Gospodarske stvari. Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. Kdor se novejši čas le nekoliko briga za trgovino, gotovo mu je znano, da se uže skoraj deset let prikazujejo na naših trgih amerikanska pšenica in turšica, ame-rikanske mesnine, mast in noveji čas celo za klanje namenjene živali, frišno meso in surovo maslo. — Kakor je uže zdavnej amerikanski petrolej spodrinil vso našo domačo svitljavo: loj, olje itd., enaka nevarnost preti uže zdaj naši pšenici, turšici, masti in maslu. Leta 1870. se je iz Avstro-Ogerske izpeljalo masti in špeha 165.000 met. cent., uže 1874. leta pa se je ravno tega blaga k nam uže vpeljalo 150.000 met. cent. Na Reki in v Trstu, kamor dohajajo redno skoraj vsi naši za izvažanje namenjeni poljski pridelki, prišla je 1879. leta na trg amerikanska pšenica, pripeljana čez daljno medzemeljsko in atlantsko morje — iz morju oddaljenih dežela severne Amerike — pa spodrivala je v ceni našo doma pridelano pšenico; in 1880. leta se je pri Plznu na Češkem porabilo krog 30.000 met. cent. amerikanske turšice. — Naša država do zdaj še ne čuti tako hudo tega tekmovanja amerikanskega, kakor zahodno-evropske države: Angleška, Francoska i. dr., — toda ako bode Amerika, posebno pa severno amerikanske združene države in Kanada v prihodnjih 10 letih v poljedelstvu s tako orjaškimi koraki napredovale, kakor se je godilo to v ravno preteklih 10 letih, preti tudi našemu poljedeljstvu in živinoreji pogubna nevarnost. Ne bo tedaj odveč, ako si ob času še ogledamo vzroke te preteče nam nevarnosti, in se jej po tem s pravim orožjem v bran postavimo. Zato hočejo tudi „Novice" svojim bralcem podati nekaj črtic o tej važni zadevi, po ne davno na svitlo dani dr. Peez-ovi knjižici „die amerikanische Konkurrenz". 1. Kmetovanje v Ameriki Znano je vsem, da ima Amerika in v prvi vrsti severo-amerikanske združene države v Kanadi še neizmerne prostore neobdelanega sveta, ki leto za letom tje vabi tisuče in tisuče naseljencev, prihajajočih iz preob-ljudenih dežela evropskih, enako in deloma še bolj pa so amerikanski dobri zaslužki vabili različne rokodelce, trgovce, fabrikante in podvzetnike večih vrst, katere je pretesna Evropa tudi v celo obilem številu oddajala čez atlantsko morje. Toda veliki gospodarski polom ali krah prišel je, ako moč, še grozovitejše nad amerikanska , uže tako navadno orjaško osnovana podvzetja, kakor nad vso Evropo. Imela je tudi Amerika svoj črni petek dn6 18. septembra leta 1873 : začetek poloma. Tukaj le nekaj malo številk, da pokažemo grozovitost njegovo. Severo-amerik. združene države imele so do konca 1. 1875. bankrotov ali na boben prišlih podvzetij 27.845, pri katerih se je zgubilo 1552 milijonov gold.; poprek prišlo je na nič vsako 21. podvzetje. Železnic je v tem času prišlo na boben v 121 družbah s kapitalom 1104 milijonov gold. V letih 1876. in 1877. prišlo je na prodaj 84 železnic dolžine 7721 kilometrov z denarno zalogo 830 milijonov gold.; 66 druzih železniških družeb bilo je v enakem položaju in približno se lahko trdi, da je takrat prešlo v tuje roke 144 železnic, pri katerih je zguba založenega denarja presegala svoto 2000 milijonov goldinarjev. Enaka osoda zadela je brezštevilna druga podvzetja, pri katerih je doslej dober ali cel6 bogat zaslužek imelo na tisoče pridnih rok. — Ceni se število tako ponesrečenih oseb nad 1 milijon. Kaj storiti jim po toliki nesreči? Kaj bolj naravnega, kot to, da zapustijo mesta svoje nesreče in se v zadrugah po 50—100 oseb obrnejo proti zahodnim, še čisto neobdelanim deželam se-vero-amerikanskih združenih držav, po tem, ko so si pri železniških družbah zagotovili najniže vožnine in si naročili potrebnih strojev in poljskega orodja. Kako se ravna v se vero - amerikanskih državah z zemljišči? Pred vsem velja načelo, da je država gospodar in lastnik vsega še neposedenega sveta. Država pa skrbi zato po svojih zemljemercih, da se taki še neizmerno veliki prostori pripravijo za naseljence s tem, da se odmerijo posestva po 56 do 112 oralov in ne veča; pred vsem pa se odmerijo v obilni meri za železnice, kanale, ceste, pota in šole potrebni prostori. — Družbam, ki se zavežejo izdelati železnice in ceste, prepusti se primerno število selišč ali kmetij , katerih pa ne smejo drugače spečati kakor posameznim pravim naseljencem. Naseljenec kupi si, kakor more, veče selišče s 112 orali ali manjše s 56 orali, — in sme plačati, ako ne more takoj — v 5 letih, tako, da je v tem času vsak uže gospodar in lastnik svojega selišča. Država prodaja svoja zemljišča, po različnosti lege oralo po 3 — 6 gold. Železniške družbe pa proda- 390 jajo selišča na desetletne obroke po 5—10 gold. oralo. Tedaj se sme računati poprečna cena 5—7 gold. oralo ali selišče s 112 orali stane poprek 560 do 800 gold. Severo-amerikanske združene države so prodale 1. 