Poilnim ptoćmna t goAovUL Lete LXX* ŠU1Z4 i.JtiMJaaa, peuk !*• avgasta 1997 Ccna Din 1,- ^flBH H^B ^^^ ■^■^H ^^^^H ^M ^^B ,^^^M ^^H^^B ^^M ^^ ^^b ^^ ^^^^aw __ ^—_ Iznaja vsak dan popolđne, lzvsemii nedcije In praznik«. — Inaeratl do 30 pet* vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 mt 4 Din 3, večjl lnaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, lsaeratnl davek posebej. — „Slovenski Narod"* velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. RofcopLtf se ne vraCaJa LJUBLJANA, ■Tinigiia ette* •*> 1 Telefon: tt-M. Sl-SS. 3M4> H-* to St-M fJifl11*!11.!0*5 J^*1™0*' Strossinaverjeva 8b — NOVO MESTO. Ljubljanska <%. telefon š*. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossinaverjeva ulica 1 telefon st 65-portmftntca uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 390 — JESENICE: Ob kolodvoru lOll Pofltna hranilnica v Ljubljani St. 10.861 Vojna vihra na Daljncm vzhodnt Pred veliko japonsko ofenzivo v severni Kita jski Prvi spopadi Japoncev z vojsko nanfclnifce vlade ftANGHAJ, 13. avgiista. d. V kitajskih to jarkih krogih pričakujejo veliko japou-Rko ofenzivo v treh smereh in sicer ob *e-leznici Peking-Sujuan, nadalje v smeri Pe-king-ćankav in Tiencin-Pukav. Mnogi so tuđi mnenja, da se bo ofenziva privela 15. R\ gusta. Boji za Nankovski prelaz Peking, 13. avgnsta. d. Z napadom na nankovski prelaz zasledujejo Japond dvoj ni cilj. namreć. preprećiti kitajski pohod proti jugri Mooigolije in v šansi ter dobiti v svojo posest železnico, ki vođi v Su-jan, da bi lahko zasedli Kalgran. Boji za nanKovski prelaz so v polnem razvoju ter jih pođpira topništvo< Japanci razpolaigfa-jo tuđi s 26 tanki, ki pa še nišo posogli v boj. Gla\Tii namen Kitaijcev je zadržati japoociki pohod in 9? nato umakniti pro. ti Kalg^nu. še prej bi raBJtreliM železni-fike predoče. Nankov padel 'i<;Uio, 13. avgusta. Vče>raj ob 9. dop. so japonske čete po hudem bonibardiranju iz topov in letal zavzele žele/nisko postajo v Nankovu. Tokio, 13. avgnsta. o .Iz gl&\-nega stana japanske vojske v severni Kitajski po. ročajo, da je Ja/poncein uspelo zasesti me**tec? Nankov, ki leži kakih 60 km se-verozapadno od Pekingra v nankovških gorah Borbe, ki naj bi dove, da bi ee preprečdlo rarfinjenje žanghajakoga konflikta. Nadalje so ugotovili, da uredi-tev položaja v bodočnosti ne bi spadala v pristojnost koma«ije bi da bi bila to stvar prizadetih vlad. Japmtci zahteva}o omik Idtaisđdh araittUcev N&nking, 13. avgusta. AA. Japonski od-pravnik poslov je včeraj zahteva) od ts,-stopnilta zunainjegA ministra, naj se kitajsko orožnidtvo takoj umakne iz okolice šanphaja in poruši vwe obrambne zidove, ki j% je te dni zgradik). Na obeh straneh so izradili željo, da bi napetost popustila. Novinciđeat Tokio, 13. avgrueta. AA. Agencija. Domei poiroča, da je na eevemi šaognajski postaji prijela kitajska poHcija nekega japonskega orožniSkega narednika in gn odpeljala neznano kam. Ze 12 ur ni o njsoi nikakega Zbiranie Set v Jekoht ftao^baj, 13. avgusta. DNB. PriAakovana nairediba o Batvoritvi japoMk^ra geneml- nega konimlata v Haukovu je izšla. Tukaj-šnji \'m »Takung-Pao« piše, da se v Jeholu opaža navrlo nara^čanje ja.ponekih Čcr. Japanci tuđi v Cingtavu Cingtaii, 13. avgnsta. AA. Tukaj govore, da ee rakvlijo Japonci izkrcati v Cinutavu, ali !pa na obrežju pokrajine £antunir. Tu-kajšnje japouske reze-rvUte ^o poklali sfra-žit železnisko progo TieniiD—Pukov. V Oingtavu saraem je <1o<«lej vlad.il mir. Intervencija velesil t Londoo, 13. avgiosta. g. Razvoj položaja V severni Kitajski iasledujejo tukajinji uradni krotri z vedno večjim v/.neniirje-njetm. E>o*eH_Uj še ni potrjen^ vt*et, (ta na-meravajo japonske oblasti v Tiencinu za-pleniti postni urarl. brez-ii^no postajo y an-gle^ki konc^feiji ter kabelsko postajo y franeofeki koncesiji x\ko l>i Japonci v resni-ci prevzeli nadaorstvo poštne in brezžič-n© »Juzbe v tujih konc«s-ijah v Tiencinu, bi gotovo An^4ija in Prangija nastopili proti takemu ukrepu. V an^rle^kih ura*Inih kro-gih izjavljajo, da bo An^lija najbrže skupno naetopiila ^ fmncoe*ko in amenšrko vl;i"lo. Poplave &ang-haj, 13- avgusta. AA. Važno sredi-ftče pokrajine Lojan^ je čisto pod vodo, ker je Jangce zelo naraseL Poplava grozi tuđi glavnemu mestu pokrajine Kvantungu. 2e sedaj je Stevilo žrtev veliko, vode pa Se zmeraj naraičajo. Nov incident v španskil. vodah Francova vojna ladja napadla an^lešlci ntiilec London, 13. avgrusta. p. Po informacijah mornariškega ministrstva je neka naciona-listična pomožna vojna ladja ob španski obali napadla aagleski rušilec »Folkshound« :n ga hudo obstreljcvala. K sreči rušilec ni bil zadet. Po mnenju ministrstva gre najbrže za pomoto. Na nacionalistični ladji so najbrže mislili, da imajo prtd seboj špan-ski republikanski rušilec. London, 1?.. avg. AA. Renter in Press Associat:on soglasno poručala, da je v morski bitki med španskim rušilcem »Sisco«, ki se bori na strani Valencije, in naciona-listiCnim minonoscem »Jupitrom« već ;z-strelkov priletel-o na britanski rušilec »Folkshound«. Britanska ladja ni bistveno poškodovana. Porobila pravijo, da je ome-njeni britanski rušilec po svoj: zunanjosti zelo podoben španski ladji istega tipa m da nre oeitno za pomoto. Franco zanika, njegov admiral priznava Lomlon, 13. avgrista. b. V odg:ovor na angleško demaršo zaradi bombardiraiija an^Ieškega pamika ^British CoiporaU iz-javlja Franco, da napad ni mogel biti iz-vršen 2 nacionalističnimi letali, ki se nišo zadrževala v blizini Alžira. Ražen tega je znano, da je Rusija izgradila za valencij-sko vlado posebna letala po nacrtu Fran-covih leta.1 in jih ćelo označila s Francovi-ini znaki. da bi pripranla nacionalistom sitnosti. Nasprotno pa so v zunanjem ml-nistrstvu v I>ondonu izvedeli, da Je Franoov admiral, kl poveljuje Francovemu ladjevju na Palmi, priznal britanskemu konzulu, ki je tuđi vložil protest zaradi obstreljevanja an^leške la-dje, da »o anple^ko Iadjo bombardiraj a naoionallstl^na lefala, ka-terih piloti pa so se o^ividno zmotUl v ladjah, kar je razvlJno že \r tega, da so bombardirali tuđi italijnnski parnik »Mongola«. ftencinslce ladje Sant Jean d? I ux. 13. avgneta. d Vče-rai je v siHl^-kem kanalu nacionalistiftna podmornica torpedirala cisternsko la-grežaio 12 ^talijanski oiitM proti Rusiji Rim, 13. avgusta. AA. »Giomale ti* Ita-lia« piše o protestu v Londonu zarad' napada na italijansk* parnik »Mongioio« med drugim: Italiianska vlada hoče ob tej priliki opo-zoriti na poseben manever Rusije, ki je hotela z organizac'jo tega napada odvrniti pozornost velesil, da ne bodo vendarle žc določile svojega stali^ča v španskem vpra-šanju. Ta napad je novo izzivanje čisto v slogu taktike rdeče Spanije. Z njfm se je hotela Rusija maščevati za svoj diplomatski poraz v londonskem odboru, obenem pa izzvati zmešnjavo v času, ko skušata An-glija ;n Italija postaviti tvoje odnoitje na stare temelje. Evropa lahko odgovori na to izzivanje samo z odločnejšo organizacijo svoje vzajemnosti. Iz Francovega tabora Salamanca, 13. avgusta. AA. U radno poroci lo nacionalnega poveljstva pravi, da »o nacionalistični oddelki včeraj na južni fron ti pri Porcuni pognali republikance z njihovih poetojank. Avila. 12. avgusta. A A. (DNB) V odsefcu Carabanchellu pri Madridu so vladne čete skušale dopoldne napasti nacionalistične postojanke, a so jih nacionalisti odbili. V odseku Villanueve de la Ca>nada so nacio-nalistične čete za^^ele več utrjenih sovraž-nih postojank. Uspeh Franlunre vo}«ke na ara^onsld fronti Pariz, 13. avgusta. d. Kakor poročajo i teruelake fronte, so prispela na vzhod To-rila prva ojaćenja, ki naj bi ustavila prodiranje nacionalistova Nacionalisti so prvtfi po svoji ofenzivi zasedli del pokrajine Cuen ce. Nacionali«tiftne Ćete so prodrle iz Catm-pilla ln Seguille v Alopias preko nepre-riocinih g-orskih pobočij Sierre Jabonere. Zastoj YO]aikih operad] Pariz, 13. avgusta. d. Kakor poročajo \% Seville, je imel general Queipo de Llano po ra stroge odredbe glede pkrvbe na Sredocamskem morju. Letalski minister je dal na razpola-go v to evrtio dva velika bomterderja. Kontrolni orad brez denarja London, 13. avgusta g. PlaftLa velesil u stroške kontrole o nevmaSavanju v dpaniji kljub opominom doslej še nišo prispela v London. V teh okoliSSnaii je tuđi angle-" ška vlada odklonila, da bi plaćala svoj obrok, ki je zapadel 8. avgueta. Zaradi tega stoji kontrolni urad tako rekoS pred prazno blagajno. Plači 1 a malih driav, ki znaša-jo skupno samo 20*/» celokupnih strožkov, nišo mogla izboijsati braupn^ga pokiitjm bontroinesa urada. Ođkritje vohanske organizacile vMarseUla kl |c obveKala špaasfce nacionaliste • sHNmfa ladi| Maetmlle, 13. avgusta. d. Tu so odicrili Tohunsko organizacijo, ki je deLala 2a generala Fnmca. Organizacija je španske nacionaliste redno obveščala o gibanju vseh ladij, ki to prispele v Marserlle ali pa v Alžir, in jim otnogočila s šifriranim! brzo-javkami, da so povsem kontrolirali promet špansikih ki francosk% trgovskih ladij v blizini frameoske in spanske obale. Da je bilo torpediranih več španskih trgovskih trgovskih ladij, ki so vozale xa valencijsko vlado, je samo zasluga te vohunske organizacije v Maraeilleu. Na ćelu organizacije j« bil n«ki brzojavni uradnik San ten ac, član socialne stranke bivšega polkovnika DeLa Rocqueja, ki so gfl z njegovimi tovariš xred aretirali. Bil je že več mesecev v službi generala Franca