4 Spremljanje biotske raznolikosti urbanih in primestnih gozdov Besedilo: Maarten de Groot, Lado Kutnar, Tine Grebenc, Andrej Verlič Urbani gozdovi v slovenskem kon- tekstu največkrat pomenijo gozdni ekosistem, ki je del urbane krajine, meščanom pa je hitro, prosto in eno- stavno dostopen. Socialne in ekolo- ške funkcije urbanega gozda imajo večji pomen kot proizvodne. Na videz podobni, a dejansko drugačni so pri- mestni gozdovi. Primestni gozdovi s svojo neposredno bližino strnjeno pozidani urbani krajini bližnjemu mestu in meščanom nudijo predvsem širše ekološke funkcije, na primer klimatsko in hidrološko funkcijo, ohranjanje biotske raznolikosti idr. V primestnih gozdovih so socialne funkcije, na primer rekreacijska, manj intenzivne, po drugi strani pa lahko večji pomen dobijo proizvodne funkcije. Ker je (so)naravna bit takega gozda neprecenljivo bogastvo, jo želimo prepoznati, spremljati in ohranjati. V ta namen uporabljamo pristope po- pisov in spremljanja stanja različnih parametrov, ki kažejo stanje gozda, usmerjajo sonaravno upravljanje z urbanimi in primestnimi gozdovi ter omogočajo spremljanje biotske ra- znolikosti. V okviru LIFE+ projekta EMoNFUr (http://www.emonfur.eu), katerega cilj je izdelati predlog za evropsko mrežo spremljanja stanja urbanih in prime- stnih gozdov ter testirati aktivnosti spremljanja različnih parametrov v deželi Lombardiji in v Sloveniji, smo v Ljubljani izbrali več območij raziskav. Potekajo v Krajinskem parku Tivoli, Ro- žnik in Šišenski hrib (TRŠ) ter v obre- žnem (primestnem) gozdu ob reki Savi, med Tacenskim otokom in Gameljnami. Parametre biotske raznolikosti spre- mljamo na več taksonomskih nivojih in z različno intenzivnostjo na prilagojeni mreži raziskovalnih ploskev oziroma točk popisov. Nekaj izbranih skupin or- ganizmov ter pregled metod in stanja biotske raznolikosti podajamo v nada- ljevanju prispevka. GLIVE Med skupinami vrst, vključenimi v raz- iskave projekta EMoNFUr, sodijo glive med manj opazne, a biološko pomemb- ne organizme. V gozdovih opravljajo vloge sožiteljev, razkrojevalcev ali zaje- davcev. Pritisk na glive v urbanih goz- dovih je večplasten in hkrati izrazito se- lektiven. Na ravni celotnih organizmov v urbanem gozdu na njihovo uspevanje izraziteje vplivajo spremembe substra- tov (zbitost tal, spremenjena razpolo- žljivost organske mase), vitalnost pri- marnih producentov in onesnaževanje. Poleg tega pričakujemo tudi intenziven iznos trosnjakov užitnih in zdravilnih vrst. V namen spremljanja pojavlja- nja in biotske raznolikosti talnih gliv v okviru projekta razvijamo sistem bele- ženja položaja in sistem spremljanja ča- sovnega pojavljanja in pestrosti gliv, ki tvorijo makroskopske trosnjake na ali v gozdnih tleh. Rezultate bomo primerja- li s primerljivimi naravnimi rastišči z minimalnim človekovim vplivom. Poleg nadzemnih gliv se je območje TRŠ poka- zalo primerno za uspevanje podzemnih gliv, tudi nekaterih vrst iz rodu Tuber. Glede na preliminarne rezultate popi- sov in pozicioniranja trosnjakov vpliva na zmanjševanje pojavljanja nekaterih skupin gliv predvsem prisotnost shoje- nih poti. INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE V UR- BANIH IN PRIMESTNIH GOZDOVIH Urbani in primestni gozdovi v Ljublja- ni sodijo med bolje ohranjene