1875. selisč 3-2 milij onov oralov, leta 1877, pa 5*2 milijonov oralov, leta 1878. pa se je prodalo cel6 14 milijonov oralov omenjenih selisč, nastalo tedaj 125.000 novih krepkih kmetij, katere imajo uže sedaj v 32 državah severo - amerikanskih združenih držav posebno varstvo, in to tako, da po takih kmetijah in njenem inventarju (živina, orodje in stroji) ne sme seči noben upnik. Za šole se odmeri v vsakem novem krogu, ki 16.128 oralov obsega, 448 oralov, kateri so nedotakljiva šolska zaloga; in leta 1876. se je uže zračunalo, da so za šole odmerjeni tam prostori bili tako veliki, kakor vsa Angleška (Velika Britanija). Osnova amerikanskih kmetij, obdelovanje polja sploh s stroji, in druge okoliščine, ki poljskim pridelkom odpirajo pot na trg, nam bodo pokazale, kako velikansko napreduje amerikansko poljedelstvo. (Dalje prihodnjič.) List 50. Gospodarske stvari. Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) 2. Banat severne Amerike, prodaja in prevažanje pridelkov. Neizmerne planjave zahodne strani Aleganskega gorovja v združenih državah, 1300 kilometrov daleč čez Minesotto, Jovo do Dekote eb gornjem teku reke Mis-sissippi in med rekami Red River, Misuri in Arkansas, segajoče na severo-izhodni strani do velikih jezerov, rasprostira se v širjavi 1000 kilometrov, 200—300 metrov nad površjem morja. Podnebje tega kraja je poljedelstvu ugodno, še boij pa ilovnata, ze!6 plodna zemlja, ki mnogo let zaporedoma brez gnojenja bogato rodi pšenico v večem delu severa, in enako bogato turšico v južnih krajih. Reke so globoke, mirno tekoče, tedaj za prevažanje pridelkov posebno pripravne, le naj veča reka Mississippi ima v svojem spodnjem teku za brodarstvo Še velike zapreke. Ker je pa žitnemu prometu po naravi pot odka-zana na izhodno stran proti Novemu Jorku , moralo se je s kanali in železnicami skrbeti za najkrajšo zvezo teh krajev z morjem. Kamorkoli so bile take zveze dodelane, oziroma po naravi dane, povsod je bilo uže najti naseljencev. Ko se je pa po amerikanskem polomu blizo milijona ljudi odpravilo proti popisanemu Banatu, izdelale so se do vseh novonaseljenih krajev železnične zveze, deloma novi karali, pri mnogo državnih kanalih pa se je odpravila čisto odškodnina za porabo kanala, tako da se ni bilo več bati prenapetih vožnin, kakoršnih so poprej, posebno ob zimskem času, ko so bili kanali zamrznjeni, železnice zahtevale , na pr., da se je moralo dati za prevažanje enega žaklja žita do atlantskega morja pet žakljev. Prodaja žita je tudi tam vsa drugačna, kot pri nas; ne vozi se na trg na prodaj in tudi ne prihajajo kupci na dom, temveč redno spravi vsak posestnik svoje pridelke koj ali kmalu po mlatvi do bližnje železnične postaje, kjer se žito še le sčisti, zvaga in po zaupnih možeh uvrsti ali ceni, v eno (3—5) dobrotnih vrst, po katerih se tržna cena ravna. Posestnik zato dobi potem od agenta, katerih imajo veči trgovci po vseh postajah, potrdilo za oddano svoto odločene vrste žita; ka- tero potem prodaja kakor mu drago. Po tem načinu je pa tudi mogoče vožnino nizko staviti, ker se žito večidel brez žakljev po različnosti dobrote, brez ozira na lastnika v vagone ali barke nasuto prevaža. Koliko store za napravo železnic in s temi v zvezi za napravo konjskih železnic (tramvaj), za brodarstvo po rekah, kanalih in jezerih tamošnje države . društva in zadruge naseljencev, ni moč na drobno našteti, omenimo samo, da se tam pri teh prometnih zvezah dela res v prav amerikansko-velikanskih merah. Med povodnimi cestami omenjamo samo 3 glavne: Mississippi, čez Kanado in čez Erie-Kanal. Enako omenjamo tudi med železnicami tri glavne prek vse severne Amerike peljajoče zveze: zveza od Filadelfije in Baltimore čez Chicago do San Prancisco ; prva pacifiška železnica za Jovo, Nebrasko, Colorado in Utah; južna pacifiška železnica za zahodni del Wiscon-sin-a za Minesotto, Dakoto in Montano. Razun teh izdeluje se še četrta velikanska zveza izhajajoča od Mont-real z imenom Canada-pacifiška železnica, katera ima severo zapadne dele združenih držav naseljencem odpreti. Sledeče številke naj kažejo, kako v severno-ameri-kanskih državah od leta do leta rastejo železnice. Vozilo se je: kilometrov leta 1830. po železnicah, katere so merile 37 „ 1840. „ „ „ „ „ 4534 „ 1850. „ „ „ „ „ 15.246 „ 1860. „ „ „ „ „ 49.292 „ 1870. „ „ „ „ „ 85.139 „ 1875. „ „ „ „ „ 119.283 „ 1878. „ „ „ „ „ 131.682 „ 1879. „ „ „ „ „ 139.173 „ 1880. „ „ „ „ „ 149.630 Leta 1881. doseže dolgost vseh teh železnic gotovo 160.000 kilometrov, tedaj blizo toliko, kolikor jih ima vsa Evropa zdaj (162.000 kilm.) Severo -amerikanske združene države pa tudi važne glavne železnične zveze izdatno podpirajo; tako so na pr. dobile tri zgoraj omenjene pacifiške železnice 24*5 milijonov oralov zemljišč na prodaj prihajajočim naseljencem. To je izdaten nagib za železniška društva, si kar prej privabiti naseljencev, ker le obdelana zemljišča dajejo jim potem dosti vožnine, dosti zaslužka. (Dalje prih.) List 51. Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) 3. Voznina. V severo-amerikanskih združenih državah se vlada večidel ni vtikala v to, kdo in kako izdeluje železnice in kanale, zato se pa tudi ni brigala za vožnino. Do-tične družbe so vožnino poljubno visoko stavile , se ve da do naravne meje, katero stavi cena blaga in konkurenca. Kedar so čutila taka prometska društva, da je kmetovalec ali trgovec prisiljen, svoje blago nemudoma prepeljati dati in nima zato druge poti, zahtevale so najviše vožnine, na pr. se je plačalo s Chicage v Novi Jork od centa pšenice vožnine pet centov pšenice; kjer ste pa dve železnici vštric, ali kanal vštric železnice, ali kedar je hotelo bogateje društvo bližnje, manj premožne zadušiti, stavilo je vožnino skoraj na nič, se ve da z nado se pozneje zato odškodovati. Te razmere bile so poljedelstvu sila Škodljive, in strašila je ta nevarnost tudi naseljence, ker jim pri teh okoliščinah najbogateja letina ni nič vrgla, temveč bogatila so samo železniška ali brodarska društva. 408 Te nevarnosti previsoke in negotove vožnine odpraviti, pričelo se je velikansko bojevanje naseljencev zoper društva, katera so jim hotela pri vožnini poberati ves pridelek. Na ljudskih shodih in taborih shajalo se je na tisoče naseljencev ter bo tam odločno zahtevali varstva vlade po tej poti, da postavno stavi meje previsokim vožninam ter jih nadzoruje, ali pa, kjer treba, skrbi, da se z državno pomočjo napravijo nove železnice in novi kanali. To doseči v kratkem bilo je osno-vanih 18.000 društev, katera so štela 2l/2 milijona udov, in pomagalo je; nekatere države sklenile so napraviti sodišča z nalogom , da nadzorujejo višino vožnin in z dolžnostjo, ostro kaznovati društva, katera bi zahtevala više kot „primerne'1 vožnine. Tudi skupna vlada združenih držav pritrdila je uže tem načelom ter sebi pridržala nadzorstvo pri železnicah , katere segajo čez več držav. Odločilna v tej pravdi je bila sodba najvišega sodišča ,,Suprem Court" v Wa-shingtonu, ki pjavi, ,,da gre postavodajstvu držav pravica, društva z značajem javnosti nadzorovati ter odločevati primerno vožnino in hranino (Lagerzins). Med tem pa so si društva naseljencev tudi sama pomagala, vlade dale so na javne stroške napraviti mnogo kanalov, društva so si napravila ladij, brodarskih strojev in priprav in založnic za žito in drugo blago, in imela so leta 1879. uže 50 brodarskih pod-vzetij, 32 strojev za prekladanje blaga (elevatorj, 16 malnov in mnogo poslopij za shrambo žita, ter so leta 1878. na lastnih ladijah pošiljala žito z Davenport a v Jovi po reki Mississippi na Nov-Orlean, v Liverpool na Angleško. — S tem je bila vsemogočnost železniških društev vniČena in vožnina je zel6 zelo padla, kakor se kaže, v veliko nevarnost našega poljedelstva. V dokaz silnega znižanja vožnine nekaj izgledov: Pri eni glavnih železnic, katera prevaža okoli tretjine amerikanskega žita od zapadnih krajev k morju, to je na Novo Jorški centralni železnici, plačati je bilo od 10 met. centov za 1 kilometer pota vožnine leta 1868. . . 3*4 kraje, v zlatu „ 1878. pa . 1*15 ,, „ Na glavnih poprečnih železnicah pa je znašala ta vožnina: leta 1868. . . 29 kraje, v zlatu „ 1878. pa . 1-2 „ ^ „ Se bollj pa je padla vožnina pri vožnji na ladijah oziroma po druzih železnicah. Na 1470 kilometrov dolgi poti od Chicage do Novega Jorka plačevalo sa je od 10 met. centov leta 1871. leta 1878. v zlatu : v zlatu : vožnine po jezeru in kanalu 139 kr. 40 kr. ,, ,, „ in železnici 263—139 „ 40—20 „ ,, ,, sami železnici 285- 179 „ 173 — 87 ,, Tako nizkih vožnin Evropa ne pozna in le tako nizka vožnina v prvi vrsti odpira pot amenkanskemu žitu k nam. (Dal. prih ) Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Baije.) 4, Stroški pridelovanja pšenice; koliko pridelujejo in koliko izvazujejo amerikanske združene države. Samo po sebi se razume, da stroški pridelovanja pšenice niso zmiraj in povsod enaki. Ker nam prav tamošnje cene oziroma stroški sami na sebi niso toliko mar , temveč je za nas le važno, koliko Amerikanca stane pšenica postavljena v Evropo , in po kateri naj-niži ceni bi jo mogel oddajati, da ima nad lastne stroške še kaj zaslužka, držati se nam je poprečne cene in računali bomo lastno ceno pšenice postavljene v Li-verpool na Angleškem. Od morja in od železnice ali kanalov bolj oddaljeni kraji imajo mnogo više stroške, kakor bliži, enako se izdatno znižajo lastni stroški pri dobrih letinah. Ogledovali si toraj bomo najugodnejši primerljej, potem najneugodnejšega, katerega nam kažejo tamošnje statistične Številke; takale sta računa: L Pridelovanje v oddaljenih od met. centa zahodnih krajih .... 