcem v letu 1966.«
Emil Jejčič
SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV • SEV
določenih proizvodnih grupacij. Vendar ubirajo v planiranju izvoza posamezne države nekoliko različnejše poti. V Nemški demokratični republiki dobiva vsak proizvajalec emajlirane posode izvozno obvezo, ki je predpisana po vrednosti. Vrednostna obveza je primarna. Planirani fizični obseg izvoza pa ima bolj orientacijski značaj. Vrednostna planske obveze se grupirajo po imenovanih geografskih orientacijah. Te plane seveda prejema istočasno tudi njihovo centralizirano izvozno podjetje, ki je potem dolžno, da opravi vse operativne funkcije izvoza po planih ministrstev, katerim so tudi odgovorni za izpolnitev. Tudi večina ostalih držav SEV-a ima isto metodologijo planiranja kot NDR.
V CSR so planske izvozne obveze še za eno stopnjo nadrobnejše, saj se poleg primarnega vrednostno-planskega razreda predpiše v izvoznih planih tudi še povprečna minimalna izvozna cena emajlirane posode, ki jo mora centralizirano izvozno podjetje obvezno doseči na področju vsake posamezne države. Tak način planiranja predstavlja seveda za izvozne trgovinske organi-
zacije dodatno odgovornost, saj m»Tv. neprestano spremljati in ar^izirati operativno doseženo povprečno ceno. In to delo terja mnogo administrativnega poslovanja. Določene odklone, ki se pri izvozu pojavijo, korigira izvoznik zatem s spremembo izvoznega sortimenta, da pride na povprečno predpisano izvozno ceno za dolpčen trg. Če na primer analiza polletnega izvoza v neko določeno državo pokaže, da ni dosežena predpisana povprečna cena, mora izvoznik v naslednjem obdobju omejiti izvoz manj zahtevne posode enostavnega sortimenta, pri kateri doseže nižje povprečne cene in se omejeti samo na prodajo zahtevnejšega sortimenta, ki mu navrže povprečno višjo ceno.
Vsi izvozni plani so v vseh državah SEV-a absolutno direktiv-ni in obvezni tako za proizvajalce kot tudi za njihove izvoznike. V teku samega izvajanja posameznih planov nastajajo nenehnq nasprotja med izvoznimi trgovskimi podjetji in proizvajalci, zlasti v pogledu sortimenta, barvnih izvedb, dekorjev, kvalitete posode itd. Nasprotja izhajajo predvsem še zaradi tega, ker te-
žijo proizvajalna podjetja za tem, da izpolnjujejo plane predvsem po njih fizičnem obsegu, manj pa jih skrbijo planirani cilji asorti-mana, kvalitete itd., ki pa so zopet primarni za izvoznika. Taka konstelacija odnosov uspava vodstva proizvajalnih organizacij na področju razvojnih dejavnosti. ki se dandanes odvijajo predvsem izven same proizvodnje — v številnih inštitutih,^kamor so materialna sredstva načrtno usmerjena iz zveznega proračuna.
Poleg tega primanjkuje večini proizvajalnih organizacij posluh za zahteve trga. Državni organi se zavedajo teh slabosti pri dosedanjem delu in zato postopoma opuščajo v nekaterih državah SEV-a v letu 1966 dosedanji način planiranja izvoza.
Nakazane spremembe v metodologiji planiranja so pri tem izraz nove poti, ki jo iščejo v neposredni zvezi s postopno decentralizacijo gospodarskega usmerjanja v smeri delovanja določenih tržnih zakonov, ki naj vnese v gospodarska dogajanja večjo fleksibilnost in neposredno odgovornost samih kolektivov v pro-
izvodnji in na področju prodaje. Tako bodo podjetja v CSR dobila za leto 1966 predpisane samo globalne izvozne plane v vrednosti, od česa bo direktno odvisna masa dohodka, namenjena za osebne dohodke članov kolektiva. Ce proizvajalna organizacija ne bo dosegla planirane vrednosti; potem bo prizadeta tudi pri masi osebnih dohodkov in skladov, ki jih postopno uvajajo. Če bo plan prekoračila, bo zopet upravičena na dodatni dohodek, ki ji bo omogočal poleg večjih premij za OD zlasti še hitrejše investiranje in s tem tudi hitrejši napredek v tehnologiji proizvodnje. S tem se želi doseči, da bodo proizvajalci v bodoče morali računati s potrebami trga, ki jim jih posredujejo centralizirana zunanjetrgovinska podjetja. To pa hkrati pomeni tudi prenašanje odgovornosti za smotrnejšo politiko nagrajevanja, za hitrejši razvoj, za uvajanje nove organizacije dela itd. od dosedanjih planskih in nadrejenih administrativnih strokovnih organov izven podjetja na same delovne kolektive.
Ivo Brenčič, dipl. oec.
Z našimi stanovanjskimi hišami bomo
SmafiKe*
sami
Centralni delavski svet podjetja je na seji dne 10. decembra 1965 sklenil, da ostanejo naše stanovanjske hiše v upravljanju in gospodarjenju podjetja. Hhrati je sklenil, da se ustanovi v to svrho posebna delovna enota v okviru splošne službe, katere naloga bo gospodarjenje z našimi stanovanjskimi hišami.
. -	P-T*. i
S tem se je nase podjetje dokončno odločilo, da prevzame v bodoče samo skrb za vsa naša stanovanja, katerih je 540. Vsa sredstva na področju stanovanjskega gospodarstva v podjetju bodo ostala v podjetju. Tako se bodo zbirale vse najemnine od stanovanj in poslovnih prostorov, stanovanjski prispevek, ki bi ga sicer podjetje moralo odvajati, bo prav tako ostal v podjetju. Z vsemi temi .sredstvi bomo razpolagali sami.
.Upravljanje .stanovanjskih hiš bo še nadalje po hišnih svetih, ki bodo odslej imeli sicer nekoliko manj pravic, vendar bo v glavnem njihova naloga, da bodo skrbeh za red v hiši, za tekoča in nujna popravila. Vsakoletno bodo napravili predračun nujnih izdatkov za tekoča popravila ter skrbeli, da bodo ta popravila opravljena. Prav tako bo njihova naloga, da bodo predlagali tudi večja popravila v svojih stanovanjskih hišah, ki* jih bo potrebno opraviti.
V okviru podjetja bo posebna delovna enota, katere naloga bo skrb za stanovanjske hiše. Ta enota bo imela na eni strani nalogo, da bo imela pre-• gled nad vsemi stanovanji, nad stanjem stanovanjskih hiš ter ugotavljala potrebe glede popravil in izvajala popravila od-^nosno nadzirala izvajanje popravil. Na drugi- strani bo ta enota zbirala vsa sredstva to je dohodke — najemnine od stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov ter sredstva, ki jih bo podjetje odvajalo v te svrhe v obliki stanovanjskega prispevka in drugih dotacij. V okviru te enote se bo vodil pregled sredstev, ki jih bo imela vsaka hiša na razpolago za svoje upravne stroške in tekoča popravila in tudi velika popravila. Enota bo imela svoj poseben tekoči račun pri banki, na katerem se bodo zbirala vsa denarna sredstva. Hišni sveti bodo od 1. 1. 1966 odvajali vse najemnine na ta tekoči račun stanovanjske enote. Na ta način bodo sredstva stanovanjskih hiš ločena od sredstev podjetja. Glede poslovanja s stanovanjskimi hišami se bo-
do delali posebni obračuni in poseben zaključni račun, vse ločeno od finančnega poslovanja podjetja. Iz sredstev, ki se bpdo tako zbirala v podjetju, se bo pospeševala tudi novogradnja stanovanj, nakupi stanovanj, gradnja stanovanj, dajanje posojil za gradnjo itd. Pregled nad vsem poslovanjem te enote bodo imeli samoupravni organi podjetja, ker bo moral centralni delavski svet potrjevati zaključni račun te-enote ter tudi med letom razprav-
ljati o poslovanju enote iti dajati smernice za poslovanje. Prav tako bodo v finančnih zadevah podpisniki za vse listine isti kot za podjetje in tudi pogodbe in druge pravne. listine bodo v stanovanjskih zadevah podpisovali isti predstavniki kot za podjetje. S" tem ni bojazni, da bi ta stanovanjska enota lahko gospodarila po svoje-
Enota sama bo imela tudi
svoj samoupravni organ —-svet enote, tako Jcot delavski svet, ki bo imel nalogo, da bo razpravljal o sredstvih stanovanjskih hiš, pripravljal in sprejemal načrte za razdelitev sredstev za tekoča in večja popravila, obravnaval vse zadeve 'z upravljanjem stanovanjskih* hiš ter dajal predloge samoupravnim organom podjetja itd. Ta svet bo sestavljen iz predstavnikov hišnih svetov, razen tega bodo člani sveta tudi vsi
delavci, zaposleni v taj stanovanjski enoti, nato vodje splošne službe in. oddelka družbenega standarda, pod katerih vodstvo bo spadala ta posebna delovna enota in nato tudi še predsednik stanovanjske komisije ter predstavnik centralnega delavskega sveta.
Podrobnosti glede organizacije te stanovanjske enote bodo urejene s pravilnikom o organizaciji splošne službe in tudi eventuelno s posebnim pravilnikom za to enoto. Trenutno se dela na tem, da se pripravi or-
fanizacija te delovne enote ta-o, da bi se z gospodarjenjem z gospodarskimi hišami lahko nemoteno pričelo s l. 1. 1966. Z novim letom bodo tedaj vsi stanovalci v naših stanovanjih ter hišni sveti naših stanovanjskih hiš imeli v vseh stanovanjskih zadevah opravka le s podjetjem, z novo stanovanjsko enoto.
PRED CL ANI^DELOVNE SKUPNOSTI SO
zahtevne naloge
Pretekli teden je povabil sekretar TK ZKS Milan Kavčič na razgovor vse sekretarje osnovnih organizacij. Uvodoma jim je čestital k izvolitvi, v nadaljevanju pa naštel nekaj temeljnih nalog, katerih se bodo morali lotiti zlasti komunisti v prihodnjem obdobju. Na željo sekretarjev osnovnih organizacij bi naj to obliko dela uveljavljali še vnaprej, saj zagotavlja celovitost aktivnosti komunistov v kolektivu.
Sekretar TK ZKS se je najprej zavzel za to, da zagotovimo slehernemu članu kolektiva možnost dajati pripombe in mu zagotoviti pejanski vpliv na, gospodarjenje kolektiva. V tej zvezi je opozoril, da se vse premalo oglašamo na obratnih delavskih svetih in na drugih samoupravnih organih, saj imamo polno pravico prav preko (njih zahtevati od strokovnih * služb odgovore na katero koli vprašanje.
V nadaljevanju je naštel nekatere samoupravne akte, o katerih bi morali na osnovnih organizacijah razpravljati1. To so pravilnik o delitvi dohodka in
osebnega dohodka, nova analitični ocena, osebna ocena in pravilnik o delovnih razmerjih. Vendar so to le nekateri temeljni akti, ki jih bomo morali sprejeti po temeljiti preučitvi. Veliko pomembnejše pa so konkretne naloge, ki jim je posvetiti vso pozornost. Prav gotovo je naša temeljna naloga izpolnjevati planske naloge, dan za dnem moramo iskati možnosti za zmanjšanje poslovnih stroškov in uveljaviti obliko, ki bo zagotavljala realno zajemanje stroškov po posameznih enotah.
čeravno' smo lahko z rezultati izvoza v letošnjem letu zadovoljni, vendarle kaže v prihodnje, zlasti zaradi podražitve reprodukcijskega materiala, izvozne dosežke še povečati.
Sekretar tovarniškega ,komi-teza Zveze komunistov Slovenije'je opozoril še na nekatere pojave kritizerstva in zaključil, da se moramo boriti zoper vse take pojave.