ter je sedaj priznal, da je pošiljal v špa-nijo šifrirane brzojavke. Pri jeli so ga, ko je hotel skriti dve v Valencijo namenjeni brzojavki. Pri preiskavi v njegovem stano-vaffiju so našV kopije ŠteviVnih brzojavk, ki jih je poslal v Salamanco m v katerih je poročal o gibanju ladij. Santenac je prizna!, da je dobil za. vsako brzojavko, ki jo je poslal španskim nacionalistom, pn 100 frankov nagrade. Aretađje Nemcev ▼ Rosi]! Berlin, 13. avgu*ta. AA. Nemški poslanik v Moskvi je protestirali pri sovjetski vladi zaradi aretacij neonskih državljanoT v Rusiji. Uradno poroČijo DNB-ja pravi, da je y zadnjih tednih wtjel Rusijo nov val aretaekista-nu so izkljii^ili iz koanuništišn? stranke in aretirali predse Poljske Ka to viče, li*, avgutitj. b. Ker jf proefeed-nik unJjaftKke prc»t«arant*>VAke oerkve Voi*« iijavil, d« ee njt^rova ocUo^TiOKtjtj, ter v amjuJu navedene^a zakona iifrnAla e svojta osemlja tri piote«tantftke pe^torj^. SohiHer-ja, Schneihlen-ja, in V^n-zJaJa. k«c »o nemški (Tržavl^ani Vei trije moraj«> ia.ink.titi prvlj-sko Gkimjo Slf^rjo najkann^je tlo 1<\ t m. Verjetoo je, da bo rt^ron nemških p«**tor-jev «TKrUl novo polemiko v rajhovr^te/ni ^*-aopiaju ki tako pomani! nth dor»ritirke k po«lahfcarij»i poljpko-npmSkih odnošajev. Jnttakl v Iloku razfraSčeni Zafreb, 13. avyu«t*. o. Z naredbo ministra »a tetaano vr^ojo naroda je bila raz-pvS&oDA organizacija JunaJcov v Iloku. Ka- »Of »uno, j€ »Junak« Mačkov« telovadn* OTgftn^cactjft, ki naj bi nadameetila nckda-nje^a Hrvatskaga Sdkol«. Trlje izleti ▼ Franclfo fi«ogracf, 13. a Trusta. AA. »Putnic« priredi weptoiijlbfa tri uredna potovanja n* parMko razatavo po najlepiih kraj4i Pmn-oi)e. Posenbi vWJci odpeljejo iz Beograda odDoeno Zagreba 11. in 25. septembra, po-tov«n>e pa bo trajalo 20 dni. V Parirti ostanejo bdetniki 10 dni in si bodo ogledali v&e rnaroeoHosti tega meeta In zgodov^ti&ke gradiće v okolici, nato p»a bodo krčmili na štiridnevni i«4et po Fra.nciji. Prva skupina »i bo ogledala gradiće v dolini reke Lcrre, druga Normandlio in znamenita morska kopaH&ča Eteauvifl« in TrouvtTle ter Momt Saint Mkhel, gusarsko meato St. Malo itd., tretja skupina pa ti bo ogUdaJa znamenita me»ta in nveateoa v oa«6ju Franci je, alarna bor'sča ri avaio^me vo)ne pri Reimau itd. Ixletn4:i se bodo ustaviH tuđi v Milanu kn Baoetkah. Vosili a« bodo s oacbnimi in kolektivu imi potnfani li^i. Coiotn- srroSki aa takino ivredz>o MokoNo pofetrranje znAftajo 5.960 Din za osebo. Pri jar« j« poslati naj-kaacieje 12 dni pred odbodom vmakega ls-med navedeni trth. vlakov m plaćati ob«-nem Din 500. Podrobne pod*tfc* ta praapekte dobe interesenti v wath. »PtotrAorlb« proda jakiah. Carih, 13. »vfiiita. BeogSLOVENSKI NAROD«, petcfe, 13. avgusta 1937. Sfev. 184 Kako živi monopolsko delavstvo Kaj }• ti0h>Ta1a koafereaea stajske, mmtgtebškm ia flub- l]anske podružnice ZMD Ljubljana !3. avgusta. Monopolsko delavstvo, zapotleno v to-bačnih tovarnah, je organizirano v Zvezl monopolskih delavcev Jugoslavije. V Ljubljani je podružnica zveze. V sredo je delavstvo tobačne tovarne zbo rovalo v dvo-Tani Delavskc zbornice. Predsednik zveze Branko Jovanović in predsednisc ljubljanske podružnice Iv. Čamernik &ia zboroval-cem poročata o konferenci senjske, zagreb-šJce in ljubljanske podružnice, ki je bila 8. in 9. t. m. v Senju. Na tej konferenci se je pokazalo, da monopolsko delavstvo n: zadovoljno s svojim socialnim položajem. Raspravljali so o sta-rostnern zavarovanju, o inezdni tanfi, o reviziji delovnega pravilnika in o sploSnem socialnem položaju monopolskc^a delavstva v na>i državi. Na konferenci^ so predvsem ugotovili. da monopolsko delavstvo ne more biti zadovoljno s starostn;m zavarovanjem, ki stopi v voljavo 1. septembra, saj že Borze dela ne nudijo skoraj nič nvanj in dajejo pod-pore po enakem načelu, to se pravi, da ima novo zavarovanje značaj nepopolnega, za-časnega podpiranja dclavcev. Ljubljanski delegat je na konferenci »proiil vpra>anje hro/obrestnih posojil za zidanje higijenskih stanovanjakih hi.š za monopolsko de- Tavstvo. Posebno v Ljubljani bi bih potrebna takšna stavbna ake jti, kjer so mala stanovanja še vedno drasja in mnogi delavci stanujejo v nezdravih stanovanjih. Zato bi raj uprava državnih monopolov ustanovila poseban sklad in votirala večjo vsoto de-narja. Monopolsko delavstvo je zelo prizadeto zaradi podražitve življenjskih potrebščin, ki so zdiij dražje od 2i do 30"--o, me/de so pa še vedno enake, kakor pied podražitvi-jo, čeprav so bile že tedaj pren:zke. Lani je bila anketa o mezdnem pravilniku in monopolska uprava je v glavnem sprejela predloge delavstva. Toda sporno je >o ved-no vprašanje mezd nestainega delavstva, ker novi pravilnik ne cioloča me/d tuđi za nestalne delavce. Ljubljanski delegat je na konferenci predlažu!, naj Hi se monopolsko delavstvo obrnilo na upravo z ia-htcvo, da se mezde povišajo za 15°/», ako bi novi pravilnik ne upoftteval podražitve fivljenjskh potrebdčin. Predlog je bil spre- Na konferenci v Senju in na zborovanju v Ljubljani te je pokazalo tuđi, kako silno je prizadeto monopolsko delavstvo zaradi noprostovoljnih dopustov, saj so nekatere tobačne tovarne delale le največ do 18 dni na mesec. Pomisliti je treba, da monopolski delavci ne smejo biti po zakonu zaposleni §e kje drugje, da bi si vsaj"nekoliko pomagali s postranskim zaslužkom, ko tova ma rte obratuje. Zato je mnogo delav-cev zaradi redukcij delo vn ih dni. draginje in nizkih mezd v vprav obupnem položaju. Zveza si je prizadevala, da vse to predoči upravi monopolov. vendar se došle i nišo še pokazali nobeni uspeh'. V ljubljanski to-varni vladajo pa še posebne razmere in ljubljanska podružnica pripravlja svoje predlože. Na konferenci in zborovanju je prišlo tuđi do izraia nezadovolfetvo delavstva, ker v vseh monopolskih zavodih ne upo-stev.ijo dovolj delovnepa pravilnika, zato bi bilo potrebno, da bi monopolska uprava izdala potrebna navodila svoj'in zavodom, da rte bo pravilnik veljal samo za delavstvo. Iz noročila o splošnem položaju mono-polskepa delavstva je posebno ne:&adovo!jiv v juinih pokrajtnah države in v poročilu so navedeni nekateri nodatkl. ki zelo pre-senečajo. Tako imajo baje delavci nekje na juqu po 5 do 7 din mezde -— na tlan. V Senju se je ljubljanski delegat zavzel za to. da dobe monopolski delavci vozne olajšave na /ete7n*ci tuđi na področjih drugih železniskih direkcij, ne samo na področ-ju beograjske. Na zborovanju v Ljubljani je predsedo-val predsednik podružnice Iv. Čamernik. Predsednik zveze B. Jovanović je poročal o splo^nem položaju monopolskoga delavstva v državi, Iv. Čamernik je pa poročal o kongresu v Senju. Zborovanje je pokazalo, da se ljubljansko tobačno delavstvo živo za-nima za svoja eksistenčna vprašanja in da se za nje tuđi zan:mati mora Še posebno, ker živi v slabih socialnih ra^merah Resimo nas nogomet ob dvanajsti uri! Drugi sestanek SK Ljubljane je pokazat, -Ijanc in ijuMteljev n^ometa, ki so I^rihi-teli na POet::nek, da regijo, kar ee .^e reši-ti da. in z vrt» vrsti poroč-ali o e-tanju in položaju SK Lj:i-l»ljane Stane Deu, Ku*ar in t\r\in-\ funkoiounrji. n <>J>>iriio sli-J^n (» \>eni žftju in bitjn klulia je poil.U jr. Pin-ko L>i:ljevii-nil je svojo porobilo s f»rejšnj<¥i:;i ^est.-inka In r5 ^evilninii tor tehtnimi argumenti doka2al. Aa j>oloia.i klu-lxi ri's ni /..imovni jiv in da j£ Lj.iMjan>i jtoI neizo^ii>no likvidacijo, čc ,ii v /atriji liri ne p-ri?kočij^j na r^iiioo (4»!;ioti zlnisti je pa treba klubu i'^vali na nu^o.- \w <> do T> je to >^prcje vt^inti (joililo. To.ia (K) uredni so Iju-1 je, ki ht>lo znali or-parfizirati pobiranje teh prisptivkov, vz^lr- žuvati kontinuiteto in ekrboti za redon vir in dotok doluvjkav. O*mir PK Ljuhljjine ^e trudi in pnz ^.prozila daljšo •lf>bato. v kateri je bilo sproženih veo kon-kreniih predlogov o eanaciji; kluba, n^-po-vih financ, o vzdrževaiiju iprrišča i*• 1. K i*o-•Lelovanju se jft takoj prijavilo 3<» novih, večinoma mlajših imifti. H koncu jo bil -prejet jvetlU^, da lula SK Ljubljana bio-ke j»o 2, 5 in 10 din; ta dtnar se bo pora-bil za urča, ki je ree v mizer-nem stanju. V pont'deljek bo tretji eestanek SK Ljubljane, na kate-resra so vahljenj \>j oni, ki s«» pripravljeni v klubu d^lati, zlastj pa oai, ki im> *e prijavili k sodelovanju. 7a> bližnja l»(xio^no>t bo |H>kazala. če ee ho akcija SK Ljubljana posrećila in ^e bo klubu uspolo protnnt^titi težkoče. ki za vira jo njegov razvoj. Uj»anio in želimo, da U\ pri»iadfvanjft ajrilne^a kluba »losojrla po>poln ut«i>cli. ^aj nam za to jamd>jo imona mnogrih odlir-nih delavcev iz tabora ^iv^Ih nojrometnih sek-cij Primorja in nirijo! Zadnji hmeljnlk v Ljubljani Lju!>.jaiLa, l."i, «vjru,6ta. Mno^i Ljubijaiičiini hmelja ne poznaje, odnosno ga po'/*iajo samo v pivu. Zato ludi no morejo veduti, kaj je imieljnik. Umelj-liik ali hmeljišcc je njiva za&ijena 6 hme-lje-m, kaikrnnih je najvoo v Savinjs>ki dolini. l>obro .