A B E Z E D 3V I K

* f

s a

fhole na kmetih,

v’ zefar. kralj, dershavah.

2 %  Kr. C. M.
3% Kr. C. M.

S 1  zefarfkiga kraljeviga apofloljfkiga Velizhdftva
pravizo in dovoljenjem.



/

Na Dunaji.

V’ salogi zcf. kralj, bukvarnizesafholfke bukve
per fv, Ani v’ Janesovih ulizah.

1 8 4 2.



‘ *

1 .

Mak nalijnjt zherkt.

a, b, d, c, 6,  f, g, h,
i, j, k, 1, lj, m^n, nj,
o, 6, p, r, f, fli, s, sh,
t, u, v, z,  zh.

IsrekuJ raslozhno tele zherkt:

4

f

Slogovniza.

2 .

Slogi s' glafnikamsa foglafnikam:

3.

5

5-

6 -

Slogi s ’ glafnikam pred foglajnikam s

6

Slogi s' glafnikam med foglajnikama:

11 .

Slogi s' glafnikam sa foglafnikama:

12 -

Slogi s' glafnikam pred foglafnikama :

r

«t

... % . .

'8  %

14.

Befede s' oj f trim C j in teshkim  (' ) udarjam;

Opombe,  i. Ojftri udar (') nad glafnikam po¬
meni, de fe mora tifti glafnik na dolgo is¬
rezhi ali sategniti; poftavim: mafhnik, ob-
laftnik, nauk, klobuk.

2, Kadar fe e tefno isrezhe, dobi navadni
ojftri udar { ); kadar ima pa snamnje ( )
nad feboj, fe mora fzer sategniti, pa ne
tefno , temuzb fhirbko isrezhi; poftavim i
meni de tega ne vem; — to ni meni re-
zheno, ampak tebi,

3. Kadar ima o ojftri udar nad feboj (d) fe
mora sategniti in pa tefno isrezhi; kadar
fe pa fzer sajegne, pa fhiroko isrezhe,
dobi snamnje C ); poftavim: hlapez vodi
konje k’ vodi.

9

4. Teshki udar ('} nad glafnikam pomeni,
de fe mora tifti glafnik naglo in kerpko is-
rezhi; poftavim: prelep, berlog, napuh.

15 -

Velike naiijnje zherke:

16 .

Ank, Avfh, Blash, Breg, Dvor, Drog, En,
Ev, Franz, Friz, Fant, Grek, Grad, Hzhi,
Hlod, Hi, Hov, Hot, Iv, Irt, Job, Jud,
Kofh, Krish, Lah,Lefk, Ljub, Ljud,Mifh,
Mrak, Nesh, Nrav, Njih , Njiv, Oft, 6f ,
Plavfh, Poft, Peft, Roj, Raj, Srak, Smef,
Svon, Sversh, §nop, §luh, §hiv, §hkat,
§hel, Shnjiz, Shir, Turk, Terft,Urh, Um,
Verv, Volk, Vnuk, Zvet, Zvil, Zhrep,
Zhaft, Zherv.

10

17 .

Z/te jev vezhsloshnih bej'edah foglafnikmed
glafnikama  , ga jemlji k' pojlednjimu slogu.

A-dam, o-zhe, o-lje, u-ra, e - nak ,
E-va, i-ma, ja-ma, vo da, fa-ra, bre-sa,
pe-na, me-ra, no-ga, nji-va, lu-na, lju¬
ba, ri-ba, dla-ka, tla-ka , se - Ije, fi - la, zu-
nja, she-na, fhi-ba, fhzhe - ne, zhu-do, go¬
ra , lia - la, hla - zbe , kra - va,

A-bi-ja, o-fe-ba, u-i-ma, i-me-na,
ve - le - ti, bra - ni - ti , pra - vi - ti, mr a - zbi - ti ,
na -re- di -ti, lo-vi-ti, lju-b - ti, re-sa-ti,
de-la-ti, tre-pa-ti, si-da-nje, li-ja-nje,
ze-li-na, sbi-vi-na, fhi-ro-ko, fhe-ti-na,
zha-ka-ti, go-vo-ri-ti, hi-fhi-na, kri-vi-za.