Ob koncu je poudaril odgovornost komunistov do celotne družbe in se zavzel za kvalitetni premik v dejavnosti komunistov. Izrazil je upanje, da bi bila nova vloga komunistov polno, izražena že na konferenci, ki‘ bo predvidoma koncem februarja.
/■
ROBERT OGOREVC O TEM IN ONEM V ZVEZI Z DELITVIJO
Pravilno vrednotenje individualnega dela-pogoj za uspešnost gospodarjenja
N NI POGOST PRIMER, DA IMATE ŽE PRI KONTAKTU sf SOBESEDNIKOM OBČUTEK, DA VE, KAJ HOČE. NAJVEČKRAT DOBITE VTIS, DA VE, KAJ HOČEJO DRUGI.
Pri Robertu Ogorevcu zadošča že nekaj izgovorjenih stavkov, pa si morete ustvariti o njemu dokaj popolno podobo. Sodi vsekakor med ljudi, ki vedo kako odločiti in znajo odločitev tudi obraniti. In še za eno spoznanje gre: človek mu mora verjeti. Vsako stvar zna postaviti na svoje mesto; zna jo razložiti preprosto in razumljivo in če k temu prištejemo še mimo in preudarno govorjenje, je rezultat popolno zaupanje. .\
Robert Ogorevc je končal fakulteto za ekonomijo v Ljubljani s prvo generacijo. V času, ko »človek ni bil gospodar svojega telesa« — v času dekretov in administrativnih premikov — je prekrmaril Slovenijo po-dolgem in počez. To mu ni pri-zan'ešeno niti’ danes kot strokovnemu sodelavcu Zavoda SRS za produktivnost dela v Ljubljani1, ko že nekaj let deluje kot izvedenec na zahtevnem področju delitve dohodka. Mimo tega, da je avtor nekaterih razprav s tega področja, je tudi kreator sistema delitve v prenekaiterem slovenskem in hrvaškem podjetju. Ker pomaga trenutno nam, smo ga zaprosili za kratek razgovor.
EMAJLIREC:	Spominjamo
se, da ste na enem prvih sestankov poudarili, da analitična ocena ni politika delitve osebnega dohodka, marveč le njen sestavni del.
OGOREVC: Rekel sem, da analitska ocena ni sestavni del politike, marveč le tehnika, s pomočjo katere določimo razmerja — ali odnose, če hočete med posameznimi oblikami dela. Če hočemo plačevati po delu, moramo dobiti najprej odnose. Pri tem ni važen način, kako to izrazimo: v dinarjih, točkah ali kako drugače. To pa tudi ne pomeni, da ne bi ta metoda služila za obračun OD. K temu velja dodati še merila za količino opravljenega dela, za čas in kakovost. To pa je silno težko in zahtevno in se vselej ne izplača. Zlasti težko je ocenjevati delo in kakovost dela pri nekaterih intelektualnih delih, kjer se pokažejo učinki in seveda kvaliteta šele čet čas.
Pri analitski oceni smo upoštevali normalnega človeka z normalno kakovostjo dela. Analitska Ocena služi le za odnose
med deli, medtem ko bi naj določili to, če dela nekdo pri konkretnem delu bolje ali slabše, kako drugače. To znova govori v prid posebnim merilom.
če zdaj vse to navežemo na delež analitične ocene v celotnem dohodku, pridemo do spoznanja, da naj bi bil večji od dosedanjega. Gibljivi del, torej tisti del, ki bi ljudi spodbujal k hitrejšemu, učinkovitejšemu in kakovostnejšemu delu pa bi "naj ne bil dosegljiv preveč lahko in tudi ne pretežko.
Politika je izražena v razponu med najnižje in najvišje ocenjenim delovnim mestom. Po oceni smo dobili razmerje 1:16,3, medtem ko bi naj bilo razmerje po sugestiji organov upravljanja 1:4. To je nujen minimum.
EMAJLIREC: Slišati je — o tem govorijo ljudje zlasti poslednji čas — da bodo nekate-teri vodilni delavci nagrajevani mimo analitične ocene. Pomeni to, da njihovega dela, strokovnosti in odgovornosti ni moč meriti?
OGOREVC: Res ne bodo upoštevani pri analitični oceni. Bistven razloček je namreč ta, da pri analitični oceni iščemo karakterističnosti delovnega mesta, medtem ko ocenjujemo pri vodilnih delavcih sposobnosti njih samih. V prvem primeru vrednotifno delovno mesto in ne človeka, ki ga zaseda, pri vodilnih pa prav človeka. Če bi hoteli vključiti vodilne delavce v analitično oceno, bi prišlo do forsiranja njihovih ocen in to bi zahtevalo tudi docela drugačne kriterije.
Že v pravilniku o notranji organizaciji je opis dolžnosti in odgovornosti vodilnih delavcev docela načelen. Že tu je torej upoštevana osebnost in vpliv sposobnosti te osebnosti na
opravljeno delo in rezultate dela. Zaradi individualnosti slehernega posameznika^ je tudi pričakovati ob reelekciji vnovič ocenitev človeka,' ki bo morebiti zasedel katero od vodilnih delovnih mest prvič.	,
EMAJLIREC: O delu komisije z"'analitično oceno ne vemo domala ničesar. Delajo takore-koč za zaprtimi vrati. Kako vi opravičujete tak način dela?
OGOREVC: Vse, kar počne komisija — vse njeno delovanje — poteka z velikim občutkom za obveščenost. Predvsem bi hotel poudariti, da ne moremo pred ljudi Vse dotlej, dokler ne bo delo opravljeno. Ko bo komisija opravila svoje delo — in to bo že v teh dneh — bomo nadrobno obvestili vse člane kolektiva in imeli bodo vse možnosti za ugovore, predloge in spremembe.
Kar zadeva analitsko oceno, velja povedati, da smo bili pred zahtevo izvršiti jo objektivno v skorajda nerealno kratkem času. Zato smo se tudi odločili za strokovno strukturo članov komisije in se ognili »zastopniškemu« sistemu posameznih enot. S tem smo dosegli dvoje: delo bo opravljeno hitreje in docela"&mo izključili favoriziranje posameznikov ,in določenih enot.
Se enkrat poudarjam, da bodo člani kolektiva pravočasno in popolno ;in formirani o rezultatih in metodi, ki je narekovala taka razmerja1 v oceni. ,*
EMAJLIREC: V delu je splet pravilnikov, ki obravnavajo delitev dohodka. Ker ste izvedenec prav za to področje, nas zanima vaša sodba o teh samo- ’ upravnih aktih?
OGOREVC: Po moji sodbi gre za prelomnico dosedanje prakse v delitvi, _ki jo bo treba še izpopolnjevati. Predvsem bo potrebno razdelati delitev na enote, ki bo upoštevala njihovo boljšo ali slabšo ekonomičnost poslovanja. Vendar je to naloga, ki je nikakor ni moč uresničiti čez noč.
Drugo, kar bi omenil, so merila za uspešnost posameznika in skupine. To bo.do neke me-1 re rešeno z normami in morebitno osebno oceno, vendar ne v celoti. Pri osebni oceni bi opozoril tudi na to, da je silno relativno, do katere mere se ocenjevanje posameznikov izplača.
i§:; ŽIVLJENJE JEgTRNOVA POT
»Vesel sem, da ste se spomnili name, vendar upam, da me ne boste dali v Emajlirca«. Tako mi je dejal FRANC PLEVNIK, ki mu je sedaj 57 let, dela pa v delavnici odpreskov in avtokoles. V stari Jugoslaviji 1 je iskal' kot proletarec zaslužek in kruh po raznih krajih. Vedno je opravljal le težka dela. Delal je tu in tam, kajti stalnega dela ni bilo vedno mogoče dobiti. Sedaj bi šel rad v pokoj, pa nima priznanih še vseh let. Išče priče, toda te je po tolikem času težko najti. Nekaj se mu je že posrečilo in sedaj mu pomagajo tudi v »personali«. Kadar ga kliče Milica za dokumente, pravi da se mu kar srce stisne, ker ni vajen hoditi po pisarnah. Tudi v sekretariatu organov upravljanja mu dajo dobre nasvete. ■ Povsod pa zahtevajo izjave, odločbe in podobne stvari. On pa -iščč in išče: te papirje. Kdove, kam jih je zamešal.
Včasih si res ni mislit, da v bo šel lahko na stara leta v r pokoj. Sedaj je to stvarnosti)1-Treba pa je dokaze, kje je de-: lal in koliko časa. To bo seveda -počasi že našel, potem pa v - pokoj.
Življenje je tako čudno. Vse :t' > se nenehno spreminja. DaneS ’; meni, da je življenje na jlepše ', ‘ -saj ima delo in kruh. Nima to- -j liko skrbi kot jih je imel nekoč; ko je bil vsak grižljaj kruha■ ■a težko prislužil in zelo zelo dra- 1 go plačal.
Ali imaš kakšen poklic, sem n ga vprašal. Priučen sodar sem, toda to sem že pozabil. Vedno sem zaupal svojim rokam. Znale so delati vse, kar je bilo treba. Sedaj sem najbolj zadovo- ‘ Ijen v naši tovarni, kjer delam /' že več let. Tu sem doma in tu bom končal svojo dolgo »proletarsko kariero.«
»Menim, da je najbotjši delavec tisti, ki v današnjih časih občuti pripadnost svojemu kolektivu. Jaz to občutim, saj sem ' doma v našem skupnem domu, ki mi daje delo in kruh.
8
\



ffnttjtirfT
Nov sistem delitve dohodka in delitve
Osebni dohodki
Delitev osebnih dohodkov bo v primerjavi s sedanjo nekoliko poenostavljena. Ne bo več raznih draginjskih dodatkov, posebnega obračuna za odmor in različno obračunanih nadur.
Poglejmo, kako je določen obračun za posameznika.
Vira sredstev za osebni dohodek posameznika sta delovni osebni dohodek enote (določen po Pravilniku o delitvi dohodka) in skupni sklad osebnih dohodkov.	-
Delovni osebni dohodek služi za pokritje delovnih ur. Delovna ura pa je plačana v naslednjih oblikah: zaslužek po obračunski osnovi (to je osnovna plača, individualni (ali skupinski) učinek, dodatek za nadure, dodatek za nočno delo, skupni uspeh enote, premija za kvaliteto.
Skupni sklad osebnih dohodkov je enoten za celo podjetje in služi za pokritje nadomestil in ostalih izplačil (npr. za redni letni dopust, za izredni dopust, za javne funkcije, za hra-narino do 30 dni, za dodatek za dolgoletno delo, za toplo in hladno malico itd.). Ta izplačila se določajo po raznih povprečjih, kot to zahteva Zakon o delovnih razmerjih. Osnova za ta povprečja so izplačila za delovne ure.
Delitev delovnih osebnih dohodkov
Ker izplačila za delovne ure predstavljajo naj večji del in so. tudi osnova za izračun nadomestil, si jih oglejmo nekoliko pobliže:
—	zaslužek po obračunski osnovi dobimo tako, da delovne ure posameznika (praviloma vsak dan 8 ur) pomnožimo z njegovo obračunsko osnovo. Ob-*računsko osnovo bomo dobili preko analitične ocene delovnih mest;
—	individualni učinek je rezultat večjega ali manjšega preseganja norm. Kdor bo mesečno delal 200 ur, po normi pa bo dosegel npr. 240 ur, ta bo imel teh 40 ur plačanih po obračunski osnovi in to bo njegov individualni učinek.
Praktično • bo v računovodstvu izračunano po nekoliko drugačni poti, a v bistvu pride do istega rezultata.
