428                                        B. Prostoslav: Življenje.
Druga interpelacija, ki mi je došla zaradi bohinjskih imen, se tiče imena Ukat, torej: kam? na Ukat — kje? na Ukto — od kod? z Ukta. Kdor se spomni na razlage v Planinskem vestniku XVIII. 157 Uskovnica = Leskovnica (das Haslach, coryletum) in Ukance == Lokevnice (sumpfige Wiesen), bo takoj uganil, da imamo tu Laket, Lakta, (Ellbogen). Holmi in vrhi, griči in strmoli imajo večkrat imena analogna z deli človeškega telesa n. pr. glava, čelo, reber, kolk i. t. d. Tako tudi laket ali komolec ne pomeni samo s kolenom na nogi analognega srednjega upogiba na roki, ampak se rabi tudi preneseno za vstromljen hrib ali vrh s strmim robom ali skalnim pomolom (Felsenvorsprung), ki naj bi imel nekaj sličnosti z rtom v komolcu upognjene roke. Skratka laket ali komolec pomeni tudi precej strm hrib, kakor kolk (kovk, kuk); primeri Kovski vrh pri Poljanah (kovski od kovk, kakor človeški od človek, namesto kovški, človeški) dalje Kolk v občini Šturije na Vipavskem in pri Savšeniku v občini Sentlampret v Litijskem pa Kolkar (nastanjenec na Kolku v občini Zgornji tuhinj) v Kamniškem okraju. — Poiščimo nekaj imen te vrste. Akademijski Rječnik (V, 884) ima zabeleženo: Lakat, Lakta, m. ime selu v Hercegovini. V Hebskem okraju na Češkem je mesto Ellbogen (češki Loket) na strmi skali ob reki Vogri (Eger). V Rhoenskem pogorju na Bavarskem v pokrajini Unter-franken je bazaltov vrh Ellenbogen, na čigar vzhodni strmini izvira reka Fulda. Primerimo še Komolce (Komutzen) pri Smuki (Langenton) na Kočevskem. Tudi bohinjski Ukat (Laket) ima menda precej strmo steno. —
B. Prostoslav:
¦v
Življenje.
VJzka steza ob prepadu.
Težko breme, težke misli ima sivec.
„Ena stopnja . . .
Prost bi sivček vseh težav bil —
Pa morala?
Kaj gospod brez mene?
Tovor sam naj nosi, pičo drug naj vživa?" . .
Skrbno sivec stopnjo meri.