-fare ča^ so pa bili hmeljnjki tuđi v Ljubljani, kaj nam še vodno priču, ime M«sl hnifljniki pri Sv. Krizu. Ntđvomno v;u pa bo z.inimalo. da v Ljubljnai še vedno u£pcva Uiitelj. Ljul>ljiin^ki hmeljnik. ie nodvomiw> v Sloveniji najd«lje na jugu tej jra moramo prišteva-U me i najve^je ljubim tn>ke posebnosti ter zanimivo^u. Če bi 6e hoteli *pu*Čatd v asrodovino pri-delovanja hmelja v Sloveniji, bi morali po-eoCi e.elo v 13. fitoJetje nazaj, ko so le y skofji Luk i gojili hmelj ter z njiuu zalagali skofje-Ioško pivovarno. S5a.som so Iju« I je na ozenilju bivše Kranjske zadeli opu^ui pri-delovanje hmelja, ker i>o«ljiehje t;\ hmelj tu ni u4r0d.no in ker ee na trpru uveljavlja do-ber pridele>k iz Savinjs^e doline, ki je vprav idealna po svojom pozaradi lepsapra«, za »port, velo le redki. Xlaj epa^J0 Bokale« po^i veVko Ljublja-no. zato lahko rečemo, da taiamo hmeJjnik tuđi v Ljubljani. HmeTj prideluj«? bo-ka!S«a grra£ćma. Na Bokalcah je znana lepa dTC-veenifta. luncljnlk je pa oolj ?krit nad J?ra-dom, kajno>r Ljublj^^ani navadno ne 7.a- idejo n#l ob nakrinem povpraiojcjo kupci. S bmeljera jo rnno^To ^itno^ii. ^o lioč^ pridelovalet; pri-deUi-ti kaj pri pride-hili okroj; 4 q &re Inje do4>re^ pridolka. Xa, približno 3 eet.ntinti ha raee okro^ *}.000 ra^tlin, V ponedeljek za^no obirati hmelj iji Ljubljan6ani ixxJo imeli priliko videti to ziinintivo dok). ki i^a ho^iijo nekattori občudovat v Savinjiiko dolino. Iz Trbovelj —- Zdra-vniški pregled vojaSkih obvez-rtikov Na podda^i zakoaa o obv^ani te-lesni vzgoji &e morajo vsi mladeni^l, ro_ jeni v letih 1»17 1918, 1919, 1920, 1921, 1&» in 1023, ki bivajo v občiaii Trtoovlje, javiti i^adi sdravniškegm pregrbeda zdrav-niški ko-znisiji v osnovni šcli v Trbavljah po sledečem redu: v torek, dne 17. avgna-sta ob 14 uri popoldne letniHi 1917, 1918 in 1919. v aredo, dne 18. av^usta ob 14. uri letnika 1920 in 1921. v četrtek, 6n& 19. avguita ob 14. uri letniiui 1W2 in 1923. Vsi mladenlči navectenih letnlko^f ee rno. rajo tcanu pozivu obeine točno odzvati v izogib k&aenskih poaledic. — No£no p4«v«Jno tokmo je priredilo Trb. aokolako okrojrje v aoboto zveftnr v ob činakem haaenu v Trbovljah. Telcmovalo je %i plftvać^v in plavačic, mad tami 4 i« Hraatnika In 1 s Zklaneg-a mot?U Pri pla-vanju ćlanov na 100 m prsno je dosjei 1. me«to Selevšek Ivan (Trbovije), 2. TJranift Eiii (Trbovlje). Na 1OO m prosto je bil prvi Peaneofflio Oto, dru^i E>dlen F^nto (oba I« Trbovelj). Pri plavanju moAkega narai£aJA t je piasiral na 1. me-sto Rožaj Robi (TrbovlJ«)» na 2. m^^to Koritnik Franc (Hrastnlk). Na 1OO m prsno je bil prVi Persoglia Nacko, <)ru^i Fantln Vanjo (oba \s. Trbovelj), Na 25 m hrbtno, prosto in pn»o, je dč^e^la 1. m«0U> naračćajnic* PoklAek rvadn, 2. m». sto Dimnilc Anic« (otoe iz Trtwvelj>. — Pri ftta/«tnatn plavanju 3x6O m meftano je dosegla 1. mmto Maieta olauov v postavi Er4kp, P©r»oglio. OaU, 2 mesto Štafeta namioaja v postavi Pmogtio, FttvtJD« PlaokOT«. Po plavaarju sta «a t Oa&a in 4 naraMaJpOd nad 30 lepo napeUh dkokov « 3 m deeke. Eadlvili so aknki Gale, selo eo pa u«mjali tuđi akoid narašča^ukov Kuam Ml UPMU6a IBIirti #]t^ nji je pokaaal taraflit talent za akoke ▼ vodo. Vea ipored Je trajal nad eno uro. Na priMJtt in n*d izv^acjem ttfcem j* igrala ettalska godba na pihala. Publika je bilo ie preoej, d*«| «> prireditelji po-zno priAeil z reklamo. V aedeljo, dn« 15. avg-usta t. L s prićetkom ob 9. uii do-poldn« pa bodo LstoUm pl^ivalne tekme sokolska lupe Celje, na kar že dana* opo-zarjazno vme vodni ^port ljube^e dbCin. atvo. Vfltopnina j« sa odrasle 4 dfei. sa mladino pa 2 din. RaisUva slovenafcega novinarstva Ljubljana, 1B. avj|usta Na je«erBskeuii ljubljanslvem vHesejmu od 1. ijo 12. septembra J>odo pn-^njariH na5i novinarji p svo;o obvezno in tanini ivo r«z-ćtavo slovenskoga novinarstva. Raz^tava bo nameščena v petib razstavnili zgra^lbah. t\':stno predsed>tvo ii tvorijo trg. ministri dr. Anton Koro^ec, dr. Alt-.?rt Kramer in dr. Fran Kulovtr. Razdeljena bo v tri ul.iv-ne skupine novinarstva: prikaz in razvoj na^'b pisanih in tiskanih liovin. Novino v po lobi, povorjene in pate novine. Novine v li vi pliki. Ogromno ijradivo bo prikazano tako zanimivo in živo, -vinarstva in sloverukega novinarja 5 sta-no\vko in socialne sirani. Stara ti>karna in stara papimica bo^la pozivijn'i t-.i o^Molek. Tuđi znanstveni MaHstikl novinarstva Lk> dodeljeu k>p pra-tor. lV)s*ben oddelek jf dolocen za razstavo na5ih novin v inozom-stvu in za tuiejezičen risk v Sloveniji. Posebne od-delke bodo izpolnj«»vali delav^ki tisk, kmelijski ti^k, ž?nski tisk, mladinski in dijaiki tisk, nabožni tisk, nacionalni ti?k, tuj^koprometni tisk itd. Oddelek "za porovevalstvo bo opremljen s krasninii na-zorninii pfraiikoni, slikanu in modeli. Naj omenimo famo kompMno radiooddnjno po-stajo na kratke valove, ki bo v obratu, aparaturo za prenos flik v dal Javo. Hollovi aparati za brezžicni daljnopi*;, Si^m^nsov dal.jnopis, model .a tuđi v tem paviljonu pol no življenja in UiUuiia, poeikrbe na>i uraliki, ki iK>io ob-iskovakem kazali vc«e tehnika od lešo rezu in bakroreza do lito^ratije in lotokemičnih profe«ov. Pred orlednici bodo risali, rezali, gravirali. ie-Jkali in tiskali. V t^in oddelku bo uaiucščtmM tuui moderna klicama v obratu, rastavu karikatur in fotografska razstava. Naj om-riuio še krasne razstave, ki jih pripravljajo na>u tiskarne in založ.ii-štva. V posebnim ]Mviljonu boino posluia-li govorjene in pete novine ter gledali i*> ročila v »ivin slikali. V*ak dan bodo tt-kli filmski žurnali, poučni film i o novinarstvu in tisku, prav tako pa tu.li filmi z nasimi dojjiKiki. Zelo zanimive bodo tuđi uslmene novin?, kjer bonio o?ebno 5|>oznali na^e najprominentnej5e novinarjet pete novine a starinii, veselimi p^smicami o razburljivih tloj^odkih Ik> pa prepeval oktet akad. puv-skega zbora z dobri mi &olieti. Novinarske razstave e-v ne da opijati, treba jo je vidc-ti. Čeprav so novine samo mrtev papir, veu dar bo ta razstava vsa pestra in živa. Še o poplavah v Veliki Dolini Velika Loli na, 1U. a»yu>tu Zadnja pjovodonj je otinesla tuđi mO5j v Bre^anskem selu na banovinsk: ct'^ti Hre-pana—Stojdraga. S tem ja Brejzansko .selo moćno priza-leto rosebno zato. kor i»re sko-zi to ^elo ve« promet in je tuđi »nlini dovoz iz gozdov in polj v savski banovini. Ta most je niočno prometeu, u je bil 1**^mj in z?io slab. Davno je bilo že predviđeno, da se zaradi nov betonski most, a doeedaj je ostalo le pri oulcMih, komidijah, načrlih in obljutah. l^aje je bil enkrat ž^ predviđen kredit, a se je j>otcm ilruajj ufx>rabil. Apeli ranio tom i>otGm na nierodajue oblasti, da vaaj sedai po^krbe, da *o Mm prej zuraui nov betonski niOft, ki t»o odso-varjal tuđi kraievnim j>oirL*l*ani. LT}>oiteva-ti moramo, da i3 ta most zelo prouioteoi in važen v stratejzičnem in uošr>o.larskein po-ple^iu, pa tuflja!i i? Celja proti domovini. Celisko občin-tvo bo Urajje izost? iz bratske CeJkoslovaSke gotovo sprej*>lo zelo prlsrčno, tako da bodo odnesli go«tie najl^e \iise iz Celja. —c Raim«»re aa delovnem trgu. Pri celj' ski borzi dela se je o«dlo 15 o^h. Dne 10. t. m. je ostalo v evidenei 270 brezposel-nih (200 možkih in 70 iensk) nasproti !27o (201 moSkemu in 74 žen^knm). dne 31. luli ja. Delo dobifo: 5 hlapcev, 2 bru?l»iiFffa Moli*»r- ja Hrastnika bo danes ot 17.20 izpred Ga-silskega (Janjft v Oat)erju HA okoUSlso poko-palitte, —-e Jfiv^ ne»reJ. V torek je drobu^c kamenja zgrabil 9lletneiza delavc« Vinka Me-tulj« ri Lu^ in drvno roko in rmi od»rtr«l in«sinae. Ittega dn« je v dp. Fojah pri dt Pdtru v Savinjski dolini konj brrnil 191et-n«ff« po^efttnikove^a *ina Franca Ore&nika in mu zlomii levo roko. V Sržovioi pri Po-nikvi je ralatilnica igrabila loletoega po--eitnikorega ti na \utor..i Pod k rajska za đe* no roko in mu zmečkala prpte. V LetuSu je padftl v wMo dveletni posestnikov ein Matevi Puncer doma tako netrečno po stop nicah, da &i je prebil Pelno kost. V sredo zjutraj je padla ollotna Julijana Perkova, dninarica brex stalne^a bivali sca. s kozoi-ca, na kater^m je preno^evala. Pri padeti na zemljo si je pofikoeja mariborsket»a mestne-?a sveta bo v petok 20. t. m. « pričetkom ob 1S. uri v mestni poevetovalntei. Na dn?v nem re«iu so zelo važne komunalne zadeve in je zato za »ejo veliko z:uiimanje. — Velika Taja sludenikih gi^ileev. Da ?ival>tvo Studentov ob i>ožam^ni alarmu v prihodnjib dneh u« l>o prestrašilo, sporočauio. da se bo vršila te dni v Studenrth velika vaja tamkaj^niih Ratilrnv, ki bodo ponovno dokazali svoje priznane sposolmo>ti in vedno pripravljenodt. Pri vaji hoio *«odelovali vsi oddelki z vsem orotljeni. — l>erek idrobil dekliri lubanjo. Iz ^lo-ven^ke Bistrite nam poroda jo o sjK>paiu dveh otrok. deoka in Ueklice, ki sta re pred hi^o skupaj igrala. Med igro je lllol-ni delavcev sin Ferdinand Kmetar. vrji^'l svoji tovarisici, TOletni Aniri Svat-, cevljar-sko kladivo v plavo p tako silo, da ji j*1 nevarno po^kodoval tilnik. Težko ranjeno deklifo so morali prepeijati v bolnico. — Žile si je prrreial. V neki <»ostilni na Korooki cesti ei je v sr^do zvecer v samo-morilnem namniu z britvi jo prerezal žile na levi roki IViletni tr^ov^ki potnik Franr K. Takoj so poklicali na ponio? re5?vah*e, ki e*o rja za silo obvezali, da ni izkrva.'el tor tri«i. Pri ->0o-c-fKjdarski za*iru^i^ v Slovenski Bititrici >o prišli na =?led dizni al ^pariji. Tri je oeum-Ijenci so brez vednosti zadruge, to»la v nje-fiem imenu poilpisali kupnu tKM^odbo za bukov £ozo bratje iz Dol. in liur. Lngatcii, Plinine, Rovt, Gorenje va.si in čete Sovodenj. Ob napovecUni uri se je zbraio na, letnem telovadiiču /a Sokolskim domom izredno mnogo občinstva. med ka-terim so bili zastopnik župt br. Stane Fle-Uur :n večje itcvilo častnikov, ki 4»o tako poka/ali nerazdružno vez med vojsko in so-kolstvom. Burno pozdravljeni so ob zvakih sokolske koračnice prikorakali na telovadi^će