18 .

Zhe fta dva foglafnika med glafnikama  ,
jemlji perviga  A’ pervimn, in drugiga k'
drugima slogu.

An-ton, olj-ka, ul-njak, ir-haft, jel-
fha, Ver-fhaz, Fran-zifhk, ber-log, pir-bi,
mer-si, nar-ba, lim-bar, rob-zhik, der-shaj,
ter-nje, ser-no, fer-na, zur-ki, sher-jav,
fhker-ba, zher-ka, glad - ko, gob-zi, hram¬
ba, kram-pesh.

19 .

Nelozhhvi foglafnikiJo: br, dr, gr, kr,
pr, tr , ft:

Ju-tro, 6-dri, u-fta, ver-fta, me-fto,
re-bro, je-dro, mo-kra, ko-pri-va, i-gra,
fe-ftra, do-bra, mo-dra, vi-dra, po-pra,
ne-ve-fta, kra-lje-ftvo, o-trok.

' 20 .

Kakor je befeda fofldvljena , Je tudi ras
ftdvlja:

Po-tre-ba, po-gna-ti, po-klek-nem,
po-kli-zhem, po-gla-var, po-kvar-jen, o-
gle-dtih, sa-fme -hu- jem, pre-gle-dam, pre-
pla-vam, pre-glaf-no, pre-glad-ko, per-i-
gram, per-fka-zhem, per-or-jem, o-ftra-
Jfhim, ger-do-gled, sla-to-uft, fa-mo-iik,
mer-ho-jed, ras-o-de-ti, o-ftra-fhim, sa-
hva- la

21 .

Treba je tudi vediti, kaj pik «, in druge
sndmnja med befedami pomenijo:
Vejiza  C ,) ali prenehljej  ti pokashe, de ondi
v’ branji nekoliko prenehaj.

Nadpizhje (;) a 1 i dalji prenehljej  te opominja,
de ondi bolj pokoj.

Dvapizhje  C O ali naftopljej  kashe, de naftopi
govorjenje kteriga drugiga, ali kak per-
ftavik ; torej fhe bolj pokoj.

Pika  (.) ali konzhaj  kashe , de je odftavik go¬
vorjenja konzhan, in de fe fmefh popol-
nama oddahniti.

Klizdj  (!) pomeni klizanje , ogovor, zhudenje
i. t. d.; torej povsdigni glaf.

Vprajhaj  C?) rasodeva vprafhanje.
Pomifhljej  C —) hozhe, de polebno pomifli ,
kar fe je reklo.

Oklepaj  ( ) oklepa befede, ktere med to go¬
vorjenje ravno ne gredo, s’ bolj tihim
glafam jih tedej beri.

12

Ufhefza  (”) oblegajo befede od boga drugiga
vsete.

Vesaj  O) veshe rasdeljeno befedo.

22 .

Arabjke in Piirnfke Jhtevilke:

123  45  6 7 8 9101112

I II III IV V VI VII. VIII IX X XI XII
00 ioa 5 oo 1000
i. t. d. L C D M

Kratke berila sa vdjenje v ’ branji.

Od Boga.

1. En Bog je. §vet, in kar je in shivi na
fvetu, je Bog is nizh ftvaril. Zhlovek je vezh,
kakor kar fe fhe vidi na fvetu. Tudi ti, moj
otrok! li zhlovek. Tudi tebe je Bog ftvaril.
Kar koli fi, fi le od Boga. Kar koli imafh,
imafh le od Boga. Bog da, de sbivifh. Bog ti
da dufho in telo. Bog ti da oko, s’ kterim
vidifb; uho, s’ kterim flifhifh; jesik, s’ kterim
govorifh; Bog ftori, de miflifh, in hozhefh,
kar je prav, dobro in lepo.