Vodilni v proizvodnji nimajo presežka v norma urah, izračuna pa se njihov individualni učinek . tako, da se ugotovi povprečno prekoračevanje norm v njegovi skupini in vodilni dobi povprečni 'učinek.
V režijskih enotah ni individualnih meril proizvodnje, kontrola itd.). Praksa pa kaže, da so tu še večje razlike pri delu posameznikov, kot v proizvodnji. Norm tu nimamo. Zato ja za ta delovna mesta predvidena osebna ocena. S pomočjo točk, dobljenih z osebno oceno, bi vsaj približno merili individualno prizadevanje. V primeru, da se ne bomo odločili za osebno oceno, jc tudi izdelana druga varianta in to tako, da je individualni učinek pri vseh teh delovnih mestih vezan na povprečno prekoračevanje norm v podjetju. (Mimogrede: pravijo, da je to bolj humano — lahko delaš ali dremaš, povprečje ti je zagarantirano. Človek pa lahko dočaka visoko starost).
Nadure bodo obračunane kot redne delovne ure plus dodatek, ki bo znašal 50 % na obračunsko osnovo.
Dodatek za nočno delo bo znašal 25 % na obračunsko osnovo.
Z ozirom na to, da bodo po novem obračunske osnove višje, bodo tudi ti dodatki v absolutnem znesku višji,
Skupni uspeh enote bo vsak mesec ugotovilo računovodstvo. Na eni strani bo po Pravilniku o delitvi dohodka izračunan dej ovni osebni dohodek za enoto (npr. 8,40Q.000). Na drugi strani pa bomo imeli sešteto v isti enoti zaslužke po obračunski osnovi -f- individualne učinke 4- dodatke za nadurno in nočno delo (npr. 7,000.000). Ker enota lahko izplača 8,400.000,. bo 1,400.000 predstavljal skupni uspeh: enote.
RAZOBESEN JE PRAVILNIK O DELITVI DOHODKA (NA ŽALOST SAMO NA DVEH MESTIH). VELIKO LJUDI GA NE BO PREGLEDALO IN DALO SVOJIH PRIPOMB, KER SE JIM ZDI TO PREOBŠIRNA KNJIGA IN NE DOVOLJ INTE-RESANTNA, DA BI SE JO SPLAČALO PREGLEDATI. MARSIKDO P*- TUDI ZARADI MALEGA ŠTEVILA IZVODOV NI MOGEL PRITI DO PRAVILNIKA. ZATO NEKAJ KRATKIH POJASNIL.
Delitev dohoSka
Dohodek bomo delili na:
—	sklade;
—	skupni sklad osebnih dohodkov;
—	delovne osebne dohodke.
Sklade potrebujemo za pokritje anuitet (dolgov pri banki) in za nove investicije. Banka je do anuitet neizprosna, nekaj investicij za nakup novih strojev in naprav je več kot potrebno, zato smo sklade dali na prvo mesto. Naš gospodarski plan bo vseboval za vsak mesec določen znesek, ki ga bomo morali odvojiti za sklade. To je naša prva obveznost iz dohodka.
Drugi del je skupni sklad osebnih dohodkov. Ta je enoten za celo podjetje in služi za pokritje dopustov, boleznin, plačanih državnih praznikov, za toplo in hladno malico in drugo. To so razna izplačila za nedelovne ure, ki jih pa podjetje po zakonu mora plačati (imenujemo jih nadomestila in ostala izplačila). Koliko moramo vsak mesec oddvojiti v ta namen, tudi to je določeno v gospodarskem planu (v absolutnih zneskih).
Tretji del dohodka gre za delovne osebne dohodke. Delovni osebni dohodki služijo za pokritje delovnih ur.
Vsaka enota ima postavljena merila, kako se izračuna delovni osebni dohodek za posamezno enoto. Računovodstvo bo za vsako enoto izračunalo njen delovni osebni dohodek (to bo prve dni v mesecu za pretekli mesec). Nekoliko pozneje (blizu 20. v mesecu) bo ugotovilo dohodek podjetja in količino razpoložljivih sredstev za delovne osebne dohodke, če jih bo dovolj bo v redu, če pa ne, pomeni, da smo izplačali več kot smo imeli razpoložljivih sredstev. Računovodstvo za vsako enoto ugotovi, koliko znese pri njej prese-
žek in ta znesek pri naslednjem obračunu odtegne od izplačil, če bomo znali gospodariti, potem se nam tega ni treba bati. Bolj kot do zdaj bo treba pretehtati, kaj bomo delali in kako organizirali proizvodnjo, da bomo imeli čim manjše stroške. Tu ne bodo pomagale niti fraze niti medalje, ampak samo sposobnost.
Če pride do internih racionalizacij, se cenik za dobo enega leta ne bo spreminjal. (Do zdaj tega ni bilo, zato smo racionalizacije skrivali). Evidentirane pa morajo biti, da uredimo tehnologijo in da organizacija dela bazira na stvarni tehnologiji.
Pravilnik določa strokovno komisijo, ki pozna vso problematiko poslovanja v posamezni enoti. Če pride do kakih izrednih situacij, bo ta komisija postavila začasno določitev, po kakšnih merilih določiti enoti delovni osebni dohodek. Tako bo lahko računovodstvo delalo nemoteno. Dokončno odločitev pa bo po dobri proučitvi prinesel upravni odbor.
Priporočal bi vsakemu, da pregleda vsaj tisti dve strani v Pravilniku o delitvi dohodka, ki se nanašata na merila za njegovo enoto. V proizvodnih enotah ni kakih novih meril za ugotavljanje delovnih osebnih dohodkov. Posebnost je to, da je vsaka enota obdelana posebej, zato bo ta merila izpopolnjevati lažje.
Nekaj novosti je pri režijskih enotah. Vzdrževalne službe so poleg ostalega vezane tudi na izpolnjevanje mesečnega operativnega plana podjetja. S svojim delom omogočajo, da proizvodnja lahko naredi več ali manj. če omogočijo trdno in nemoteno proizvodnjo je prav, da zato tudi dobijo določeno premijo. Enako velja za orodjarno in za vodstvo vzdrževanja.
Podobno je vezana priprava proizvod-
nje, samo da ne na mesečni operativni plan (ker ga postavlja sama), ampak na gospodarski plan (ki ga pred začetkom leta sprejme CDS). Dobra tehnologija, nabava, priprava dela in vse drugo delo ima zelo velik vpliv na izpolnjevanje naših planskih nalog.
Tudi zaloge materiala imajo velik vpliv na stroške. Zato bo vsako znižanje zalog pod normirane (normativ bo postavljen iz naše dosedanje prakse) tudi nagrajeno. Ker pa je po drugi strani isti sektor vezan na proizvodnjo, se zaloge ne bodo smele znižati tako ekstremno, da bi prišlo do motenj v proizvodnji.
Kontrola je vezana na realizacijo, na kvalitetni popust in na reklamacije (do katerih pride zaradi propusta v kontroli). Kvalitetni popust ugotavlja računovodstvo, vrednost reklamiranega blaga pa komerciala. Tako je pred kontrolo postavljena naloga, da bolj kot do zdaj skrbi in pripomore, da se dela boljša kvaliteta in da naši kupci dobijo pravilno označeno kvaliteto. A ta oagovornost ni samo moralna, ampak tudi materialna.
Služba prodaje in zunanje trgovine je vezana na realizacijo in na terjatve. Če bomo uspeli poslovati z znosnimi terjatvami, potem je vredno to posebej premirati. Terjatve namreč vežejo znatna obratna sredstva, od katerih mi plačujemo obresti. Poleg tega pa ne moremo teh sredstev uporabiti za druge potrebe.
Več enot je direktno vezanih na dohodek podjetja. Zato bomo bolj kot do zdaj morali premirati vsako aktivnost, ki je usmerjena k ustvarjanju višjega dohodka. Ni dovolj samo delati, ampak delati take izdelke in na tak način, da je čimveč dohodka.
Pravilnik o delitvi dohodka določa delitev dohodka na sklade in na osebne dohodke. Prav tako določa osnove in merila za delitev razpoložljivih sredstev za osebne dohodke na posamezne enote (to je formiranje delovnih osebnih dohodkov po posameznih enotah). O delitvi teh sredstev na posameznike pa govori Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
osebnih dohodkov
NADOMESTNE VOLITVE
Volilna enota 8 bo morala v februarju izvoliti novega odbornika v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju, Njihova odbornica Marija Koželj je namreč odšla v tujino. Zvedeli smo, da bodo razpisane nadomestne volitve za 15. februar 1966, medtem ko naj bo kandidacijski zbor v volilni enoti 8 najkasneje 2. februarja.
Upamo, da bodo volilci v 8. volilni enoti kandidirali sodelavca, ki je s svojim dosedanjim delom in s svojimi delovnimi in politionimi kvalitetami dokazal, da je dostojen zar upanja in da je dorasel odgovorni dolžnosti, ki mu bo zaupana.
Podrobnosti v zvezi z nadomestnimi volitvami bodo volilci te volilne enote zvedeli pravočasno.
Pomoč društva Ljudske tehnike
Na eni svojih zadnjih sej je upravni odbor društva Ljudske tehnike »Emajl« sklenil dodeliti znesek 300 tisoč dinarjev kot svoj prispevek organizatorjem novoletne prireditve. Ta hvalevredna gesta upravnega odbora bo omogočila, da bodo naši otroci tudi letos lepo obdarjeni, saj bo dedek Mraz razpolagal s tremi milijoni tristo tisoč dinarji. Razliko je — kot smo že poročali — prispevala delovna organizacija.
Tromesečno so v uspeh enote zajeti še prihranki (ali prekoračitve) na režijskih stroških.
Ta sredstva (skupni uspeh enote) se deli na posameznike tako, da dobi vsak enak odstotek.
Premija za kvaliteto se izračuna podobno kot skupni uspeh enote. Na predlog tehnične kontrole bo vsaka enota izglasovala, katera so vzlivnejša delovna mesta in katera manj vplivna na kvaliteto in katera nimajo nobenega vpliva. Računovodstvo bo izračunalo »procent za kvaliteto« (podobno kot procent za skupni uspeh enote). Vplivnejša delovna mesta bodo dobila dvojni procent, manj vplivna pa enojni. Ce bo npr. izračun pokazal, da znese »procent za kvaliteto« 7 %, bodo dobili vplivnejši 14 %, manj vplivnejši pa 7 %.
' Odmor pri delu
Odmora ne bomo več obračunavali, ampak bo vključen v delovne ure. Ce je pri normiranih delih bil npr. zdaj norma čas 7,5 minut za neko operacijo, bo zdaj 8 minut. Vsi norma časi bodo toliko bogatejši, da bodo vsebovali tudi odmor. Kdor bo npr. dnevno delal 7,5 ur (0,5 ure bo na odmoru) in ne bo norme presegel, ta bo (zaradi bogatejših norm) zbral 8 norma ur. Ce pa bo normo presegal, bo tudi odmor plačan višje.
Kjer pa ni norma ur, tam se vsakemu dnevno piše 8 ur (do zdaj 7,5 ur + 0,5 ur za odmor).
'‘Časovne norme
Zdaj imamo v veljavi dinarske akorde. Za vsako operacijo je določeno, koliko dinarjev dobi posameznik, ki jo opravi. To je z obračunskega stališča dobro in enostavno. Manjkajo nam pa časi, (dejansko doseganje norma časov), kar je bistvena osnova za boljšo organizacijo dela. Če poznamo dejanske čase za posamezna dela, potem lahko celotno delo veliko boljše organiziramo in pocenimo. V tem pa je tudi namen časovnih norm (oziroma prehod od dinarskih akordov na časovne norme).