vsi telovadni oddelki. ki so i/ka/ali čast državni /ustavi, natu pa je sprc^ovoril nekaj lepih in boeh telovadnih oddelkov na tc!ovadiJču, kjer j;h je v imenu župe po/dravil tajnik br. Stane Flegur. V svojem govoru je pohvalil vzorno deiovarije te na^e obmejne s*">ko!ske postojanke, jih nav duše val im. vztrajno 10-kolsko d^Jo in jih pozval. naj se marljivo pripravljajo na X. vsesokolski zlet v Prag:, kjor mora jugoeloven»ko sokolstvo pokazati, di je v krogu s svojimi dovanskimi brati na delu za Tyiševe sokolske ideale. Er. Fl^gar je šcl preko vseh klevet, ki so jih v zadnjem času nagrmadili nasprotniki na sokolstvo in nagiašal, da je v v.aši državi sokoUrvo enalto povsod. naj br> to pri nas ali v naijužnej^h iraiih na^e domovine, ker gremo v svojem delu in izvijanju svojega programa vedno 1c za enotnim! cilji ia pod geslom en kralj, en nernd, ena država, eno zekohtvo. Govor lupnega odposlanca je rnnožic3 sprejela z velikim navdu>enjem. r^ikar so vsi navzoči zapeli sokolsko himno »Hej SIovani«f potem pa je bila ipuš-ena državna zastava. Jvončno maramu omeniti, da je pri nastopu sodeloval 30! prpadnik Sokola, med temi 173 i» dorpArčega društva. Fo nastopu je bila priietot iokoltk* M« i>ava, ki ic pvitckla v vi(mi\ di-clftin! te redu v spTo%io 2adovotjstvt> vj*_:i i^ir/i>ćih. Nučenik« br. Vtnk« Koptt&u m »c«tn Ceni Kav&tom, kr sta norno vodi U nastop, naie prinuinje. Zdravo? Bnrti«| iestre — v Koćevjc zbor! V nedoljo praznuje naše Sokolsko društvo v Koćevju svoj v&akoletni praznile, združeii s telovadnim nastopom. Letošnjt pravnik Sokola v Kočovju je še tem bolj pomenibcn, ker so te ravno sdaj pričela prva tlela in ao zapele lopate ta /#T»dbo Sokohkega doma. Na »ti dan je siclicana v K očev ju tuđi velika ^kupčč'n« naAe najstarej&c aarodno obrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda, kjer bodo zbrani delegati iz vsch krajev na^e oije domovine, da pregledaio svoje dosedanje delo na narodno ooramh-nem polju in store potreHne sklepa za Ko-doćnost. \a>g sokokrica dol*no*t ie. d« ob t^j pri-liki mani-fe«tiranno povezanost »okoliako vzgojnejja m n-arodnega dela z velik »ni ci-Iji in intencijami CiriT-Metodove druzne in to ravno v Koeevju. Vabimo zaradi tega %^e na>e članstvo, predvsem pripadnfkc riKniA.o-koče\'b 7.50. Zdravo! Uprava Sokolske župe Ljubljana. Zavedni Slovenci! V necfcaijo 16. t m. v*ri v Kofte»vja. Od- hod i« LjT.ihljan« ote 7 50. PovrAtftk v Ljubdjano ob 22.10. Dmiba av. Ci rt'a In Metorta va^ vabi na o>lo! Bortit© av«rti in požrtvoa-alni! fie#e«ttte«i KOLEDA ft Dane«: Petok, 13. avgusta katolicani: Hipol in Kasijan. DANAANJE PRIKEUITVE Kino Matica: Nasmefa sre^e (GlUckskin-Uc-r). Kino Ideai: Čarobni zvoki. Kino Moste: Ivje in Shirley — Angel aerodroma. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Bakar^ič, Sv. Jakoba trgr 9, Ramor, MUdosiCeva cesta 20, Gartua, Moste — Zaloška cesta. V malih oglu*ih najđ* človek v.tdno h*§ zdnimi\~ega% včifUh tuđi p,lobi>ko ntodrost ali odaev razmttr. v kttterih živima. Ta regulator ponudb m povpraievunJH ni ome-jun samo na uluibe, stanovitu ju, opremljene sobe in obrabljene otroške vozičke, tem\*eĆ tuđi na th-e ljudi. Tuko je oni dim nekdo v malem oglusu ponujul leto\'iir.jj rtu Gorcnjskem lupi, mladi dami do 20 let. Xič dru£e\*n ni treba danu zn pri je t no, brvzpiuCno letovtmje na Goeentskvm, kakor da je lepo in mtada. Tuko zelo m«>ra biti mlada, da ne srne štet: ie 20 pomladi Toliko, dn ni več mlitdoletnn in da je ne šCiti zakon, pa gre luhko na Gorenjsko na počitnice in nobenih denarcev ji ni treba šteti. Merila za žengko lepoto ictt nimamn. sicer bi bil darežljivi gospod nemara postavi! skrajno mejo tuđi lepoti in mordu Se valovitim oblikam in drugim Citrom svoje dame Kdor je pokvarjen, ho misli!, da tiči za to velikinlušno ponudho kaj dru£e£j, mor-dd ćelo prt'grvšne misli uli željv. Toda ne sodi, da ne boi obsojen. Gospod, ki ponuja lepi, mladi dami brezplučno tetovunje na Gorcnj^kem, ima gotovo preveč denarja, da ne ve. knm z njim, pn mu je plemenito srce nnrekovulo, mi i stori dobro delo. Sam bo osfa/ se\*eda doma, kjcrkoii /c- ima svoj dem in uživul bv v prijetni zavesti, da je stori! kršćansko delo usmitjenja. Lepa, mlada dnmn se bo pa lahko na lefovunju na Gorenhki'm po mili vol ft mhdvaLi na njegov račun! l'ivat setiuetites! n&tovenb&i na\odn 1.1868 30. VII, $t. Mi Od l'išnje £ore Sismo ne več »polievU! Odklvnili »trto to rivttlico in namenilo jo v Ljuhljanr* g. Dezmanu v muzej kot ča.ttno svetinjo f-ojtlati. ker se toliko trudi za nemčijo in nemško kulturo. Plazi se pa zdaj namestu tega nedoJine^a tiča dru« rtftuć okolo naših lišnianov in dobr(,\H>l}n h kmetov kakor itpostnl »de* constitutionellen l'ereinet in Laibuch«. kteri znane tepe beaede. kakor; »Aufkla'Tiint*, Freiheit des Gewissens, der Spekulation« itd., Čivka in z njimi nu&e I tud' \* »l'erein« /r>in in rfiu, — rrmen pa vtikaio za veče v»r*fvt> kuko nezrelo zdiuvtco na nesreč-negtt in preskuienega cenarja Viinjanom m:>i*m se (*dpir:tjo oči Jeli so spoznavati svojo ;'i7i.)ff>, spozna\'nti — kam pes tučo moli. Jaz mislim torej, du l'išnjnnje dru?n pot ne bodo več sli s hrumom in šumom v Xovomexto »Praesidenta vom comtitu-ttnncllen Vereinm dr. Suppana volit, da hi potem spet zii-meh&vani, itli ćelo »kttm-njani« bili, kakor i im kov»ke izd-slk«. V ponedeljek 16. t. m. storijo v veljavo f« nove rvikane cen* in *ir*»r: 1 k« helA^ia kruha 4.50, 1 ka ernetra kruha 4, hele Itni-•e v tezi 0.88 kff 4. Of>T ki? 3, 0.44 ko 1, 0 12 k^ pa 1 din; lemi je 0.5O din komud. ■iiitko tu<}^ mUM*m> pecivo. Teh rr>n -mr* m«»- rajo v liodora »Irfcati vhi peki t..*z ir^in^, sieer ie \x> proti njim poatoptlo po zakonu §tev. 184 »SLOVENSKI N2EOIH, p«*fc, U. »vgurta UH. Stran 8 DNEVNE VESTI — Poziv imetnikom ženskeea časopisja !n rerij. Splošno žensko društvo vljufpao prosi vse ti^te. ki so dali na raspolago ka-terokoli gradivo za r7,nvdii svet« (Tavčarje'a u!. 12 -HI. nad-^tropje). ki u*a ho iz pnja-zjiotiti sprejemalo. Vso odgovornost, da oodo prfcpevKi v redu obranjeni in nei*MkOfciovan.i vmjeni lasta i-kom. pa prevzemri Spolšno žensko društvo. — Grški princ Peter v Zagrebu. V sredo zvečer je pri^pel v Za£Teb gr^ki princ Pe-ter e svojini sprcmstvom, in eicer incogiii-to z diplonia'fikim ',H>tnim lisiom. Iz Za-preba o»Vi*>tuje v Budimpe&o. , - VY u* f \ J .-v'f 1 f r % L f :K ' f T ■ * J »vh /Vi j •r ^k /• •< * , ♦ - *■-. d <**£ ! ii r i iC *. * — 200 prjiToslavnih CchoslovtKov pri spe v Zagreb in Celje. Jutri prispe iz Splita v Zagreb 2tM) pravoslavnih Ceh**** lova kov pol vMatvrwm pnivosliivneirn £k*vf;i i>rn.*keri>*n*tvovali para*ljp »n v Celjo. — Nart 20.000 gasilcev se Ebere v Zagre-lm. Za^rrvb se pripravlja na velike trasi!ske fV'i'anoiti. Prijavljen«?) je žo okro,' l"..f>O:) ETdMlcev, t.-ikn lpl>r> v 7**£rrpJni rw 1 ?ftooo i7. vsoh krajev državr* ir, t^jdi iz inn-Teju.^tva. Stanovanja bodo iuii-H HrezpN'"-na. C?^!!ei v uniforman, U «p uMe'.e svoča-rnv^i v ZnuTenii. imn>» tVt.rfiiuko vo/nino. JSiiajna veseloigra s klasičnim ljubavnim parom Lillian Hai*\>ey — Willy Fritsch Paul Kemp X A S M EH SREĆE (Gluckskinder) Predstave danes ob 19.15 in 21.13 uri - An^leško sredozemsko brodovje poseti Dalmacijo. \' zaOutUn mptembra jui>eti l'-i.;" au^le.škt) r>redo/.eineko brodovjt na.^i ifi.-staiiišH-a Kotor, SpHt in Aibomk. Anjjle->k<> l*rt>ilovje pripluje v na.^a pristjuiiši-a iz ^r-kih voda. — M»rfhorsk| mali hariuonikarji v Stuhl-ski{i :n Krapinskih toplh-ah. Alali inarihor-^!< haino-itika:1.;! iKistt)|u*J*» pod voni svoji?■ja pevuvo«Ue g. ^ušteršiča jutri v Stii-l'i-kih, v ntxleljlu*aii. Ma?l letoviščarji vl:ula %i\ *>l»a koncerna veliko 7-antnianje. — Slovenci v Ameriki. Znana Franaka Tavcarjeva je hila v Ix>- Aniielesu o!)soj??ia zara(ii slejuirije s čekom na zajior oni J do 10 leL C'e se 1k> v zajx>ru dostojno obnašala. j?a Ko lahko zapustila ie po eiiem letu. V Shrbocaiiu je umri igostilnii-ur Anton kimali--, .-iar -I,") let V ist^m kraju je umri Franc Zore, star 16 let. V Rrouktonu .je ii=url Milia Mali, star t>7 let, doma iz St. 1*» fra na Dolenjsk*»m. V Clevelandu ^o umrli Ivana Pavlin, rojena Troha, stara 37 let, doma z Žalostneira vrha na Notranj-skem. Matija Kraius ^tar 44 let, doma iz A ^esra pri K očev ju, N\jža LuSin, rojena Mrhar, st.ira 60 let, doma iz Pribor i ce pri Kibairi, Ivana ^ava, rojena SiišterSi?, stara (37 let. doma fz Ljubljane, Marija (los podari (\ rojena R»jv»rt, tatara '20 let doma iz vaši Tr»tenik, fara St. Hupert na Uoleni-sJiem in han IVnirov, star i>5 l^t, donja iz Kamnika. V Xew Duluthu ie umri .lože Skulj, slar 35 let, doma iz Strut» pri Rit-nici. V Oliveru je umrla Marija Erjaver. — Indija. Xa ljuWj;m^kein velebojuui je l'iio /.♦• u* kaj 7.ani*nivih •iu^i>>ii*iLi!i raz-*tav, ki »o nazoriio pokazale tu je nnroJe iu^ kulture in p-»žrtvo val no delo katoliškiii misijonajjev, ni pa še ^\\o »lo^lej po*cl>nili Taz^stav, ki J>i n:nn predočile zaokroženo •li-kn }Misamvz»ih ttijiJi dežel in njihovih ivHlitir. K.K prva taka po*e»>na etni>loŽko-irtisijon^ka niwt»va ho prirejena leto^ v okviru je.>»«n«ko^a ijtfMjiM^keiTa vclesejma 011 l.^lu 1^. septembra. PtKlani \>o In lija g svojimi rajtianii in čari. K- še w:iJvoimtr ?nano. «!:i deluji>> v tej deželi ->e 11 let ju^(iA!oye»&ki jezujt^ki misijonarji. ki w> prev/.nli kot prvo »miM'M^rojnojut,ri>«*l»>ven-ko ni:-Nijo;^ko pokrajino lteivj\*ilij. d^lelnv delti t«v. rt^ke »Tjinirr^a. jii.irovzhodiio oi KaJkute. ?: velikim" žrtvami in t*i voivk«, kukitiiui. BiK'iah'o in irosjKularsku. s ctvojim 'Lelom»«(> si etckli ie ut^u'Ut-cuJjivih ^asli^ in i»ri-znanj. Kastava im iK>lala tuđi in-lij-ku kulturo. i;:irol»»iri.?'