Lej, moj otrok! vef fi od Boga. Zhe fi
otrok ti, kteri Boga ljubi, in ga prav rad
vboga, te Bog rad ima, in fi njegov otrok.

2. Moj otrok! Bog premore, kar hozhe,
in ftori tudi, kar hozhe. Ne le farno ti fi od
Boga, tudi kar shivi, in je okoli tebe, to

13

je od Boga, Kar koli tvoje oko vidi, je od
Boga,

Bog kori, de folnze tako lepo in gorko
fije. Bog kori, de fe luna tako lepo fveti.
Ni je svesde, kteri bi Bog fvitlobe ne dajal,
Bog pokriva goro s’ gern^ovjem in dreveli, in
naredi polje in hofto tako lepo* in seleno. No¬
ben zhlovek ne naredi hriba in doline , polja
in hofte, dneva in nozhi. §vet tako velik, fhi-
rbk in lep, kakor je, je le sgolj farno boshje
delo. Bog je gofpodar fveta. Kar on hozhe,
to je. On le rezhe, in she je. §olnze is-haja,
ker Bog hozhe. Luna plava delezh v’ sraku,
ker Bog hozhe. Veter vlezhe, fe hlifka, gromi,
desh gre, kadar Bog hozhe. Bog hozhe,, in
led fe ftaja, drevo zvete, shito in fadje sori.
Bog hozhe, in liftje srumeni in fpada: mersi,
smersuje 5 v’ potoku je led; fneg pokrije
semljo. Bog da, de zhlovek shivi. Kadar Bog
hozhe, fe lozhi dufha od telefa; zhlovek umerje,
truplo pride v’ grob.

Zhe Bog hozhe , fveta ni vezh. Mifli po-
gofto v’ Boga, moj otrok! in moli ga. Od
njega je, kar je.

3. Moj otrok! nizh ni, kar hi Bog ne ve-
dil. Bog, kteri je tvoje oko f t varil, vidi tudi.
Bog, kteri ti je uho dal, flifhi tudi. Kar
koli delafh, vidi Bog. Kar koli govorifh, flifhi
Bog. Ni ga kraja, kjer bi te Bog ne vidil in
ne flifhal. Bog tudi ve, kar miflifh in ho-
zhefh; v’ ferze ti vidi. Bog te vidi po nozhi
tako, kakor po dnevi. Bog te vidi, zhe fi

14

dober in poboshen, in tudi ve, zhe fi poreden
in hudoben. O mifli pogofto: Poboshen ho-
zhem biti, smirejdober, in nikoli ne hudobe n •
sakaj Bog me vidi, in je per meni, defiravno
ga jeft ne vidim.

a  Bog vidi te ,

Var’ greha fe.

4. Moj otrok! Bog je bres konza dobrot-
iiv, in te ljubi, l^arkoli je lepiga in dobriga ,
je od Boga. Kar she imafh, in kar fhe po-
trebujefh , pride od Boga. Kraj, v’ kterim
prebivalk, in obleko , ktero imafh, ti da Bog.
Kruh, ki ga tolikanj rad jefh, in mleko, ki
je tolikanj fladko, ti daje Bog. Tiidi fpanje, ki
ti po nozhi tako dobro de, ti Bog pofbilja.
Kako dober ti je Bog ! pa ne le sa te fkerbi Bog,
'ampak tudi sa druge, ki fo s’ teboj na fvetu,
in sa vfe, kar je okoli tebe. On shivi zherva
v’ prahu, ribo v’ potoku; in kar leta pod ne-
bam, on redi. Tako dobro hozhe Bog.

‘ O hvali ga s’ ferzam in uftmi! Mifli veli¬
ko krat: Kako dober je Bog! Bodi tiidi ti dober,
kolikor morefh, s’ vfakim, kteri s’ teboj shivi.