Pri prehodu na časovne norme, bomo prav tako kot do zdaj, vsakemu beležili koliko komadov (ali operacij) je izdelal. Za vsako operacijo bo določen norma čas (enako kot do zdaj dinarski akord) in kolikor več komadov * bo izdelal nekdo, toliko več bo imel priznanega norma časa. Ob koncu meseca bomo ta čas sešteli in ga ovrednotili z obračunsko osnovo posameznika (če pa je delal dražja ali cenejša dela, kot znaša njegova obračunska osnova, bo tisti norma čas tudi dražje ali cenejše plačan). Tako bo mesečni izračun dejansko isti kot pri zdajšnjih dinarskih akordih.
Pri tem vsakega najbolj skrbi to, ali se ne b*do upirali ljudje opravljati cenejša dela (ki so plačana po nižji tarifi, kot je njegova). Pri dinarskem akordu je bilo vseeno (saj je praviloma tudi višjekvalificiran dobil cenejša dela plačana po nižji tarifi, ker je npr. dinarski akord bil izračunan preko ce-Dejše (nižje tarife). Tako ta problem ni rezultat časovnih norm.
Če hočemo obdržati dosedanjo prakso, potem bo pač moral višjekvalificiran delavec dobiti nižjekvalificirana dela ceneje plačana. Mislim pa, da bi bilo dobro takemu delavcu tudi nižjekvalificirana dela plačati po njegovi obračunski osnovi, priprava dela in vodstvo enote pa bi bili tako bolj prisiljeni, da zagotovijo vsakemu dovolj dela, ki ustreza njegovi kvalifikaciji. To sicer pomeni, da je lahko ista delovna operacija plačana po različnih tarifah, a -tudi s tem se moramo sprijazniti., če tako organiziramo delo. Saj imamo tudi za izdelavo enega avtomobila v Jugoslaviji en čas in ceno, v Italiji pa drugega, pa kljub temu vsi živimo.
Akordi v vzdrževalnih službah in v orodjarni
Norme uspevajo tam, kjer imamo serijska dela. Tu imamo množični pojav, iz katerega lahko po pravilih statistike dobimo neko zakonitost.
Pri enkratnih delih lahko rečemo, da je dobro normirale predrago, navadno normiranje nam pa ne da dobrih norm. Tudi praksa nam kaže, da je akordiranje v vzdrževanju bolj manipulacija z urami, da posamezniki pridejo »na svojo plačo«.
Mislim, da je prav, da tako akordiranje tu odpade. Vzdrževalci so potrebni, zato jih moramo plačati tudi takrat, če nimajo dela (morda celo še boljše, ker takrat vsaj proizvodnja v redu teče). Plačani naj bodo po času (po Pravilniku o delitvi dohodka pa so že tako vezani na to, kako se izpopolnjuje mesečni operativni plan. Ce omogočijo, da ga v redu izpolnimo, dobijo določeno premijo).
Ker bodo še obstojale razlike med posamezniki, ker je to pač človeška lastnost, lahko te razlike deloma upoštevamo pri osebni oceni. Vsakega jtol leta, ko se dela osebna ocena, bo prid-nejši dobil več točk po osebni oceni, manj priden pa manj.
Tudi osebna ocena večkrat ne more poplačati prizadevanja posameznika. Npr.: za nekaj časa bi se morala ustaviti cela proizvodnja, da električar popravi neke napake. Zaradi svoje spretnosti opravi on to mimogrede. Korist, ki jo ima podjetje, ker ni prišlo do izpada proizvodnje, je velika. Zato je treba taka dela nagraditi posebej. Osnovna plača in osebna ocena sta tu preozki, da bi posameznik dobil zadostno priznanje.
Podobno kot v vzdrževanju je z normiranjem v orodjarni. Tutti tu so enkratna dela, in jih je bolje plačati po času, pridnosti pa dati priznanje z o-sebno oceno.
Pri sprejemanju Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se bomo tudi o tem odločili dokončno.
T. Ivanič
Pred nami je odločitev, ali bomo uvedli osebno oceno ali ne. Malo lažje se je odločiti za ali proti, če nam je znano, zakaj gre. V tem je bil tudi namen izredne številke Emajlirca. Gre le za pojasnila, kaj je osebna ocena, kaj nam lahko prinese dobrega in kaj slabega. Poleg vsega pa so še prikazane organizacijske ovire, ki dušijo učinkovitost osebne ocene.
Katerega zanima konkretna oblika osebne ocene pri nas (če se bomo zanjo odločili), si jo bo lahko ogledal v prilogi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
Mimogrede še to. Osebna ocena je vezana na analitično oceno. Analitična ocena delovnega mesta določa potrebno šolsko izobrazbo in potrebno prakso. V dosedanji analitični oceni je bilo eno kakor drugo žeto napihnjeno. Ker se oboje upošteva pri osebni oceni, bi marsikoga osebna ocena lahko bolj priza-
Ob tej priložnosti bi hoteli znova zapisati, da bo sprevod dedika Mraza v petek, 31. decembra ob 14. uri. Sprevod ibo šel po Delavski in Mariborski
dela (ker npr. ne bi imel zahtevane prakse in izobrazbe). Sicer tu obstojajo še drugi kriteriji; to je količina in kakovdst dela, ki po drugi strani lahko posameznika dvignejo tudi nad tistega, ki ima samo prakso in izobrazbo, a vseeno nerealna (napihnjena) analitična ocena lahko zavira uspešno izvedbo osebne ocene.
Da pri vsem tem ne bi bito nepotrebnega strahu, naj povem to, da bo nova analitična ocena mnogo realnejša kot dosedanja. Niti praksa niti izobrazba ne bosta napihnjeni, za eno ali celo dve stopnji višje, kot je stvarno potrebno. Tako bo tudi vsak s svojo prakso in izobrazbo mnogo bliže zahtevam analitične ocene, če pa je to doseženo, potem tudi osebna ocena ni tak nepridiprav.
Eden od tovarišev mi je postavil vprašanje, zakaj se pri osebni oceni upošteva tudi šolska izobrazba, saj vendar ni
ulici in bo zaključen pred upravnim poslopjem, kjer bo imel dedek Mraz svoj nagovor, nakar bo obdaril nad dva tisoč otrok.
KOMENTAR
prav, da bi plačevali šoto ne pa delo. Drži, plačevati je treba delo. Če analitična ocena za njegovo delo zahteva srednješolsko izobrazbo, on pa je nima, delo pa opravlja v redu, potem bi moral prej pomisliti, da morda njego\>o delovno mesto ni ocenjeno dobro. Morda je treba za delovno mesto samo nepopolno srednjo šolo in ne srednjo?!
Vendar bo v tem primeru obračunska osnova delovnega mesta nižja. Če pa predpostavimo, da je delovno mesto ocenjeno prav, potem bi po svetovno priznanih normah verjetno to delo bolje in uspešneje opravljal človek s predpisano izobrazbo. Izjeme so, to drži, a izjeme so redkost.
Pri vsem tem pa še to, izobrazba ni edini kriterij osebne ocene. Tu so še drugi kriteriji, ki predstavljajo več kot 75% vseh točk po osebni oceni.
T. Ivanič
OSEBNA OCENA V IZREDNI
Številki emajlirca
OB DRUGEM SIMPOZIJU OGREVANJA IN PREZRAČEVANJA STANOVANJ
DVOJE IZMED TREH ■ ■
V DNEH OD 16. DO 18. T. M. JE BIL OB NAVZOČNOSTI PRIBLIŽNO 130 STROKOVNJAKOV IZ VSE JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI II. SIMPOZIJ OGREVANJA IN PREZRAČEVANJA STANOVANJ. SIMPOZIJA SVA SE UDELEŽILA TUDI DVA PREDSTAVNIKA INŠTITUTA EMAJL. NA SIMPOZIJU JE BILO PODANIH 29 KVALITETNIH IN ZANIMIVIH REFERATOV,
PRAV TAKO ZANIMIVA PA JE BILA TUDI RAZPRAVA PO TEH REFERATIH. SESTAVNI DEL SIMPOZIJA SO PREDSTAVLJALE TUDI INFORMACIJE O IZDELKIH PROIZVAJALCEV OPREME ZA OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE, ZAKLJUČEN PA JE BIL SIMFOZIJ Z OBISKOM NAŠI TOVARNI.
Poleg dejstva, da je simpozij strokovno osvetlil določene konstruktivne probleme pri gradnji toplovodnih naprav, lahko koristnost naše udeležbe in vključitve v aranžma simpozija okarakteriziramo kot trojno. Prvo in najvažnejše: iz posameznih referatov in diskusije smo uspeli narediti analizo glavnih zahtev za kotle, primerne za zgorevanje domačih goriv ter oceniti pravilnost našega sedanjega in perspektivnega razvoja na področju toplovodnih naprav. Drugo: simpozij nam je omogočil s tehnične strani predstaviti naše proizvode širokemu krogu znastvenih delavcev in projektantov. In tretje: ustvarjeni so bili pristni poslovni stiki z vsemi udeleženci simpozija.
V nadaljevanju bi se omejil samo na prva dva momenta, ki sta domena toplotnega tehnika, ocena propagandnoreklamnega učinka bo pa prav gotovo izvršena v krogih, katerim tudi gre zaisluga za ta uspeh.
Težko bi se bilo opredeliti, katere razprave so bile za nas bolj koristne, katere manj, zato bom. tiste, ki so nas privedle do neposrednih Ugotovitev, obravnaval po kronološkem vrstnem redu.
Prvih pet predavanj je treti-railo problematiko ogrevanja stanovanjskih naselij s stališča urbanizma. Važnost te problematike je poudarjena že s tem, da je postavljena na začetek simpozija. Razprava je jasno pokazala, da vodi pravilna rešitev v gradnjo velikih centralnih toplarn za cela naselja ali več naselij skupaj. Naj večja težava pri rešitvi v tej smeri so velika investicijska sredstva in pa tudi nujnost določenih pogojev v strukturi potrošnikov. Spričo teh dveh težav prihaja v ospredje rešitev s kotlarnami srednjih kapacitet, ki po eni strani ne zahtevajo enotirnih investicijskih sredstev in posebne strukture potrošnikov, po drugi strani pa predstavljajo kolikor toliko zadovoljivo rešitev s stališča urbanizma. To so kotlarne, katerih kapaciteta je najpogosteje nekje
med 2,5 in 6 milijoni kcal/h. Ker se normalno tudi te kotlarne gradijo v etapah, so za njih zelo primerni kotli z učinkom do enega milijona kcal/h. Naši kotli CC-12 imajo prav take učinke. Ugotovitev se vsiljuje sama: kotli CC-12 so s stališča kapacitet zelo interesantni.
Vprašanje, kolikšna je intere-santnost teh kotlov s stališča goriva — olja, tangira drugi interesantni del — razgibano diskusijo o tem, kako naj bi se v naši državi usmerjala poraiba goriva. Znano je, da je bila ta tema v zadnjih letih večkrat načeta in da še do danes ni jasnega stališča o tem vprašanju Tudi ta simpozij ni uspel odgo voriti na to vprašanje. Interesantno je, da do opredelitve ni moč priti, ker je razmerje zagovornikov uporabe premoga in zagovornikov kurilnega olja še vpdno nekako ena proti ena. Iz navedenega sledi, da je naša orientacija na proizvodnjo kotlov na tekoča goriva pravilna, Ob edinem pogoju, da pri tem ne zanemarimo razvoja kotlov na trdna goriva. Potrjena je tudi pravilnost naše odločitve pri vključitvi kotla z možnostjo zgorevanja obeh vrst goriva v program dela na razvoju toplotnih naprav.