>. fauno, fl(»n> j. f. d. — Cvetoča jablana med zrelimi j;:ho!ki. Ariiitekt i?. Ivan Ledi inui pri /irt»vn oi ]h>1 ^ioiom vilu i vi Unu. im ka-orem je ena ja!.>l*n« vsa v tvotju, do^a, »u tlrii^rih $\* I^in.ih ja'olka že dozorevajo. Tako i^ic TMr?w> «> }^;u- rt-Ike.. — Platila pri«tolbine /a vizimi poineira l?t*ta .*i> ;m> i !red!»j g. iinanOnei^a iiiinlntra 0}»roA«''eni iito/.ein^iii ol>ićk<>vakvi je»eiMdceflra vele^ejna v Ljii!»iJ2ui u,i 1 do i2. *c]>ivm~ bra — Po*;i'W"i:U aiKcrišI^-jfu zujianje^,« mi-n^-ira v Uunji LnHi, s avpiaga in hieiko je prisne' v sredu zve^er v PanjoluKo Z Eleda poaso^nik flnierjžkega zuna-nje^Ti ininietra dr Klemert Dun. Iz Banjaluke je G'i.potovaJ v Dubrovnik. — Brissmce pri \ovem m«^shj. 3?a 25-letnico in blagoalovitev prapara ora^ilskd čet-i v 3rui»n:carj preteklo neđeljo r.zm je Boff naJilonil krušno vreme. Zaatopnik gR-£il*ke zajednice, župaa uprava s *La~.-ji-nam g. Bergmanoni na čelu, 130 gasilce\-In množica ljuistva so sprejel; kuma dr. Marijana Polenška, novomeSkega žu.paqa in go. AgTiitsohevo. k: je zx=topala radi holezzii odsotno kumico go. Milko dr. Po-lenžkovo Pn maj^i je le>r>o p rone val do-jr*a ga krasno izdelal«.' golske fi^atre v Ljubljani, je iml zunaj cerkve domaći iupnik g Lunder zelo pomemben, slavnosti primeren g-ovor. 61 spominskih žebljičkov awo pribili na (kog prapora, med Umi 27 Autfh. Po mloobodu tet je bila a* GoreoCe\ ean vrtu veselica, pri katari je neumorno svirala godba žn je po-flteoa aabava druAila. ljudi. 3e po pctMlavi je prispela od marialata, Nj. Vel. kmlj« voaala ve^t, da j« bila nadi četi nakasaĐA v^J«, vsota icot prifl|>9vek at gpomlnakž £*b*ji£ek Nj. Jbr. V3«. 3tralj«v46* Tocnial*-va. — Vreme. Vremeiislca napoved pravi, «ia bo ii&rašdanje obi&čaoeti, spretnie^ivo vrtni e. \'čeraj je zaašola na)\*iiija tamperator* v Beogra-Ui in Mariboni 91, v Zagrebu in ?kor»Jju 80, v Ljubljani in Sarajevu 29. Davi je kaaa! barooneter v Ljubljani 761.1, temperatura >• znašala 16.5. — Smrtna irtev nesreće a pužko. Sno5i sb!aka i* Luž.in, obč. Goto nja. vas nad škofjo Loko. Popoldne bo tm na vasj zi>rnli f aut je, ki »o streljali t l«'v*ko puško. F^len je P*> »«weči |jo?d;i1 Ol'laku ve« naboj v trebuh. O*»lak je o4>le-atal vtv okrvavljen in je po prevoiu v bolni no po-kaljani I«>dle4r«*l. — 7Mht Peter Zpvnfc iz Mavčič >ft enoko, ia ?,ip^nje vaši pri Križah jo včoraj padet s ko/o!oA in »i alomil levo roko. — Zadar Jože KrriU'vnn je bij vv<'raj zapoelon pri dolu na ptiehi ni^tne klavniee, g katere pa jf uinaluiil in padel veo mNcov jrloiui-ko, Zloiuil ^i jf levo no^o. — Zajrar Maka Miiller (u\ Sv. Katarine iio^ko-doval r^ srlavi in p<* no#rah. — Zasleilovan vlomiler. Zaradi dranetra vjonm v stanovali{-* mehana Vilka Kranira v Starem trun r>ri Ložu la^ledujejo orožtii-ki hivšoua fnvljarja Janeia J. ti Stareira trtja, Ui je znan deloinrznež in ki je aaradi raznih crehov ie veckrat «a«lel v eaporti. .1. s? že d>li ?n?ii potepa okroir brer tlola in w) mu bile razmere pri Kranjcu dobro mane. 7asledovaner fe star 28 let, je sred-njo. vitke po^'ave, sveMih la«. oblaci «?e rad ?elo ^lejiantno in n na topa felo saniozavetit-no. __ Pii^rr^an vajenec. Kleparskesa vajen- oh Stanka 7,n\ca. ki je bil v službi v Liul>-liani, eitanoval pa je pri orelu v I). M. v Polju pourešfljo domari že Ske Po5tni> lirauilnii'e Branko Zupanfif. S kolegom s« je pel]al iz Zagreba v Gornjo Stuhiro k svoji ženi Maci, ki je tam učiteljica. \a cesti pa iza ie napade! razbojnik skrit v koru-zi. (>!>>tn>lil ya je s ^arnokresoin in nm ?a-Lrrozil, da <_ra bo u.-?r?lil, fe mu ne izrmM denarja. Vide?, da se ga ne bo motrel od-kripti, mu je Zupančič izroril 5(K) din. kolikor jo paJ5 iniol. — Otroka zadavila in vr^la v žitu. V vaši I.rdimiru ob vznozju FruŽke gore so iirožniki aretirali vt-oraj mlado ženo Milo-liko ^i^ko in njenega Ijubrka Uavra Ra-simovira. Osinulj^ua ?ta, tla fcla zadavila »voji'iia nezakonskega otroka. Milolika je omožena, tOila ^ nioiiMn se ue raziuneia iu zato živi že dolgo lof-eno od njega in ima ljubavno rnzinerje z RasiinoviPetn. Xa njt?-govo prigovarjanja je haje svojega novo-rujeurka zadavila iu vrgla v žito. — V prepiru iMlgrimil ioni nus. V vaši Masiovari blizu lHisiin^kega Novega sta se eipr'a Jauko Katie in njegova iena. Mt*d ruvauitMU je nmz planil na 2i*no in ji od-gri/nil nos. Mož pravi, da nm ni žal, da jo storii to, rci da taUo jezinie in i>r?j>irlji-ve iiMit*, ka kor je njegovu, ?e ni v'^lel. — X» Jov« mdiuie ii»»*rf»!il gojdarja. Na lovu m\ divje svinje hlizu Travnika j»* n;-.!r.» lil Ilirakim Tolin po ne?re?i goz larja M:\r-i«na S!rukarja. Love«* in gozdnr bla fftka-la ini divj«» svinjo i ti Ko s»o «•*• pojavile, je Jpvtv stndjal po njih. puteni pa sta šla pogleda!, čc so zaiiaie. iioidar ie tekel prvi, za njim Da Tolja. Kar re je lovni sproži'a pu-ka in po ne-rori j,» radel gozdarjn, ki je oMeijti na nieslu mrtev. Iz Lfublfane — U Na rihjoin trgu malo ku^fije Zadnje rase ie ribji trg slatke zalome', z riba-mi. kl jili zdaj tuđi mešrani konzumirnjo n«.)in»nj. Vendar ao pa rem zmerne. Panes j^o liile «kuse |>o 16 do l»t) ,ii»i 9>arde!ice po ]d do 18 din in tun po 28 um k«. Drugih mor-kih rib ni Ulo naiirodaj. Iimed re?n:h rib so prodajali žive ^aiuo posirvj jk) 40 din. Poreni so Mle 5?uke, in flcer Jfe od 1*1 din nipre}. Pree?j je bilo klinov |>o 14 din. —U Stara Ljubljana pada. Včeraj *ju-traj so zaćeii delavci stavbnega podjetja Ba ttelmo pcdirati hi£o *t. 6 aa SJmon^lti cesti, lai»t veletrgovca g. Ivana Jelaćina* ki je hišo in svet za njo neda\Tio odstopil mestni oljćini za 450.000 din, Hiša, tlpi-čen del stare Ljubljane, je bila po Otvo-ritvi A*ker«?eve cetste. kj veže Cojzovo ce. «to s Tržfi*ko. Ie v napoto in ^e ovtrala promet Ko so Un^ asfaltirali Aškerćaro cBflto ki tl&koviUi e granitaimi koekami Oojaovo oe»tot je bilo •evecja jamao, > UMm> ^tami mć*i pođirM«. HUN. atalo- jl te (Jveh objektov, a porufiili bođo samo prvi Objekt Št. * ft bife «C 4 ostane. Da. nem kaže padtrrfje 2e gola rebra. Pođi-ranja bo v nefc«J đaeh knt^Bno, tmho pa bocio tena smvnAtt in AJfcet«*wo oMto sveaUi » Oojavvo. Tako fao v«nd«rl§ ur%* jen* doigo prićakavaaa OirakiaA av««ft dveh nadih najvaftnerjših prrcn«tnili tH, Trža&ke ia Dolfrgalf otat*, •»^"♦"^ pa bo ■ tom nrtranafijBna Rln^km c—t>> po katort *tti<*M1 vmpboomL ■kam aniHiftu je bila včeraj dražba, anaoa Mahrova fetta, tcega tia>već^h ^ta^tnSk kocnpklcflov v Ljubljani, katere lastnBt ja ■"A ^ * -^ *t' .» .•- . Za dražbo te hlia je bUo veliko zanimanje In prijavilo aa ja prf^cej Interesentov, med njimi tuđi ve6 upoikov, tako Mestna hrauilnlca ljubljaA. afca, ki je bila vknfJtaoa. na. prvom me*tu, dalje Ale* Pavlin iz Fodbrvzija pri Pod-oaxtu, ki je bU vknjlJes na drugem ma-atu m, 420.000 din itd. Canilna ^ednoat je znaJala 3,811.441 din, najcižja pooud-ba pa je bila dolo^ena na 1.906 706, a var. atta* je magala 3S1.141. Dražba je bUa. zelo iivahna in naposled je bila hiaa po dalj»i borbi med zastavnikom državneg« aaklada in odvttnikam dr. Kriv'lcem, ki je zastopal meatno oblino, prodana m**tni obćini ljubljanski za 3,000.000 din. Državni aaklad je ponudil 10 000 din roanj. —Ij Prenovljena ia pove«ana> gmnŠM v Me»tnem domu. Pokliču i gaailci in r©*e-valci so bili s svojim! voaovi ie nekaj časa eelo na tesnem, ker se je pomnoži 1 vozni park. Želja gaoilcev je bila, da bi se garaža povećala, kar se bo tuđi zgodilo. Gradbcno podjetje Mavrič postavlja preko dvoriSća Mestnega doma do visine prvega nadstropja železno streho, hkiati pa prebija vmesno st^no, tako da ho grara*a po- večana še za enkrat toliko, kakor je bila stara. S tem bo pridohljenega toliko prostora, da bo pov^em omogfK:eno kretanje s vozili pod streho in se bodo dala tuđi primerno razvrstiti. Stroski za povećanje in prenavljanje garaže so preračunani na 75.000 din. — I'prava Sokola TJnHjana-V*č poziva esVOj^ članstvo, da se udeleži v soboto 14. t. m. pogreba tragično praminule^a nošena velikeg-a tiobrotn'ka, ininsrnjalca br. Rudolfa Zalokarja. Zbor član&tva ob 15.15 pred hišo žalosti Obleka civilna z zna_ kom. Blažega pokojnika bonio oh ran ili v častn.eim spominu. Zdravo! Uprava. —lj Jugosloveniki Tourin* klub obve^Ča vbe elane, da bo poereb trn«j[icno i>rt'minu-lejja fj. podpre^Jsednika Rudolfa Zalokerja \ sol>oto 14. t, ni. ob 10. s TržaJk« ce*.te £t. 8. Trošimo |K)l:ioiteviiii(» nd-lož!**. —lj Pn slovenski starokatoliAkf w|ui.bi ltožji v neđeljo 15 t. m.. na prajsnik Velike Gospojniee ob 8.30 v kapeli staroka-toli^ke cerkve na Gosposvetiiki caati St. 9. bo pel iz prijaznosti g Ang^elo Jare, bivši elan ljribljan^ke opeie Schubertovo - Ave Marijo«, — lj V niestni klavnirt ?c Ikj jutri (no-bo-t<0 oU 15. i>rtn!ajia!<» 11.1 j>ro*ti (»rojnici pra- a« od )•• &«.