Moj otrok! Bog je bres konza fvet. Kar
koli je dobriga, ima Bog na febi; v’ njem ni
nizh, karjehudiga. Bog hozhe, ljubi inftori
le, kar je prav in dobro. Kar Bog ndzlie, je
hudo, je greh. Bog fovrashi greh; on hozhe,
de bodi tudi ti dober in poboshen , ne pa hu¬
doben. Stori rad, moj otrok! kar Bog hozhe;
le kar Bog hozhe, to je dobro. Kar Bog nozhe ,

15

ne fmefh nikdar ftoriti; ker to je hudobno.
Bog ljubi otroka, kteri je dober, pobdshen iri
priden. Otroku, kteri je dober in pobdshen,
da Bog frezho, in de fe mu tukej in tam dobro
godi. Otroka, kteri ni dober, ali je zelo pore¬
den in hudoben, Bog fhtrafuje , in ne godi fe
mu dobro. Bodi smirej pobdshen in dober, in
varovaj fe greha, ker jeBogvef dober, in niz h
na febi nima, kar je hiidiga; po tem bo troja
dufha bdshja podoba.

§ h 6 1 a.

Moj otrok! ti hodifh sdej v’ fholo. Tu¬
kej fi she veliko od Boga flifhal. Yefh, kako
dober je Bog, in kaj hdzhe od tebe. She otrok
fe uzhifh v’ fhdli, kar je prav in lepo. Ali rad
hodifh v’ fholo? O ref, prav rad! Vefh, kaj
rndrafh ftoriti, zhe hdzhefh biti prav dober?
Poflufhaj, ti bom povedal, kako Kori dela.

Kori pred fhdio.

Kolikorkrat je fholfki dan, fe Kori vefeli.
S go dej vftane, in mifli v’ Boga; hitro fe oh-
lezhe, in lepo umije.

Rad ftori, kar fe mu rezhe; sahvali sa
vfe, kar fe mu da. Reko mu: Kori! pojdi,
zhaf je. Prezej vsame fvoje bukve, in zhefar
fhe potrebuje, in gre tiho fvojo pot.

Kori v’ fhdli.

Ne pride v’ fholo ne presgodej ne pre¬
nosno. §topi v’ fholo, posdravi uzhenika, in
gre, kamor mu je bilo rezheno. Tiho fedi

16

naklopi, poflufha, kar femupove in pokashe.
§e ne osira, mifli v’ to, kar flifhi, in ne
fhepta. Ve, kar ga vprafhajo. Kdor ga le
vidi, imavefelje nad njim, ker fe pridno uzhi.

■ Kori po fholi.

Kadar fhola mine, gre Kori prezej in tiho
domu. Ne teka, ne rasfaja, fe ne terga. Rad
oftane doma, in tudi mifli v’ to, kar fo mu v*
fholi pravili; len nozhe biti, tudi doma fe
uzhi, ker ve, de po tem vezh sna. Lej, moj
otrok! tako fe obnafha Kori. Je poboshen in
dober ; Bog ga ljubi, in je s’ njim. Kdor ga
posna, ga ima rad. Zhe hozhefh tudi ti po¬
boshen in dober biti , kakor Kori, pofnemaj ga,

§im majhen, mlad prav mal’ premorem,

Shivet’ lepo pa she samorem.

Poredni Frize.

Frize ni tak, kot Kori. Rad fpi, in ne
hodi rad v’fholo, raji drugej saltaja, zhe more.
Je len, fe le uzhi, kadar mora, in ne dela
nikoli s’ vefeljem in pridno. Ni rad doma,
in le igrazhe ljubi. Vpije in rasfaja, de fe
delezh flifhi. Kar fe mu rezhe, nozhe ftoriti.
O to ni prav! Kaj fhe le bo is njega, zhe tak
oftane ?

