Ju ni j 2 02 3, 1 0/ 85 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje 446 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 447Vsebina Table of Contents 447 Table of Contents 448 Uvodnik Tomaž Sajovic 451 Nobelove nagrade za leto 2022 Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 Martin Čopič 455 Medicina in umetna inteligenca Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? Amadej Šenk 462 Mikrobiologija Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli Metka Vrečko, Janja Trček 467 Letno kazalo 473 Muzejstvo Zavod za gradbeništvo Slovenije sodeloval pri pripravi modela jamskega hroščka Ema Kemperle 476 Botanika Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke (Nigritella archiducis-joannis, N. widderi) na Kredi nad Dednim poljem v Fužinskih planinah Polona Strgar, Peter Strgar 483 V spomin Dobri vili izpod Karavank v slovo. Dr. Nada Praprotnik (25. maja 1951 - 20. maja 2023) Igor Dakskobler 486 V spomin Prof. dr. Borisu Sketu v spomin Mihael J. Toman 489 Naše nebo Kako so nastali Geminidi Mirko Kokole 483462 451 Contents Editorial Tomaž Sajovic Nobel Prizes 2022 2022 Nobel Prize in Physics Martin Čopič The 2022 Nobel Prize in Physics was awarded jointly to John F. Clauser, Alain Aspect and Anton Zeilinger for »experiments with entangled photons, establishing the violation of Bell inequalities and pioneering quan- tum information science«. Medicine and artificial intelligence Is ChatGPT More Empathetic Than Doctors? Amadej Šenk In the digital age, when information is but a few clicks away, patients increasingly turn to the internet to seek advice and information regarding their symp- toms, diagnoses and treatment. Recently, in the last year, to be exact, we have seen a rapid advancement of artificial intelligence that extended to the very core of health care and medicine as they embraced the use of ChatGPT, currently the most advanced language model. Developed by OpenAI it was launched on 30  November 2022 and reached unprecedented 100 million monthly users in less than two months. Why is it so popular? ChatGPT can understand the context of users’ questions and adapt to their communication styles as well as »express« empathy (the ability to un- derstand and share feeling of another). In most cases, it is believed to provide a reliable source of informa- tion and support for patients seeking medical advice online. But the question remains whether it is com- pletely reliable and what kind of empathy it is able to provide. Microbiology Role of Acetic Acid Bacteria in Honey Bee Metka Vrečko, Janja Trček Acetic acid bacteria colonize the intestines of numer- ous insects, including mosquitos (Anopheles, Aedes), fruit f lies (Drosophila melanogaster) and honey bees (Apis mellifera). Honey bees are economically valuable pollinators whose population has dramatically de- clined in recent years owing to various climate factors. The acetic acid bacterium Bombella apis is one of the most important microbial gut symbionts found among beehive dwellers, so we can assume that it plays an important biological role in this organism. Bioinfor- matics analysis of bacterial genomic sequences has generated new information on the potential function of acetic acid bacteria in the beehive and its vicinity. The article presents the most recent findings on acetic acid bacteria and their role in the protection of honey bee health. Annual Table of Contents Museology Slovenian National Building and Civil Engineering Institute Lent a Hand in Developing a Cave Beetle Model Ema Kemperle Researchers of the National Building and Civil En- gineering Institute and the Museum of Natural His- tory collaborated in developing a model of a cave bee- tle. Found in Postojna Cave in 1831, the cave beetle (Leptodirus hochenwartii) is the first documented cave beetle in the world. The model was developed based on 3D images of a real-life cave beetle, using X-ray microtomography. Botany New Locality of Nigritella archiducis-joannis, N. wid- deri on Kreda above Dedno Polje in Fužina Pasture- lands Polona Strgar, Peter Strgar Mountains in f irst half of July abound with f lowers. At this time of the year, the authors of this article like to visit Ograde, but this year they went for Slatno and Kreda, two easily accessible grassy peaks above the pasture of Dedno Polje in Fužina Pasturelands. Just under the peak of Kreda they came across a very rare orchid Nigritella archiducis-joannis, and a group of vanilla orchids Nigritella widderi a little further on. In memoriam To the Good Fairy from under the Karavanke Mts. Dr. Nada Praprotnik (25 May 1951–20 May 2023) Igor Dakskobler In memoriam A Tribute to Prof. Dr. Boris Sket Mihael J. Toman Our sky The Origin of the Geminids Mirko Kokole 455 448 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 449UvodnikKolofon Uvodnik Naslovnica: Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Sebastjan Kovač prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Proteus izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Na leto izide 10 številk, letnik ima 480 strani. Naklada: 1.400 izvodov. Naslov izdajatelja in uredništva: Prirodoslovno društvo Slovenije, Poljanska 6, 1000 Ljubljana, telefon: (01) 252 19 14. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 5,50 EUR, za naročnike 4,32 EUR, za upokojence 3,55 EUR, za dijake in študente 3,36 EUR. Celoletna naročnina je 43,20 EUR, za upokojence 35,50 EUR, za študente 33,60 EUR. 5 % DDV in poštnina sta vključena v ceno. Poslovni račun: SI56 6100 0001 3352 882, davčna številka: SI 18379222. Proteus sofinancira: Javna agencija RS za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost. Vsi objavljeni prispevki so recenzirani. http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2023. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije Proteus (tiskana izdaja) ISSN 0033-1805 Proteus (spletna izdaja) ISSN 2630-4147 Ju ni j 2 02 3, 1 0/ 85 . l et ni k ce na v r ed ni p ro da ji 5, 50 E U R na ro čn ik i 4 ,3 2 E U R up ok oj en ci 3 ,5 5 E U R di ja ki in š tu de nt i 3 ,3 6 E U R w w w. pr ot eu s.s i mesečnik za poljudno naravoslovje mom (1900-1980), komentiral takole: »Ki- tajci […] ljubijo življenje samo po sebi in ga ne želijo spremeniti v sredstvo za doseganje nečesa drugega […]. Ljubijo delo zaradi de- la samega […]. Mehanične naprave so mno- go učinkovitejše in dosežejo več. Toda stroj je brezoseben, neustvarjalen in brez smisla. […] [V] našem visoko industrializiranem in mehaniziranem času je stroj vse, človek pa je skoraj popolnoma zasužnjen.« Razmišljanje naj nadaljujemo z enim od naj- bolj nenavadnih pojavov v arhitekturi, ki – vsaj tako se zdi - prav v ničemer ni povezan z uvodnima usodnima vprašanjema. Franco- ska arhitekta Anne Lacaton (1955-) in Jea- na Philippa Vassala (1954-) – leta 2021 sta prejela Pritzkerjevo nagrado, najpomembnej- še priznanje v arhitekturi – je leta 1996 me- stna oblast prosila, da uredita in »polepšata« manjši, po njenem prepričanju »zanemarjeni« Trg Léona Aucoce v Bordeauxu. Lacaton in Vassal sta naročilo sprejela, po preučevanju življenjskega utripa na trgu in pogovorih z njegovimi obiskovalci pa sta ugotovila, da je treba trg ohraniti takega, kot je, oblast naj samo zamenja pesek, trg pogosteje čisti in skrbi za drevje: »Trga nikakor ni treba po- lepšati, kakovost, šarm in življenje že obstaja- jo.« Aristotel je nekoč zapisal, da arhitekt ni arhitekt samo takrat, ko riše načrte in gradi stavbe, ampak tudi takrat, ko tega ne počne. Prav na tem mestu moramo nadaljevati s koncem besedila Nekatere pasti v filozofskih temeljih nanoetike (2007), ki ga je napisal francoski inženir in filozof Jean-Pierre Du- puy (1941-). Zaznamuje ga srečanje umetnega človeka golema z njegovim stvarnikom pre- rokom Jeremijo: »V nasprotju z drugimi je ta golem lahko govoril. Popolnoma naravno je prve besede namenil svojemu stvarniku. Na njegovo vest je potrkal takole: ‚Se zavedaš, kakšno zmedo si povzročil v svetu? Od zdaj tisti, ki bo na cesti srečal človeka, nikoli ne bo mogel vedeti, ali ga je ustvaril Bog ali ti!‘ Jeremija očitno ni pomislil na to. Zelo za- skrbljen je prosil golema za nasvet, kako naj popravi položaj. Umetni človek pa mu je od- govoril: ‚Vse, kar moraš storiti, je, da kakor si me naredil, zdaj moraš narediti, kakor da me nikoli nisi naredil.‘ [Med ne narediti in uničiti je velika in izredno pomembna razlika; pri- pomba je moja. ] Jeremija je storil tako, hkra- ti pa je spoznal: ne smemo se odreči védenja, ki nam omogoča, da ustvarimo človeka, ko pa to védenje imamo, ga ne smemo uporabiti.« Sporočili obeh zgodb, Lacatonine in Vas- salove o trgu v Bordeauxu ter Dupuyjeve o Jeremijevem umetnem človeku golemu, sta naravnost osupljivi in predstavljata radikal- no kritiko enega - po nemškem socialnem psihologu in humanističnem filozofu Erichu Frommu - od najpomembnejših načel sodob- ne kapitalistične družbe: »‚Kar je tehnično mogoče narediti, je treba tudi narediti.‘ Če je mogoče narediti atomsko orožje, ga je tre- ba narediti, tudi če nas bo vse uničilo. Če je mogoče potovati na Luno ali na planete, je to treba storiti, čeprav mnogi na Zemlji živijo v pomanjkanju in revščini. To načelo zanikuje vse človeške vrednote, kljub vsemu pa je vre- dnota, morda celo najvišja vrednota sodobne tehnološke družbe.« (Anatomija človekove uni- čevalnosti, 1973, v slovenskem prevodu 2013.) Obe zgodbi »napadata« sámo načelo kapitali- stične tehnološke družbe: ukinjata njegovo im- perativno zahtevo po delovanju (kar je mogoče narediti, se - v nekaterih okoliščinah - ne sme narediti). Arhitekta Lacaton in Vassal po nemišljenem, samo po sebi razumljenem pre- pričanju sploh nista opravila naloge, ki jima jo je naložila mestna oblast Bordeauxa, saj na trgu, ki »ni nič posebnega«, nista predlagala nobene spremembe. Toda prav ta že desetle- tja dolga nespremenljiva »ničposebnost« je ustvarila tisto prijetno domače počutje obi- skovalcev na trgu. Lacaton in Vassal sta se zavedala, da se tako pristnega, živahnega člo- veškega življenja ne smeta dotikati, zato vanj kot arhitekta tudi nista posegla. Prav to, da nista storila nič, pa je – paradoksno – pome- nilo enega od dosežkov, ki je popolnoma na novo opredelil arhitekturo. »Bistvo grajenja je [namreč] v dopuščanju prebivanja,« je leta 1951 v svojem predavanju Grajenje prebivanje Arhitekt ni arhitekt samo takrat, ko gradi stavbe, ampak tudi takrat, ko tega ne počne. (Aristotel.) V tej številki objavljamo članek študenta medicine Amadeja Šenka z naslovom Ali je ChatGPT bolj empatičen od zdravnika? Chat- GPT je jezikovni model umetne inteligence. Prav to, da je ta na novo vznikla inteligenca umetna, pa poraja številna vprašanja. Najbolj ključni in usodni sta dve: ali bo umetna in- teligenca izpodrinila človekovo inteligenco – ali bolj splošno, ali bo stroj nekoč izpodrinil človeka? In če se bo to morda zgodilo, kaj bo to pomenilo za človeka? Človekovo razmerje do mehaničnih naprav so problematizirale že stare civilizacije. Kitajski filozof Čuang Ce (približno 369 pred našim štetjem-približno 286 pred našim štetjem) je nekoč zapisal zgodbo o kmetu, ki ni že- lel uporabljati naprave za zajemanje vode iz vodnjaka. Vodo je vedno zajemal z navadnim vedrom. Nekoč ga je neki mimoidoči vpra- šal, zakaj si ne olajša dela in si ob vodnjaku ne postavi naprave za zajemanje vode. Kmet mu je odgovoril: »Vem, da bi mi naprava pri- hranila trud, prav zato pa je ne želim upo- rabljati. Bojim se, da bi to človeka prisililo, da bi postal odvisen od naprave. To pa vodi v nedelavnost in lenobo.