4 gold. — kr. v zlatu vožuina do jezer . . . 1 „ — „ „ ,, do Novega Jorka — „ 53 ,, „ z NovegaJorka v Liverpool — ., 77 ,j „ zavarovanje in mešetarji — „ 22 „ „ elevatorji (prekladanje) — „ 22 „ ,, razlažanje v Liverpoolu — „ 20 ,, „ skupaj 6 gold. 94 kr. 2. Pridelovanje in vožnina do postaje....... 6 gold. 51 kr. v zlatu vožnina do Chicage . . 1 ,, 55 ,, ,, iz Chicage v Nov Jork . 1 „ 21 „ „ z Novega Jorka v Liverpool 1 ,, 12 „ „ drugi stroški v Ameriki . — »26 „ „ „ „ v Liverpoolu — „ 49 „ „ skupaj 11 gold. 14 kr. Ako se iz teh dveh računov posname poprečna svota, kaže se, da zdaj Amerikanca poprek stane nae-terski cent pšenice v Liverpool postavljene 9 gold. v zlatu. Pri nas velja danes met. cent pšenice okroglo 12 gold., tedaj Amerikancu še zmiraj lep zaslužek ostaja. Toda v lastni amerikanski ceni pšenice po 9. gold. bi za nas še ne bila tako velika nevarnost, temveč nevarnost za nas je v tem, da Amerikanci ved6 od dne do dne svoje lastne stroške prav izdatno znižavati, po napravi novih kanalov, železnic itd., tako da se na reki Mississippu naložena ladija brez prekladanja more peljati naravnost v Liverpool ali v drugo evropsko primorsko postajo. Na podlagi dosedanjih skušenj dokazujejo uže danes izvedeni strokovnjaki, ,,da bomo v ropi v teku 2 do51et imeli amerikansko pšenico s ceno po 5 do 7 gold. v zlatu**. o. Po koliko pridelujejo in po koliko izvaŽujejo poljskih pridelkov amerikanske združene države ? Sledeče številke kažejo, kako od leta do leta raste velikost polja s pšenico obdelanega: leta 1871 (to je od 1. julija 1870. do 30. junija 187L) vseiane je bilo pšenice na 14,021.000 oralih „ 1873 . ¦........15,587,000 „ „ 1875.........18,546.000 „ „ 1877.........20,738.000 „ „ 1878.........22,902.000 „ „ 1880.........25,334.679 „ Naslednje številke kažejo, po koliko se je pridelo-Talo poglavitnih pridelkov aoaerikanskih: pšenice in turšice milijonov meterskih centov: pšenice turšice leta 1850 27 150 )j J} ?> J) v v jy }f )) 9} )} i) J) 9) }) v 7} }y v 1860 47 213 1867 41 221 1868 57 196 1869 61 231 1870 71 221 1871 64 279 187:^ 63 252 1875 84 216 187« 99 342 187y 114 353 „ 1880 131 392 Po koliko met. centov in po koliko vrednosti se je pridelovalo na prostoru enega orala? pšenice turšice met. centov vrednosti vrednosti gold. v zlatu gold, v zlatu leta 1869 po 4-25 3630 8-52 50-50 1870 po 4-28 36-81 10.40 44.30 1871 po 4-77 4i-42 16-55 39-58 1872 po 4-60 4230 1M3 34.83 1873 po 4-93 41.50 8-63 3245 1874 po 4-78 :3-18 7-51 3813 1875 po 4-27 31-79 1066 35-22 1876 po 4-04 30-90 9-46 27*58 1877 po 5-40 42-90 9*65 27-13 1878 po 5-09 28 83 9-75 24 33 1879 po 5-35 4338 1057 31-05 Številke te kažejo, da se je skoraj vsa leta po enako met. centov na oralo pridelovalo, da je pa cena pridelkom stanovitno padala, tako da so se pridelki sami po sebi odrivali na evropski trg. Izvažalo se je pšenice in turšice z združenih držav po toliko-le: pšenice turšice tisuč met. centov tisuČ met. centov leta 1850 ^17 1.681 „ 1860 1.135 845 „ 1867 1.692 3.799 „ 1868 4.408 2.843 „ 1869 4.892 1.798 „ 1870 10.107 329 „ 1871 9.505 2.508 „ 1872 7.376 8.795 „ 1873 8 356 9.828 „ 1874 19.625 8.781 „ 1875 14.569 7.359 „ 1876 15.420 13.621 „ 1877 11,144 18.070 „ 1878 20122 21.793 „ 1879 33.914 22.005 „ 1880 41.780 24.990 „ 1881 ^ 40.880 ^ 23.700 Od leta I8o0. se je tedaj izvažanje pšenice pomnožilo za 41,433.000 met. centov, izvažanje turšice pa se je v ravno tej dobi povikšalo za 23,319 000 met. cent. V naši avstro-ogerski državi se je pšenice izvažalo: leta 1868 5,852.000 metr. centov „ 1869 3,685.000 „ 1870 1,971.000 „ 1871 2,800.000 „ 1872 573.000 „ 1873 385.000 „ 1874 688.000 „ 1875 1,005.0(J0 „ 1876 1,199.000 „ 1877 3,726.000 )f 97 1} >; 1> » }} 79 i) 77 ?? » i} » 79 >; )) ff 416 leta 1878 3,623.000 metr. centov „ 1879 3,804.000 ,. „ 1880 2,941.000 „ „ Številke te jasno kažejo, kako uže zdaj naša trgovina z žitom omahuje, kako silno pa raste amerikanska. O druzih pridelkih ogledamo si razmere prihodnjič. 3 Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (DaJje.) 