Ne godi fe mu dobro. Kdor je len, in fe
nizh ne uzhi, oftane neumen. Kdor ne vboga,
je hudoben. Otroka, kteri je len in hudoben
ne ljubi Bog. Zhe bozhefh, moje dete! de
te Bog ljubi, ne bodi len in hudoben , kakor
Frize.

11

PoboshniPavl,

Pavl vezhkrat mifli v’ to, kar fe mu od
Boga pove. Moliti fe she uzhi. Kadar fe
sjutrej sbudi, rezhe: Moj Bog! sahvalim te
ša fpanje, s’ kterim ii me pokrepzhal J Kako
fim velel, de fhe shiviin! Ti li dobrotliv, ti
fkerbifh sa fvojiga otroka. Daj, o Bog! de
bom tudi danf prav dober in poboshen.

Pavl rad hodi na polje. Tu vidi roshe,
travo, shito, drevje s’ fadjem , in kar je tu.
§lifhi kako lepo ptizh poje. ^e veleli 5  fi mifli i
0 Bog! kako lep je fvel ! on je tvoje delo.

Kadar Pavl k’ jedi gre, ii mifli: Bog mi
pofhilja jed in pijazho. Sahvali fe sa vfe, kar
fe mu da. Kadar fe hozb ftori, sahvali Boga
sa dan, in sa to, kar mu je dal, in rezhe i
O Bog! bodi in oftani tudi po nozhi per meni,
in varovaj fvojiga otroka!

Ker Pavl tolikrat in tako rad v’ Boga mifli
je tedej poboshen in dober; le to ftori, kar
Bog hozhe , in nizh mu ni nafvetu tako ljubo,
kakor Bog.

Boga kdor ima v’ miflih, pred ozhmi ,

Ga s’ ferzam, s’ uftmi, s’ djanjam prav zhafti.

26 .

Od ljubih  f tar  fhe  v.

JLjiib moj otrok! nar vezh dobriga ti Bog
da po tvojih ftarfhih. Veliko tavshent ljudi je
fzer na fvetu, pa nobeden smed njih ti ne
daje toliko dobriga, kakor tvoj ozke in tvoja
mati. Oni ti dajo vfak dan jed in pijazho*
Abezednik, B

18

Dajo ti obleko in vfe, zhefar potrebujefh. Nozh
in dan fkerbe sa te. Velik f'z‘er fhe nifi, pa
nekdej fi bil fhe manjfhi. Nifi fhe mogel go¬
voriti, ne iti, fhe ftati ne, le jokati fi mogel.
Umreti bi bil mogel tokrat, ko bi ti ftarfhi ne
bili dajali jefti in pid. ' Nozh in dan fo fker-
beli sa te , v’ nardzhji fo te nofili. O , to jim
je veliko pokoja, in veliko zhafa vselo ! Pa ljubi
Bog je tako naredil, de te ftarfhi preferzhno
ljubijo, in sa te radi vfe ftore, de hofh le lepo
srejen in priden zhlovek. Tudi ti, moj otrok!
morafh fvoje ftarfhe prav sa ljubo imeti, jim
hvaleshen in pokoren biti, in vfak dan sa nje
moliti. Poflufhaj, kaj Bog fam govori:

§pofhtuj ozheta in mater, de bcfh dolgo
shivel, in de fe ti bo dobro godilo na sem!ji.

P o v e f t i.

1. Peter je prav dober mladenzhik; on
vboga fvoje ftarfhe ne le na vfako befedo,
ampak zelo na pomigljej. Kar koli jih vefeli,
rad ftori; nikoli jih ne shali in ne jesi; salo
ga ftarfhi preferzhno ljubijo, in mu tudi marf-
ktero vefelje ftore. Peter pa tudi fposria njih
ljubesen, in sahvali sa vfe , kar dobi. O, kako
dobri, pravi vezhkrat, fo mi vender moji
ftarfhi! nizh driisiga nozhejo od mene , kakor,
kar je prav, in prepovedujejo le to, kar je
pred Bogam napak in meni fhkodlivo. Pokoren
jim hozhem biti, s’tem hvaleshnoft fkasovati,
in jim smirej vefelje delati.