« Zgodbo je japonski filozof Daisecu Suzuki (1870-1966) v knjigi Zen budizem in psihoanaliza (1960), ki jo je napisal z nemškim socialnim psihologom in humanističnim f ilozofom Erichom From- 450 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 451Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 • Nobelove nagrade Uvodnik Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 Martin Čopič Leta 2022 je bila Nobelova nagrada za fiziko podeljena Johnu F. Clauserju, Alainu Aspectu in Antonu Zeilingerju. Dobili so jo za »poskuse s prepletenimi stanji fotonov, s katerimi so pokazali kršenje Bellovih neenačb in uvedli osnove kvantne informacijske znanosti«. Alain Aspect je bil rojen leta 1947 v Franciji. Deluje na Inštitutu za optiko pariške Univerze Paris- Saclay in na Politehnični šoli, ki je del Politehničnega inštituta v Parizu. Doktoriral je na Visoki šoli za optiko Univerze d‘Orsay. Na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je izvedel Bellove testne poskuse, ki so pokazali, da je kritika kvantne mehanike, ki so ji Einstein, Podolsky in Rosen očitali nenavadno delovanje na daljavo, neupravičena. Po delu na Bellovih neenačbah se je Aspect posvetil raziskavam laserskega hlajenja nevtralnih atomov in Bose- Einsteinovih kondenzatov. Je član francoske Akademije znanosti in Tehnološke akademije. John F. Clauser je bil rojen leta 1942 v Pasadeni v Združenih državah Amerike. Deluje na zasebnem zavodu J. F. Clauserja in družabnikov v Združenih državah Amerike. Doktorat je opravil na Univerzi Columbia, nato je raziskoval na Univerzi Berkeley. Raziskoval je nelokalno kvantno prepletenost ter predlagal in izvedel test teorije lokalno skritih spremenljivk. Preučeval je statistiko fotonov in pokazal, da se fotoni lahko kažejo kot lokalizirani delci in ne kot kratki sunki elektromagnetnega sevanja. Razvil je atomske interferometre in jih uporabil kot senzorje za gravitacijo in slikanje z rentgensko svetlobo. Anton Zeilinger je bil rojen leta 1945 v Riedu v Avstriji. Deluje na Univerzi na Dunaju in Inštitutu za kvantno optiko in kvantno informacijo Avstrijske akademije znanosti. Doktoriral je na dunajski univerzi. Večina njegovih raziskav je na področju temeljev in uporabe kvantne prepletenosti v informacijski znanosti. Znani so njegovi interferenčni poskusi s težjimi delci in uvajanje kvantne teleportacije in kriptografije. mišljenje dejal nemški filozof Martin Heide- gger (1889-1976) (predavanje je leta 2003 bilo objavljeno tudi v slovenščini). Dejal pa je, da velja tudi obratno - da šele pravo prebivanje dopušča grajenje. Heidegger je bil prepričan, da arhitekturo določa prebivanje, ki je temelj- na značilnost človekove biti: »Smrtniki lahko privedejo prebivanje v polnost svojega bistva šele s tem, ko bodo gradili iz prebivanja in mislili za prebivanje.« Lacaton in Vassal arhitekturo razumeta ena- ko kot Heidegger. Prepričana sta, da arhitek- tura ne sme biti namenjena sama sebi. V tem prepričanju odmevajo prakse ruske avantgar- de iz časa oktobrske revolucije in po njej, ki so ukinjale buržoazno relativno avtonomno sfero kulture in umetnosti (avtonomno po- meni ločeno od »banalne« vsakdanje resnič- nosti) in se zanosno vključevale v grajenje nove družbe po meri človeka. Miloš Kosec (1986-), slovenski arhitekt, docent na Fakul- teti za arhitekturo v Ljubljani in publicist, se je 18. marca leta 2021 v reviji za arhitektu- ro Outsider Anne Lacaton in Jeanu Philippu Vassalu poklonil v članku Arhitekta veselega »Ne«. Iz njega navajam odlomek, ki nazor- no kaže vel ičino obeh arhitektov in vso bedo neoliberalne arhitekture, arhitektu- re, ki si ne zasluži tega imena: »Predvsem pa sta Lacaton in Vassal pokazala, pravzaprav kar na novo izumila oprijemljiv dokaz, da je imel Aristotel prav, ko je zapisal, da arhi- tekt ni arhitekt samo takrat, ko riše načrte in gradi stavbe, ampak tudi takrat, ko tega ne počne. Danes, v neoliberalni realnosti, ki je zadovoljna z vsem in vsakomer, dokler se nekaj dela (vseeno, kaj, samo da se razlikuje od že obstoječega in zato od daleč spominja na kreativno delo), bi lahko Aristotela pre- pisali: »Arhitekt je arhitekt ne tudi, ampak predvsem takrat, ko ne gradi.« To ne pomeni, da bi moral arhitekt postati pasiven akter ali da bi se moral odpovedati svojemu poklicu. Nasprotno, svoj poklic in svojo inventivnost lahko arhitekt danes brani ravno tako, da ni omejen samo na izbiro novih oblik in tehno- logij, kako uresničiti delovno nalogo, ampak, da se zave, da nekaterih stvari ne bi smel ni- koli postaviti. Kako v prostoru izjaviti »Ne« tako, da se ne prikloniš zahtevam, ki so kri- vične, in da se obenem ne odpoveš poklicu (ker bo namesto tebe nalogo voljno prevzel drug kolega), je kvadratura kroga arhitektur- nega enaindvajsetega stoletja, je osrednji pre- izkusni kamen, ali je arhitekturni poklic še vedno relevanten. Na gradbiščih Bavarskega Dvora, na načrtih za uničenje Plečnikovega stadiona, na rastočih gmotah Šumija, tako kot po gradbiščih tisočih svetovnih mest in naselij, odmeva samo voljni in uslužni »Da«. Kot da bi pozabili, da je lahko lokomotiva še tako velika, zmogljiva in hitra, vendar je, če nima zavor, predvsem smrtno nevarna. To je zagata, povezana z neustavljivimi podnebnimi spremembami in z imperativom eksponentne rasti, ki jih poganja: globalna nezmožnost, da bi družbeni in ekonomski sistem iz samouni- čevalnega spremenili v trajnostnega. Vendar pa je tudi povsem strokovna zagata arhitek- ture, ki se že desetletja celo hvali in pona- ša z odsotnostjo kakršnihkoli zavor. Zato je Lacaton-Vassalova zavora, njun »Ne«, tako pomemben in optimističen. Takšen »Ne« ni nikoli samo deklarativna umetniška akcija, ampak je vedno realen dvig kakovosti bivanja tisočev posameznikov in najbolj oprijemljiva ter obenem pragmatična antigentrif ikacij- ska arhitektura, kar jih poznam. Lacaton in Vassal sredi ciničnega in okostnelega sveta odpirata realno in oprijemljivo možnost futu- rizma.« (Opomba: Slovar slovenskega knjižne- ga jezika pojem gentrifikacije razlaga takole: spreminjanje pretežno bivalnih mestnih predelov z lokalnim prebivalstvom s pozidavo, prenovo v predele s turistično, storitveno namembnostjo višjega razreda.)  Na tem mestu razmišljanje začasno zaključu- jemo, Dupuyja in »njegovega« golema pa si bomo prihranili za enega od sledečih uvodni- kov. Tomaž Sajovic 452 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 453Nobelove nagrade • Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 • Nobelove nagrade Kvantna mehanika, ki so jo f iziki razvi- li v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, je v kratkem času razložila vrsto pojavov v svetu atomov in osnove zgradbe snovi, je pa vsebovala pojme in napovedi, ki so bili tuji dotedanji tako imenovani klasični fizi- ki in intuiciji. V nadaljevanju bom najprej opisal osnove kvantne fizike in razlike med njo in klasično fiziko. Sledi, kako so v zna- menitem članku Einstein, Podolski in Rosen (EPR) pokazali, da kvantna fizika napove- duje možnost obstoja delcev, ki so daleč na- razen, pa še vedno tvorijo povezano enoto, kar v klasični fiziki ni mogoče (»paradoks« EPR). Leta 1964 je irski fizik John Bell po- kazal, da v nekaterih primerih kvantna fizi- ka napoveduje rezultate, ki kršijo omejitve klasičnega pojmovanja, znane kot Bellove neenačbe. Nato bom nekoliko podrobneje opisal poskuse nagrajencev, ki te neenačbe kršijo in s tem potrjujejo osnove kvantne fi- zike. Ob koncu devetnajstega stoletja je bila kljub uspehom, kot so zakoni električnega in ma- gnetnega polja in termodinamike, v f iziki vrsta problemov, ki jih z dotedanjimi sred- stvi ni bilo mogoče pojasniti. Max Planck je moral za uspešno teorijo toplotnega sevanja vpeljati zahtevo, da ima energija svetlobe diskretne obroke. Z enako predpostavko je leta 1905 Einstein razložil fotoefekt, to je pojav, da svetloba iz kovine izbije elektro- ne. Obroke – kvante – energije svetlobe se- daj imenujemo fotone. V klasični f iziki bi elektroni v atomih v delčku sekunde morali pasti v jedro. Te in mnoge druge probleme je od sredine dvajsetih let razrešila kvantna fizika. V klasični f iziki so osnovni pojem drobni (točkasti) delci, ki se gibljejo zaradi med- sebojnih sil, kot ukazuje Newtonov zakon. Tako naj bi v vsakem trenutku poznali polo- žaj in hitrost delcev, kar načeloma omogoča tudi izračun vseh drugih fizikalnih količin. V kvantni fiziki je drugače. Stanje posame- znega delca opišemo z valovno funkcijo, to je tako, da v vsaki točki prostora navedemo neko vrednost. To je nekoliko podobno, kot opišemo valovanje na vodni površini z na- vedbo višine v vsaki točki. Razlika je v tem, da kvantna valovna funkcija ni merljiva, je pa iz nje mogoče izračunati vrednosti mer- ljivih fizikalnih količin, na primer energije. Valovna funkcija vsebuje vso informacijo, ki jo je o delcu v danem stanju mogoče imeti. Kvadrat valovne funkcije je verjetnost, da na danem mestu najdemo delec. Valovna funk- cija in s tem verjetnost za položaj se lahko razprostira po velikem območju. Pomembno je še, da bolj kot je položaj delca omejen, bolj nedoločena je njegova hitrost. To je Heisenbergovo načelo nedoločenosti, ki velja tudi za druge skupine fizikalnih količin. Za lansko Nobelovo nagrado je ključno še, da je vsota valovnih funkcij spet stanje. Valov- na funkcija, ki ima veliko vrednost v dveh ločenih območjih prostora, kar pomeni, da se delec nahaja z znatno verjetnostjo na dveh (ali več) mestih, je možna in v atomski fiziki celo pogosta. Z ustreznim merilnikom lahko delec najdemo na enem ali drugem mestu. Tudi v klasični f iziki lahko ne ve- mo, kje delec je, a bistvena razlika je, da je v klasičnem primeru delec gotovo na enem mestu, ki ga pač ne poznamo, medtem ko je v kvantni sliki delec hkrati na več mestih in šele meritev ga omeji na izbrani del prosto- ra. To je v hudem nasprotju z vsakodnevno predstavo. Albert Einstein je menil, da fizikalni zako- ni, ki napovejo le verjetnost za izid meritve, ne morejo biti osnovni opis sveta. Znana je njegova izjava Bog ne kocka. Obstajala naj bi bolj osnovna teorija z morda še neznanimi količinami in je kvantna fizika le neki pri- bližek, ki sicer daje dobre rezultate, ni pa pravi opis »realnosti«. Ta tako imenovana teorija skritih spremenljivk naj bi dajala toč- ne napovedi, podobno kot klasična fizika. Da bi pokazal protislovnost kvantne fizike, je skupaj s Podolskim in Rosenom leta 1935 objavil članek, v katerem so opisali za teda- nje čase le miselni poskus, danes znan kot poskus EPR. Takole gre po Bohmu prirejena verzija. Ele- ktroni in njihovi antidelci pozitroni imajo poleg naboja še lastno vrtilno količino – spin, ki je vektor, ima torej smer, ki lahko kaže le v dveh nasprotnih smereh. Podob- no kot velja za položaj, je tudi spin lahko hkrati v obeh smereh in šele meritev izbere z neko verjetnostjo eno od obeh možnosti. Naj se iz nekega izvora v nasprotnih smereh izseva par elektron in pozitron, za katere- ga vemo, da mora skupni spin biti nič, da morata torej spina posameznih delcev biti nasprotna. Pri tem lahko prvi kaže »gor« in drugi »dol« ali pa obratno. Stanje je vsota obeh možnosti - pravimo, da je prepleteno. Povedati je še treba, da sta smeri »gor« in »dol« pred meritvijo nedoločeni in ju izbe- remo šele z meritvijo. Pri vsaki izbiri izme- rimo nasprotni vrednosti. Naj bosta na vsaki strani, daleč od izvora, opazovalca Alica (A) in Bob (B). Dogovorjena sta, v kateri smeri bosta merila spina. A izmeri slučajno (z ver- jetnostjo 0.5) spin »gor«. Od tedaj takoj B z gotovostjo izmeri spin »dol«. Zdi se, kot da bi delca v trenutku med seboj komuni- cirala, kar zaradi končne hitrosti svetlobe ni mogoče. Einstein je temu rekel čarovno delovanje na daljavo (angleško spooky action at a distance) in zaključil, da kvantna fizi- ka ni popolna, temveč da obstajajo skrite spremenljivke, ki nosijo informacijo o spi- nih delcev, v nasprotju s kvantnim načelom, da šele meritev izbere določeno smer spina. Kvantna nedoločenost naj bi bila torej po- sledica nepoznavanja skritih spremenljivk. Druga razlaga, ki pa jo je Einstein odločno odklanjal, je, da ostaneta delca tudi po iz- sevanju, ko sta že daleč narazen, v preplete- nem stanju med seboj povezana in je kvan- tna fizika nelokalna. Tu se je zgodba za nekaj časa ustavila. Kvantna fizika je dala izjemne rezultate o zgradbi atomov