Ugotovitev, da je treba nadalje razvijati kotle na trdna goriva, je podkrepljena tudi z referatom prof. dipl. ing. Sela iz beograjske univerze, v katerem je avtor prikazal zelo nizek izkoristek litoželeznih kotlov in jih okarakteriziral kot neuporabne za naše premoge. Navedel je bistvene napake teh kotlov. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so »trika« kotli skoraj brez vseh teh napak in da je njihov izkoristek daleko višji, saij so konstruirani nalašč za rtaše rjave premoge. S tem je potrjena pravilnost že druge točke v programu dela na razvoju toplotnih naprav: izboljševanje in modernizacija obstoječih TRIKA kotlov. Upam si trditi, da to ni naključje, temveč da kaže potrditev pravilnosti naših odločitev pri sestavljanju programa dela na to, da je bil ta program temeljito pri-
Gostje pri ogledu radiatorskega oddelka (Foto Sever)
pravljen in pretehtan.
Iz posplošene kritike za centralno kurjavo je bilo moč povzeti nekaj Slabosti, katere bo treba popraviti tudi na naših »trika« kotlih. Tu gre predvsem za ukrepe v smeri čim samostojnejšega obratovanja kotla in pa za izboljšanje njegovega izkoristka, to je razmerja med iz kotla pridobljeno energijo in med Ono, ki jo v kotel vložimo v obliki goriva. To spoznanje bo obogatilo naš program dela z nekaterimi do sedaj nepredvidenimi nalogami pri izboljšavi »trika« kotlov.
Že prej omenjeno predavanje prof. Sela, v katerem je govoril o kotlih z izkoristkom manjšim od 50 % in v katerem sploh ni omenil »trika« kotlov, nam je omogočila da smo nevsiljivo seznanili udeležence simpozija s tehničnimi lastnostmi naših proizvodov na polju ogrevanja, še posebej pa naših »trika« kotlov. Izkazalo se je, da cela vrsta strokovnjakov, posebno iz drugih republik, sploh ni poznala lastnosti »trika« kotlov in da so jih ugodno presenetile navedbe glede izkoristka in ostalih tehničnih lastnosti. Informacija o našem proizvodnem programu je bila spremljana s predvajanjem uspelih diapozitivov, katere je oskrbel naš oddelek za gospodarsko propagando. Temu je sledil razgovor s projektanti, ki se je, kot je znano, nadaljeval pri nas v podjetju. Kot interesantno naj omenim to, da velika večina projektantov ni bila seznanjena s cenami naših ogrevnih naprav in kakšne posledice ima to dejstvo — povzeto po diskusiji — na prodajo. Postopek pri realizaciji nekega centralnega ogrevanja je tak, da najprej projektant kurjave izbira pro-
jekt in predračun stroškov, po katerem potem najugodnejši ponudnik delo izvaja. Pri tem izvajalec brez tehtnega vzroka ■ne menja postavk, predvidenih s strani projektanta, posebno pa še ne ključnih postavk, med katere spadajo kotel in radiatorji. Znano je, da so projektanti pri svojem delu vedno v časovni stiski in zato projektirajo pač tiste elemente, katerih ceniki iin tehnični podatki ,so jim najbolj pri roki, ne glede na morebitno višjo ceno. Ko izvajalec, ki normalno po dveh letih naročuje opremo — je za nas vlak že zdavnaj mimo, če projektant ni predvidel naših elementov. Ponovno podčrtavam specifičnosti pri prodaji toplotnih naprav in pomembnost seznanjenja projektantov z dobavnimi roki in cenami.
V razgovoru s projektanti in koristniki naših proizvodov smo registrirali nekaj kritičnih pripomb na naše izdelke, ki pa so vse take, da jih “bomo lahko hitro rešili z večjo pozornostjo pri izdelavi, ker ne gre za kritiko konstrukcije, ampak za pripombe na kvaliteto izdelave. Mnogi so izrazili željo, da bi mi proizvajali tudi ploščata grelna telesa. Navedeno je bilo mnogo tehtnih argumentov v korist takim grelnim telesom. Spričo dejstva, da smo prototipe takih radiatorjev pred časom že izdelali, bi kazalo temeljito proučiti možnost plasiranja zadovoljivih količin.
Slednjič naj navedem še to, da 'se je v razgovorih z udeleženci simpozija izkazalo, da je bil marsikateremu rezerviranemu odnosu do naših izdelkov vzrok tehničen nesporazum, ki pa je bil z osebnim kontaktom z lahkoto odstranjen.
Ing. Ivo Muršec
¿tfuuiicu
MARIJA GREGL, delavka iz emajlirnice, nam piše: Včasih je bila skrb sindikata, da nam je' posredoval kulturne dobrine v tej ali oni obliki. Letos sem hodila od poenterke do poenterke in jih spraševala, če lahko pri njih naročim zbirko Prešernove založbe. Nekoč smo lahko prebrali na oglasnih deskah sporočila za - eno ali drugo prireditev, medtem ko danes tega ni več. In vendar si mi delavci tega želimo.
Pretekli teden je bila v avli pred dvorano centralnega delavskega sveta razprodaja knjig. Organizirala jo je Mladinska knjiga. Ko isem povprašal prodajalca, kako je s poslom, si je pomel roki: »Izvrstno, ne-
pričakovano!« In če verno, da je, le malokateri zašel tjakaj, lahko z gotovostjo zapišemo, da bi ljudje kupili še več.
Zanimanje za knjige torej je. Gotovo si ljudje želijo tudi drugih prireditev. Sveže so nam še
v spominu nabito polni prostora kluba ob različnih prireditvah, ki so že vnaprej obetale kulturni nivo. In ne le to; nekateri delavci dan za dnem moledujejo za podobnimi prireditvami in pri nas ni nikogar, ki bi jim prisluhnil.
Nedvomno je dolžnost sindikata približati ljudem kulturo. O tem ¡ni nobenega dvoma in bi bila sleherna razprava odvečna. Žal pa zaradi drugega poslanstva — zaradi gospodarskih problemov, zastran nove politična vsebine sindikalnega dela — porivamo kulturo ob stran in ne najdemo zanjo niti trohi-
Spremembe statuta podjetja
Glede na nove zakonske predpise, predvsem *na zakon o podjetjih in novi zakon o delovnih razmerjih, morajo vsa podjetja sprejeti statute .odnosno uskladiti dosedanje statute z novimi zakonskimi določili. Tako smo tudi v našem podjetju pripravili predlog za spremembo nekaterih določil statuta, o katerih je že razpravljal upravni odbor na seji dne 15. decembra 1965. Predlagane spremembe statuta so dane na vpogled kolektivu, nakar bo centralni delavski svet odločal o teh spPsmembah še pred koncem tega meseca.
V našem sedanjem statutu bomo spremenili odnosno vnesli v glavnem le to, kar je na novo predpisal Temeljni zakon o podjetjih in zakon o delovnih razmerjih ter toga doslej v statutu ni bilo. Ne gre. za neke bistvene spremembe, zato ostaja vsa naša organizacijska zgradba glede dela, delovnih enot, strokovnih služb itd. ne-izpremenjena. Popravili smo le delokrog notranje arbitraže, ki smo jo imeli že v statutu doslej ter smo pristojnost te notranje arbitraže prilagodili določilom zakona o podjetjih, ki jo predvideva! Nadalje smo vnesli
v spremembe 9tatuta izpopolnjena določila glede pristojnosti samoupravnih organov v pogledu naloge čuvanja zakonitosti predpisov. Centralni delavski svet skrbi za to, da so vsi interni predpisi- v skladu z zakonom in da morajo tudi naši notranji predpiši biti medsebojno'v soglasju tako, da predpisi ali samoupravni akti, ki jih sprejmejo samoupravne eno tč, morajo soglašati z statutom in centralnimi pravilniki. Delavski svet je pooblaščen, da razveljavi vse take protizakonite in neskladne predpise in sklepe. Dolžnost, opozarjati centralni
Razprava o. določilih statuta je dosegla znova neposrednega pro-i	izvajalca.
delavski svet na ugotovljene protizakonitosti in neskladnosti, je naloga predvsem pravne in tudi organizacijske službe.
Ostale predlagane spremembe v statutu so s področja delovnih razmerij in sicer ’tista določila, katera morajo obvezno biti v statutu na podlagi določil zakona o delovnih razmerjih. Ta določila smo imeli doslej v celoti v pravilniku o delovnih razmerjih. V Statut bomo n. pr. vpesli neka določila glede razglasa in razpisa prostih delovnih mest, določila glede nadurnega dela, delovnega časa, izrednega plačanega dopusta, prenehanja delovnega razmerja ter gledp sklepanja pogodb o priložnostnem delu. Zakon o delovnih razmerjih daje poudarek temu, da mora biti v-statutu urejen in določen postopek glede uveljavljanja pravic delovnih ljudi v zvezi z delovnim razmerjem. Določeni morajo biti organi, na katere se vlagajo pritožbe odnosno ugovori ter določena tudi strokovna služba, ki skrbi za to, da delavci lahko-uveljavljajo zaščito svojih pravic. V tem pogledu smo imeli že v našem statutu določila pod poglavjem »Zaščita delovnih ljudi« ter smo v predlaganih spremembah statuta le nekoliko točneje določili postopek za uveljavljanje pravic delovnih ljudi in dolžnosti pravne službe pri dajanju pravne pomoči delavcem.
Kot je iz navedenega razvidno, se statut bistveno ne menja. V§e druge spremembe na področju delovnega prava, osebnih dohodkov in drugo bomo uredi-dili z sprejetjem novih pravilnikov delovnih razmerij,, varstva pri delu, delitvi osebnih dohodkov itd. te pravilnike pa moramo sprejeti do aprila prihodnjega leta.
ce časa. Vprašanje pa je, če je kulturna dejavnost, zlasti pa približevanje kakovostnih kulturnih dobrin delavcu, drugotnega pomena. Morebiti sodi to celo enakovredno med naloge sindikata in naj bi bilo vštric razpravam o ’delitvi dohodka, polemiziranju o izpopolnjevanju planskih obvez in drugem.
Naši sodelavki dz emajlimi-ce smo hvaležni, da nas je spomnila na dolžnost, ki smo jo poslednji čas docela prestavili na slepi tir. Nadejamo se, da njena spodbuda ne bo ostala brez odmeva.
ZA NOVO LETO OBDARJENI BOLNIKI
Izvršni odbor sindikalnih podružnic našega podjetja tudi letos ne bo pozabil tistih sodelavcev, ki bodo prisiljeni zaradi bolezni v bolniške postelje. Vse, ki bolujejo nad mesec dni, bodo obiskali na domovih ali v-bolnišnicah ter jim izročili denarno darilo. Zvedeli, smo, da jih bodo letos obdarili nad sedemdeset.
Ob tej priložnosti bodo ■ obdarili tudi otroke, katerim je botrovala sindikalna podružnica in tudi vse tiste sodelavce, ki so bili invalidsko upokojeni zaradi silikoze.
Navada, obdariti bolnike . za novo leto, je že stara in hvaležni smo, da jo bomo obdržali tudi zdaj, ko gledamo na vsak potrošen dinar. Gotovo pa bo hvaležnost sodelavcev, ki se zaradi tega ali onega razloga ne bodo mogli veseliti z nami, daleč presegla tistih nekaj- tisočakov, ki jih bodo dobili. Hvaležni nam bodo za skrb in pozornost. Hvaležni zategadelj, ker ne bodo sami in pozabljeni.