Ako ti je ljubo, od ftarfhov ljubljen hiti,
Pokoren bodi njim, fe vari jih jesiti-.

19

2* Marjetiaa je bila hudobna dekliza. Vbo-
gati zelo nizh ni hotla, in mali fo ji mogli
vezhkrat rezhi, preden je pozhafi fhla; kiflo
fe je dershala, pa fhe godernjala je, ih delo je
le na pol opravila, ali pa velikrat fhe bres
tepenja ne. Ali fo pazh mati imeli vefelje nad
tem otrokam ?

Kdor kol’ pokorfhhie ne fkasuje,

Ga Bog in zhlovek sanizhuje.

Ljubi fvojiga blishnjiga.

Vfak zhlovek , kterimu morefh poma¬
gati , ali kaj dobriga doriti, je tvoj blishenj;
naj she bo , kdor koli hozhe , dolti, de je
zhlovek, kakor ti. Bog hozhe, de vfe ljudi
ljubimo, ker vfak je otrok boshji in podoba
boshja. Torej vfaziga zhloveka ljubi, kakor
febe, savoli, Boga.

Kar nozhefh, de kdo feb’ (lori,

Tud’ blishnjimu ne (lori ti.

P o v e f t.

§lab ftarzhik je na poli padel, in ni mo¬
gel vdati. Ne delezh od tam fta hodila dva
fantizha, in saflifhita darzhka na pomozh kli-
sati. »O, pomagajta mi vender, dobra otro¬
ka !« je mosh vpil. Prezej (la perlekla, in
v’ ferze fe jima je fmilil darzhek. Eden po¬
klekne, de fe je darzhik mogel nanj  operati,
in eden mu pomaga nakvifhko. Po tem ga
peljeta do blishnje hifhe, de je flabi mosh shi-
vesha dobil. »Bog vama poverni, dobra otro¬
ka!« je rekel darzhik.

B 2

20

Pomiflite ,  to vsame Bog tako,
Kakor de bi iiorjeno njemu bio !

25 .

Male in velike pifnje zherke,

a, <J, d, e, e , f, (f , h y

A f &,  2 >, 8, 8, f, 7t,

8 j; k, l, Ij, m, n, n j- ,

JC, £, £pM,j£,JV},
0 1 ° > f t r  / J '/ Jh  / 41 d;
0, O, 8P, , <^, qJL,  of, M,

t, u, v f z, zh.

J, U, V, Z, ZL

26 ,

V 7 ajenje v’ branji s’ pifnjimi zherkami.

SPoveJti i<i Jvetic^a

Vrazhaj druge od hudiga,

1. ^akoS p imel dvanajjt Jitiov*
fidefje  Sil med npnu nat Solfjhi,

Dajaj lep sgled.

2. ofamuel ;  jke dezkik a L j- a n-
tizk f  je Sil od Jvojik jtarjkev ve,-

22

likimu duhovnu yaif u dan. dHad
je per njem o J*tal j vej el je mu je
hd'o v bbdhji hljhi per altarji
Jtrezhi. čfteh je imel dva prav
hudobna. j \nova , ojamuel je jima
ni dal napeljati  y on je vil Soja-
bojezh in pokoren. JHolikor je pri¬
hajal jtdrji ;  toliko tudi pobbdh-
neji in modreji. £e do dr o fe je
vidilo nad njim f  datb je Sil ljub¬
ljen  , % pa je ojrezhil f  m mu
dodelil ve Uk o mllojt ah jnado .

Jidor dobro rad povjod Jtorl ;

ofjled daje lep f  ta prav dkivl.

Bodi mir ovit.