in snovi in večina fizikov se ni spraševala o njenih osnovah. Leta 1964 pa je irski fizik John Bell objavil članek, v katerem je teoretično pokazal, da je mogoče s poskusi razlikovati med napovedmi kvan- tne fizike in lokalne teorije skritih spremen- ljivk. S prepletenimi stanji (danes jih imenu- jemo Bellova stanja) bi za nekatere poskuse teorija skritih spremenljivk dala za rezultate omejitve - Bellove neenačbe, ki jih kvantna fizika lahko preseže. Bellovih neenačb je več. Pomemben in do- kaj enostaven primer je Clauser-Horn-Si- mony-Holtova (CHSH) verzija. A in B naj merita zaporedje prepletenih (Bellovih) pa- rov vsak pri dveh orientacijah polarizatorjev in pripišeta meritvi v smeri vrednost +1, v nasprotni pa -1. Tako dobita zaporedja ai , ai’, bi in bi ’, kjer i označuje zaporedno šte- vilko meritve. Po končani meritvi si sporo- čita rezultate in tvorita količino Si = ai (bi + bi’ ) + ai’ (bi – bi’) = ± 2. Če je bi = bi’ , je drugi člen enak 0, prvi pa ± 2, če pa je bi = - bi’, je drugi ± 2, prvi pa 0, torej je Si vselej ± 2. Če velja teorija lokalnih skritih spremenljivk, po kateri sta stanji spinov določeni na izvoru, je povpre- čje absolutne vrednosti S po vseh meritvah gotovo manj od 2. Napoved kvantne f izike je drugačna. Naj meri A pri kotih ϑ in ϑ’, B pa pri φ in φ’. Kvantna fizika napoveduje, da je povprečje zmnožka A in B enako -cos(ϑ – φ). To je posledica prepletenosti stanja, ki ostaja kljub medsebojni oddaljenosti obeh delcev. A iz- bere za ϑ vrednosti 0 in π/2, B pa za φ π/4 in -π/4. Tedaj je pričakovana vrednost S = - 4/√2 = - 2,82 < -2, kar nedvomno naspro- tuje teoriji skritih spremenljivk. Bellov članek je spodbodel mladega Cla- userja, ki je kot podoktorski raziskovalec prišel na Univerzo v Berkeleyju, da je za- čel eksperimentalno preverjati Bellove ideje. Mislil je, da lahko pokaže pravilnost Ein- steinovih pogledov, da torej obstaja lokalna teorija skritih spremenljivk in je kvantna fizika nepopolna. Poskuse je delal s pari fo- tonov v prepletenem stanju, ki jih je dobil z vzbujanjem kalcijevih atomov. Polarizacija, to je smer električnega polja svetlobe, se pri fotonih obnaša podobno kot spin pri elek- tronih. Clauser je meril podobne korelacije 454 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 455Nobelove nagrade • Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 Nobelova nagrada za fiziko za leto 2022 • Nobelove nagrade Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? • Medicina in umetna inteligenca kot pri neenačbi CHSH in dobil vrednost, večjo od meje, ki bi jo dale skrite spremen- ljivke. Kvantna fizika je torej pravi opis sve- ta in Einstein ni imel prav. Clauserjev poskus je imel nekaj pomanj- kljivosti. Najpomembnejša je bila, da so bile smeri polarizatorjev nastavljene pred meritvijo, kar bi lahko na nepoznani način vplivalo na rezultat. To vrzel je nekaj let pozneje zapolnil Alain Aspect. Tudi on je meril polarizacijo prepletenih fotonov. Me- rilni mesti sta bili šest metrov od izvora in sta imeli po dva različno orientirana pola- rizatorja, pred njima pa sta bila električna preklopnika, ki sta usmerila fotona na enega od polarizatorjev. Čas preklopa je bil do- volj kratek, da se je zgodil med tem, ko sta fotona potovala od izvora, tako da ni bilo mogoče, da bi položaj polarizatorjev vplival na stanje fotonov. Tudi Aspect je z veliko stopnjo zanesljivosti potrdil, da je Bellova neenakost kršena in da torej ni skritih spre- menljivk. Anton Zeilinger je nadaljeval poskuse s pre- pletenimi stanji. Pokazal je, da jih je moč uporabiti v nove, presenetljive namene. Iz osnov kvantne fizike sledi, da nekega kvan- tnega stanja ni mogoče kopirati niti ni mo- goče z meritvami dobiti dovolj informacij za verno poustvaritev. Zeilinger je uporabil prepleteno stanje para fotonov, da je prenesel kvantno stanje tretjega delca (fotona) od A do B. Postopek je približno tak. A in B si delita prepleteni par. Poleg tega ima A tre- tji delec v neznanem stanju, ki ga želi pre- nesti k B. Zato ga z uporabo polprepustnih zrcal preplete s svojo polovico prepletenega stanja v vsoto štirih možnih Bellovih stanj in napravi meritev, ki da eno od teh Bello- vih stanj. S tem stanje, ki ga ima B, ni več prepleteno s stanjem pri A, temveč preide v stanje, ki ga B lahko pretvori v prvotno neznano stanje. A po običajni zvezi sporoči B, katero Bellovo stanje je izmerila, kar B omogoči, da s še eno preprosto operacijo do- bi verno preneseno stanje. Tega A po meritvi nima več in ga tudi ne more rekonstruirati, skladno z nemožnostjo kopiranja kvantnih stanj. Ker mora A sporočiti rezultat svoje meritve po običajni zvezi, postopek ne omo- goča prenosa informacije hitreje kot s hitro- stjo svetlobe. Prenos kvantnega stanja ime- nujejo kvantna teleportacija in bo pomem- ben pri kvantnem računalništvu in prenosu informacij. Ime naj nas ne zavede, postopek je daleč od tega, da bi lahko prenesli makro- skopski objekt ali celo živo bitje. Podobno deluje zamenjava prepletenosti, ki jo je prav tako razvil Zeilinger. Naj imata A in B na začetku vsak svoj prepleteni par fotonov, ki med A in B nista povezana. A in B pošljeta po en foton Ceciliji, ki ju z Bellovo meritvijo preplete. S tem postaneta tudi preostala fotona pri A in B prepletena, čeprav nikoli nista bila v stiku. Tudi zame- njava prepletenosti je pomembna v kvan- tnem računalništvu. Zeilinger je izpopolnil tudi osnovni poskus EPR in zapolnil vse preostale vrzeli. Da je na primer zagotovil neodvisnost nastavitve polarizatorjev, je za signal izrabil slučajno detekcijo fotonov svetlobe zvezd, ki se je gotovo izsevala daleč pred poskusom. Po- večal je tudi razdaljo med merilnimi mesti. Prvi merilnik je bil na Tenerifeju, drugi pa na sto štiriinštirideset kilometrov oddaljeni La Palmi. Prepletena stanja lahko služijo tudi pri var- nem prenosu ključev za kodiranje. V posku- su EPR naj imata A in B izvor prepletenih parov fotonov. Pri različnih kotih merita polarizacijo. Na koncu si po običajni zvezi sporočita položaje polarizatorjev ob določe- nem času. Uporabita tiste rezultate, pri ka- terih sta imela enake položaje polarizatorjev in so zaradi prepletenosti nasprotni. Doblje- no slučajno zaporedje uporabita kot kodirni ključ. Če preverita Bellovo neenačbo, lahko tudi ugotovita, ali je kdo skušal prisluško- vati. To bi namreč uničilo kvantno preple- tenost in zmanjšalo korelacije pod klasično mejo. Velja pripomniti, da na tak način ni mogoče prenašati sporočil, saj je rezultat posamezne meritve povsem slučajen. Clauserjevi, Aspectovi in Zeilingerjevi po- skusi s prepletenimi stanji so tako najprej pokazali, da so napovedi kvantne fizike tudi tedaj, kadar se zdijo v nasprotju s klasičnimi predstavami in intuicijo, pravilne. Lokalna teorija skritih spremenljivk, ki naj bi dala določene napovedi za izide meritev, ne le verjetnosti, ni možna. Kvantna fizika je ne- lokalna, napove v splošnem le verjetnosti za izide poskusov in ne dovoljuje hkratne meri- tve parov nekaterih količin, na primer polo- žaja in hitrosti. Prepletena stanja, v katerih so lahko tudi oddaljeni deli sistema med seboj povezani, so pomembna značilnost kvantne fizike. So eden bistvenih elementov v kvantnem računalništvu, kodiranju in pre- nosu informacij. Shema poskusa, ki ga je leta 1976 predlagal, leta 1982 pa s sodelavci izvedel A. Aspect. Fotona iz kalcijevega kaskadnega izvora najprej padeta na optična preklopnika CI in CII, kje sta lahko ali prepuščena na par polarizatorjev in detektorjev PM1 in PM2 ali odbita na drugi par detektorjev PM1’ in PM2’. Knala se preklopita vsakih deset nanosekund. Razdalja med polarizatorji je dvanajst metrov. Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? Amadej Šenk V digitalni dobi, ko je dostop do informacij le nekaj klikov stran, pacienti vse pogosteje iščejo na spletu zdravstvene nasvete ter informacije o simptomih, diagnozah in zdravljenju. V zadnjih nekaj letih, še bolj natančno v zadnjem letu, je prišlo do burnega razvoja ume- tne inteligence. Napredek v razvoju je posegel tudi v osrčje zdravstva in medicine, kjer se je postopoma začel uveljavljati tudi ChatGPT, trenutno najbolj napreden jezikovni model umetne inteligence. Razvilo ga je podjetje OpenAI in je prišel v splošno javno uporabo 30. novembra leta 2022. V manj kot dveh mesecih je dosegel kar sto milijonov mesečnih uporabnikov, kar je najhitreje za katero koli aplikacijo na svetu do sedaj. Zakaj je tako po- pularen? ChatGPT je zmožen razumeti kontekst vprašanj, se prilagajati komunikacijskim slogom in tudi »izražati« empatijo (vživljanje v drugega). V veliki večini primerov naj bi pomenil zanesljiv vir informacij in podpore za paciente, ki iščejo zdravstvene nasvete na spletu. Vendar pa se poraja vprašanje, ali je strokovno povsem zanesljiv ter kakšna je oblika empatije, ki jo premore. 456 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 457Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? • Medicina in umetna inteligencaMedicina in umetna inteligenca • Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? izidu model ustvari odgovor, ki je neresni- čen ali zlonameren (glej sliko 4). Točkovni izid je zelo pogosto le vsota vseh delnih vre- dnosti vozlišč nevronske mreže (glej sliko 1), ki ni zapisana kot delež. Torej vrednosti ne segajo od 0 do 1, temveč so vrednosti, ki so lahko poljubno velike in imajo poljubni predznak (pozitivni ali negativni). V takem primeru uporabimo metodo, ki ji pravimo natančno prilagajanje (angleško fi- ne-tuning). S to metodo zgladimo vse take nevšečnosti, kot so slogovno zaznamovane besedne zveze (žaljivke, narečni in pogo- vorni izrazi, sleng, redkeje poznani žargon), nepravilno sosledje stavčnih struktur, nepra- vilna vrsta povedi (vzklična namesto pripo- vedna). Prav tako obstaja filter, ki cenzurira občutljive trditve, kot so rasne in ksenofob- ne izjave. Natančno prilagajanje velikega jezikovne- ga modela vzpostavimo s spodbujevanim učenjem s človekovo povratno informacijo (angleško Reinforcement learning from human feedback, RLHF): model za vsak neprimer- ni odgovor »programsko« kaznujejo, za vsak ustrezni odgovor pa »programsko« nagradijo – s ciljem, da bi model bil čim večkrat na- grajen. Na tak način se model nauči najbolj verjetnega in vljudnega odgovora, zmanjša oziroma popolnoma izniči pa se verjetnost, da bi bil odgovor neprimeren. Poleg tega pa ChatGPT najverjetneje uporablja še druge filtre, s katerimi še dodatno zmanjša mo- žnost takih nevšečnosti. Slika 2: Prepisovanje skupine besed v tokene. Narisal: Amadej Šenk. Slika 3: Primer stavka, ki bi ga ustvaril ChatGPT in je ustrezen. Narisal: Amadej Šenk. Arhitektura ChatGPT Preden načnemo tematiko, kaj pomeni ChatGPT za vsakdanje sporazumevanje in odnos med zdravnikom in pacientom, je pomembno razumeti, kako ta jezikovni model deluje in kako je sestavljen. Gre za interdisciplinarno področje lingvistike in ra- čunalništva. Središče tega modela je veliki jezikovni model (angleško Large Langua- ge Model, LLM). Model je vrsta nevronske mreže, ki je naučena na obsežnem korpusu besedil, vključno tudi z medicinsko literatu- ro, da razume in ustvarja človeški »narav- ni« jezik. Model uporablja naučene podatke - zbirke besedil, da se nauči povezav med besedami v jeziku, in nato uporabi to na- učeno znanje, da s podobnim slogovnim in vsebinskim vzorcem izpiše odgovor na dano poizvedbo uporabnika (vprašanje ali trditev). Zgolj za občutek si lahko morebiti predsta- vljajmo, da je ta nevronska mreža sestavljena iz šestindevetdesetih plasti (angleško neural network layers) in vsebuje stopetinsedemde- set milijard prilagodljivih spremenljivk, kar jo uvršča v enega izmed največjih modelov globokega učenja (angleško deep learning), ki je bil kadarkoli ustvarjen v zgodovini. V osnovi je treba nevronsko mrežo najprej »naučiti« na podatkih oziroma slikah - te- mu pravimo razvoj -, nato pa lahko z novo pridobljeno nevronsko mrežo naredimo po- izvedbe, bodisi v obliki slik, kjer