V poslednjem času se imamp v delavnici radiatorjev marsičemu veseliti. Najprej novim strojem, zdaj pa poskusni proizvodnji radiatorjev po DIN normah.	>
									
Čeprav Je aluminij v naravi zelo razširjen, saj ga je več kot železa, so ga lz njegovih rud pridobili razmeroma pozno. Prvi ga je dobil leta 1827 F. Wohler v obliki svetlo sivega prahu. Kot trdna plavkasto bela kovina je bil dobljen leta 1845; deset let kasneje pa je bil razstavljen na mednarodni razstavi v Parizu kot poslednji čudež tehnike »Srebro iz gline«. Kako težko je bilo pridobivati aluminij iz njegovih rud in kako je bil cenjen še pred 66-letl, lahko vidimo po tem, da so leta 1899 poklonili v Londonu slavnemu ruskemu Kemiku Mendeljejevu kot izredno dragoceno darilo tehtnico, ki je bila izdelana Iz aluminija ln zlata.
Možnost cenejšega pridobivanja aluminija in s tem njegovo uporabo v vseh vejah Industrije je omogočilo odkritje C. M. Halla, ki ga je pridobil z elektrolizo iz taline zmesi aluminijevega hidroksida in krlolita. Danes pridobivajo aluminij z elektrolizo lz boksita, ki ga naprej očistijo primesi in dobijo glinico. To potem dodajo v staljeno zmes krlolita in fluorita v veliki železni električni celici, ki ima dimenzijo 2,4 X 1,8 m in je obložena z ploščami Iz ogljika. Pri elektrolizi Ima posoda vlogo katode, kjer se Izloča aluminij, anodo pa predstavlja vrsta ogjlko-vlh palic, ki so potopljene v talino. Seveda je tak način pridobivanja aluminija rentabilen samo tam, kjer je električna energija poceni. Na važnost aluminija in aluminijevih zlitin v današnjem času prav gotovo ni treba opozarjati posebej. Dovolj Je, če navedemo dejstvo, da je bila leta 1857 letna svetovna proizvodnja aluminija 1 tona, med drugo svetovno vojno pa so samo ZDA proizvedle okoli milijon ton aluminija letno in da si današnje industrije' letal in avtomobilov ne moremo misliti brez njega.
LASTNOSTI ALUMINJA IN NJEGOVIH ZLITIN
Ker se lastnosti in načini varjenja aluminija in njegovih zlitin precej razlikujejo od lastnosti in načina varjenja
težkih kovin je nujno, da poznamo lastnosti čistega aluminija in Ustih aluminijevih zlitin, ki se pri varjenju različno obnašajo.
Pri varjenju aluminija razlikujemo tele glavne grupe:
—	čisti aluminij;
—	zlitine aluminij-mangan;
—	zlitine alumlnij-magnezij;
—	zlitine aluminij-baker;
—	zlitine alumipij-sUiclj;
Čeprav se teh pet skupin razlikuje med seboj po fizikalno kemičnih lastnostih, so tehnološki prijemi in pravila za varjenje v bistvu povsod isti.
Lastnosti aluminija;
—	temperatura taljenja 657—658* C;
—	specifična teža 2,7 g/cmJ;
—	toplotna prevodnost 0,34 cal/cm sek *C;
— razteznostni , koeficient 23,8 X HM;
—	specifična toplota 0,222 cal/kg *CJ
—	talilna toplota 100,0 cal/g.
VARJENJE
Zaščitni sloj na površini aluminija je lz aluminijevega oksida (AhOs). Pri prvem dotiku z zrakom že v kratkem času nastane na površini plast oksida debeline 15—20 J. Rast tega zaščitnega sloja preneha po približno enem mesecu in znaša pri gladki površini ca. 45 a . na grobi pa približno 90 ff. Pri segrevanju se debelina oksidne plasti v začetku zmanjša in šele pri temperaturi preko 400* C hitro narašča in doseže debelino 2.000 5	(0,2 p). Do
temperature 500" C je zaščitni sloj v glavnem amorfen in šele pri 500» C kristalizira v obliki gama Al,Oa s konstanto mrežice 7,90 J;
—	temperatura taljenja aluminijevega oksida (AlsOi) je 2050* C;
—	toplota tvorbe AhOi Je 375,0 cal/mol;
—	AhOs n* prevaja električnega toka;
V TEM LETI SO REKLI...
Govorimo, govorimo, ugotavljamo in sklepamo. Ko še čez nekaj mesecev zberemo, znova vidimo, da je vse po starem.	Peter Videnšek
človeka ne more nadomestiti niti najbolj sodoben stroj; prav zato mu je posvetiti še večjo skrb.
Stanko Cocej
Rezervo^vidim tudi v tem, da se od ljudi, ki imajo visoke osebne dohodke, zahteva odgovor, kaj so naredili.
Marjan Petelinšek
Določene ljudi kličemo na zagovor pred disciplinsko komisijo, pa komisija ne pride na razpravo.
Franjo Panza
Izobraziti delovnega človeka je naša osnovna naloga.
Albin Brenčič
Klicu naše skupnosti za povečanje izvoza smo sledili in dosegli 103 % povečanje izvoza po vrednosti 107 % po količini. Jasno pa je, da je znatno povečanje izvoza negativno vplivalo na rezultate poslovanja v celoti.
Lojze ligo
Predloženih je veliko smernic in sklepov. Premalo poudarka pa je na racionalizacijah, kjer bi prihranili mnogo več.
Alfred Meznarič
Priznajmo, da ne znamo izračunati lastnih kapacitet
Jože Turnšek
Imamo rezervo, ki bo zagotovila višje osebne dohodke: to je boljša organizacija dela.
Drago Mravlak
Imam občutek, da hočemo, naj nekdo vodi iz centra; da se pojavi močna roka. Ko pa se ta pojavi, smo vsi proti.
Ivan Čendak
Kolesa, ki smo jih pošiljali v Maribor, so bila dobra vse do talcrat, ko jim je odpadel obroč.
Franjo Orel
Vsi se moramo truditi, da vodimo zelo umirjeno politiko!
Milan Kavčič
Kvalitetni premik v naši proizvodnji se kaže v večjem preseganju storilnosti po vrednosti in manjšem po količini.
Lojze ligo
Pri sprejemanju plana so vsako leto enake pripombe, ki so vsekakor točne. Plan pa vedno kljub temu vsaj grobo dosežemo.
Marjan Žuraj x *
Količina in vrednost sta manjšega pomena; važen je dohodek'.
Ivan Čendak
Poznamo delovna mesta, kjer delavci niso zaposleni niti 3 ure dnevno.
Mirko Polutnik
Kako bomo v prihodnjem letu letovali s Počitniško zvezo
Vse kaže, da bo tudi Počitniška zveza doživela še nekaj sprememb, ki se nanašajo na nove pogoje poslovanja. Ker je v našem kolektivu veliko mladih članov kolektiva, ki so preživeli svoj letni dopust v domovih in letoviščih Počitniške zveze, jih bodo nekatere spremembe gotovo zanimale.
Najbolj aktualno vprašanje v teh dneh je veljavnost dosedanjega popusta na železnici v višini 75 % za skupine, večje od 5 ljudi. Kot smo brali v časopisju, bo ta popust veljal še v naprej. Ni še samo določeno, ali iga bo posameznik koristil enkrat ali večkrat na leto, kot je bilo dovoljeno doslej. Ker so ostali popusti na železnicah ukinjeni, (K 15), bo ta ugodnost za mladino precejšnjega pomena v proračunu stroškov letnega oddiha.
Novost v delu Počitniške zveze bo tudi sprejem in ne več vpis v organizacijo in to samo nekaj mesecev v letu. S tem bi bilo onemogočeno namensko vpisovanje novih članov tik • pred odhodom na letovanje. Malo manj razveseljiva je vest, o povišani članarini na 1000 din letno. To so zaenkrat znane spremembe in dopolnitve v delu organizacije.
S kakšnimi načrti in osnovnimi sredstvi za prihodnje leto
razpolaga naša Počitniška zveza v tovarni na tem je — ponovno izvoljeni predsednik Tone Šarlah — povedal naslednje:
Tudi v prihodnje se bo dejavnost razvijala v treh smereh in sicer: posredovanje in rezervacija letovanja v različnih domovih širom domovine, letovanje v celjskem naselju Goran Savinja v Makarski ter posojanje šotorov našim članom kolektiva.
Letovanje članov počitniške zveze (do 25 let) je vezano na zmogljivost naselja Goran-Sa-vinja, kamor spada tudi naš objekt.
Omeniti velja, da naša vikend hiša dobro služi namenu in je po pravici najbolj urejena, ter naj lepša v naselju. V letošnjem letu je bila z osmimi ležišči stalno zasedena polno. Za prihodnjo sezono pa imamo že nekaj rezervacij.
„ Z izposojevanjem šotorov bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, posebno še zato, ker
izposojevanja tudi ostali (starejši od 25 let) elani kolektiva. Ker se te ugodnosti poslužujejo v vse večjem številu, bomo skušali nabaviti še več šotorov. Kot je videti, je tak »turistični servis« v našem kolektivu vedno bolj potreben, ker ljudje vse raje odhajajo na
krajše eno ali dvodnevne izlete v naravo.
Iz navedenega vidimo, da nova sezona ne bo ohromila mladinskega turizma v našem kolektivu, ki je v zadnjih letih zajel že precejšnje število mladih ljudi.
Igo
Noč v taboru Goran — Savinja v Makarski (Foto Gostečnik)
lllimillllll........Hill..........nilllllll.....................I...............I.......I.....Illlllllllllll............II.......III..........Illllillllllllll.............MIHI.........Illllllllllllllll......Minil...........HIIMIIIIIIII........Hilli.........IHHHHIIIIIHIIHI !
—	specifična teža A1,0> (gama komponenta) je 3,85 g/cm*.
Poleg teh lastnosti čistega aluminija moramo poznati že nekatere ki so važne pri varjenju:
—	težko se uliva (slabo teče);
—	raztaljeni aluminij se pri ohlajanju močno krči ca. 7 •/•;
—	poroznost vlitega metala;
—	visoka električna in toplotna prevodnost;
—	majhna natezna trdnost pri velikih raz težki h.
Ce dodamo tehnično čistemu aluminiju določen odstotek drugih elementov (prej navedene skupine), se mu spremene tako kemične kot fizikalne lastnosti. Vedeti pa moramo, da so v aluminiju in njegovih zlitinah razen primesi, ki jih dodajamo namenoma, prisotne tudi tiste, ki so posledica tehnološkega postopka pridobivanja aluminija. Najpogostejša sta železo in sili-
Tehnlčna aluminijeva litina ima grobo zrnato strukturo. Fino zmleto strukturo pa dobimo, če dodamo aluminiju ca. 0,2 •/• titana. Med varjenjem aluminija in njegovih zlitin obstaja nevarnost, da se zaščitna plast aluminijevega oksida vsede na dno zvara, ker je njegova specifična teža večja od specifične teže aluminija. Tej nevarnosti se izognemo z uporabo kvalitetnega praška za varjenje.
Glavni vzrok za porozni zvar je relativno nizko vrelišče aluminija (1800* C), kar seveda otežkoča zvarjenje.
Aluminij ne spremeni svojih mehanskih lastnosti do temperature 170 do 180' C. Ce pa ga segrevamo naprej, hitro padajo in njihov minmum je pri temperaturi 350—380* C. Pri temperaturi, ki je samo malo nižja od tališča, pa Izgubi toliko svojih mehanskih lastnosti, da že zaradi svoje lastne teže popusti. Do tega pojava torej pri varjenju alu-
A)	Zlitine aluminij-baker (duralumi-nij); praktično se zlitine te vrste ne dajo variti, ker vsebujejo CuAU, ta pa povzroča krhek zvar, ki pri ohlajevanju poka.
B)	Zlitine aluminij-mangan: pri 0,5 do 2 •/• dodanega mangana v aluminiju v zvezi z drugimi komponentami se zlitini poveča odpornost proti koroziji, izboljšajo se tudi mehanske lastnosti. Zlitine aluminij mangan se dajo dobro variti.