5- < bDavid f  Udajev Jen f  je bil
pohleven pajtlrzhik. Ovze Jvbjija
ozheta je pajel. V ji ljudje jo ja

23

radi imeli  /  ker je Sil tako umen m
SojaSojezk  /  m d vjimi tako doSer.
Jonatan }  Jin kralja ofavla ;  je tli
Davidu poJeSno doSer ; ta j)a njemu.
(DSa Jta Je ljuSila f  kakor Srata f
enicja jerzd in enih mijelJta SUa ■
eden drudija Jta k’ doSnmu Sudlla f
eden drudiqa vred nevarnostjo opo-

minjevav^ f

ija j)i
la ; noSt

nobemaa

. /

uja j) rep

ir a m

Silo med njima j eden da drudija Si
Sil dkivljenje dal. STako mirni in
IjuSe&m polni naj Sodo Srdtje in
JeJttl me d

Ot roži m odrcjkeni ljudje
jVaj omlrej mirno med JeSoj dfuve.

Ne kradi.

4. dfteh je imel dva Jlna. i_ yki
in cFineed Je jima je reklo: (Dna

Govori v Jele j rejnizo.

Škdoplivi Jo4kep Je prezep na pot poda.
jV^pepovi Sratpe Jo pa Jovradhlh, ker
pa je ozke Solp lpuSil f  kakor npe. JCo
jo J o o hej a od delezh 4apledah r  jo
Sili nevolpni ;  m Jo tekli: SPopdimo,
dapmo pa uSlti f  in rezki f  de ya pe
divpa 4 v er po4kerla. J£o peSil Jjo 4 hej
prljhel f  Jo mu potepnlli Juknpo 4
npepa, in Jo \verph nedohknipa Srata
v pojujheno rupoah Jkterno. Jemalo
po tem prldepo memo prede kupzi f
ki Jo Jhh v drupo de4helo (v (jpipt j
em Jo prodali kudoSni Sratpe doku¬
pa jjo4heja 4a dvapjet JreSernlkov.  --

ofaklah jo ko4la ;  pomozhih jJo4he-
jovo Juknpo v n j epov o kri, m Jo jo
tako pojlah ozketu? <Jporozkih jj
mu : STo Juknpo Jmo nap dli f  divpa

26

d v er Si Sila utegnila JJodheJa radter-
jati. d), ialo jerda ladh ! V’ lo lil o
dhalojt Jo jerjravih dolnja oz le¬
ta!  - £e kdor hudo dela , je

jjerjravljen tudi le jati.

SPieJnlzo le Rovari , varuj- Je le jati •
ofamorejh Jzer ljudi, ni!dar Sldojct

joljjati.

§poJIitiij JidroJt,

6. SPrerok Sjlioej je Sil Jtar,
zhajtltljiv mod h. STa je Jhel v
malo mejto SBetel, ktero je na hriSu
J tal o. Jio je j) oz ha Ji v Srej

Jtojal, jiridejo joredni Jantizhi id
mejtza, in dan izlitij ej o J tar zlika, ker

27

holidet fe vi

6 tem dlo raddhaljen

..

m je vddljml Jvoj pojled proti

£$oju. Jn lejte! ho Si trenil t
je prljhla JhiSa Sodhja nad hu¬
dobne otrohe j dva divja medveda
prideta id hoj te, -planeta nad jante,
m jih radterjata dva m Jhtirdejet.
0 otrozi! varujte Je Jtarlh ali
nadlodhnlh ljudi damzhevati f  de
vaj ddjoj ne udari.

27 .

Moj otrok! Bog hozhe, de le to Aori,
kar je prav in dobro in njemu vfhezh. Smi-
rej boljfhi in pametnifhi bodi. Poflulhaj tele
lepe isreke, uzhi fe jih prav ras um e ti, infpol-

nuj jih :

1 .

Sazhni vfe s’ Bogam, s’ njim konzhaj ;
Shivljenje bo she tukej raj.

2 .

Naj bdshja volja moja bo ,

Ker dobro hozhe Bog farno.

2 S

3 .