moramo prepoznati neki predmet na tej sliki, bodisi v obliki vprašanja, kjer pričakujemo odgo- vor – kot v našem primeru. Vhodnemu in izhodnemu besedilu, ki vsto- pa v »naučene« nevronske mreže oziroma izstopa iz njih, se dodeljujejo številčne pred- stavitve besed – številke, ki jih imenujemo tokeni (glej sliko 2). Namesto besed upo- rabljamo naključne tokene, saj računalnik številke hitreje in lažje obdeluje kot besede. Pogosto so sestavljene besede, kot je denimo drevored, sestavljene iz več tokenov, saj se besedi drevo in red lahko pojavljata tudi sa- mostojno ter v drugačnih kontekstih. Novejši model ChatGPT-ja (GPT-3.5) po- zna petsto milijard tokenov, kar pomeni, da je to tudi približno število besed, ki jih po- zna in jih lahko povezuje z ostalimi beseda- mi. Model so »učili« na tak način, da zna na podlagi zaporedja vhodnih tokenov predvide- ti naslednji token (glej sliko 3). Sposoben je ustvariti besedilo, ki je slovnično pravilno in pomensko podobno podatkom na spletu, na katerih se je model učil. Kljub temu pa se je treba zavedati, da izbira naslednjo besedo na podlagi verjetnosti oziroma točkovnega izida (angleško score): če začnemo na primer z be- sedo potem, lahko v navedenem primeru pri- čakujemo, da bo model kot naslednjo besedo izbral bodisi besedo vzemi bodisi besedo po- kaži bodisi besedo spij. Ker ima beseda vze- mi največjo statistično verjetnost (na primer sedemdesetodstotno), izbere besedo vzemi in ne besedo pokaži (katere verjetnost je na pri- mer manjša, dvajsetodstotna) ali spij (ki ima na primer zgolj desetodstotno verjetnost). A vendarle se lahko zgodi, da pri drugačnih statističnih verjetnostih oziroma točkovnem Slika 1: Shema nevronske mreže. Narisal: Amadej Šenk. 458 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 459Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? • Medicina in umetna inteligencaMedicina in umetna inteligenca • Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? Obsežna zbirka znanj V času, ko je vsako sekundo ustvarjena ve- dno večja količina podatkov, je uporaba umetne inteligence postala ključna za ob- vladovanje, analiziranje in razumevanje te poplave informacij. ChatGPT je zasnovan tako, da se obnaša kot sogovornik, ki lah- ko odgovori na zelo različna vprašanja in se vključuje v pogovor z uporabniki. To je mo- goče zaradi širokega podatkovnega nabora, na katerem je bil model izurjen. Vsebuje več milijard besednih zvez, ki so bile pridoblje- ne iz številnih virov na spletu, kot so spletna mesta, članki, knjige in druga besedila v slo- venščini kot tudi v drugih jezikih. Natančne podatkovne zbirke, ki so bile uporabljene za učenje ChatGPT v medicini in zdravstvu, ustvarjalec modela OpenAI ni javno razkril. Možne podatkovne zbirke, ki bi jih lahko uporabili za učenje, so znanstveni članki iz medicinskih revij, klinične raziskave, bolni- šnični zapisi, medicinski podatki o pacientih, zdravstvene podatkovne zbirke, vprašanja in odgovori na zdravstvenih forumih ter drugi viri, ki vsebujejo medicinske informacije. Po- membno je razumeti, da je kakovost podat- kov ključna pri učenju modela za medicinsko oziroma zdravstveno področje. Zato je treba pri izbiri podatkovnih virov in podatkovnih zbirk zagotoviti zanesljive in verodostojne vire, ki temeljijo na strokovnem znanju in usmeritvah medicinske stroke, teh pa kljub porastu podatkov primanjkuje, saj podatki zaradi morebitne kršitve zasebnosti posame- znih pacientov niso v celoti javno dostopni.  Naravna empatija in modeliranje umetne empatije Empatija je sposobnost razumevanja in de- ljenja občutkov in pogledov drugih ljudi. Vključuje prepoznavanje njihovih čustev, iz- kušenj in potreb, povezovanje z njimi, od- zivanje na sočuten način in pripravljenost na nesebično pomoč. Empatija sega dlje od zgolj priznavanja čustev nekoga; zahteva, da se postavimo v kožo sočloveka in si posku- šamo predstavljati, kako se počutijo. Pogo- sto jo povezujemo z občutljivostjo, sočutjem in sposobnostjo nudenja tolažbe in podpore drugim. Tako je videti empatija med dvema človekoma. Kako pa je videti empatija med človekom in ChatGPT-jem? ChatGPT ima posebno programsko enoto, ki zagotavlja, da izraža vljudnost in tudi ne- ko stopnjo »empatije«. Ta empatija pa je v večini primerov zgolj matematično povprečje vseh odgovorov in medsebojnih povezav med ljudmi na spletu, pri čemer se slabi in neem- patični odgovori po prej opisanem postopku odstranijo iz nabora možnih odgovorov. Že sam model opozarja, da nima razvite dejan- ske empatije in ne more razumeti čustvenega položaja, razen v primeru, ko se je model s takim položajem že prej srečal. Do zelo za- nimivega položaja pride, ko primerjamo sto- pnjo empatičnosti med zdravnikom in paci- entom ter med ChatGPT-jem in pacientom. Če na hitro analiziramo zgornji odgovor, je moč opaziti nerodne izraze in besedne zve- ze, ki jih uporabi. Odgovor se s prvimi po- vedmi začne zelo empatično, v nadaljevanju pa so zelo togo našteti koraki in navodilo, kako se soočiti z izgubo hišnega ljubljenč- ka. Gre za zelo zapleten čustveni položaj, ki zahteva primerno prilagajanje in ustrezno ravnanje. ChatGPT je zagotovo zmogljiv, toda samo do neke stopnje. Tu pa se pojavi še naslednja ovira. ChatGPT namreč nima neomejenega spomina in nima lastnih izku- stev iz preteklosti. Če mu pacient napiše, da se danes (naslednji dan) že počuti nekoliko bolje, se bo ChatGPT odzval z odgovorom, ki ne ve nič o preteklosti – to je o njegovi izgubi psa. Odgovor bo zvenel zelo nevtral- no. Vsaka empatična oseba bi zagotovo pov- prašala, kako se počuti ali če se že kaj bolje počuti kot včeraj. Z napredkom storitve se to seveda lahko izboljša tako, da se poveča spomin pogovorov, ki ga ima model na vo- ljo, vendar pa ta model še vedno nima neke čustvene osnove, s katero bi lahko izražal pravo empatijo. Trenutno potekajo številne raziskave in štu- dije, kako modelirati empatijo in zagotoviti bolj sočutne odgovore na vprašanja pacien- tov. Zakaj so odgovori ChatGPT-ja na vpra- šanja pacientov ocenjeni kot bolj empatični, pa je treba še preučiti. Primerjava ocen empatičnosti odgovorov ChatGPT-ja in drugih akterjev Primerjava ocen empatičnosti odgovorov ChatGPT-ja in drugih akterjev je pomemb- na za oceno uspešnosti modela pri zagota- vljanju empatičnih odgovorov pacientom. Številne raziskovalke in raziskovalci po sve- tu preučujejo empatičnost odgovorov Chat- GPT-ja in drugih zdravstvenih strokovnja- kov. Ena izmed teh raziskav, ki jo je objavila Univerza San Diego iz Kalifornije v reviji JAMA Internal Medicine 28. aprila letos, je primerjala odgovore ChatGPT-ja z odgovori pravih zdravnikov na portalu Reddit na ena- ka vprašanja pacientov. V tem eksperimentu so bili odgovori anonimizirani (osebni po- datki vprašanih so bili izbrisani), pacienti pa so jih ocenili glede na stopnjo empatič- nosti, ki so jo izkusili. Presenetljivo je bi- lo, da so bili odgovori ChatGPT-ja pogosto ocenjeni kot bolj empatični (78,6 odstotka) kot odgovori zdravstvenih strokovnjakov (21,4 odstotka). To daje slutiti, da model lahko ustvari sočutne odgovore na vpraša- nja pacientov. Raziskovalci, ki so se lotili te raziskave, so poudarili, da namen študije ni bil preučiti možnost zamenjave medicin- skega osebja s sistemi umetne inteligence, temveč kako bi lahko vključili take sisteme v zdravstvene sisteme, da bi bili odgovori zdravnikov na vprašanja pacientov boljši in da bi zdravnikom bilo olajšano vedno večje Slika 4: Primer stavka, ki ga bi generiral ChatGPT in ki ni ustrezen. Narisal: Amadej Šenk. Slika 5: Primer odgovora, kjer ChatGPT »izraža« navidezno empatijo (z belo označene slogovno zaznamovane besede in besedne zveze). Narisal: Amadej Šenk. 460 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 461Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? • Medicina in umetna inteligencaMedicina in umetna inteligenca • Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? breme, s katerim se srečujejo pri svojem de- lu. Pri zdravnikih namreč pogosto pride do pojava, ki mu pravimo utrujenost zaradi so- čutja (angleško compassion fatigue). Izgorelost zaradi sočutja je ena izmed najbolj kritičnih težav pri zdravnikih in je posledica čustve- ne in fizične izčrpanosti, ki nastane zaradi stalnega zagotavljanja empatične oskrbe pa- cientom. Zahtevnost zdravniškega poklica, dolgi delovni urniki, visoko število pacien- tov in nenehno soočanje s trpljenjem lahko privedejo do izčrpanosti zaradi sočutja in zmanjšanja sposobnosti empatije do paci- entov. Ta pojav ima lahko škodljive učinke na dobro počutje in zadovoljstvo zaposle- nih v zdravniški stroki ter vpliva na kako- vost oskrbe. V prej omenjeni študiji naj bi to bil tudi eden izmed glavnih dejavnikov, zakaj so pacientom zveneli odgovori zdrav- nikov manj empatični. Vedeti je treba, da je na koncu koncev ChatGPT le program, ki se ne utrudi in ustvarja vsakič znova zelo podobne »empatične« odzive in še ni sposo- ben tako različnih, barvitih odgovorov kot ljudje. Poleg tega so v študiji ugotovili, da ChatGPT kaže nekatere omejitve pri pre- poznavanju subtilnih čustvenih odtenkov in dajanju pravilnih odgovorov v posebnih zdravstvenih primerih. Omejitve in izzivi pri modeliranju empatije pri ChatGPT-ju Omejitve in izzivi pri modeliranju empati- je pri ChatGPT-ju so ključni vidiki, ki jih je treba upoštevati pri razvoju in uporabi umetne inteligence v zdravstvenem sektorju. Čeprav ChatGPT lahko ponudi empatične odgovore, obstaja več omejitev, ki jih je tre- ba preučiti. Prvi in najpomembnejši vidik je pomen zdravniškega osebja in osebnega stika pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe. Empatija je kompleksen in večplasten vidik zdravstve- nega odnosa, ki vsebuje ne le sposobnost ra- zumevanja čustev pacienta, temveč tudi ne- izmerni obseg strokovnega znanja, izkušenj in etičnih smernic, ki jih zdravniki prido- bijo v letih izobraževanja in prakse. Zdrav- niki poleg tega uporabljajo tudi nebesedno sporazumevanje, kot so telesna govorica in izrazi obraza, ki prispevajo k empatični iz- kušnji pacienta. Drugi izziv je povezan z zavedanjem omeji- tev modela ChatGPT. Čeprav model lahko ustvari empatične odgovore, je treba razu- meti, da je to posledica učenja iz obsežnih podatkov in ne dejanskega občutka empati- je, kot ga izkuša človek. ChatGPT ne more empatično odgovarjati na način, kot bi to storil usposobljeni zdravnik, ki ima čustve- no inteligenco in znanje, podprto z bogati- mi praktičnimi izkušnjami. Zato je nujno, da uporabniki razumejo, da ChatGPT ni nadomestek za strokovnjake in da je njegova vloga omejena na zagotavljanje osnovnih in- formacij in podpore pacientom. Empatija v zdravstvu zahteva razumevanje pacientovega osebnega položaja, ki ga lahko težko prepozna in obravnava avtomatizirani model. ChatGPT je odvisen od podatkov, ki so jih uporabili pri njegovem učenju in lahko vsebuje nezanesljive ali nepopolne in- formacije. To se ponavadi kaže v nesmisel- nem ali nerodnem odgovoru.  