gozdove tudi s stališča rastlinskih vrst. Pestrost rastlinskih vrst smo na izbranih plo- skvah analizirali s prilagojeno med- narodno metodologijo ICP-Forests. Pri popisu rastlinskih vrst smo večjo pozornost namenili invazivnim tujero- dnim vrstam. Na treh izbranih lokacijah smo popisali 161 vrst praprotnic in semenk. Čeprav smo izbrali odrasle gozdove z razme- roma sklenjenim sklepom krošenj, smo med rastlinami našli 10 invaziv- nih tujerodnih vrst: robinijo ( Robinia pseudacacia), thunbergov češmin ( Berberis thunbergii), orjaško zlato ro- zgo ( Solidago gigantea), japonski dre- snik (Fallopia japonica), deljenolistno rudbekijo (Rudbeckia laciniata), eno- letno suholetnico (Erigeron annuus), topinambur oz. laško repo ( Helianthus tuberosus), žlezavo in drobnocvetno nedotiko (Impatines glandulifera, I. parviflora) ter kalinolistni pokalec (Physocarpus opulifolius). Delež inva- Komercialno zanimiva gliva črna gomoljika Tuber brumale, najdena v Krajinskem parku Tivoli, Ro- žnik in Šišenski hrib. (foto: T. Grebenc) Pogled z Ljubljanskega gradu proti Krajinske- mu parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, desno v ozadju Šmarna gora. (foto: A. Verlič) 1 cm 5 pri razširjanju semen zelnatih rastlin in dreves. Poleg tega plenijo žuželke in s tem posledično zavirajo prekomerno raz- množevanje patogenov rastlin. Urbaniza- cija okolja praviloma zmanjšuje vrstno pestrost ptic in premakne vrstno sestavo v smeri generalistov. S tem namenom smo v urbanih in prime- stnih gozdovih analizirali pojavljanje šte- vila in vrst iz skupine pevcev. Uporabili smo metodo točkovnega štetja. Ugoto- vili smo upadanje populacije v smeri od večjih gozdnih ostankov proti manjšim. Spremenjena je bila tudi vrstna sestava. Našli smo več vrst s seznama Direktive o pticah, na primer pivko (Picus canus) in črno žolno (Dryocopus martius). Med najpogostejšimi vrstami smo zabeležili veliko sinico (Parus major), kosa (Turdus merula) in ščinkavca (Fringella coelebs). KAKO NAPREJ? Preliminarni rezultati raziskav, ki smo jih na Gozdarskem inštitutu Slovenije izvedli v okviru projekta EMonFUr, so pokazali, da so gozdovi v MOL vrstno ze- lo pestri. Nekatere skupine vrst muh tre- petavk nakazujejo na prisotnost količin odmrlega lesa, ki so značilne za gozdove, ki se razvijajo (so)naravno. Dodatna za- nimivost je, da so ti gozdovi primerni za uspevanje nekaterih gliv gomoljik. Poleg relativno visoke pestrosti vegetacije in flore so obravnavani gozdovi tako v ur- banih kot v primestnih območjih zelo izpostavljeni nekaterim invazivnim ra- stlinskim vrstam. Ključni vprašanji projekta sta bili, ali so uporabljene metode primerne ter ča- sovno in stroškovno učinkovite za spre- mljanje biotske pestrosti v urbanih in primestnih gozdovih in ali so kot take uporabne tudi za druga evropska mesta, ki bi želela izvajati primerljive študije. Prve ocene primerjav, ki so bile narejene z italijanskimi kolegi, kažejo, da so me- tode glede na zgoraj omenjene zahteve primerne. Kljub temu bomo v prihodnje dodatno preverjali rezultate s pridru- ževanjem drugih evropskih mest v vse- evropsko mrežo za spremljanje stanja urbanih in primestnih gozdov v Evropi. Projekt EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev v urbanem prostoru v Lom- bardiji in urbanega gozda v