5. Amerikanska moka. Brž ko so Amerikanci videli, da se pšenica v Evropo dobro speča ter da jim je moč leto za letom je več izvažati, ko jim je bio jasno, da jim dobiček pomnoži , vožnino pa posredno zniža, a*ko svojo pšenico doma zmeljejo, otrobe tam puščajo ter na evropski trg spravljajo dobro doma zmleto moko. Dobrih mlinov imela je Amerika uže delj časa maogo, tudi so gledali Amerikanci na to, da so si na-pravljali mline biizo krajev, v katerih pšenica raste, da se na voznini prihrani uže tudi na poti do morja, ter na mestih, kjer jim je gotova stalna vodna moč. Zelo ugodno iego v ta namen imate mesti St. Pavel-Minia-polis v Minesotti na reki Mississippi, katera ima tam ravno velik pad ter se koj blizo tam na nji začenja vožnja na ladij ah. Uže leta 1873. bilo je tam 12 velikih mlinov , ki uže zdaj morejo vsak dan uamleti toliko moke, kolikor je mesto London na dan potrebuje; namreč 12.000 žak-ljev aH 15.254 met. centov ali v letu 5 567.710 met. centov. Pripravljenih je pa tam iz reke Mississippi toliko strug, da je moči in prostora dosti za 25 mlinov v višini 3 do 8 nadstropij, ki bodo hipoma prekosili sloveče (15) peštanske mline. Amerikanci učili so se mlinarstva v Pešti, si naročili tudi tam za obrazec prve stroje in priprave, in uže to leto bo v Št. Pavlu na reki Mississippi dodelan n ;v mlin, kateri bo s 3% milijona hektolitrov pšenice na leto zmlel moke v vrednosti 8 milijonov gold. Zd aj še amerikanska moka ni dosegla v vseh vrstah dobrote naše moke, najboljših vrst št. 0 do 3 se ne more izdelavati, ker tamošnja pšenica neki ni za to 5 v slabejih vrstah pa je uže zelo spodrinila našo moko posebno na velikih angleških trgih. Kako uvažanje amerikanske moke na teh trgih raste, kažejo sledeče številke: Amerikanske moke uvažalo se je po toliko-le met. centov: Leta: v Liverpool: v London: v Glasgov: skupaj 1877 186.866 195.765 234.918 617.549 1878 490.302 554.370 462.717 1,507.389 1879 846.238 789.288 993.061 2,628.587 Zdaj je uže na priliko v Amsterdamu amerikanska moka pri met. centu za 1 gold. 50 kr. do 2 gold. ce-neja od naše, je pa tudi na priliko vozni na od naše moke, katere veči del se na Angleško prepeljava čez Reko, tako visoka, kakor amerikanska za vsaj trikrat daljo pot. Nasledek amerikanskih velikih napredkov bil je ta, da se je leta 1880. razun angleške uže uvažala amerikanska moka na Holandsko, v Belgijo, na Francosko in cel6 v Švico in južno Nemško. Sledeče številke kazale bodo propad izvažanja naše moke in hitro rast izvažanja amerikanske moke: Izvažanje moke od leta 1868. do 1880.: Iz Avstro Ogerske Iz združenih amerik. držav tisuc met. centov tisuc met. centov leta 1868 1394 1845 „ 1869 1631 2161 „ 1870 1475 3078 „ 1871 1778 3247 „ 1872 708 2235 „ 1873 428 2277 „ 1874 631 3638 „ 1875 836 3531 „ 1876 1128 3497 „ 1877 1631 2972 „ 1878 3317 3516 „ 1879 2452 5011 „ 1880 1409 5900 Izpeljale so tedaj leta 1880 mil. met. centov mil. gold. amerikanske združene države 59/10 vrednosti 707/!0 Avstro Ogerska 14/10 ,, 257/I0 Nemška pa leta 1870 2,s/10 „ 33%0 Pšenice, turšice, pšenične in turšične moke, kruha, piškotov, rži in ržene moke, ječmena, sočivja, ovsa in grisa izpeljale so amerikanske združene države leta 1850 1860 1870 1880 milijonov gold. 26 488/l0 1445/10 578,/10 tedaj v orjaških korakih napredka 2116 odstotkov. v 6. Špirit. Kjer žita ostaja, tam začenja se izvažanje moke in v enaki meri izvažanje špirita; združene amerikanske države izdelujejo ga večidel iz turšice. Leta 1880. pridelale so 392 milijonov, izvozile pa samo 25 milijonov met. centov turšice, tedaj se uže iz tega razvidi, da se je je mnogo podelalo v druge izdelke; redno se je mnogo porabi za pitanje živine, mnogo pa za šp rit, katerega se je leta 1880. nad 345.000 met centov izpeljalo; v razmeri z Avstro-Ogersko in Nemško kaže v izvažanji špirita to-ie: Leta 1880. izpeljalo se je met. centov špirita in vrednosti v gold. v zlatu: met. centov milij. gold. v zlatu Iz združ. amerik. držav 345.980 vrednosti 5*7 iz Avstro-Ogerske 202.065 „ 4'15 iz Nemške (1879) 331.000^ „ ^ 7-4 Prihodnjič pa o amerikanski živinoreji in o izvažanji tamošnje živine in živinskih pridelkov kaj. 11 Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (DaJje.) 