Poleg teh tehničnih omejitev je pomembno upoštevati tudi etična vprašanja. ChatGPT se na primer ne more zavedati, kdaj mora preusmeriti pacienta na nujno zdravstveno oskrbo ali ga opozoriti na nevarnost ži- vljenja in smrti. V takšnih primerih, ko je potreben hitri in specializirani zdravstveni poseg, sta zanesljivost in pravočasnost infor- macij ključni. Zato mora biti vedno navzoč človeški zdravstveni delavec, ki je sposoben prepoznati nujnost položaja in zagotoviti ustrezno ukrepanje. Kljub omejitvam in izzivom pa lahko mode- liranje empatije pri ChatGPT-ja prinese tu- di pomembne prednosti. Model lahko zago- tovi lažji dostop do osnovnih zdravstvenih informacij, podpore in nasvetov, kar lahko koristi pacientom v oddaljenih ali manj do- stopnih območjih. Integriteta zdravnika in ChatGPT-ja Izraz »zdravnikova integriteta« se nanaša na visoko raven iskrenosti in moralnih načel, ki jih pričakujemo od zdravnikov in tudi dru- gih zdravstvenih delavcev. Zdravnikova in- tegriteta je ključna za vzpostavitev zaupanja med zdravnikom in pacientom. Ko se bolni- ki obrnejo na zdravnika, pričakujejo, da bo zdravnik vedno deloval v njihov prid, da bo ravnal pošteno in da bo strokovno in odgo- vorno opravljal svoje delo. Poleg tega zdrav- nik ne sme sprejemati podkupnin ali prido- bivati kakšnih drugih koristi, ki bi lahko vplivale na njegovo strokovno presojo ali ravnanje. Velikokrat pravimo, da zdravniki razumejo svoj poklic ne kot službo, temveč kot poslanstvo. Zdravnik in ChatGPT se pri tem v veliki meri razlikujeta, saj prvi ima integriteto, drugi pa ne. Zakaj je temu tako? ChatGPT je program, za katerega vemo, da dela na- pake in da v nekaterih okoliščinah odgo- varja nezanesljivo – to je znanje, ki nam je že vnaprej poznano, zato ne pričakuje- mo stoodstotne zanesljivosti in veljavnosti. Uporabljamo ga kot dodatek pri delu, ne pa kot nekaj samostojnega. Po drugi strani pa je zdravnik samostojen, saj se je najmanj šest let pripravljal na svoje poslanstvo. Če- tudi zdravnik dela napake in morebiti celo več napak kot sam ChatGPT, vemo, da je zelo malo verjetno, da bi storil tako veliko neumnost, kot bi jo morebiti lahko Chat- GPT. Napake zdravnika se ponavadi poja- vljajo pri malenkostih, redkeje pri temeljnih stvareh. Pri modelu, kot je ChatGPT, pa se vse napake pojavljajo v podobni frekven- ci na vseh ravneh zahtevnosti znanja, tako pri pri osnovnih (na primer, kaj je pljučnica) kot pri zahtevnejših (na primer, kakšen je ustrezen odmerek zdravila pri kompleksni diagnozi) primerih, saj nima pravega zdrav- niškega znanja in zavedanja o njem. Gre za model, ki ne gradi temeljnega znanja, am- pak je le povzetek najverjetnejših besed, ka- terih kontekst niti najmanj ne pozna in se ga niti ne zaveda. Zahvala Za pomoč pri pripravi zapisa v okviru pred- meta Zgodovina medicine z medicinsko hu- manistiko na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani se zahvaljujem prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med., in asist. Ani Ja- kopin, dr. med., mag. dietet. Viri in literatura: Ayers, J. W., Poliak, A., Dredze, M., in sod., 2023: Comparing Physician and Artificial Intelligence Chatbot Responses to Patient Questions Posted to a Public Social Media Forum. JAMA Internal Medicine, 183 (6): 589-596, doi: 10.1001/jamainternmed.2023.1838. Dostopno na: https://jamanetwork.com/journals/ jamainternalmedicine/article-abstract/2804309. (Citirano 17. 5. 2023.) Eysenbach, G., 2023: The Role of ChatGPT, Generative Language Models, and Artificial Intelligence in Medical Education: A Conversation With ChatGPT and a Call for Papers. JMIR Medical Education. 2023 Mar 6;9:e46885, doi: 10.2196/46885. PMID: 36863937; PMCID: PMC10028514. Hurwitz, B., Vass, A., 2002: What‘s a good doctor, and how can you make one? By marrying the applied scientist to the medical humanist. BMJ, 325(7366): 667–668, doi: 10.1136/bmj.325.7366.667. Masa, T., 2023: Experts Claim ChatGPT Demonstrates Higher Empathy Levels Than Real Doctors. AutoGPT [internet]. 7. 5. 2023.(Citirano 17. 5. 2023.); Dostopno na: https://autogpt.net/experts-claim-chatgpt- demonstrates-higher-empathy-levels-than-real-doctors/. McPhillips, D., 2023: ChatGPT provides valuable patient advice, study finds (internet). CNN. (Citirano 17. 5. 2023.) Dostopno na: https://edition.cnn. com/2023/04/28/health/chatgpt-patient-advice-study- wellness/index.html. Mok, A., Brueck, H., 2023: ChatGPT is more empathetic than real doctors, experts say (internet). Business Insider. Dostopno na: https://www.businessinsider.in/tech/news/ chatgpt-is-more-empathetic-than-real-doctors-experts- say/articleshow/99931086.cms. (Citirano 17. 5. 2023.) Sarraju, A., Bruemmer, D., Van Iterson, E., Cho, L., Rodriguez, F., Laffin, L., 2023: Appropriateness of Cardiovascular Disease Prevention Recommendations Obtained From a Popular Online Chat-Based Artificial Intelligence Model. JAMA Internal Medicine, 329 (10): 842–844. Dostopno na: doi:10.1001/jama.2023.1044. 462 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 463Medicina in umetna inteligenca • Ali je ChatGPT bolj empatičen kot zdravnik? Mikrobiologija • Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli • Mikrobiologija Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli Metka Vrečko, Janja Trček Ocetnokislinske bakterije kolonizirajo prebavila številnih žuželk, med drugim komarjev (Anopheles, Aedes), vinske mušice (Drosophila melanogaster) in tudi medonosne čebele (Apis mellifera). Medonosne čebele so gospodarsko pomembni opraševalci, katerih populacija se je v zadnjih letih zaradi različnih okoljskih dejavnikov zelo zmanjšala. Ocetnokislinska bak- terija Bombella apis je ena izmed prevladujočih simbiontov črevesne mikrobiote pripadnikov čebeljega panja, zato lahko domnevamo, da ima pomembno biološko vlogo v tem organiz- mu. S poznavanjem bakterijskih genomskih zaporedij in njihovo analizo s sodobnimi bio- informacijskimi orodji so bile pridobljene nove informacije o možni vlogi ocetnokislinskih bakterij v samem čebeljem panju in njegovi okolici. Članek bo predstavil najnovejša dogna- nja o zaščitni vlogi teh bakterij v medonosni čebeli. Mikroorganizme srečamo v vseh organiz- mih in njihovem okolju. Z vzpostavitvijo simbiotskega odnosa gostitelju lahko omo- gočijo razvoj, zaščito pred patogenimi orga- nizmi in paraziti ali celo dostop do ključ- nih hranil, ki jih v prehrani gostitelja ni oziroma ne dovolj, kar gostitelju omogoča zasedbo nekaterih negostoljubnih prehranje- valnih niš. Zanimiv primer je simbioza me- donosne čebele (Apis mellifera) z mikroor- ganizmi njene črevesne mikrobiote. Zaradi svoje specifične prehranske diete se morajo čebele namreč velikokrat zanašati na bakte- rijske partnerje, s katerimi lahko dopolnijo manjkajoče hranilne snovi in tako izboljšajo zdravstveno stanje celotnih kolonij (Parish s sod., 2022). Z vidika zaščite gospodarsko pomembnih opraševalcev, kot je medonosna čebela (A. mellifera), je v zadnjih letih deležna poseb- ne pozornosti njena simbiotska bakterija Bombella apis, ki predstavlja velik delež nje- ne črevesne mikrobiote. Bakterija B. apis je del skupine ocetnokislinskih bakterij znotraj družine Acetobacteraceae, ki vsebuje tako pro- stoživeče predstavnike kot tudi takšne, ki živijo v simbiozi z žuželkami. Najpogosteje jo najdemo v črevesju matice ter hipofarin- Amadej Šenk se je rodil leta 1999 v Postojni. Obiskoval je gimnazijo Bežigrad, leta 2022 pa je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Trenutno je študent prvega letnika Medicinske fakultete v Ljubljani. V prostem času rad tekmuje na različnih programerskih tekmovanjih in se ukvarja z vpeljavo umetne inteligence v medicinsko okolje pri različnih univerzitetnih projektih. gealnih žlezah, ki proizvajajo in izločajo se- stavine matičnega mlečka, zato so bakterije tudi v samem pridelku čebel dojilj (Yun s sod., 2017). Na podlagi preiskanih bakte- rijskih genomskih zaporedij so ugotovili, da te bakterije lahko vplivajo na zdravje in fi- ziologijo matic ter varovanje razvijajočih se ličink in čebel delavk pred patogenimi gli- vami (Smith in Newton, 2020). Analiza genomskih zaporedij simbiotskih ocetnokislinskih bakterij iz čebel Medonosne čebele so nenadomestljive zara- di opraševanja kmetijskih rastlin, pomemb- nih za človeka. V preteklih letih se je zato močno povečalo zanimanje za preučevanje raznolikih obrambnih mehanizmov čebel, vključno z njihovimi simbiotskimi mikro- organizmi, kot so ocetnokislinske bakterije. Bakterija Bombella apis ni edina predstavnica tega rodu iz skupine ocetnokislinskih bakte- rij, v tem rodu so še vrste Bombella intestini, Bombella favorum in Bombella mellum, ki so bile tudi prepoznane v črevesni mikrobioti medonosnih čebel (Härer s sod., 2022). Primerjalna genomika nam je omogočila vpogled v genomske spremembe, ki so zno- traj družine bakterij Acetobacteraceae omogo- čile prehod v simbiozo s čebelami. Pomaga nam tudi razjasniti, kaj vrsto B. apis loči od sorodnih vrst in vlog, ki jih ta bakterijska vrsta lahko opravlja v samem čebeljem panju in njegovi okolici. Glavne ugotovitve tovr- stnih analiz avtorjev Smitha in Newtona (2020) ter Härerja in sodelavcev (2022) so povzete spodaj. Pri vseh vrstah iz rodu Bombella so ugotovili odsotnost genetskega zapisa za sintezo glav- Slika 1: Presnova ogljikovih hidratov pri bakterijah iz rodu Bombella, konstruirana iz genomskih sekvenc. Rdeče puščice prikazujejo manjkajoče gene, črtkane pa tiste, ki niso prisotni v vseh genomih tega rodu. Vir: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC9147383/. EMP metabolna pot D-glukoza D-glukoza-6-P D-manitol D-fruktoza D-fruktoza-6-P D-fruktoza-1,6-BP dihidroksiaceton-P D-gliceraldehid-3-P D-gliceraldehid-3-P D-glicerat-3-P D-glicerat-2-P piruvat piruvat D-glukonat D-glukononat- 6-P D-ksiluloza-5-P D-riboza-5-P D-sedoheptuloza-7-P D-fruktoza-6-PD-eritroza-4-P D-ribuloza-5-P D-glukono- 1,5-lakton D-glukono- 1,5-lakton- 6-P 2-dehidro- 3-deoksi-D- glukonat-6-P Pentoza fosfatna pot fosfoenol-piruvat acetaldehid acetil-CoA oksaloacetat malat fumarat sukcinat sukcinil-CoA 2-oksoglutarat izocitrat citrat Cikel TCA D-glicerat-1,3-BP Tilley, C., 2023: ChatGPT provides higher quality and empathetic answers than real doctors 80% of the time. Daily Mail (internet). 29. 4. 2023. Dostopno na: https://www.dailymail.co.uk/health/article-12025345/ ChatGPT-provides-higher-quality-empathetic-answers- real-doctors-80-time.html. (Citirano 17. 5. 2023.) 464 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 465Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli • MikrobiologijaMikrobiologija • Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli nega uravnavalnega (regulatornega) encima glikolize, to je fosfofruktokinaze, in kar šestih genov, vključenih v sintezo presnov- nih snovi cikla trikarboksilnih kislin, zaradi česar presnova ogljikovih hidratov poteka po nadomestnih presnovnih poteh (slika 1). Poleg tega je za bakterije Bombella spp. zna- čilna tudi nepopolna oksidacija sladkorjev in alkoholov z dehidrogenazami, pritrjenimi na zunanjo stran citoplazemske membrane. V tej povezavi ima pomembno vlogo za pre- živetje čebel v okolju, bogatem z glukozo, bakterijska dehidrogenaza, odgovorna za oksidacijo glukoze v glukonske kisline. Za seve rodu Bombella je značilna tudi od- pornost proti visokim koncentracijam glu- koze, tako imenovana ozmotoleranca, kar kaže na njihovo prilagoditev na življenje v okolju z visoko vsebnostjo sladkorja, kot je čebelji panj. Kopičenje združljivih topljencev v celični citoplazmi je bilo v tem primeru ugotovljeno kot ključni mehanizem uravna- vanja osmotskega tlaka v bakterijski celici. Bakterija B. apis bi lahko imela tudi pro- tiglivno aktivnost, saj so v njenem genomu našli genski skupek za sintezo poliketidov, lahko pa bi bilo delovanje proti glivam po- vezano tudi s sintezo in zunajceličnim ko- pičenjem glukonata in acetata. Analiza ge- nomov je odkrila tudi številne profage, to je bakteriofage, vključene v bakterijski genom, a njihova vloga, ki bi za bakterijo lahko bi- la tudi pozitivna za preživetje v tej posebni okoljski niši, še ni bila preučena. Odpornost sevov iz rodu Bombella proti antibiotiku tetraciklin, ki ga uporabljajo v državah zunaj Evropske unije za prepreče- vanje bakterijske okužbe pri čebelah, je bila ugotovljena zgolj pri tipskem sevu B. apis. Odkritih ni bilo genov za sintezo protimi- krobnih bakteriocinov, to je beljakovinskih toksinov, ki jih mnoge bakterije proizvajajo, da bi zavrle razvoj sebi sorodnih bakterij- skih vrst. V genomih bakterije B. apis so našli tu- di gene za morebitne nove presnovne po- ti, obrambne mehanizme in interakcije z drugimi mikroorganizmi in gostitelji - na primer gene za encime, ki so vključeni v razkisanje matičnega mlečka, gene za enci- me, ki presnavljajo sladkorje iz nektarja in medu, gene za sintezo molekul, ki uničijo tujo DNA, kot so na primer restrikcijsko- -modifikacijski