«•» *•• §tvenih pro^torih v M»tnem domu. đ€«no. I« sad strojpjc —lj »Putnik« priredi komMnlraui »»let z aviobn«i TK»k>vin^> rva večernje plavalne tekjn© 14. t m in n* tekme 1 motornimi kol^ai na Ljubalj IA. C m. • preDoftiftfem in tajutrk<*n o* FUada* Cena ia ^°**^°' prenoćU&e, »ajutrk in išAopomoo ■» takma 130 dm. hd pri baletana* Ftstalk. Nevarnega vlomilca so prijeli Jmnez Zafc |e stanoval • svojo ieno na Vrhtrrdlt ta hadll v mesto krast Ljubljana, 13. avjusta Ko je Janez Zaj*: »klenil vloiniti v vilo n^kega trgovca na Taboru, ie bil prepričan, da ga caka v stanovanju bogat plen. Zato c^e je tuđi toineljito pripravil. Kabavil *i je Kuniijai*te roka viče in copate, i^tlacil v iepe vse j^otrebno vlomiUko orodje in po-rakal, da so natopile temn? noći. Pret»l:i-vico nm je d»lal ^amo pe»* fuvaj, ki je stra-žil na otrrajen^m dvoriš u, pa si je znal tuđi tu jKHiiaiiati. Zc nekaj dui prej se mu je dobrikal, ko je prihajul do vile, kadar stauovale?v ni bilo doma, ker mu je pa pe* kar naprej renoej Uazal o^tre zobe, je skltinil iznebiti ee ga tirujjaČe. Ti^te no<^i pred vlonioin je kupil Uos nu'sa in jja z.i-strupil. Pouooi, ko se J3 pribli?eval vili, je bil na ce**ti skoraj t^m in se je ueopaleno za- vilitel čez ograjo. Vr kotu jt* vrael 11a tla zustrupljeno uieiH), na to pa se hitro pu^iial cez ograjo nazaj na c^=>to iu takal, kdaj bo pes po/.rl zaeitruplj>no va!d). /vt^tejja ^i-vaja je vonj mesa kmalu privubil do ^raje in že se je % zobini zn^riztd v nu*so. ^e nekaj trenutUov, pa se je lepi valfjak stre-ti?l in poginil. Janez je irnd prosto pot v vilo. Previdno se je epluzil >{>et crv. Oijra-jo in se pritipal do vrat, «t|K>toma pa pripravil svrženj klju^ev. Kinalu t*o f^e odprln ^laviui vrara. Na pratrn si je nataknil co-pate in rok a viče, potem se je pa splazil v vilo. l>ol»ro 3? je zavedal, da ne -*nie v f»o-b-e, kjer «0 spali domari. Odklenil je vrata pisarne, kjer je bil denar. Dotlej mu je ^to vse jh> sre^K kakor hitro pa je bil v vili in pričel orK je r;izijal poln papirja, Ie o denarju ni bilo duha ne sluha. Vet» njetrov na|»or je osta! zannn, naj je otprl 5e toliko omar in predalov, do denarja ni prikri. Prrmetal j* v>jp pi^arniške prostore in sledn.jift razočaran od-§el. Našle.inje jutro je na.sk*I t?os|.>odar pisar-110 v takem neredu, v kakr^nem jo je pu-t-til norni vlomi!w. iu*ilotaknj »n pa je *>stal predal. v katarom je bilo ^HX> din. ki i»a je edineira zjfre.5jt odar hidi zastrupljen^^a psa. PottMii sa je pojavil .Tanoz in eicer bole pred dnevi v Kovačevi postihu v Prisojni ulici, kjer je vlomii v kre^h*neo in pol»r\il Zii nekaj stotnkov drobiža. VI0111H pa je tuđi v razna stanovanja v mestu i 11 okoliri, dokler mu ni«>o priMi na il«d. imkjUi to ga po vcem lne^itu. Nih^e oi v^del, da ii jo nre^lil prijazno tfneadece na Vrtiovcih nad Viceui, kjer je hUnoval 1 ieno v »ni U-med novih hisic iu hodil v iiie>Uo 6aino pa vloauikki po*»f 1. Pred dnevi pa ^a je ven-darle o;kazil in-kje v uie^tu detektiv, ki ma je slodil do Vrhovivv. Cim je ugotovil njegovo ktajK>vaJiji-, »l* je vrnil nazaj v jn»to in naslednjeca dn»» v z^otlnjem jutru se ;• l>ojavil na Vrhovcih ponovno ti tovarili. Ja-neza so vklenili, ko je koinaj vslaj ^ ^»oete-Ije 5e ves zaspan in hkrati pr-iskali njegovo stanovanje. Na^li =»o prav ieestno uro znamke Orma* in slednjič pod po>Uk1jo e*krit ^veit*nj \ UuuiUkega orod ja, m^d kaUTim jt? bilo '20 MjurVv izreJnO fino j^delanih in brožeriih, tajko da so od-pirali tu ii uajmanjže kljucavnio^. MtvJ ostalo ropotijo *>e \<ć u;ula tuđi ve^ja v»o*a v kovauem drobuu, vendar je Janer tajil vsako krivdo in ni hotel prizJiati noben<*ga vlouia. Mo4je jn^tave ćk> sle>il aapaeUem v raznm tovaniah kot tkakv. Njegova iena je bila isIuEkiuja in je obema dokazano, da eta bi* Ia tndt člana Upalnih organizacij. SPORT — Ko!e*ur*ka podzveza »Ljnhljana« vaU vsn Mane kt»!e^,u>-kih kJulx>\-, da *e ^im >te\ LliH*je uk'Ieže iM^reljji tra^i« n<» |«remi-milena *jwvrTneti:a n«>Un>fr»j!ka K. Zalokerja, ki \h* ju-rri oh 16. — fcSK Herme*» — motoMekHja. V io- )>oto ob 16. udHež;mo se koi-porativno po-gTe^ba tragi^nti preminuleffa pre*i»*Hlnika M. K. Ilirije g. R. Zalokerja. Načelnik. 0,TA MOUA! — IX^Cko, kaj pa boš, ko doraste*? — Oni(»žim ^e. — Saj ui ui<»ynW<-. možu »c »amo deklet*. MALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej. Preklld, ti jave Deseda Din 1.—> davek poaebej Za. pismene odgovore glede nnaliii oglasov je treba prilozaU zBamJto. — Popuatov sa male oglaae ne pitzn&mo. Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSl znesek 8 Din STANOVANJE enotJobno oddam v blizini ina-^ititrata. Mc^eeno ^oO. Naslov v upravi >Xurotia^. HVJ7 Beseda 50 par. davek posebej, NaJmanjšl znesek 8 Din «1 PAR ENTLANJB ažuriranje, vecenje tavai, peri. Ja, monoixramov, gumbnic- Veli« k« zaloga peria Po 6.75 Din »•'uMisna«. Goepojvettk* 12. « 1 X 0 V 0 8 T 1 perila, obleke, pumparice itd. nudi ceneno: P R E S K E R Sv. Petra c. »t. 24 LBTOVIdCE IS KOPAUSCE nrjporoča: IVO ŠORU. Gorenja va« «■ Pol i a rtf ka dolina. Beseda 50 par, davek posebftji NaJmanjSi znesek 8 Din NAPREDAJ po neverjetno nizki cenj Chevrolet limuzina- maio rabljen. tovorni avto Stevr 1 in pol tonski« Amilrar najnovejši model, 2-sedežni. prevozni trjei* keli, več rabljenih kolea. Kar-lovška e, 4. Ljubljana. ISffT »■»MM«......................11111» NAJBOLJU IBBOVKLJftKI jt % p r e m 0 g /^ KOKS, SUHA MV/L 1, ropAcnu Bobortčeva ft — Tetefop 90—5» ■.....»•••m...........—.....w»mi|u NARODNA "ilSKARNA L3UDUANA rNAnjevA s JZVnSOJB VSS VRSTE TISKOPIS PtLBPJtOSTB IH tt4JriltBJ$B loje bila imjvecja mjegaživljenja HELLA PITT NOVA FILMSKA ZVEZDA Trije dostojanstveni aodnlki io me motriU. ko sem lepotičila svojt Hm s navadnim pu-drom. Bila sem videtl »negovana«; puder •• mi je lepil na polti. Zmila Km ga, nakar s«m vporabila novi. n« vi dal. s irakooi prtvttrcni puder, meian ■ smetanovo ptmm. Sodnikoia Je uutal dih od tatu<*«n)t: iltii bil« več isto deki«. To i* n»jv«*J« fkrivn«^ poHl. ki 1» Uto Ifdaikali o4knta. Tokaloa j« s« ciBPlin Mp. nar kupi! recept io vse privi ce, ZđaJ Uhi* Robite ta puder pod Imenom Tokalon. Po-izkusite ga in izgledajte vsak dan svelejM. mlajftl in lepii! Stran'4 iSLOTIRBKI RIKODc pMt. & M|rti «r. Stev. 1P4 Skesani in trđovratni tatovi Vse prizna — Da ti ie noge umival — Fd itraU|a |e pofedel in aeike pobral Ljubljana, 12. av^usta. Tatovi iznajo pri zagovorili pred sodniki različne metode, kako bi se izmuznili na premeten način k&znovanju ali pa si vsaj toliko izboljšali srvoje Sanee, da ne bi pre-jeli vsega kaj* jim gre. Takile stari greS-niki poznajo ćele sisteme najprimernejših zagovorov. V glavnem pa se da izmed njih izluš&ti dva, ki sta najpogosteje zaetopana in je kar grotovo, da sta bila z vsemi svo-jimi različki pogruntana v samotnih celi-cah, kjer si zločinci navadno ne tratijo zlatega časa s keeanjem in >pog"labljanjem vaše«, ampak delajo dobro premisi jene nove nacrte, še večje rasti pa se vesele ti sistemi v skupnih celicah, kjer je zbranih već bistrih duhov. Torej Usta dva glavna sistema bi bila tale: prvi popolno priaaia-nje, čeprav bi bilo izmotavanje možno, pa ne morda vedno zaradi skesanosti, ampak z namenom, omiliti strogost sodnikov, ki pred zasUSanjem radi opozorijo obtožence, da si bodo s popolnim priznanjem »samo koristili«; drugi sistem pa je skrajno trdo-vratno zaniknje očitanih dejanj, pri kate-rem se razvija vsa zvitost, originalnost, rafiniranost in iznajdljivost O'Možencev. Med obtožence, ki od prve do zadnje priznavajo očitana jim kazniva dejanja, ee je uvrstil tuđi 30-letni delavec France m Pšate, ki je brez vsakega premoženja, ražen če bi prišteli k temu dvoje trdnih rok za delo. Imel je že opravka s sodniki in njegovo ime se tuđi že nahaja v rabri-kah prebivalcev kaznilnic. Junija tega leta je oživela njegova tatinska strast, pa se je splazil po neobičajni poti skozi lijak na neko podstrešje, odtod pa v sobo Antona Cajhna, kjer se mu je odprlo majhno kra-ljestvo skromriega mozakarja, ki je hranil v neki škatlji zakljenjenih ieset kovanrev po 50 din" in enega po 100 din, v samotar-ski sobici pa je bila nadalje še britev, list-nica, klobuk, par skoraj novih čovljev, suknjič, poleg skorje kruha pa še ri.estna svinjska kost, kar vse se je delavcu Fran-cetu zdelo višega upoštevanja vredno. Vse je pobral in odnesel in napravil lastniku škode blizu 1.000 din. Dan poprej pa je France pobasal že tuđi v Avšičevi gostilni v Crnučah dva namizna prta, ki so jih hranili v omari. Sodniki so mu zato odme-rili 4 mr^ece strogega zapora in 2-letno iz-gnbo častnih državljanskih pravic. STRIC GA JE RE3IL Sodarski pomoćnik France izpoi smar-ne gore je bil danes že drugič pred sodniki. Pred nedavnim se mu je na predlog njego-vega branilca posrećilo, da so razpravo preložili, da bi zaslišali še nekatere priče, ali je res v banovinskih revirjih kradel ribe ali jih ni. Na dveh obtožnicah je stalo zapisano, da je France lani oktobra lovil ribe brez dovoljenja v banovinskem revirju v potoku Gamenljščici, a so ga zalotili in pregnali že predno se mu je katera vjela. Tuđi drugič ni imel sreće, dvakrat so ga zalotili, kaito je v trdi zimi stal s palico ot> deanem bregn Save na opremi za sulcL 2e v prei&kavi je voe zaniical, a obtotaica je v razlogih navajala, da mu ni dati v«-re, ker je znan kot straeten ribji tat. Sod-nikom pa je sveto zatrjeval, da si je v GameljMici samo noge umival in je za pričo tega predlagal svojega strica Joteta, ▼ čemer so mu sodniki ugodili. Ko se Je pa sedaj razprava nadaljevala in so bili sodniki radovedni na stričevo izpoved, kalco je bdio z umivanjem nog v ledeno mesti vodi, pa je stričeve izpovedi snaojkalo. Zakon predvideva namreč sorodnikom ob-tožencev, da se lahko odpovedo pričevanja In tega obeirnega sredstva se je stric Jodte tuđi posluzil. Državnomu tožilcu pa ni preostalo drugega, ka kor da je ta del obtoSb© proti Prancetu umaknll, ker je bil stric edina priča pa bilo umivanja nog* ali pa guganja ribić. Za poskušeno tzvabljanje eulcev iz savskih valov pa se France ni mogel izmotati in to ga bo stalo 600 din, če jih pa ne bo mogel plaćati, bo pa 10 dni gostoval v zaporu. Z DMJA POD KAP Pred malim kazenskim senatom, ki mn je predsedoval s. o. s. Javorflek, se je rft-govarjal zaradi zločinstva tatvine 32-letni samski ključavničar Viktor Hrovat fas Me-kinj pri Kamniku. škode ni napravil velike, ker je pač tuđi malo našel. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, ga je dolžila. da se je ponoči splazil skozi okno v kuhinjo Antonije Levičnlkove v Kamniku. Tam se je Viktor lepo namestil in pričel s skromno pojedino v stilu, ki je prijala njegovi sladkosnednosti. Pojedel je namreč nekaj biskvita in polovico štni-klja, brskal je tuđi za denarjem, a je na-šel le 2 in pol din v nežkah. Pojedina bi se bila vsekakor nadaljevala, da ga nfcso zalotili pri sladkanju in ga aretirali. Tište noči je res deževalo in to neprijet-no okolnost, ki sicer tatovom prihaja nekako v prid, ker so varnejši pred zasledo-valci, je poskusil Viktor porabiti na pose-ben način v svoj prid. Sodnikom, ki so ne-kam neverno poslušali njegovo zgodbo, je pravil, da ga je moćno nadelanega prese-netil dež in tako je iakal prostora, kjer bi mogel prevedriti naliv. Kot pripravno me-sto pa si je izbral kuhinjo, v kateri nika-kor ni imel namena krasti. Pravzaprav se niti ni zavedal, da je nerodno izbiral zave-tišče. Dve priči, ki sta ga zasledili, pa sta povedali temu nasprotno, da nikakor ni bil tako nasekan. da ne bi mogel tega pre-soditi in da je res imel namen krasti, dokazuje še dejstvo, da je pobral slednje fic-ke, ki jih je nadel v predaJih. Ker Skoda, ki jo je napravil, le ni bila prehuda, so imeli sodniki milost in so ga obsodili le pogojno za dobo 3 let na 300 din denarne kazni, ki mu bo zalegla skupno za 5 dni zapora, če jih ne bo hotel ali pa ne mogel plaćati. Roman bivšega angleškeg; župnika Ko so ga suspendirali, je postal cirkuski artist in kro- tilec levov V Stifflevu v Anglij4 so pokopali oni dan t>ivšega župnika H. F. Davidsona, ki je bil pred oerkvenrm sodiščem v NorfoUcu leta 1932 suspendiran zaradi »nemoralnega ve-denja«. Tcžko je reci, v koliko je moi za-služil kazen. saj je dosledno trdil, da je ne-dolžen in da je posta: žrtev pomate. Žup-nki Davidson je bil vedno čudak. Mnogo se je govorilo o njem, ko je uajel v mestu stanovanje :iek: londonski igralki in sicer v odsotnosti svoie žene. Ljudje so pravili, da zabava župnik ponoči k igralki in i\a im.ita skušnje za neko gledališAco igro. -župnik sam je bil namreč v mladih letUh vnet član diletantskoga odra in gledaliska umet-nost mu je bila vse življenje zek) pr srcu. Pred sodiščem se je obravnavalo tuđi vpra>anje njegove redne noćne odsotnosti v noči od nedelje na poaiedeljek, ko je od-hajal z igralko v London. Trdil je, da so ti njegovi iz'cti v zvezi z dušebrižništvom in da išče nekoga, ki mu je dolžan 5.000 funtov. ReŠcval je baje zlasti duše mladih žen, k; so se mu zdele najt>olj ogrožene. Nekoć je baje poljubil javno v restavraciji neko damo. Njegov proces je vzbudil veliko sen/acijo in bil je prečej drag. Nor-folška škofija in župni urad v Stiffleyu sta morala ^loboko poseči v žep. Župni urad se je sicer upiral, vendar je pa moral pla-čati župnikave^a zagovornika. Ko so župnika suspesnd;rah, je hotel postati gledališk: igralec, da bi si služil kruh in pa denar za obnovitev procesa. Hotel je dokazati svojo nedolžnost. Organizacija gledaliških igralcev je pa odklonila njegov sprejem. Bivši župnik je potem nastopal po sejnvh kot umernik v gladovanju, artis-t na kolesu in podobno. Ljudje so vedeli, da je bivši župnik in zato so ga radi hodili gledat. Končno se je predstavljal občinstvu kot krotilec levov in to mu je postalo usodno. Levi so bili tako krotki, da jih ni bilo treba sele krotit4 in se je 81etrui hčerkica lastnika cirkusa lahko igrala z njimi. Da-vidsonu se je pa pripetiia neugoda, da je stopil med predstavo levinji na rep. Le-vinjo ;e to ti.ko razdražilo, da je planila na bivšega župnika in ga obdelala tako, da ga je njegova partnerica I6letna krotitelr'ca levov komaj še resila živega iz kletke Kma-lu je pa nesrečni mož težkim ranam pod-legel. Na grob v domaćem kraju so položili' bivšemu župniku venec z napisom: »Svojemu bivšemu dragemu župniku njegovi prijatelji rz župnijc Stiffley Samo en sotbrk je in ta je Bog.« Peitanl in ostani član Vodnikove drolbe) Mafcoai o ^auirtiiili žarkih« Radijska napovedovalk« rimske r»-dijske postaje ae lnhko potudk, da je 0ow>rilft z inimiteljefln Marconijem pred njegovo amrtjo o smrtnih žarkih. »Petit Parisien« ie obiavil ta razgovor. .•larconi: »rnsli ste me vprasat, Koliko je resnice na tem, da sem iznašel tako zvane smrtne žarke, ki lahko uni-čijo ćele armade, samo če pritisneš na gumb. Vprašujete me, ali lahko s temi žarki zaustavim avtomobil ali tank. Vse to so zgolj pravljice. Vse to, kar ste o tem čitali in slišali, je brez podlage. Nisem iznašel nobenih smrtnih žarkov, pa tuđi ne kakršnihkoli žarkov, ki bi lahko zaustavili avtomobil ali letalo, ali ustavili katerikoli eksplozivni motor.« Pač pa je Marconi priznal, da so dc-lali v njegovem laboratoriju poizkuse z zelo komplicirano pripravo. Edini uspeh teh poizkusov je bil, da se jim je posrećilo ubiti podgano na razdaljo enega metra. Marconi je k temu skeptično pripomnil: — Ali ni torej po vseh teh poizkusih enostavneje vzeti v roke puško in ustreliti? S tem je priznal neuspeh poizkusov, ki so povzročili fantastične govorice o Italiji, ki bi naj v vojni morila na debelo s pomočjo žarkov. O bodoči vojni je Marconi dejal: — Civilno prebivalstvo bo v bodoči vojni dovolj zavarovano ter opremljeno orod napadom. Za vsako vrsto orožja je dandanašnja veda sposobna iznajti protiorožje, povsetn enakovred-no, n. pr. plinske maske proti vsem napadom iz zraka. Napovedovarka je vprašala: Ali nas lahko zagotovite, da bo svetu prizane-šeno v bodoći vojni z vsemi zlorabami vede v vojne namene? Marconi: Predvsem je nujno odstraniti možnosti vejne, kar pa ni naloga vede, ki je itak storila za ublažitev vojnih grozot mnogo, ker je iznašla obrambno orožje. Tako bo n. pr. imel radio v bodoči vojni veliko vlogo kot obrambno propagandno sredstvo. Napovedovalka: Ali se v bodoči vojni lahko onemogoči sovražnrku radij-ska oddaja, ki bi lahko demoralizirala domačo vojsko? Marconi: V bistvu ni sredstva proti tujemu oddajanju. Motnje tuje od-daje pa nišo dovolj učinkovite. Evropska vojna bo povzročila v radiu nepo-pisno zmešnjavo. Napovedovalka: Kaj sodite o televi* ziji? Marconi: Televizija se bo lahko znatno izkorišcala v vojne namene. Televizija bo igrala v bodoortosti takšno vlogo, kakršno ima zdaj radio. Napovedovalka: Ali je veda danda-nes odstavila umetnost za vedno s pre-stola. Marconi: Svet ni nehal biti ljudski. Umetnost kakor veda sta le dva raz-lična pogleda na večni človekov genij in obe osvetljujeta enako pot človeko- vega napredka. ______________ BAS ZATO Igralec: PreŽivlj&U se s tako plaAo je prava, umetnost GledaJiŠki rewotttet}: Saj aem v*m spre. jd ▼ 5lu£bo loot wol Tretji mesec na ledeni gori 2t¥Qo4e ▼ monliih gtoMaali onkrog teremega total« in notf večnim ledom T^ftrifoo morje, na lc&terecn je Papazunova •tas^ea, se je ia^*^emetiHo ob topAem vremenu v Juliju v labirint jezero. Največja so do 230 m doiga to poklrv^gi roeter glo-boka- Pogumol pol&mi raziskovald se vo-zijo po teh jezercih v ka jakih. Na nefcate-rih krajih ao jezerca rveeana s prelivt Zacfcije đni je naataia na povrdju teh. je-seve W*Vgw akorja. Premikanje ledu se da raattetitl v avoje rasdobij. Zadnje dni v maju se pretnfka led a povprečno hitroetjo 4 mflje na dan v pribtiJtai Mnerl na $ag ki proti r -idiaini Greenwicii. V junija m ju-kja se smer premika&ja ledene gwe ni i»-pretnenBa, pa* se je pa hitrost iimiij^iin na poUnigo miljo dnevno. V junija m j» pomaknila krtrrta gDca za 36 mfij naprc^ ▼ jnUju pa skoraj za. 40 milj. PrctnikapjB tedene gore, nsot0«t)eno m jionko&jD agCpunocnrtcoga |Jt'iiiM3t juc^Ja, oo primerjali m hitrostjo ▼otra in taleo so po Sverdarupovi metodi lahflco doioĆdH neposr^-den sjCtofik ratia. Obenem pa Tiwfa movskl tok ledeno gotx> pcotl j^i^*« *«#m m^i jn mS**^ poldnigo miljo na dan. Sistematično opa-zoranje pretnilkanja ledene gore nudi tofc-nejso sliko odvianoati pr«cnikanja ledu od vetra. Povprećna temperatnra je nmflala v Juliju 0.2*, najvifija je bila 1.7*, najnisja pa —2*. Zadnje dni julija je pufwum skop-nela snežna odeja, debela 40 cm ki prt-kazahi se je valovita purnMna ledeoega polja, na katerem so se pojavna alaclko-vodna jezerca. Ledena gora je na po*«#ja preprežena s starinu zamrsijenuni Tsaapo-pokami- Voda iz najbližjih jeaerc je od-tekaht v morje akozi hidroloSko opazoval-nico. Takoj za snefposn se je stopila a^or-nja plast ledu in se razdrobila na ledena zrna Stara plast ledu je bila debela 90 do 35 cm. Zadnje dni se pa led ne topi tsfco hitro, kakor prej in tuđi voda iz jeaserc odteka bolj počasi. V prvi polovici jufrfa je bOo nekaj dni, ko na nebu ni bilo mnogo obla-kov. V drugi polovici je bilo pa nebo skoraj neprestano zastrto z oblada in meglo in pogosto je tuđi deževalo. Pogpasta oblao-nost je raziskovalce moćno ovirala pri ctelu. V juliju so začeli proućevati magnetične izpremem.be. Delali so na Stirih krajih. Gravitacijsko merjenje so opravili na enem kraju in sicer na 88. stopmji H- vn^-nuti severne Širine in 5. stopinji zapadne dolžine. Poapešena sila privlačnosti po predhodnih računih odkriva pozitivno anomalijo. V začetku julija se je posre&k> ujeti dva dneva z redkimi oblak i za. opa-zovanje atmosferične elektrike. V juliju so napravili pet velikih hidro-loSkih poakuSenj. Ena. ki je trajala pol-dru^i dan in zajela zgx>rnjo mejo morskeffa otoka, in štiri globokovoctne poskuSnje. Pri Setsti poskuđnji na 88. stopinji 6. minuti severne Širine in 4.5 stopinji zapadne dolžine so tretjifi izmerili globino morja. Morje meri tu 4395 m. Tako morsko dno stalno pada na poti, po kateri nese morski tok ledeno goro, toda vedno počasne je. Med prvim in drugtm merjenjem (razdaJja 15 milj) se je znižalo morsko dno za 84 m. Med drugim in tretjtm (40 mUJ) pa samo za 11 m. Morsko dno sesctojl tu iz d\^>eh piasti, zgorjna je kavine barve, spodnja pa siva- V juHju so imeli z merjenjem morske globine već sreće, neg:o v juni ju. Posrećilo se Jim je potisniti zelo gioboko v morje taplomere, ki preneso visok vodni pritisk. Toplota vode pri morskem dnu je bila vi-šja nego je pokazal topi om er na dnigem mestu, kjer so tuđi izmerili plobino morja. 