6. Amerikanska živinoreja in izvažanje živine. Na zahodni strani Alegarskega gorovja med Meksiko, Kanado in velikim oceanom je tako imenovano „svetovno živinsko dvorišče", kjer se pridelava skoraj sama turšica, tam sploh imenovana „žito" , poglavitna krma za živinorejo Od leta 1840. do 1880. kaže se v živinoreji združenih severo-amerikanskih držav sledeči napredek; bilo je namreč: leta 1840. leta 1880. Konj 4 milijone 12*5 milijonov Govedi 15 milijonov 34 „ Prešičev 26 „ 35 „ Ovac 19 „ 40 „ To kaže, da se je število živine pomnožilo za več kot po 100°/0, konji ceio za več ko 200% 5 toda to še ni edini napredek; razun na pomnoženje števila gledali so Amerikanci tudi na zboljšanje plemen , ker hočejo imeti poleg najizvrstnejega orodja in strojev tudi najboljša plemena vsake živine. — Da so pri konjereji do hiteli uže Evropejce , kažejo njihove dime zmage, katere so si s hitrostjo svojih konj priborili v Parizu in Londonu preteklega leta. Enako skrbe za požlahnenje govedi z uvažanjem najboljše plemenske živine. Po tamošnjih pašah pasejo se cede do 35.000 ži-vinčet, ki se spoznavajo samo po vžganih znamenjih, kdo jim je lastnik , in katere se v zimskem času preganjajo v južneje kraje , da se prihranijo tudi stroški za hleva; kolikor bolj se pitajo, toliko bolj se pomikajo proti izhodni strani, in redno jih konečno priženo pastirji na konjih do železnic oziroma ladij, katere jih postavijo na trg, večidel v Chicago, od koder jih redno žive ali mrtve v Evropo prepeljavajo. Največi znani govedorejec v državi Teksas ima 400 pastirjev z 2000 konji in 225.000 govedi, največa čeda ovac pa se redi na posestvu Albuquerque v novi Meksiki, katera šteje redno 500.000 repov, 7. Trgovina z mesom. Pred nekaj časom izvažalo se je iz Amerike samo prešičevo meso in mast, pozneje različne konserve, posebno nasoljeno goveje meso, se le noveji čas pa se je pričelo izvažanje mesa v veliki meri in to posebno žive govedi in frisnega mesa. Koliki napredek je v tem oziru Amerika storila, kaže to, da se je L 1830. svinjskega mesa izpeljalo samo za 2l/2 milijona, leta 1880. pa za 170 milijonov gold. Svinjereja goji se posebno v državah na levem bregu reke Mississippi: Ilinois, Jowa, Kentukv itd. Zdaj je Chicago glavni trg za prešiče in tam se jih je leta 1880. zaklalo 5 milijonov m 375 000, leta 1851. pa komaj 20.000. — Iz ravno imenovanega mesta poslalo se je leta 1878. svinjine za 162 6 milijonov gold. Uvažanje svinjskega mesa je novejši čas^v Evropi zelo padlo, ker so to Francoska, Nemška, Švicarska, Laška in Avstrijska zarad trihin, ki se neki v tem mesu večkrat nahajajo, prepovedale; vendar pa se je v preteklem letu, na pr. na Švicarskem, ta prepoved preklicala; Angleška pa se tej prepovedi ni pridružila, ker jej neki za 20—30°/0 niža cena svinjine več velja kakor varstvo domače svinj ere je. Pri nas se je to uvažanje prepovedalo še le dne 16. marcija 1881. leta, in s tem bil je rešen vsaj domač trg domaćim pridelkom; toda na unanjih trgih se nam ni moč meriti z amerikansko ceno, in tudi upati ni, da bi si dobre trge švicarske, francoske in angleške še kedaj priborili. 8. Frisno meso in žive živali. Posebno važnost pridobilo si je novejši čas izvažanje araerikanskega frisnega mesa in živih živali. Meseca februarja leta 1874. pripeljalo se je v Liverpool prvih 240 centov frisnega mesa od govedi zaklane v Kanadi ter se je prodajalo po 55 kr. kilo, drugo leto pričelo se je uže redno uvažanje na Angleško, in to je znašalo 1876. leta 151.636 met centov ter je do leta 1879. skočilo na 195.390 met. centov in zdaj računajo, da se bo na Angleškem tako amerikansko goveje meso, kakoršno se na Dunaji plačuje kilo po 60—80 kraje., plačevalo po 54 kr. Vožnina od živine in mesa na oceanskih ladijah padla je od leta 1878. do 1880. skoraj za polovico. Vrednosti iz Amerike izpeljanih živih živali v zadnjih letih kažejo sledeče številke: Izpeljalo se je vrednosti v milijonih gold. v zlatu: leta 1875 1876 1877 i878 1879 1880 Govedi za 2-2 2-25 3 78 16-75 26-7 Prešičev za 1-45 135 1-4 0*55 1-4 0-8 Konj „ 0-5 045 0-6 1-6 1-5 135 Mul „ 0 7 0*45 0-95 1 1-3 1-06 Ovac » 0-35 0-35 045 0-65 2-15 1-78 Kuretine „ 0-1 0-05 0-05 01 0-05 0-03 Skupaj 5-3 4-9 6-15 tl-7 23-15 31-72 Izvažanje živih živali poskočilo je tedaj v 6 letih za 498%. ' (Dalje prih.) 18 Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Dalje.) v 9. Živinoreja. Poleg živinoreje združenih severo-amerikanskih držav je jako pomenljiva živinoreja Kanade in Ruske, — prve posebno zato , ker ima s Kanade vpeljana živina prednost, da se srne živa prevažati po Angleški, nasproti pa se mora vsa iz druzih dežela vpeljana takoj, ko se iz ladij vzame, pobiti, oziroma zaklati. Nasledek tega je bil, da se je samo iz Montreal-a v letu 1880. izpeljalo v Evropo 50.817 govedi vrednosti 8*2 milijonov 19 gold., ovac 81.547 vrednosti 1*2 milijonov gold., prešičev 700 in konj 49. Izvažanje živine iz Ruske ima za nas poseben pomen, ker je od letošnjega novega leta pri nas uvažanje ruske in rumunske govedi prepovedano. Izvažanje ruske govedi kažejo sledeče številke: Leta 1861. . 19.967 repov „ 1870. . 110.808 „ „ 1878. . 