sistemi, ter druge. Specializacija filotipov na niše v medonosni čebeli Črevesna mikrobiota medonosnih čebel ve- lja za razmeroma preprosto, vendar je večina najdenih filotipov specializiranih za življe- nje v tem svojevrstnem okolju (Corby-Har- ris s sod., 2014). Znotraj tovrstne populacije mikroorganizmov srečamo dva posebej za- nimiva filotipa, tako imenovana filotipa alfa 2.1 in alfa 2.2, ki pripadata dvema oddalje- nima filogenetskima kladama znotraj druži- ne Acetobacteraceae. Prvi se nahaja izključno v črevesju medonosne čebel, medtem ko se drugi nahaja tudi v matičnem mlečku ter hipofaringealnih žlezah in ličinkah čebel. Oba filotipa se med seboj zelo razlikujeta po presnovnih in dihalnih sposobnostih. Pri filotipu alfa 2.2 srečamo poenostavljeno presnovo z nizkim izkoristkom, to je nepo- polno oksidacijo (fermentacijo), vendar hitro proizvodnjo energije iz glukoze, kar mu za- gotavlja prednost v okoljih, bogatih z glu- kozo, kot je matični mleček. Za filotip alfa 2.2 je zaradi izgube nadomestnih oksidacij- skih poti za presnovo glukoze to edini na- čin pridobivanje energije iz glukoze. Filotip alfa 2.1 ne vodi fermentacije, vendar lahko uporablja širši nabor primarnih darovalcev elektronov, na primer tudi različne organske kisline. Za razliko od filotipa alfa 2.2 ima filotip alfa 2.1 celotni cikel trikarboksilnih kislin in je prilagojen za hitro obnavljanje vmesnih proizvodov tega cikla, ki se iz nje- ga črpajo v različne biosintetske poti (slika 2). Tovrstni širši presnovni razpon filotipa alfa 2.1 zagotavlja potencialno prednost za življenje v zadnjem črevesu čebel, kjer sta tekmovanje z drugimi bakterijami in pri- lagodljivost pri izkoriščanju hranilnih virov ključnega pomena za obstoj. Oba f ilotipa imata v dihalni verigi ubikinon in terminal- ne oksidaze, odvisne od O2, vendar filotip alfa 2.1 lahko uporabi kot končni prejemnik (akceptor) elektronov tudi nitrat, kar mu za razliko od vseh ostalih ocetnokislinskih bakterij omogoča, da raste tudi ob odsotno- sti kisika. Omenjene fiziološke in presnovne razlike med obema skupinama bakterij so omogočile zavzetje posebnih niš v čebelah in s tem pripomogle k sobivanju filogenet- sko sorodnih bakterij v črevesju medonosnih čebel (Bonilla-Rosso s  sod., 2019). Pomen bakterije B. apis za čebelje ličinke V zadnjih dveh desetletjih se po vsem svetu srečujemo z znatnim zmanjšanjem populacij medonosnih čebel. Mnoge komercialne polj- ščine danes namreč komaj še lahko zadovo- ljujejo njihove minimalne potrebe po hrani- lih. Za bakterijo B. apis je bilo ugotovljeno, da čebeljim kolonijam zagotavlja nekatere aminokisline (slika 3), s čimer zaščiti čebele pred izgubo telesne mase ter tako zagota- vlja njihovo normalno razvijanje v odrasle čebele delavke. Pomanjkanje hranil, zlasti beljakovin, namreč najprej prizadene ličinke Slika 2: Porazdelitev družin genov med filotipoma alfa 2.1 in alfa 2.2 ter pregled njihovih glavnih funkcionalnih zmožnosti. A Diagram skupnih in edinstvenih družin genov v treh filotipih (alfa 2.1 in dveh podvrstah alfa 2.2 Bombella apis in Bombella sp.). C in D Povzetek glavnih funkcionalnih zmožnosti filotipov alfa 2.1 in alfa 2.2, kjer polne črte prikazujejo prisotnost presnovnih poti, črtkane pa odsotnost posameznih presnovnih poti. Prirejeno po viru: https://www.biorxiv.org/ content/10.1101/861260v1.full. di ha ln a ve ri ga biček biček di ha ln a ve ri ga sladkorji/sladkorni alkoholipentoze fosfatna pot pentoze fosfatna pot sladkorji/sladkorni alkoholi piruvat glikoliza cikel TCA purini purini pirimidini pirimidini vitaminivitamini aminokisline aminokisline cikel TCA gl uk on eo ge ne za gl uk on eo ge ne za glikoliza piruvat Alfa 2.1 Alfa 2.1 Alfa 2.2 Alfa 2.2 466 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023Mikrobiologija • Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli medonosnih čebel (slika 4), ki se posledično ne morejo razviti v odrasle osebke, hkrati pa postanejo bistveno bolj dovzetne za parazite, patogene viruse ter zajedavske pršice, kot je Varroa destructor. Ličinke medonosnih čebel se prehranjujejo pretežno z matičnim mleč- kom, cvetnim prahom ter nektarjem. Vsak bakterijski simbiont, izpostavljen takšni pre- hrani, mora biti sposoben prenašati protimi- krobno okolje, ki ga ustvarja matični mleček s svojimi obrambnimi peptidi, viskoznostjo in kislostjo. B. apis je edina bakterija, ki ji ne škodi tovrstna protimikrobna prehrana medonosne čebele. Čeprav je vloga bakterije B. apis ključna predvsem pri pospešitvi ra- sti ličink, pa lahko v kolonijah z zadostno oskrbo s hranili prevzema tudi vlogo pro- tiglivičnega simbionta (Parish s sod., 2022). Vloga primarnega okolja in družbene imunosti za razvoj matic Medonosne čebele (slika 5) so v primerja- vi z nekaterimi samotarskimi vrstami čebel mnogo bolj odvisne od skupne imunosti svojih kolonij. Pri čebeljih maticah, ki so del kompleksnega družbenega okolja, kot je aktivna kolonija, je tako na primer značilna manjša bakterijska raznolikost mikrobiote njihovega zadnjega črevesa kot pri maticah, shranjenih v izoliranem okolju, kjer pre- učujejo izključno združbe čebeljih matic. Sodobne raziskave na tem področju poleg družbene imunosti kolonij med drugim po- udarjajo tudi pomen samega izvora čebeljih matic, predvsem pa primarnega družbenega okolja, v katerem se začneta rast in razvoj matic, na nadaljnje spreminjanje črevesne mikrobiote ter s tem povezane proizvodne in razmnoževalne sposobnosti matic. Matice so namreč edine razmnoževalne samice če- beljih kolonij, ki so v svojem večletnem ži- vljenju osredotočene zlasti na produkcijo in lego jajčec, zato njihov pogin velja za enega izmed glavnih dejavnikov zmanjševanja ve- likosti družin in s tem celotnih populacij čebel. Njihova edinstvena fiziologija in raz- množevalna vloga jim omogočata zmožnost širjenja mikroorganizmov, ki se lahko pre- našajo ter razmnožujejo v protimikrobnem matičnem mlečku. Podobno kot pri mnogih drugih dolgoživih organizmih pa se mikro- biota matice lahko sčasoma preoblikuje, kar je odvisno predvsem od njihove presnove in prehranskih navad. Mikrobioto, ki jo obli- kujejo dolgotrajni vplivi v skladu z njihovo mnogo daljšo življenjsko dobo, med drugim naseljujejo nekatere pionirske vrste, ki jim pripisujejo sposobnost krepitve imunskega Nadaljevanje se na strani 471. PROTEUS mesečnik za poljudno naravoslovje letnik 85 www.proteus.si Slika 3: Bakterija B. apis lahko proizvaja vse esencialne aminokisline in izloča lizin v prehrano ličink. Vsaka aminokislina, ki jo bakterija lahko sintetizira, je označena z rožnato barvo. Prirejeno po viru: https://www.nature. com/articles/s41396- 022-01268-x#citeas. histidin triptofan lizin arginin prolin glicin glutamat, glutamin cistein, serin, metionin aspartat, asparagin alanin leucin valin treonin, izoleucin tirozin, fenilalanin 468 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 469Letno kazaloLetno kazalo Letno kazalo Stvarno kazalo Članki Tina Škorjanc: Kvazikristali. (Kemija.) 6 Alen Albreht, Katerina Na- umoska: VINEAS – spletna platforma, ki podpira sodelo- vanje na področju podnebnih sprememb v sektorju trte in vina. (Podnebne spremembe ter vinogradništvo in vinar- stvo.) 13 Anja Nagode: Vpliv kreme za sončenje na sintezo vitamina D. (Biokemija.) 20 Stanislav Južnič: Franc Unger, prvorojenec Mariborčanke, odkrije globalno segrevanje. Ob dvestoletnici rojstva nje- govega najboljšega študenta Gregorja Mendla. (Iz zgodo- vine slovenskega naravoslovja.) 26 Jurij Kurillo: Rdeči naprstec. Tristo let zdravilne rastline. (Medicina in botanika.) 39 Boris Sket, Zhonge Hou: Baj- kalske postranice zasenčijo koralne ribice. (Zoologija.) 56 Marina Dermastia: Puščavski sloni in druga čudovita bitja Namiba. (Zoologija in ekolo- gija.) 68 Anton Brancelj: Manj znani raki Slovenije. (Zoologija.) 78 Mateja Rakuša: Vomeronazal- ni organ. Še vedno dolga pot raziskovanja, preden bomo razumeli kemično komunika- cijo pri ljudeh. (Medicina in biologija.) 89 Tajda Gredar: Genetika spola pri vretenčarjih. (Genetika in zoologija.) 93 Igor Dakskobler: Iskanje upognjenega šaša (Carex cur- vula) pod koto Vrh Križa v Julijskih Alpah ali kdor nima v glavi, ima v petah. (Botani- ka.) 98 Pavel Jamnik: Delo narave, ne človeka - o paleolitski leseni konici iz Ljubljanice. (Pale- olitska arheologija.) 112 Matija Križnar: Matija Ver- tovec, zbiralec okamnin in razširjevalec paleontoloških spoznanj med ljudmi. V spo- min na ajdovskega zbiralca fosilov in bibliofila Stanislava Bačarja. (Iz zgodovine pale- ontologije na Slovenskem.) 125 Matija Križnar, Jurij Zupanc: Nova spodnjepermska ostan- ka hrustančnic (rod Petalodus) iz Karavank. (Paleontologija.) 135 Elvica Velikonja: Matematika in botanika - skupaj na poti. (Botanika v šoli.) 165 Pavel Jamnik, Matija Križnar: Novo odkritje fosilnih rovov alpskega svizca v Podhomu pri Bledu in pregled dosedan- jih najdb. (Paleontologija.) 174 Matevž Novak: Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine. (Pet- rologija.) 211 Jaka Črtalič, Žan Kuralt, Hu- bert Potočnik: Kakšen je živ- ljenjski prostor za populacijo evrazijskega risa v severnih Dinaridih in jugovzhodnih Alpah? (Ekologija.) 223 Marija Nabernik: Podoba stvarnosti - znanstvena ilustracija. (Ilustracija v nara- voslovju.) 232 Andrej Grmovšek, Simon Ve- berič, Dominik Bombek: Dra- va včeraj, Drava danes, Drava jutri. 254 Smiljan Juvan, Tijana Mićić, Miha Kračun: Hidromorfo- loška dinamika reke Drave. 263 Igor Žiberna: Raba tal v slo- venskem Podravju v obdobju od leta 2000 do leta 2022. 272 Miha Jeršek, Uroš Herlec: Dravski prodniki. 282 Martin Gaberšek, Mateja Go- sar: Odraz preteklega rudar- jenja v dravskih sedimentih. 288 Marijan Govedič: O drav- skih ribah in njihovem življenjskem prostoru od Maribora do Središča ob Dravi. 293 Nadja Osojnik, Aleksandra Lešnik: Dvoživke ob reki Dravi. 303 Matjaž Bedjanič, Ali Šalamun, Damjan Vinko: O kačjih pas- tirjih reke Drave. 311 Aja Zamolo, Nino Kirbiš, Melita Vamberger: Skrivno življenje plazilcev ob reki Dravi. 322 Tatjana Gregorc: Vidra in bober, skrivnostna prebivalca reke Drave in njenih prito- kov. 332 Primož Presetnik, Monika Podgorelec, Jasmina Kotnik: Kaj vemo o netopirjih v posebnem ohranitvenem ob- močju Drava? 344 Luka Božič: Ptice reke Drave. 352 Mitja Kaligarič: Travišča in mokrišča. 365 Sonja Škornik, Nataša Pipen- baher: Rastlinstvo dravskih prodišč. 372 Mateja Cojzer, Andreja Sene- gačnik: Obdravski gozdovi in z njimi povezana naravovar- stveno pomembna območja med Mariborom in Središčem ob Dravi. 380 Gregor Božič: Pomembna vloga gozdov pri ohranjanju ugodnega stanja obvodnih ekosistemov. 388 Stane Klemenčič: Kmetijska krajina. 394 Sašo Šantl: Dravsko zlato – izvor in zgodovina izpiranja. 399 Srečko Štajnbaher: Gradovi in dvorci ob reki Dravi. 413 Igor Žiberna: Svetlobna one- snaženost na območju sloven- skega Podravja. 422 Amadej Šenk: Ali je Chat- GPT bolj empatičen od zdravnika? (Medicina in umetna inteligenca.) 455 Metka Vrečko, Janja Trček: Vloga ocetnokislinskih bak- terij v medonosni čebeli. (Mikrobiologija.) 462 Ema Kemperle: Zavod za gradbeništvo Slovenije so- deloval pri pripravi modela jamskega hroščka. (Muzej- stvo.) 473 Polona Strgar, Peter Strgar: Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke (Nigritella archiducis-joannis, N. widderi) na Kredi nad Dednim poljem v Fužinskih planinah. (Bota- nika.) 476 Državna odlikovanja Radovan Komel: Zvonka Zupanič Slavec je prejela visoko državno odlikovanje. 191 Letno kazalo Tomaž Sajovic 467 Nagrajenci Damjana Rozman: Prof. dr. Radovan Komel, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani in Zoisov nagrajenec za živl- jenjsko delo. 240 Naše nebo Mirko Kokole: Nebesne sme- ti. 45 Mirko Kokole: Vesoljski tele- skop Jamesa Webba in zgodn- je galaksije. 140 Mirko Kokole: Astronomi uspešno napovedali superbo- lid. 193 Mirko Kokole: Znanstveniki potrdili obstoj predbiotskih molekul na asteroidu Rjugu. 244 Mirko Kokole: Kako so nasta- li Geminidi. 