C)	Zlitine alumlnlj-silicij: se dobro varijo in so zelo kvalitetne aluminijeve litine in predstavljajo dober dodatni material pri varjenju.
D)	Zlitine aluminij-magnezij: navadno vsebujejo do 7 •/• magnezija. Ce je odstotek magnezija večji, se poslabša sposobnost varjenja. Izboljšamo pa trdnost zvara, če kdt dodajni material uporabi-
ALUMINIJA IN NJEGOVIH ZLITIN*
cij. železo tvori z aluminijem spojino FeAls, ki se v aluminiju ne raztaplja, ampak tvori evtektik pri količini železa 1,89 •/• s temperaturo taljenja 635® C. Prisotnost železa torej poslabša aluminiju njegove varilne lastnosti, ker povzroča krhek zvar. Silicij se topi v aluminiju do 1,65 •/• pri temperaturi ev-tektika 578® C kot sistem Al-Si. če je v tehničnem aluminiju do I •/• silicija, se mu izboljšajo mehanske lastnosti in lažje se vari, ker lepše teče. če so v aluminijevih zlitinah prisotne spojine CuAlf, Mg-Si, Al/uCuoMg« in MnAl« te slabo vplivajo na varjenje in povzročajo krhek zvar, na kar moramo pri varjenju posebno paziti. Mangan ne vpliva na kvaliteto zvara, če ,ga je manj kot 0,8 Vt.
mlnija mora priti, zato si naredimo podložke iz železa ali debelejšega aluminija, ki preprečijo takšno deformacijo predmeta.	f
Ker aluminij med segrevanjem obdrži svojo prvotno barvo, je posebno začetniku teško določiti trenutek, ko se aluminij začne taliti, posebno še v tistih primerih, ko je treba predmet pred varjenjem predgreti na 200—300« C. V praksi si lahko pomagamo tako, da vzporedno z linijo zvara potegnemo čr-fo s tintnim svinčnikom, ki med segrevanjem počasi bledi in je pri tehipera-turi 300® C že čisto bela in komaj zaznavna. Lahko uporabljamo tudi navaden mekah svinčnik. Pri varen ju aluminijevih zlitin je sposobnost varjenja direktno odvisna od vrste dodanegA le-giranega metala.
mo zlitino z večjim odstotkom magnezija.
AVTOGENO VARJENJE ALUMINIJA IN NJEGOVIH ZLITIN
Karakter plamena pri varjenju z ace-tilenom in kisikom mora biti nevtralen, če je kisika preveč intenzivno nastaja aluminijev oziroma magnezijev oksid; ki poslabšata kvaliteto zvara. Višek ace-tilena pa povzroča poroznost zvara.
Kapaciteta plamena naj bo za varjenje srednje debelih in debelih predmetov nekoliko večja kot pri varjenju sličnih jeklenih predmetov, pri varjenju tanke aluminijeve pločevine pa nekoliko manjša kot pri varjenju slične jeklene pločevine. *
N. N. Klebanov priporoča naslednje: j Debelina var.	Kapaciteta plamena j
predmeta	acet. goril, v 1/h
0,5	50
0,8	60
1,0	75
1,2	75—150
1,5—2,0	150-300
2 -4	300—500
Za približen račun kapacitete acetilen-skega gorilnika lahko uporabimo sledeče enačbe:
—- za male debeline do 2 mm W = 100S
— za srednje in velike debeline W = 150 S
W = kapaciteta acetilenskega gorilni- j ka v 1/h
S = debelina predmeta, ki ga varimo, j
Kapaciteta gorilnika ne sme biti več- j ja kot 16001/h tudi za najdebelejše predmete.	i
Ti računi veljajo za predmete, ki so ; že predgreti.
DODAJNI MATERIAL	i
Kot dodajni material največkrat upo- i rahljamo material, ki Ima isti kemijski i sestav kot osnovni. Se boljše rezultate ■ dosežemo če uporabljamo tak dodajni , material, ki se pri ohlajanju manj krči j in, ki daje lep tekoč zvar (npr. PISls, PlSln). Pri varjenju aluminij-magnezlje- , vlh zlitin je priporočljivo vzeti tak do- i dajni material, ki je iste sestave kot os- J novni, le da vsebuje nekaj več magnezi- r ja, ki mu zniža tališče malo pod tališče i osnovnega materiala.
Premer dodajnega materiala (žice):
Debelina varjenega mat. v mm 1,5
1,5— 3,0
3.0—	5,0
5.0—	7,0
7.0—	10,0
premer žice (mm)
1.5—	2,0
2.5—	3,0
3.0-	4,0
4.0—	4,5
4.5—	5,5
Za varjenje
aluminijevih zlitin	najmanj 8 mm *
Ti, dragi bralec, kupiš par čevljev in odšteješ zanje reformirano ceno in dvajset odstotni davek. Plačaš zanje osem tisočakov in komaj čakaš, da prideš domov. Doma takoj odviješ zavoj in obuješ svoje nove čevlje.
Ker imaš nove čevlje, greš seveda na sprehod. Nisi egoist in privoščiš tudi sosedom, da se naslajajo ob tvojih bleščečih čevljih. Vendar imaš smolo. Levemu čevlju odleti peta
»Se sreča«, vzdihneš, »da sem prihranil račun.«
Čevlje takoj spet zamotaš, dodaš odpadlo peto in odpošlješ proizvajalcu.
Ker se približuje novo leto, postajaš nestrpen. Pišeš in odločno zahtevaš, da tvojo upravičeno reklamacijo rešijo kar najhitreje. V tvoj prid, seve!
Nekaj dni zatem sprejmeš sporočilo tovarne čevljev, v katerem pišeš
Dragi občani n
Sprejeli smo vaše pismo, z. , dne' tega in
vsestransko preiskali. Naša pro-
izvodna kontrola, ki je bila zadolžena za raziskavo vašega primera, je prišla do spoznanja, da ste poškodbo čevlja zakrivili vi in ste zato tudi krivi napake.
Po zatrjevanju naše kontrole je kriv napake tisti, ki jo opazi. Zato vas naprošamo, da se v prihodnje ne obračate na nas s podobnimi nadležnostmi, temveč se raje potrudite in napak pri naših čevljih ne opazite.
Zavoj s čevlji smo poslali s posebno pošiljko.
S tovariškimi pozdravi!
Podjetje za proizvodnjo čevljev
To se ni primerilo. Zgodba je izmišljena. Zato se nikar ne bojte, da boste vi krivi napak, ki jih bodo storili v tovarni čevljev.
Vendar ima nrvsako podjetje svoje speeiiičnošti. Tisto, kar velja za tovarno čevljev7 ne velja za nas. To je menda razumljivo? Če bi ne bilo' tako, bi gotovo ne pisma, < ki ga je sesta-
Pred časom je namreč naš kooperant zavrnil kopico izdelkov, ker niso ustrezali zahtevanim meram. Podjetje je zaradi te reklamacije utrpelo znatno škodo. Zato je upravni odbor zahteval od kontrole, naj ugotovi krivca. Naši kontrolorji so nekaj časa razmišljali in naposled uganili pravo.
V dopisu, ki so ga naslovili upravnemu odboru, so zapisali:
»Največji krivec za napako je naš kooperant, ker je napako opazil...«
Prepričani smo, da je tako tudi prav. Le kdo bi lahko mislil, da je krivec med nami?!
K omenjenemu dopisu bi veljalo še pripisati, da naj naši komercialisti v prihodnje ' bolj pazijo, kako izbirajo kooperante. Izbirajo naj take, ki bodo predvsem slepi. In če bo že prišlo do reklamacij, nikar spet ne mislite, da prihaja do njih po naši krivdi. Mi smo čisti.
Tako čisti, da bomo verjetno dobili svetniški sij ...
tega-in predmet‘pritožbe.Jnprišlo do
vila naša, (kontrola.
LJUBA
POPOVIČ
Zakajena zgodba
= Stanovalci naše petnadstrop- nek so sklicali v pralnici, ker |	ne hiše so sklicali nujen ¿e- so se tam sestajali najraje.
|	s tanek hišnega sveta. Šesta- Posamezniki so s seboj pri-
IIIIIHUlHIMIIHIIIIIIIIIlilltllllllHimitlllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIUIIIIItlllllllllllHIItUIIIIIIIItHtlllinillllll
nesli pručke, sedli so ob zidu in pričeli na vso moč vleči dim iz cigaret. Že po desetih minutah so dosegli, da sosed soseda zavoljo dima ni mogel prepoznati. Toda to jih ni motilo; tovariši so pričeli lagodno kritizirati in od mile volje prati umazano perilo. Saj so bili v pralnici.
Prva točka dnevega reda je vedno enaka. To je tovarna lepila, ki na podlagi neštetih odlokov in predpisov že dolgo ne dela. V resnici pa se iz dimnikov še ni nikoli tako kadilo kot sedaj.
»Včeraj nam je obstalo dvigalo«, napove neki ženski glas novo točko dnevnega reda. A neki sosed, ki ga ne bom imenoval, je z vso silo udaril po Davidu Pajiču, kot da mi ne vemo, kdo je ta zaslužni člo-vek._A'li je on kriv, da dvigala kar naenkrat obstanejo?
»Jaz menim«, se začuje zamolkel bariton, »da je imena takšnih podjetij, ki se nenehno obrekujejo, treba vzeti iz registra narodnih sovražnikov, da jih lahko potem obrekujemo nemoteno...«
Tretja točka dnevnega reda je bila mleko. Gospodinja zgodaj vstane, pokuka skozi vratca in glej ga zlomka — pred vrati ni niti steklenice, kaj šele mleko, ki bi moralo biti na svojem mestu.
»Ni mi do mleka, saj ni bog ve kakšno,« zapiska neka ne-
jevoljna gospodinja, »ampak steklenica! Nisem nora, da bi jih vedno znova kupovala. Steklenica stane kar 100 dinarjev!«
Glavna razprava se je vrtela okoli tega, če je tat iz hiše ali ni oziroma ali je domači ali uvožen, kot je to rekel tovariš Tvrdko iz izvozno — u-voznega podjetja. Javno je zagrozil, da se bo storilcu maščeval.
Potem so ?e razšli. Odslej je cela hiša bučala pred Tvrd-kovo napovedano maščevalnostjo. Nekdo mu je namreč po malem in sistematično kradel drva iz kleti. Toda Tvrdko si je izmislil maščevanje. Kot športni riboiovec je imel majhno zalogo dinamita, za . katero ni vedel nihče. V eno poleno, ki ga je nastavil malo pred druga, je položil malo dinamita. In uspeh se je pokazal že drugi dan. Hišnikova pečica se je razletela na drobne koščke. Vsa njegova družina je na vrat na nos priletela iz stanovanja. Vsi so bili črni kot dimnikarji.
»Ali veš, kdo ti je to napravil, sosed?« ga vpraša tovariš Tvrdko, kot da ničesar ne ve.
»Sam sem napravil!« ga je malce postrani pogledal sajasti hišnik.
In vidite! Zadeva je bila rešena na mah. Nismo se več spraševali, kdo je tat, ker odslej tudi mleko ni več izginjalo izpred vrat stanovalcev.
iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitnintniiiniiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiHtiiHiiiii
1111111111111111 iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiimiiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiii?