75.783 „ od teh vpeljalo se je k nam (Avstro-Ogersko) 1878. L 41,263 repov, leta 1870. pa 61.298 repov, poprečne teže 373 met. centov. Ruskih prešičev se je k nam vpeljalo 1877. leta 164.169, na Nemško pa ravno tega leta 573.500. Ruskih ovac se je istega leta k nam vpeljalo 111.390. Ker ima živinoreja za nas posebno važnost, in ako se bo previdno ravnalo, tudi lepo prihodnost, ne bo odveč našteti tukaj poleg števila prebivalcev število govedi, ovac in prešičev vseh imenitnejših dežela: 1. Evropske dežele. Milijonov prebivalcev govedi ovac prešičev Avstrijska šteje 21*5 7-4 5 2*6 Ogerska 16 5*3 15 4-5 Nemška 42-7 15-8 27 3 74 Francoska 36-9 11-7 27-7 5-8 Angleška 341 9-8 32*6 4 Laška 27-7 3-7 11 4 Španjska 16-8 3 22*5 4-4 Portugiška 4*2 0-6 3 1 Belgija 5-4 1-3 1 0-6 Holandska 4 15 1 04 Švica 2-6 1-1 0-4 0-4 Danska 1-9 1-3 1-8 0*5 Švedska 4*5 2-2 1-7 0-4 Norveška 1-8 1 1-6 0-1 Srbska 1-6 0-7 2-7 1-3 Rumunska 5*5 1*9 3-5 0*8 Ruska 86 24 49 105 Skupaj 313-2 92^3 206-8 48-4 2. Prekmorske dežele: iSevero-amerik. združ. države 50*8 34 40 35 Kanada 4 3 4 1.5 Lanlatske dežele 3.3 20 70 0-4 Južno-afrikanske 1*7 1-2 10 0-1 Avstralija 3 7-5 63 0'7 Skupaj 628 6^7 187 37/T~ 10. Amerikansko surovo maslo in sir. V združenih državah redi se 13 milijonov krav, še enkrat toliko kakor v naši državi, od katerih se prideluje 700 milijonov goldinarjev vrednosti surovega masla in sira. Rast izvažanja amerikanskega surovega masla in sira kažejo sledeče številke; vpeljalo se je: surovega masla sira met. centov milijonov gold. met. centov milijonov Leta vrednosti gold. vredn. 1856 13.166 1.160 38.656 1.774 1860 34.504 2.288 69.818 3.130 1870 9.080 1.184 260.124 17.762 1875 28.621 3.012 458.585 27.318 1878 99.000 10.240 562.000 22.480 1879 111.600 11.469 643.000 24.757 1880 177.968 13.380 579.031 22.324 Iz naše države izpeljalo se je 1879. leta 63.985 met. centov surovega masla, vpeljalo pa 972 met. centov; sira pa se je pri nas tisto leto več vpeljalo 4585 met. centov. Po vrednosti oziroma ceni kaže se pri nas sledeča razmera: Izpeljalo se je surovega masla za 5-164 milijonov gold. sira pa za 0*499 „ n vpeljalo pa se je k nam surovega masla za 0*074 milijonov gold. sira pa za 0*961 „ „ Surovega masla tedaj skoraj za 5 milijonov gold. na leto izvažamo sira pa se skoraj za pol milijona gold. na leto uvažuje, kar jasno kaže, da našim za živinorejo zelo ugodnim deželam še lepa prihodnost kaže v sirarstvu. — Sirarske zadruge, katerih se je lepo število s prav dobrim vspehom osnovalo v Bohinji na Gorenjskem , kažejo nam, kako je treba pri izdelovanji sira postopati; posnemati bo pa morebiti tudi amerikanske zadruge za izdelovanje surovega masla, pri katerih se porablja na dan po 5700 litrov mleka. Amerika pa izvažuje uže tudi umetno izdelano maslo, tako imenovano „Oleo Margarin", katerega se je izpeljalo leta 1880. nad 90.000 met. centov. (Dalje prihodnjič.) 42 Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (DaJje.) 10. Prebivalstvo, dnina . kapital. Severno-amerikanske združene države nimajo gostega prebivalstva, vendar pa raste zarad preseljevanja iz Evrope v jako silnih korakih. Združene države štele so v začetku tega stoletja okoli 5 milijonov prebivalcev, imele so samo 2 mesti z več kot 40.000 prebivalci, štiri mesta štela so jih pa nad 10.000. Danes je tam prebivalcev nad 50 milijonov in to v 20 mestih po v^č kot 100.000, Novi Jork šteje jih 1 milijon in 200.000, Fi ladelfia 850.000, Brooklin 567.000, Čhicago 504.000. — Naseljencev je došio tje od leta 1820 do konec 1879. leta 10 milijonov in 870.000. Na velikih kmetijah se večidel obdeluje s stroji, mali naseljenci razun žetve in mlatve svoa polja z delavci oziroma z živino obdelujejo, vsled tega primeroma malo potrebujejo delavcev; pa znano je, da so delavci pridni in dobri — pa tudi dobro plačani. Hlapec na malih kmetijah si zasluži poleg hrane po 30—36 gld. na mesec. — Velike kmetije pa si najemajo samo za čas velikega dela primerno število delavcev ter jih po različnosti časa različno plačujejo: spomladi poleg hrane po 45 gold. na mesec, ob žetvi po 6 gold., ob mlatvi po 5 gold. na dan, in pa ako zboli, zdravila in zdravnika. S prvim mrazom pa se vsi delavci odpuste. Delavec je zjutraj ob 6., opoludne in zvečer ob 7., delo redno traja od 6. ure zjutraj do 6. ali 7. zvečer s počitkom iy2 ure o poludne. Kapital se je v Ameriki v zadnjih letih jako pomnožil, dobre hiše dobivajo ga redno za 2V2—3%; zgo- dilo se je valed tega, da so zadnja leta Amerikanci prejemali velike svote evropskih javnih posojil. Zanimivati bi znalo „Novične" bralce, izvedeti v nekoliko narodno-denarstvone razmere večih držav , katere jim hočemo tukaj podati po najnovejih sostavah Muihal-ovih: Goldinarjev avstr. veljave v zlatu ^__________________________________________________________________________.