Bog ve te v’ vfakim kraji najti,

Le varuj fe v’ pregreho saj ti.

4 .

Oko je, ktoro vidi vfe,

Kar fe fhe tak’ fkrivaj pozhne.

5 .

Dobrdtjiv Bog, refh’ is nadlog.

6 .

Sa p’ja'zho, jed Bogu hvalo ved’.

7 .

Prav nefrezhen ta, kdor posab’ Boga,

8 .

Dobro dete vboga naglo, bres odloga.

9 .

Nikdar fe s’ hudobnim ne enazhi,

Le prelahko dobre on popazhi.

10 .

Otrok! li pride v’ liza kri,

§e fpomni, de te Bog fvari,

11.

Kdor lash govori, vfo ve-o sgubi,

12 -

Ne kradi in ne smikaj,

Kar najdefh, ne potikaj.

29

M.

13-

Mladblli hvala je nedolshnoil
In zhiltiga ferza poboshnoll,

14.

Nedolshnoil: sgubljena.

In ura sam’jena,

Ne pride nobena.

15 -

Le priden bod’, Boga fe boj,

Vefelje ferzhno ho s’ teboj.

16.

Naj ne bo nobeni dan
Bres dobrih del konzhan.

17.

Nikdar ne leshi,

Kar fe kdo suzki.

13 .

Lepo je hvaleshnoft, prijasnoil imet%
Gerdo nehvaleshnoli, to zherli vef fvet.

19 -

S’lepo befedo fe flednjizh dobi,

Kar dobriga kdo li na fvetu skeli.

20 -

Perljuden bodi, fkdfi rad pollrezh’ ,

Kar je Bogu in blishnjimu ufhezk,

21 .

§nashno bodi tvoje oblazhilo,

Tud’ roke, oblizlije in perilo.

' 22 .

Glej, de v’ redu vfe ftori.fh ,

Dolli truda manj terpifk.

30

23.

Imafh delo, prim’ fe ga,

Ljubi vlak le urniga.

24.

Vefelje, ljubesen do kake rezh!,
Yfe delo prijetno in lahko flori.

25-

Jej in pij le kar je prav,

§taroft bolh doshivel sdrav.

26.

Govor’ le mal’, poflufhaj rad,
Zhafti ne daje shlobodrat’.

27.

Bres glave Aorjena
Je rada fkasbena.

28.

Molitve.

S j a t r e j .

of tedoj  , o 0&ocj! jejt <idaj
o/azhnem dana/knji dan •

Lomožil meri • /US’ mu daj f
QDe Jtezk no do lonzkdn.

•>1

V e jelo jutro valu me  ,

J) e l delu v jkolo prem jpozklt j
SPretelel jpanj a zkaj mi je f
din d o pet kozkem priden Hit’.
of v e jel im j trzam kozkem J ? u
V je <savolj JSopd pozkeC

Pred f h 6 1 o,

( 'H)aj , o Jo O j ! modre j od dne do dne

mi Sit’ t

Jn de pridno opravil’ me v e jeli j
£epik ulov omiram vezk je nauzklt'\
JJaj ta zkednojt vedno So mi pred

ozkimi.

Po J h 6 l i.

Veliko ulov v jkol’ doSim  >
Ji’ j Ik pove mo j uzkeml

32

(S 0doj  / de tud’ jjo njih ahivirn,
yften j lab’ mu hod’ ti jjomozhnil.

Svež k e r.

O š/doj ! nji mi dal danj pornozh,
(Sbvaruj me nozojjhnjo nozh.

(St roli Jim tvoj, idJetza ljubim te j
S’ te oaujjam, teh dahvahmJe.

ŠSoj ;  dzhe! tebi Je etozhim,
V' Ude ujjarn f  tud’ ho jjum.
ofaJ tare ^ mlade zhujejh U j
. o/atoJjj im lahlio bree Jherbi*

IS a 1 i f n i 1 Kori Ueberreutef.