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»j»»»» MM»»
V letu 1965 so sodelovali 1 v našem časniku:
Alenka Ajdnik, Metka Božič, Ivo Brenčič, Franc Božič, Jožica Berginc, Albin Brenčič, Franc Berginc, Stanko Cocej, Jože Čakš, Ivan Čenak, Rafko Čelik, Lea čižmek, Vida Deletič, Mirko Doberšek, čedomir Deletič, Valentin David, Drago Dolžan, Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Marija Gregl, Oskar Hudales, Hedvika ♦ Hostnik Bogdan Hoch- | miiller, Tatjana Hudales, ♦ Lojze ligo, Tone Ivanič, t Marija Ivanič, Emil Jejčič, { Jože Jošt, Mirko Jančigaj, Štefan Jager, Jože Jonko, Srečko Jamnišek, Ivo Ja-gačič, Jože Keber, Branko Karner, Štefan Kralj, Ludvik Krese, Anton Krebs, Mirko Knez, Tone Maslo, Franc Mahne, Drago Mrav-lak, Ivo Muršec, Viktor Pilih, Franjo Panza, Gabriel Prezelj, Marjan Pristovnik, Marjan Petrak, Silva Povratnik, Marija Prislan, Lojze Pavlič, Marjan Pilih, Srečko Pukl, dr. Avgust Reisman, Vlado Smeh, Mi-riam Steiner, Tamara Stra-hovnik, Peter Senčar, Jože Skočir, Anton Šarlah, Franc Štor, Anton Teržan, Vera $ Teržan, Jože Turnšek, Jo- | že Vajdetič, Vikica Vajde- ♦ tič, Slavko Vizjak, Viki Va- | novšek, 4r. Franc ^Zupan- ♦ čič, Jože Zorko, Frida Žgaj- £ ner, Lojze Žnideršič.	J
»
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno." Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo. Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86-, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje
■ : . i	litij '	■ •'
Strelci »Tempo« Celje
Strelska družina »TEMPO«, ki proslavlja v tem letu že 20-letnico svojega obstoja, je bila skozi vsa leta zelo dejavna, saj je bila ena med prvimi strelskimi družinami v rupubiiki in tudi v državi. Še več, sloves strelcev »TEMPA« gre tudi izven naših meja, saj ni zgolj slučaj, da so bili v letošnjem letu dvakrat vabljeni na prijateljsko srečanje v sosedno Avstrijo. Vabilom pa se niso mogli odzvati zaradi finančnih težav.
Naši strelci so se udeležili vseh tekmovanj po koledarju strelske zveze Jugoslavije, in strelske zveze Slovenije. V prvem delu lige tekmovanja, ki je trajalo tri mesece, smo zasedli drugo mesto v občinskem'merilu, čeprav smo imeli isto število točk kot prvoplasirana družina. V tekmovanju za zlato puščico je na ograjnem prvenstvu naš strelec Slavko MLAKAR dosegel najboljši rezultat in s tem osvojil okrajno zlato puščico v trajno last.
Republiškega tekmovanja z zračno puško smo se udeležili z desetimi strelci, kateri so dosegli prav lepe uspehe. Na republiškem tekmovanju z MK orožjem so dosegli normo trije strelci, kateri bi se mogli udeležiti državnega prvenstva v Skop-plju. Žal pa se tega prvenst-
Kadrovske
vesti
VSTOPI:
NOVAK Boris — kurjač parnih kotlov.
IZSTOPI:
MIRNIK Bogdan — k vojakom, OREL^ Dušan — k vojakom, ZVER Ludvik — k vojakom, OBREZ Martin — invalidno upokojen, OCVIRK Barbara — sporazumno, RAZGOR Terezija — upokojena, DELETIČ Vida — na lastno željo, STRMŠEK Terezija — na lastno željo.
POROČILI SO SE:
ZEBEC Alojzija — PETEK, SELES Karl, KRIVEC Jože, ŠU-BARAŠEV Milivoj, ZDOVC Jo-
že.
NARAŠČAJ V DRUŽNI SO DOBILI:
POPOVIČ Dušan — hči Vesna, TROJAK Drago — hči Alenka, UBAVIČ Ruža — sin Zoran, BOŽIČNIK Julijana—sin Stanko, SKALIČKI Jože — sin Darko, BRENCE Tvan Romana.
va niso mogli udeležiti, ker občinski strelski odbor ni imel finančnih sredstev, da bi te strelce poslal na tekmovanje. Za družino samo pa so bili to preveliki stroški.
V	letošnjem letu so naši pionirji že drugič tekmovali na republiškem prvenstvu z MK puško ter so dosegli kot ekipa peto mesto.
Poleg vseh obveznih tekmovanj, katerih je bilo 28, smo se še udeležili raznih sindikalnih tekmovanj, iz katerih smo vedno prišli kot zmagovalci. Imeli pa smo tudi štiri prijateljska srečanja s TOBI Bistrica, Kamnik iin Štore. Na teh tekmovanjih smo za nagrade dobili 3 zračne puške.
Naše delo pa se ni odražalo samo v treningih in tekmovanjih, ampak smo si tudi na našem strelišču prizidali garderobo ter prekrili streho z novo pločevino. Pri tem delu smo opravili preko 200 prostovoljnih ur.
Na nedavni skupščini strelske zveze Slovenije je naša strelska družina prejela plaketo za večletno uspešno delo pri razvoju strelstva v SRS irt* za posebne zasluge in prizadevanja v občini Celje. Ravno tako sta prejela za zasluge plakete predsednik strelske družine Franc Mahne in Anton Ko-šec. Za dvig kvalitete strelskega športa pa je prejel' plaketo naš odličen in požrtvovalen strelec Jože Štraj-har.
V	tem letu so tudi bili zelo prizadevni in uspešni pri svojih rezultatih še naslednji strelci: Stane Pertinač, Mirko Korošec, Viki Vanov-šek, Miro Jančigaj, Ivica Košir, Marjan Cvek in Silva Jordan. Poleg omenjenih tovarišev pa gre tudi priznanje vsem strelcem TEMPA, ki so s svojimi rezultati in delom prispevali k uspehom v tem letu.
^ Spominjam se, da ste svoj• čas pisali o tovarni v Italiji in zapisali, kako snažno in čisto imajo. Vprašam, če bi vas ne bilo sram, ko bi nas obiskali njihovi delavci in videli, kakšna nesnaga obdaja naša delovna mesta. Zlasti okoli EKO I, kjer delam, je mimo tega, da je neznosna vročina, še megla od prahu, po tleh zlivajo pomije in skozi vse se vije cigaretni dim, ki ga je polna emajlirnica. Nikjer ni čutiti naprave, ki bi .odvajala slab zrak in dovajala svežega. In v tem okolju moramo delati!
Tudi to je razlog pogostim boleznim. Ljudje oblegajo vrata tovarniške ambulante in zgodi se, da pri nekomu ne morejo ugotoviti vzroka slabega počutja in ga pošljejo delat. Ti se seveda razburjajo in krivijo za nerazumevanje odgovorne tovariše, katerim je vseeno, pod kakšnimi pogoji delamo.
Ko sem prišla pred vojno v tovarno, so bile snažilke neprimerno bolj skrbne in jim ni bilo vseeno, kako je bil prostor počiščen.
Moje delovno mesto je na prostoru, kjer je zrak najbolj vroč, kjer je prašno, zamazano in zadušljivo, saj zračni tokovi dovajajo slab zrak prav tjakaj iz vse emajlirnice. Prosila sem, da bi qdprli okno, ki edino pride v poštev za zračenje tega dela emajlirnice, prosila sem tudi, da bi po-ribali moje delovno mesto, saj se ne spominjam, kdaj so ga očedili poslednjič — žal sem pa vselej naletela na gluha ušesa.
Zaradi zračnih tokov, ki st rujá j o ob traku, je posel pihalk zelo težaven, posebej še, če delamo velike izdelke. Tudi »cundra« je veliko.
Zelo se trudite, da bi strokovnjakom zvišali osebne dohodke. Vendar se mi zdi, da bi morali strokovnjaki najprej poskrbeti, da bi odpravili pomanjkljivosti v proizvodnji in nam omogočili lažje delo in večji dohodek, od katerega Tji imeli tudi oni ustrezen del. Zavedajo se naj tudi, da smo jim s svojim delom omogočili študij in zdaj pričakujemo od njih povračilo sredstev z njihovim prizadevnim, delom. Zavedajo se naj, da smo jim omogočili študij z delom v težkih pogojih, zato ne bomo nikoli odobravali, če bodo ob prihodu v kolektiv najprej spraševali, koliko bodo zaslužili ■ ■.
Marija Gregl,
•“ ,J	emajlirnica “
16
¿moiUttt
NOVOLETNA NAGRADNA UKA
STAQO
SLOVAN
LPALj
-^r
VPSTA
POSODE
DEL
VPQEGE
VRSTA
EEAST/KE
ŽVEPLO
EDVARD
BENEČ
OSEBA//
ZA/MEK
SOSEDA//
ČRK/
Dvp SOGLASN
/RENA w BRIŠAR.
J OS/P jopf/i
EtEDMED ZAČ O DEA -JA
sre'c
DA LEfAT
VODNE
Ž/VAL!
MEDVED
NEM¿KO
naziv ZA NERCEGO
GORA //A
po./ n o as
ZNIŽANA JV OTA
QRAB&K ŽREBEC
MESTO
V
SRB'Ji
SADA//
SOK.
VOJ A// 'ZAŠLA-\~NEC
E K O A/O M ENOTA
AkaDEM
NASLOV
naš Špoe?
e vti ka I
m.W3tejo
MubUana, 20. d«c«fnbra 19€5 —

NE MÍRE JURIČ E,
O/R/GE/ Slavko
no *
W7 yj
vo V
Ed ŽE
ves ta m Pavel,
URA J 08 Savi
N ES TO v
L'Banom.
&4R. V A KOŽE
IGRALNA
KARTA
4PBP.flSJL
ORGANU
afr/še
ENOTMO&
(ME
Č.P.KE
BElEŽ
ŽIVEC
ČENDAK
VAN
PAA PREŠ SRED ANE
naelerT.
DELEC
NOTRANJI
ORGAN
ENAKA
SOGLAS
JERMAN
RULO
DuČul —▼—
NARODN/
p e Poe
sp e i ja
POŽENIC/
PORTU --GALSKA
SVETUKA
NA
OLJE
NORVEČU ►
JPAN/JA
G RS K /
BOG
VOJNE
PPAnc
iOG/LAŠ*
ORGANU
C/pi L. ►
PECivo
PRva ŽE/v A
PRALA//
PRAČEK.
°Z£4>
MESTO V SSSR
REČN'
OTOK
ARABSKI
ŽREBEC
ODPRTINA V STEN‘
vrsta
posode
ŽENSKO
/ME
OPA
,rAL/JA.
DEBELA Pal >CA
AVSTR, m
To JE ŽENSKO /ME
OSEBNI
Zaimek.
kap
8ajeslo\
8/tje
ŽENSKO /Me
okrasea a
toja črk a
PPEOS SER J
R/&JE
JAJČECE
PRiPOROČ ~W
moSko
'M£
MLADA
KRAVICA
PR'SLOV ---r----
prva
¿RKA
glavno
mesto
Burme
žensko /me
TOVARNA V CELJU
MORSKA
R'QA
tč EN JE
—<r-
VAS PRJ LJUBLJ
^ORG.
RGAN/Z ZOR NAR
VOONA
žival
p
sRsr
P
P
8»
5SS3
K#=
W5
Reševalci naših križank bodo prav gotovo veseli dejstva, da nam je tudi letos uspelo dobiti 30.000 dinarjev (starih, seveda) za nagrade reševalcem naše novoletne križanke. Vse reševalce naprošamo, da najkasneje do 10. januarja pošljejo rešitev uredništvu našega časnika (upravno poslopje, soba številka 7). Prosimo tudi, da izpolnijo s čitljivimi črkami naslednji obrazec:
Reševalec (ime in priimek) ....:.....„'................... sg*
Obrat, sektor, služba ....................... stroškovno Ife;
v	M
mest0.............................. tl#»
Wi
Žrebanje bo opravi! uredniški odbor »Emajlirca«.
1 . . ; '■■■&■■.
Veliko sreče pri reševanju in žrebanju!
S»»