489 Nobelove nagrade za leto 2022 Radovan Komel: Izginuli predniki in razvoj človeka. Nobelova nagrada za medici- no oziroma fiziologijo (prvi del). 152 Radovan Komel: Izginuli predniki in razvoj človeka. Nobelova nagrada za medici- no oziroma fiziologijo (nada- ljevanje in konec). 203 Martin Gazvoda, Janez Ko- šmrlj: Ko kemija klikne Nobelova nagrada za kemijo za odkritje in razvoj »klik« kemije. (Nobelove nagrade za leto 2022.) 158 Martin Čopič: Nobelova na- grada za fiziko za leto 2022. (Nobelove nagrade za leto 2022.) 451 Pogovori Jana Vidic: Pogovor s Stane- tom Peterlinom - začetnikom poklicnega naravovarstva v Sloveniji. (Pogovori.) 183 470 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 471Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli • MikrobiologijaLetno kazalo sistema, kot je prej omenjeni f ilotip alfa 2.1. Kombinacija raznolikih okoljskih de- javnikov, skupaj z omenjenimi genomskimi spremembami, je najverjetneje bistveno pri- pomogla k evoluciji njihove črevesne mikro- biote. Ta je vodila v znotrajkastno raznoli- kost in s tem v delitev dela, kar je omogo- čilo učinkovito medsebojno sodelovanje med člani kolonije medonosnih čebel (Copeland s sod., 2022). Slika 4: Razvijajoče se ličinke medonosnih čebel. Vir: www.ajudaily.com/ view/20200709134647879. Proteus Izhaja od leta 1933 Mesečnik za poljudno naravoslovje Izdajatelj in založnik: Prirodoslovno društvo Slovenije http://www.proteus.si prirodoslovno.drustvo@gmail.com © Prirodoslovno društvo Slovenije, 2022. Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez pisnega dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Odgovorni urednik: prof. dr. Radovan Komel Glavni urednik: dr. Tomaž Sajovic Uredniški odbor: Sebastjan Kovač prof. dr. Milan Brumen dr. Igor Dakskobler asist. dr. Andrej Godec akad. prof. dr. Matija Gogala dr. Matevž Novak prof. dr. Gorazd Planinšič prof. dr. Mihael Jožef Toman prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec dr. Petra Draškovič Pelc Lektor: dr. Tomaž Sajovic Oblikovanje: Eda Pavletič Angleški prevod: Andreja Šalamon Verbič Priprava slikovnega gradiva: Marjan Richter Tisk: Trajanus d.o.o. Svet revije Proteus: prof. dr. Nina Gunde ‐ Cimerman prof. dr. Lučka Kajfež ‐ Bogataj prof. dr. Tamara Lah ‐ Turnšek prof. dr. Tomaž Pisanski doc. dr. Peter Skoberne prof. dr. Kazimir Tarman Slika 5: Medonosna čebela (Apis mellifera L.). Vir: https://observation.org/species/1753/. V spomin Igor Dakskobler: Dobri vili izpod Karavank v slovo. Dr. Nada Praprotnik (25. maja 1951 - 20. maja 2023). 483 Mihael J. Toman: Prof. dr. Borisu Sketu v spomin. 486 Prevodi Andreja Šalamon Verbič 3, 51, 147, 199, 432, 447 Uvodnik Tomaž Sajovic 4, 53, 148, 200, 448 Kazalo avtoric in avtorjev Alen Albreht 13 Matjaž Bedjanič 311 Dominik Bombek 254 Gregor Božič 388 Luka Božič 352 Anton Brancelj 78 Mateja Cojzer 380 Martin Čopič 451 Jaka Črtalič 223 Igor Dakskobler 98, 483 Marina Dermastia 68 Martin Gaberšek 288 Martin Gazvoda 158 Mateja Gosar 288 Marijan Govedič 293 Tajda Gredar 93 Tatjana Gregorc 332 Andrej Grmovšek 254 Uroš Herlec 282 Zhonge Hou 56 Pavel Jamnik 112, 174 Miha Jeršek 282 Smiljan Juvan 263 Stanislav Južnič 26 Mitja Kaligarič 365 Ema Kemperle 473 Nino Kirbiš 322 Stane Klemenčič 394 Mirko Kokole 45, 140, 193, 244, 489 Radovan Komel 152, 203, 191 Janez Košmrlj 158 Jasmina Kotnik 344 Miha Kračun 263 Matija Križnar 125, 135, 174 Žan Kuralt 223 Jurij Kurillo 39 Aleksandra Lešnik 303 Tijana Mićić 263 Marija Nabernik 232 Anja Nagode 20 Katerina Naumoska 13 Matevž Novak 211 Nadja Osojnik 303 Nataša Pipenbaher 372 Monika Podgorelec 344 Hubert Potočnik 223 Primož Presetnik 344 Mateja Rakuša 89 Damjana Rozman 240 Tomaž Sajovic 4, 53, 148, 200, 448, 467 Andreja Senegačnik 380 Boris Sket 56 Peter Strgar 476 Polona Strgar 476 Andreja Šalamon Verbič 3, 51, 147, 199, 432, 447 Ali Šalamun 311 Sašo Šantl 399 Amadej Šenk 455 Tina Škorjanc 6 Sonja Škornik 372 Srečko Štajnbaher 413 Mihael J. Toman 486 Janja Trček 462 Melita Vamberger 322 Simon Veberič 254 Elvica Velikonja 165 Jana Vidic 183 Damjan Vinko 311 Metka Vrečko 462 Aja Zamolo 322 Jurij Zupanc 135 Igor Žiberna 272, 422 472 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 473Mikrobiologija • Vloga ocetnokislinskih bakterij v medonosni čebeli Slovarček: Cikel trikarboksilnih kislin (cikel TCA). Veriga reakcij, s katerimi lahko celice spro- stijo shranjeno kemično energijo z oksidacijo acetil koencima A (acetil CoA) iz ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Pri prokari- ontih ta poteka v citoplazmi. Filogenetska klada. Skupina organizmov, ki obsega skupnega prednika in vse njegove potomce. Filotipi. V bakterijski taksonomiji f ilotip določa skupino organizmov, katerih nukle- otidna zaporedja genov za 16S rRNA so si podobna vsaj v 98,7 odstotka.  Končni prejemnik (akceptor) elektronov dihalne verige. Molekula, ki sprejme elek- trone na koncu dihalne verige. Ozmozoleranca. Sposobnost mikroorganiz- ma, da preživi in raste v okolju z visoko oz- motsko koncentracijo, kjer so soli, sladkorji ali druge snovi raztopljene v visokih kon- centracijah. Restrikcijsko-modifikacijski sistemi. Del obrambnega sistema bakterij, ki celico varu- jejo pred vdori tuje (virusne, tuje bakterij- ske) DNA. Terminalne oksidaze. Encimi, ki prenesejo elektrone h končnemu prejemniku (akcep- torju) dihalne verige. Ubikinon. Ena izmed proteinskih sestavin dihalne verige. Literatura: Bonilla-Rosso, G., Paredes Juan, C., Das, S.,   Ellegaard, K. M., Emery, O., Garcia-Garcera, M., Glover, N., Hadadi, N., van der Meer, J. R., SAGE class 2017- 18, Tagini, F., Engel, P., 2019: Acetobacteraceae in the honey bee gut comprise two distant clades with diverging metabolism and ecological niches. bioRxiv 861260. Copeland, D. C., Anderson, K. E., Mott, B. M., 2022: Early Queen Development in Honey Bees: Social Context and Queen Breeder Source Affect Gut Microbiota and Associated Metabolism. Microbiology spectrum, 10 (4): e0038322. Corby-Harris, V., Snyder, L., Schwan, M., Maes, P., McFrederick, Q., Anderson, K., 2014: Origin and Effect of Alpha 2.2 Acetobacteraceae in Honey Bee Larvae and Description of Parasaccharibacter apium gen. nov., sp. nov. Applied And Environmental Microbiology, 80 (24): 7460-7472. Härer, L., Hilgarth, M., Ehrmann, M. A., 2022: Comparative Genomics of Acetic Acid Bacteria within the Genus Bombella  in Light of Beehive Habitat Adaptation. Microorganisms, 10 (5): 1058.  Parish, A. J., Rice, D. W., Tanquary, V. M.,  s sod., 2022: Honey bee symbiont buffers larvae against nutritional stress and supplements lysine. ISME Journal, 16: 2160–2168. Smith, E., Newton, I., 2020: Genomic Signatures of Honey Bee Association in an Acetic Acid Symbiont. Genome Biology And Evolution, 12 (10): 1882-1894. Yun, J., Lee, J., Hyun, D., Jung, M., Bae, J., 2017: Bombella apis sp. nov., an acetic acid bacterium isolated from the midgut of a honey bee. International Journal Of Systematic And Evolutionary Microbiology, 67 (7): 2184-2188. Vršič, 2021. Metka Vrečko je med študijem biologije na Univerzi v Mariboru razvila posebno zanimanje in veselje do mikrobiologije in raziskovanja prostim očem nevidnega sveta mikroorganizmov. Meni, da ta veja bioloških znanosti pomeni most med človekom in naravo, saj nam s sodobnimi raziskavami razkriva mnoge zapletene povezave med mikroorganizmi in okoljem ter nas uči, kako ohranjati ravnovesje na našem planetu. Pod mentorstvom prof. dr. Janje Trček je pripravila svojo zaključno nalogo s področja mikrobiote medonosnih čebel. To ji je omogočilo, da je poglobila svoje razumevanje mikrobioloških interakcij in njihovega prispevka k naravni biotski pestrosti kot tudi njihovega pomena za človeka. Svojo študijsko in s tem raziskovalno pot bo v prihodnjem študijskem letu nadaljevala na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in se že veseli novih priložnosti za še globlje raziskovanje celičnega in molekularnega sveta. Zavod za gradbeništvo Slovenije sodeloval pri pripravi modela jamskega hroščka • Muzejstvo Zavod za gradbeništvo Slovenije sodeloval pri pripravi modela jamskega hroščka Ema Kemperle Ekipa raziskovalcev Zavoda za gradbeništvo Slovenije je sodelovala s Prirodoslovnim muze- jem Slovenije pri nastanku modela hroščka drobnovratnika (slika 1). Jamski hrošček (Lep- todirus hochenwartii) je prva opisana jamska žuželka na svetu (slika 2), najdena leta 1831 v Postojnski jami. Modelu je za osnovo služil resnični jamski hrošček, ki je bil slikan tridi- menzionalno z rentgenskim računalniškim mikrotomografom (slika 3). Visokotehnološka oprema na Zavodu za gradbeništvo Slovenije omogoča analizo najmanjših podrobnosti zunanjosti in notra- njosti živali - vse do mikronske ločljivosti -, kar je za takšne analize ključno. Dolži- na izvirnega primerka drobnovratnika je od konice tipalnice do krempeljca zadnje noge merila le trinajst milimetrov. Na podlagi ra- čunalniškega tridimenzionalnega digitalne- ga modela (slika 4), ki ga je pripravil Zavod za gradbeništvo Slovenije, je Matic Kajzar iz podjetja MA-3D Design iz akrilonitril stiren akrilata (ASA) natisnil izjemno pove- čani fizični model, ki meri dva metra in je morfološko izjemno podoben resničnemu hroščku, saj so izdelane vse podrobnosti in je pobarvan v izvorni barvi. Slika 1: Fizični model jamskega hroščka drobnovratnika. Foto: Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije. 474 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 475Zavod za gradbeništvo Slovenije sodeloval pri pripravi modela jamskega hroščka • Muzejstvo Model je del stalne razsta- ve v Prirodoslovnem muze- ju Slovenije (slika 5). Viri: http://www1.pms-lj.si/animalia/ galerija.php?load=1373. https://www.zag.si/organizacijske- enote/oddelek-za-materiale/ laboratorij-za-kovine-korozijo-in- protikorozijsko-zascito/sistem-za- mikrotomografijo-microxct400-z- okoljsko-komoro/. Slika 4: Digitalni model jamskega hroščka drobnovratnika. Foto: Lidija Korat, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Slika 5: Fizični model jamskega hroščka drobnovratnika na stalni razstavi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Foto: Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije. Muzejstvo • Zavod za gradbeništvo Slovenije sodeloval pri pripravi modela jamskega hroščka Slika 3: Rentgenski računalniški mikrotomograf. Foto: Lidija Korat, Zavod za gradbeništvo Slovenije. Slika 2: Hroščka drobnovratnika (Leptodirus hochenwartii) iz Schmidtove entomološke zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, po katerih je bila opisana vrsta. Foto: Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije. 476 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 477Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • BotanikaBotanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke (Nigritella archiducis-joannis, N. widderi) na Kredi nad Dednim poljem v Fužinskih planinah Polona Strgar, Peter Strgar Prva polovica julija je v gorah zelo bogata s cvetjem. Ob takem času pogosto obiščeva Ograde, leta 2023 pa sva izbrala Slatno in Kredo, lahko dostopna travnata vrhova nad Planino Dedno polje v Fužinskih planinah. Malo pred vrhom Krede sva našla zelo redko Janezovo murko (Nigritella archiducis-joannis), naprej pa še množico Widderjevih murk (Ni- gritella widderi). S planine Blato začneva zgodaj in kmalu sva pred Dednim poljem. Tam, ob poti, uspe- va kipeči kamnokreč (Saxifraga adscendens). V Bohinju ima razmeroma malo nahajališč. Letos je bil še posebno košat. S planine nadaljujeva po poti za Kopico. Po prvem vzponu se odcepi dobro vidna neoz- načena pot na sedlo med Prvim Voglom in Slatno. Na sedlu se odprejo lepi razgledi in odločiva se za malico na manjši vzpetinici. Teren je pravi za alpsko cepetuljko (Cha- morchis alpina), zato se potrudiva in jo poi- ščeva med bilkami čvrstega šašja (Caricetum firmae s. lat.). Že odrasle rastlinice je težko najti, mlade pa komaj opazimo. Vesela sva, ko eno le najdeva. S sedla nadaljujeva na Slatno. Na vrhu je pravi pašnik, poln plahtice, regrata, kopriv in trav. S Slatne proti Kredi trava ni več tako buj- na. Kmalu zagledava posamezne dvobarvne murke (Nigritella miniata s. lat., Nigritella bicolor), ki sva jih tudi pričakovala, saj so v Bohinjskih gorah dokaj pogoste. Proti Kredi se spustiva skozi manjšo grapo, uhojena potka se potem nekoliko približa grebenu in poteka pod pasom rušja. Prav tam presenečeno zagledava murko, za kate- ro takoj pomisliva, da je to Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis). Prepriča naju predvsem enobarvno socvetje, pa tudi, da je rastla v precej gosti travi. Janezove murke sva prvič videla leta 2014 v Dolini Trigla- vskih jezer, kjer jih je prvi fotografiral Flo- rijan Poljšak leta 2004. To nahajališče smo večkrat pregledovali in fotografirali, zadnjič leta 2022, zato jo dovolj dobro poznava. Ta, ki sva jo našla na Kredi, se nama je zdela zelo podobna tistim pri Jezerih. Navdušeno nadaljujeva proti vrhu Krede, ki je čisto blizu. Da bi našla še kakšno redko murko, hodiva »po svoje« po pobočju pro- ti vrhu in kmalu opaziva vedno več murk. Tokrat so to Widderjeve murke (Nigritella widderi). Od Janezove murke se razlikuje- Pot na Kredo, pogled nazaj proti Slatni. Foto: Peter Strgar. Pogled na Kredo s Slatne. Foto: Peter Strgar. 