Sloveniji (LIFE+ 10 ENV/IT/399) sofinancira- jo Evropska komisija preko programa LIFE+, Ministrstvo za kmetijstvo in oko- lje Republike Slovenije ter Mestna obči- na Ljubljana. zivnih tujerodnih vrst je bil največji v obrežnem gozdu ob Savi v Gameljnah, kjer je bilo od 85 popisanih rastlinskih vrst kar 8 invazivnih. V urbanem gozdu v TRŠ smo našli 61 rastlinskih vrst, od tega tri tujerodne invazivne vrste. Po naših ocenah robinija kot tudi inva- zivne grmovne in zeliščne vrste že moč- no vplivajo na razvoj urbanih in prime- stnih gozdov v Mestni občini Ljubljana (MOL) predvsem z oviranjem naravne obnove gozda, izpodrivanjem avtohto- nih rastlinskih vrst in spreminjanjem rastiščnih razmer. KAKŠEN VPOGLED V URBANE IN PRI- MESTNE GOZDOVE NAM NUDIJO MU- HE TREPETAVKE? Pri izbiri indikatorskih vrst stanja oko- lja moramo vedeti, zakaj za indikacijo izberemo določeno skupino organiz- mov. Vprašanje je pomembno v prime- ru muh trepetavk (Syrphidae), saj so dokaj neznana skupina, a kljub temu dober pokazatelj stanja (so)naravnosti gozdnih ekosistemov. Muhe trepetavke so družina, ki zaseda širok nabor habi- tatov. Večina vrst je specialistov in so relativno enostavne za spremljanje in identifikacijo. V Sloveniji smo do se- daj našli 307 različnih vrst, mnoge so vezane na stabilne gozdne sestoje v različnih razvojnih fazah, za življenje pa potrebujejo odmrli les. V našem po- skusu smo vzorčili muhe trepetavke na območju Rožnika (urbani gozd) in v pri- mestnem gozdu z namenom ocene sta- nja teh gozdov. Uporabili smo pristope štetja v transektu in malaisove pasti za oceno vrstne pestrosti in pojavnosti vrst ter podatke dodatno primerjali s seznamom vrst, najdenih v zadnjih de- setih letih. Vrstna pestrost in številčnost vrst v ur- banem gozdu na Rožniku sta primerljivi ali celo višji kot na referenčnih lokaci- jah izven mestnega okolja. Našli smo tu- di večje število vrst, ki se specifično po- javljajo v gozdovih z zadostno količino odmrlega lesa. Tipične med najdenimi vrstami so Brachypalpus laphriformis, Chalcographus piger in Temnostoma vespiforme. Analiza pojavljanja je po- kazala, da število vrst in njihova po- gostost značilno sledita spremembam (povečevanju) minimalne temperature zraka na ploskvah. Sklepamo, da so muhe trepetavke pri- merna skupina organizmov kot pokaza- telj stanja (so)naravnosti gozdnih oko- lij vključno z urbanim gozdom. PTICE V URBANIH GOZDOVIH Ptice imajo pomembno vlogo v delova- nju kopenskih ekosistemov predvsem Japonski dresnik (Fallopia japonica) (na sliki) je ena pogostejših invazivnih tujerodnih vrst v obrežnih primestnih in urbanih gozdovih Lju- bljane. Vrsta zraste do 2 m visoko in ima do 15 cm dolge liste. Podoben ji je sahalinski dresnik (Fallopia sachalinensis), ki pa zraste višje in ima večje liste. Pri nas raste tudi križanec med tema vrstama dresnikov, tj. češki dresnik (F. × bohemica). (foto: L. Kutnar) Invazivna tujerodna vrsta deljenolistna rudbeki- ja (Rudbeckia laciniata) je med bolj razširjenimi vrstami v proučenih gozdovih ob Savi. V nižin- skih in poplavnih gozdovih lahko gradi obsežne in goste sestoje, ki onemogočajo rast domačim rastlinskim vrstam. (foto: L. Kutnar) Saproksilna vrsta muhe trepetavke Temnosto- ma vespiforme, opažena v mestnem gozdu na Rožniku. (foto: Tim Faasen)