4385 m g-loboko TTt&ša. temperatura morske vode —0.67°. 4.000 m ffloboko pa —0.72°. V splošnem lahko torej rečemo, da gre v glo*>ini 200 do 600 m topli tok atlantskegra izvora s temperaturo vode nad ničlo. 750 m globoko se približuje toplota vode ničli, potem pa počasi pada in doseže 2.500 do 3.000 m ffloboko —0.82°, do —0.84*. Še ni-žje se temperatura znova dviga m v plahti vode pri dnu se dvlgne za 0.2°. V juliju so ruski polarni razisfcovalci tuđi ugotovili, kako hitro se premflea plast atlantske vode. Pri tem sta jim pomagala dva aparata Ekmana-Mertze, spndCena i "to časno na enem kraju različno g-loboko. Spodnji aparat so spustili 1.000 m g-loboko, torej v vodno plast, kjer ni toplega talka, zgornji aparat so pa spustili 400 do 500 m globoko v plast atlantske vode. In opazili ntso nobene razlike. To pomeni, da je hitrost toka v plast! atlantske vode neznatna. Napravili so dve globokovodni plaiikton-ski poskuSnji. Planktone so poteprnili iz morske vode v raaličnih plast eh in grlobi-nah od 3.000 m do povrSine. Življenje v g-lobini 3.000 m je mnogo skromnerjee, kakor v z^ on i jih plasteJi, vendar je pa. zasto-pano po raznih za plankton zna£ilnlh žrv4h bitjfh. V zadnjih 10 dneh julija so opazo-vali Cuden raavoj rastlinskega planktona ▼ HgornjOi morskih plasteh. To je bil rmj- btrž začetek hwirofaAoJo£ke pocnSacn. F*Cto*-ben izraz življenja je rnie«ika«to rdečk&sta barva sneg^a, kar je po&Iodica rasti mikro-skopićne morske traArice. Seveda je pa ta zanhuivi pojav, of»aovan opetovano na ledenih gorah v južnej&h žirinah, tu zaen-krat de redek. življenje v oBrednjetn delu Trf-rtpttega oceana ni izCrpano samo z ai-ftjtmi otTganiasmi, V juitju ao prileteli k tatoorlACu P»pan±ao(Pe skupine štirje raz-nfini galebi. Nedavno so pa vfcleh polarni raziskovalci tocll beso u**iv**Ax> z drona le^JOSnirma nitmTNUmui. Pogovor po radiu na ls*ooo km PojK»i:Q<> uttiMJe. ki je brtlo {»rve dni *v-g"iietr^ oddajiie pi«taje, se je no$>et onui.kniU> verru m Knai-kolova pt^taja zoptst o*»*amej*1 govori o živtjenju počnemmli ra/i^kovaloev rh loWovini otokom ima KromkeJo-va poH^ija wak dan j**dno hi i^iifcretrvanri zve-zo. krniAr Maavroko\e<7:A letjila .\ikifrji-tov je poitnrid. da ta i«**oluia xvev-a, ra.*/-6irj«ewiwljo Fran-da Jožcrfa, otno^o^a. vsak iem krene prođi led^aii prwL Ra-tfijski signali g treh mest lahko letaln vio*, no vthlijo torti v iM^li. SevoiiA je pa tr;)»ha reAiti š«- kocljiv [ia\>hl težko letato ^pueititi na Jedeoo kjrat hi bilo to &* m<(«xWSe. p«^. bi fie pa Vet^to w»lo fe*-ko dviejniđo in od-k-teW> rukzaj. Krerikel ye bil vtv ve&eL, kn y* wipot ot-p^^al Frter m nopokiij i. «*Bfohr>frnio energijo al^umuil.atorje odftejne poptnje. Neon»-jnje se «arao na ponovo*« z HtMir>av>vini otokom, temveč j?t>vori » voemi ffv^tom. Vr rvoji bnojavki. poeiaim v M, moker ve*er in m^Ao. Tonla ra enoe «f rarrn)B, ^okirnBc je narw>lrril aicmniiii'torje tako, d& je mo^oč rz^Jfftiiiotl po €*ctq. da lahko po-iščenn amruterje po vb^*i» »vetn. Cer eno uro l>o odilajaLa Evr<»{»a. Amarlca api. Eter je l*as [>ra^en. Izple^lov na zvez vodo sa na£o eskRpedi-<5ijo. Franco^n m Ceh i se prija/jao j¥>uuj:>-jo, da orede karkoli v M«**kvi. (\\ v«*eh dobivanK) pO7>lravf>. m (Se^tHflce. Samn ra Nemčije ni nobenih pordravov. 7j\s') o 7 .^tžm> Av**tra-Kjo. Rnirftjski amatfiT nas *Tii5r ulaho. vcm~ dar na« pn «^i^i na r*wda#jo 15.000 km. Rucifa građi vojno mornarico V Zeđmjeoih državah se mudi že nekaj mesecev sovjetska momartška komisija, ki je te dni podpisahi pogodbo za zgraditev treh velik li bojnA Ladij po 35.000 ton tonaže. V«e tr bojne ladje bodo oborožene z devetimi topovi 40.5 cm kalibra. Gradi-terv hbđij bo i«vedia nalaič ▼ ta iietnen os lanovi j ena družba »Oarp E*port Com-pany«. Vse tri bojne ladje bodo »tale okoti 150 mflfjcmov dolarjev. Po aedanjih dis-pozici>ah bosta d^e vkotljeni v L«mrn^ra-da. ena pa ▼ Cpnem morj«. 8KBBEN MO2 — ZaflcaJ Jamdjed nakit s aeboj v vodo? Kaj ipa 6e bi tztonite? Artcfene ArmaiM^: 63 Princesa Symianoua Roman — No torej, Ha^tetone se je adjiMl Tamne. Najprej je amstrai vse aa fcopčijo in naročil je svojeanu agentu Volakinu, nag se pomeni z mcooj o pogojih. Bili ao taki, da se mi je kar v glavi zvrtedo od njih. Ne žaM me z domnevami. da. bi šneOi naime vpftiv--------zatvroafta aem že drugacne, kaj sele te. Toda. komaj ma Je Vofefcki povedal, da msem narjrodacj, ae je ocEočil Haw*kđt)ane, či-gsur milijamde nteo poaziaHe Tiotwiiie ovire, sa ghraj-no sredstvo: mmŠjB. wb je. Kaj take^a seveđa rmrmi pričakovBaa. Ta mož je vabuj&l v meni nepperma^rjfcv a%nr. Zttto »em odfckmila tuđi ta način prodaje svojega tofaaa. Te-daj je pa nastopil VoJskitL — Kdo je ta VoBsOrin? — Mož, te sd ga vide! noopj. fada>i se je za ruškega emigranta in &am&niL mi je najvefijo poaaniost. Ne da bi mogla poredati aatoo je vdbu-jal v meni sbnafc. Cepr»v ae > tand aafvrateika boljferv*ifeega reSkrn, ee ni njegovo 9batt6e ni zdeto »jčisbecPte. — -AJlfc se jj^njmjmja3a> k8qcbqo **^****^**je esno ubt* SS pnperto v nvv^ctn a v tem pfemu, toda dppcij ugovorno je bHo ie samo dejstvo, da mu je triL anon moj naslov. Oclpeftjafla eem ae t)a. Ha^tatone mi je jed ta-koj prigovarjati, naj aprejmem njegovo poooAo, iri mi jo je dafl aja^/điiMiđtl- Kor nftKm hotela niSesatr pretrgati z naegjuii, sem ga proafta, naj mi dovoJi nekaj časa ja pranMek. Ves več«r je m VoMrJn prijason kakor vedoo. Sele v trenutku, to me je apretntjal na otelo, je looo&ao rjcđmflhu đflajuM wro$^ kiasio. — Govoriti moram z vamd, gospa, — mi je de-JriL — AH bi bfli tsđco prijami, da bi me aprejefi jnon 9PBoer gavorila sem ma samozavestno. de vedno pokoren ki priBzajen je rjripomnffl: — knam vesti o nekom, fef vam je nmogo leže-de na njem. Morda vas bo «mwrmilft usoda Ane Majkopove? Mraz me je gfsJrflotoL Ana Ma^oopova je bila moja liboga stara Anafika. Skušafe. sem prikriti svoje razburjenje, toda Volatinove ofi 8o se za-jeđafte v ino je z izrazom porogftpve krutosti. — Fričeikovada vas bom, — oem prtvoffla. ZahvaEl se mi je s poro€*jivo vljudnostjo. — Potem se bova pa pomemtla o tem nacrtu. — je pripomnil... o tem zatkorm. Razmislite to. Ni bfto đvrana, da je VoMctn aovjeftaki agent. Ali razumes zdajt šakaj sem napenjada vse siie, da bi te spetljala na napadno ^1-eri, ko sem opazi-la, da mi slediš v svojem aivitomobilu? — Ne, ne raoiumein, — je odgovoril Robert. — Miatfi bi, da vođi instinkt žensko v takem prsne-m k tifltemni, ki ga 1 jdbi- Pdgftedada ga je ki boiest $ je otteevafa iz o&- — Ti ne poznafi teh iju*. Ti se ne boje, Robert li samo mučijo. AiB vei. kag mi je prisel Votekm povedat nocoj?... Cim je AnnSka ptlapela na mejo, 90 jo preiekali, potem pa aradralt Od mene je attej cKivisna njena ueoda in njeno življenje. Vse je odviano od tega, ali se bom iddonJIa na-vođsjom GFT7. Kaj nsoras proti temu, Riobert? Robenba je jeaflo, da je brez mofi. — DrtOgal, da — — tada to Jb nafti njehove borbe. Znano Jto ^a, kafloo rađa imam Anufikžo, Ce se poro&m % bmaflom Havtotonom, jl bodo monda prrizanes!!, tada ne iaaptBSite je ne. Ce se pa ne lAiugiiin, jo ogutJiv. VIcSs, kako emm&tanmo je vse to. Vsa fcz ^ebe si je Stasa stiskala z nakazni senoa. — In za kaj si se otfločfla? — je vjpraSaft Rdbert v sbraihffL Zasnaftaula je z roko. — Najprffj aa oJgmlftmv. OMjuđaBa sem, da o*4-Sčem HaWkiF>to!rja in da bom prijazna x njhn. — Kaj pa jaz? — je zastokaj Robert, L jdbece ga je objemala. — Ah, da, zdaj si ti ta! Neteaj časa sta oba molčala, aatopljena r svoj otaop. Prva je a»va povmla beeedo Stada: — Monda pa se ni v«e izdubljeno. Momđa je pa VoSakin te^al. AnuBka je morda prosta in veot o njemđ aretaci^ otegne biti izmišljena. Njfcn je vsako srefefcvo dofcao, 6e hočejo doseći svoj cfcj. Ah, da bi le vedeia... da bi le veđela... In ta dte-fac, ki ga tako doogo ni nazaj. — Kam si ga poslala? — V Nizao, kjer naj bi pečakal neboga, ki prihaja od codot- — Mekoga, ki prihaja ođ ondoCi — so aiaw-nc#e te bosede flki mlinuv v Robertsovl g^svl In ga opooonK oa posnnsJbvo, kl ^b bsl zs posbdb "**%}.