__________________________,_______________________________i —< -bij "L -* J*"e « a'~ ~ ~ "—i a ©is > 73 ¦sr S 2 ••—« ~~^ © -C —¦ «s —- «i —i -. p,— ~* o L *& 2 "O > C ce g ~3 - >¦ O *ts Angleška 11.200 1380 12'/, 88.800 Francoska 9300 1520 16 73340 Nemška 7020 lu60 15 44420 Ruska 5600 900 16 30.240 Avstro-Ogerska 4230 820 19 27.800 Nižezemska 2510 250 10 22.300 Laška 2260 790 35 16.450 Španjska in Portugalsk a 2170 400 18 15.250 Skandinavija 1380 110 8 11.070 V Evropi skupaj 67.600 10.010 15 428.060 Severo-ainrik. združene i države 14.490 1460 10 63.590 Južna Amerika 1400 440 32 9500 Indija 4600 580 13 13> Angleške kolonije 1440 300 20 11.500 vsega 67.600 10.010 15 428.060 Goldinarjev avst . veljave v zlatu o ^ — « T. tt 1— w © '"" d _^ 3 -— o gjac O ^-"^ — o g S T9 73 &L)L. p< sB H — .2 — i—< T 1—4 O/ ^2 W S Angleška 8900 10 2600 330 Francoska 10.700 14 V, 2020 250 Nemška 2150 5 1080 170 Ruska 6820 23 380 70 Avstro Ogerska 4190 15 800 120 Nizozemska 1200 " 12 2330 260 Laška 4050 25 540 80 Španjska s Portugalijo 6350 42 760 110 Skandinavija 240 2'A 1380 170 Skupaj v Evropi 44.600 13% 1120 160 Severo - amerik. zdru- žene države 5210 8 1460 330 Južna Amerika 2060 21 380 60 Indija 1440 io'A 70 20 Angleške kolonije 1320 11 Va 1350 180 Skupaj 54.630 127« 726 110 (Konec prihodnjič.) 75 Amerika našim poljskim pridelkom sila nevarna. (Konec.) Do zdaj popisane razmere amerikanske pokazale so nam veliko nevarnost, da bi se gotovo naši poljski pridelki prav kmalu ob vso ceno pripravili, ako se ne postavimo v bran o pravem času in s pravim orožjem. Vprašati se moramo tedaj, ali se nam je moč braniti samim, in drugič, s kakim orožjem? Na prvo vprašanje odgovarjamo, da mi poljedelci sami brez druge podpore ne moremo upati še zadosti in 8 potrebnim vspehom se v bran postaviti; mnogo moramo in moremo sami storiti, pa v mnogih zadevah potrebujemo vladne, državne podpore. Državna podpora je neobhodno potrebna: 1. pri znižanji vožnine in pri vsem, kar v to služi, namreč naprava novih cest, suhih in povodnih, železnic itd.; 2. pri vseh korakih, po katerih se veliko denarno zadolženje kmetovalcev ima odpraviti in prihodnje zadolženje zabraniti; 3. pri skrbi za sredstva, po katerih se imajo od« škodovati po vremenskih nevihtah in živinskih boleznih povzročene škode; 4. skrb za drugo, gospodarstvu potrebno pospeševanje in varstvo , na pr. za s k 1 a d a n j e z e m 1 j i š Č, varstvo polja, vinogradov in gozdov; 5. skrb za poljedelski poduk; 6. postava v brambo domačim pridelkom s tem, da se na inostranske poljske pridelke naloži primerna uvažnina ali col. Mnogo mnogo druzega storiti ostaja še kmetovalcem samim in v zadrugah, posebno poraba vsega, kar nam vednost in nove iznajdbe ponujajo v zboljšanje in po-lajšanje pri kmetovanji. Glede tega na kratko moremo priporočati izglede Amerikanov in druzih umnih in pogumnih kmetovalcev. Da je sedanja vlada in večina državnega zbora voljna, po zgoraj navedenih sredstvih poljedelstvu pomagati, kažejo njene uže dozdaj predložene ali sklenjene postave. Da je mogoče tudi pri uvažanji vnanjih poljskih pridelkov ceni domačih pridelkov pomagati, priča statistika, katera kaže, da se je v našo državo v 4 letih od leta 1874. do 1878. vpeljalo gozdnih pridelkov za 56*14 milijonov gold. žita in sočivja za 196*23 „ i} pridelkov živinoreje za 211*19 „ trgovskih rastlin za 53*82 ,, ,, poljedelskih izdelkov za 63*94 „ „ skupaj za 581*62 milijonov gold. Vpeljalo se je tedaj na leto poprek za 116*32 milijonov gold. po jskih pridelkov, od katerih se u vožnine le malo, deloma pa celć nič ni plačevalo. Da sedanja vlada kmetijstvu tudi s sredstvom uvož-nine ali cola h če pomagati, priča ravno zdaj državnemu zboru predložena nova čolna tarifa, po kateri se col zvikša od 100 kil teže, na pr.: v zlatu pri frišnem mesu od 3 gl. — kr. na 6 gl. — kr. od vola od 4 „ —- „ na 10 „ — „ od krave od 1 „ 50 ,, na 3 „ — „ od teleta od — ., 40 „ , na 1 „ — „ od prešiča od 2 „ — „ na 3 „ — „ od prešičeve masti od 8 „ — „ na 16 ,, — ,, od loja od — ,, — ,, na 1 „ — „ od kruha od ¦— „ — „ na 1 „ 50 „ od ječmena, ovsa, turšice in rži od — „ — ,, na — „ 25 „ od pšenice, soršice { , rn ajde m prosa { n " " " od fižola, graha, leče od — „ — „ na — ,, 50 ,, od moke in kaše od — „ — ,, na 1 ,, 50 ,, od grozdja od — ,, — ,, na 5 ,, — ,, od orehov, lešnikov od 1 „ 50 ,, na 2 „ 50 „ To vse kaže, da se namerava tudi po tej poti poljskim pridelkom pri nas dati veče varstvo, kakor je bilo do zdaj. Tako smemo pričakovati, da iz Amerike preteča nevarnost za naše poljedelstvo ne bo pogubna, ako mi sami in država storimo, kar uže zdaj za potrebno spoznamo.