478 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 479Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • BotanikaBotanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke jo predvsem po barvi socvetja. Cvetovi so v spodnjem delu socvetja svetlejši, zelo svetlo rožnati, v zgornjem delu pa temnejše ro- žnati. Ustaviva se pri prvih, slikava, a jih je kasneje še več in več. Začneva jih šteti, a se pri petdeset ustaviva. Oceniva, da jih je vsaj sto. Uspevajo malo pod vrhom, na nadmorski višini okoli 2.000 metrov, pred- vsem tam, kjer travna ruša ni tako gosta in globoka, ampak je teren bolj kamnit. Prese- neti naju številčnost, saj je zlahka možno v objektiv ujeti tudi štiri murke hkrati. Vmes cvetijo tudi rdeče oziroma dvobarvne mur- ke. Widderjeve murke sva že večkrat videla, redko pa v tako velikem številu. Leta 2015 sva Polona Strgar in Branko Zupan uživala v številnih Widderjevih murkah na Toscu, leta 2016 pa sta med Velikim Draškim vr- hom in Toscem množično nahajališče našla Peter Strgar in Branko Zupan. Peter Strgar Štiri Widderjeve murke (Nigritella widderi) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. 481Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • Botanika je svojo prvo Widderjevo murko fotografiral na Plaskem Voglu leta 2010, vendar je ta- krat še ni znal določiti, saj v Sloveniji še ni bila znana. Da je res Widderjeva, je potrdil Igor Dakskobler leta 2012. O najdbi sva navdušena poročala prijatelje- ma Igorju Dakskoblerju in Branku Zupa- nu. Čez deset dni sta šla preverit nahajali- šče, a Janezove in Widderjeve murke nista več opazila. Huda vročina, potem pa huda neurja so verjetno povzročila, da so hitro odcvetele. Po prvi fotografiji (slika spodaj) se najina določitev prijateljem ni zdela za- nesljiva, saj na njej enobarvnost socvetja ni tako očitna. Najdbo Janezove murke so po drugi fotografiji na naslednji strani potrdi- li Branko Dolinar, Florijan Poljšak in Igor Dakskobler. Rastišče Widderjevih murk pod Kredo, v ozadju dvobarvne murke. Foto: Polona Strgar. Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. 482 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 483Botanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke Dobri vili izpod Karavank v slovo • V spomin Widderjeva murka je v Triglavskem pogorju razmeroma pogosta. Kredi najbližja nahaja- lišča so na Lazovškem prevalu in v zgornjem delu Doline Triglavskih jezer, a jo je ven- darle težko opaziti, saj jo lahko zanesljivo prepoznamo le v času cvetenja. V primerjavi z rdečo oziroma dvobarvno in zlasti temnej- šo Rhellikanovo murko (Nigritella rhellicani) verjetno hitreje odcveti in jo zato najbrž večkrat spregle- damo. Mnogokrat v gorah naletimo na že zelo »zrele«, razpotegnjene in še dišeče in razpoznavne Rhellikanove murke, svetlejše in prej cve- toče vrste murk pa ne opa- zimo več. Janezova murka je v Slo- veniji zelo redka, z do zdaj znanimi zanesljivimi nahaja- lišči le v Dolini Triglavskih jezer in pod Viševnikom, in zato naju novo nahajališče res veseli. Upava, da jo bo- mo lahko drugo leto ali v naslednjih letih pod Kredo še našli. Literatura: Blažič, B., 2017: Taksonomsko- morfološka analiza murk (Nigritella spp.) v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 115 str. Dakskobler, I., Dolinar, B., Zupan, B., Iskra, R., Strgar, P., Trnkoczy, A., 2012: Nigritella widderi Teppner & E. Klein, a new species in the flora of Slovenia. Folia biologica et geologica, 53 (1–2): 25–43. Dakskobler, I., Dolinar, B., Zupan, B., Poljšak, F., Strgar, P., 2015: Fitocenološka oznaka rastišč vrste Nigritella archiducis-joannis v dolini Triglavskih jezer (Julijske Alpe, Slovenija). Folia biologica et geologica, 56 (1): 105–114. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Podsmreka: Pipinova knjiga, 183 str. Strgar, P., Zupan, B., 2015: Zgodnjepoletni botanični izlet na Tosc med murke. Proteus, 78 (3): 126–127. Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Polona Strgar. Dobri vili izpod Karavank v slovo Dr. Nada Praprotnik (25. maja 1951 - 20. maja 2023) Igor Dakskobler Pokojno Nado in vrednost njenega obsežnega botaničnega dela sem spoznaval počasi in postopno, njen vpliv na moje delo pa je bil vedno koristen in blagodejen, zato je zame bila dobra vila izpod Karavank. Najprej je to bila gospa s piškoti, ki je okoli novega leta prihajala na Biološki inštitut Znan- stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki sem se mu pri- ključil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Domače piškote je prinesla svojemu profe- sorju Ernestu Mayerju, tudi mojima mentorjema in učiteljema Mitji Zupančiču in Branku Vrešu. Ker sem bil takrat zelo radoveden in sem zbiral starejšo botanično literaturo, je postala tudi ona, sodelavka Prirodoslovnega muzeja, ena izmed tistih, ki sem jih prosil za tovrstno pomoč. Od nje sem dobil tudi dragoceno gradivo o slovenskih imenih rastlin. Poleg tega je prav v tistih letih napisala svojo disertacijo o ilirskih rastlinah v Sloveniji. Nalogo je razmnožila in s pridom sem jo uporabljal in tudi navajal v svojih prvih člankih. Nada Praprotnik v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Foto: Ciril Mlinar. 484 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 485Dobri vili izpod Karavank v slovo • V spomin Nekajkrat sva se slučajno srečala na žele- zniški postaji v Ljubljani in se skupaj pelja- la proti Jesenicam. Vožnja je minila hitro, prijetno sva klepetala, saj sva imela veliko skupnih botaničnih zanimanj, poleg tega sva ugotovila, da sva hodila na isto gimnazijo in imela kar nekaj skupnih profesorjev. Rad sem prebiral ne samo njene pogloblje- ne znanstvene razprave s f loristično, takso- nomsko ali zgodovinsko vsebino, temveč tudi njene skrbno napisane poljudne članke, tako v Proteusu (v naši reviji je sama ali s soavtorji objavila petinpetdeset prispevkov, prvega leta 1976, zadnjega leta 2021), Pla- ninskem vestniku ali reviji Gea. V slednji je objavljala krajše zapise o izbranih rastlinah, pri katerih je pogosto dodala kakšna nova nahajališča, ob katerih sem navadno zastri- gel z ušesi in jo spraševal za podrobnosti. Sodelovala sva pri reviji Hladnikia, kjer je bila nekaj časa tudi urednica, prav v obdo- bju, ko je reviji najbolj primanjkovalo član- kov. Meni in mojemu inštitutu je pomaga- la pri pisanju poročila in pozneje knjige o evropsko varstveno pomembnih rastlinah v Sloveniji, še posebej pri podatkih o Zoisovi zvončici (Campanula zoysii) in alpski možini (Eryngium alpinum), sam pa sem ji nekoliko pomagal, ko je pisala monografijo o Blaga- jevem volčinu (Daphne blagayana). Oba naju je zelo prizadela prezgodnja smrt profesorja Toneta Wraberja, saj sva ga imela za svojega mentorja in učitelja, še posebej glede visokogorskih rastlin in združb. Po njegovi smrti je Nada v marsičem prevze- la njegovo vlogo. Ni se otepala poljudnega pisanja niti stikov z javnostjo, nastopov v medijih. Na skupnih terenih skoraj nisva bi- la, spomnim se le zadnjega. Nada je sodelo- vala v televizijski oddaji o alpskih rastlinah in zaprosila me je, naj njej in ustvarjalcem te oddaje pokažem nahajališča paradižev- ke (Paradisea liliastrum) nad Drežniškimi Ravnami. Na ta dan imam malo spominov, predvsem neprijetnega, ko sem televizijsko ekipo čakal več ur. Nada je takrat že ime- la resne težave z dihali in le z močno voljo je še zmogla pot do nahajališča redke rože. Ona je bila veliko bolj potrpežljiva od me- ne, pa tudi zelo hvaležna, da sem ji to na- hajališče pokazal. Te televizijske oddaje ni- sem nikoli videl, pač pa dokumentarni film, ki je predstavil Nado kot botaničarko. Bil mi je všeč in sem bil ponosen nanjo, ker je tako lepo predstavila naše delo. Pri gorniških prijateljih sem spoznal, ka- ko je spoštovana v planinskih krogih, saj je med njimi delovala ne samo kot sotrudnica Planinskega vestnika, ampak tudi kot men- torica varuhov narave (gorske straže) in av- torica poljudnih knjig o gorskih rožah (kla- sična med njimi je na primer Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka). Nenadna upokojitev konec leta 2013 (zaradi takratne krize in z njo povezanih zakonov) jo je zelo prizadela, toda zavetje je našla v Botaničnem vrtu v Ljubljani in v letih po upokojitvi sama ali skupaj z Jožetom Bav- conom in Blanko Ravnjak napisala in (ali) uredila več tehtnih knjig, ki so obravnava- le osebnosti iz zgodovine botanike, a tudi druge teme, med drugim etnološke (le o eni od njih smo v Proteusu tudi pisali, v deseti številki 82. letnika). Sam sem pri delovanju v Tolminu imel pri svojem delu vsaj tri zveste podporne skupi- ne – eno v Idriji, drugo v Bohinju in tretjo v Trenti. Ko smo pisali brošure in knjige o rastlinah v Bohinju, sem ocenil, da nekate- rim temam nisem kos in sem za pomoč pro- sil tudi Nado. Takoj se je odzvala in njena besedila so bila odlična, takšna, ki jih sam ne znam napisati. Moji bohinjski prijatelji so to opazili in jih zelo pohvalili. V Idriji smo pripravljali članek o tamkaj- šnjem Scopolijevem vrtu. Spet sem bil pred enako zadrego in ponovno sem prosil Nado. Idrijske botaničarke so ugotovile enako kot bohinjske, Nada zna napisati primerne pred- stavitve rastlin in tudi po njeni zaslugi je čla- nek bil dobro sprejet (glej sedmo številko 83. letnika Proteusa). Sicer je imela Nada že prej v naših botaničnih Atenah ugled zaradi svo- jih predavanj in člankov v Idrijskih razgledih. V spomin • Dobri vili izpod Karavank v slovo Gotovo pa je bila Nada najbolj povezana s Tren- to in njenim botaničnim vrtom Juliana, katerega dolgoletna skrbnica je bila. Vrtu je posvetila več izdaj vodnika, tudi film, po vrtu je vodila šolarje, mladino in odrasle. Pri- jateljsko je bila povezana z družino Tožbar oziro- ma Završnik, še posebej z vrtnarjema, pokojnim Jožetom in Marijo Zavr- šnik. Morda mi je včasih rekla kakšno opombo o Trentarjih kot o posebnih ljudeh in morda so mi tudi Trentarji kdaj potožili, da Na- da pride še premalokrat v Trento. Toda vez med Marijo in Nado je bila tesna, saj mi je Marija ob mojem zadnjem obisku v Trenti, konec aprila leta 2023, omenila, kako sta se dolgo pogovarjali z Nado po telefonu. Hvaležen sem vodstvu Botaničnega društva Slovenije, da je Nado leta 2018 imenovalo za častno članico, in Špeli Pungaršek, Na- dini naslednici v Prirodoslovnem muzeju, da je skrbno pripravila Nadin življenjepis in bi- bliografijo ob njeni sedemdesetletnici (Pun- garšek in sodelavca, 2022). Oboje je Nadi ob njenih vedno hujših zdravstvenih težavah veliko pomenilo. V navezi s Špelo, Jožetom Bavconom in Blanko Ravnjak je še lahko sledila pripravam na bližajoče dogodke ob tristoletnici rojstva Janeza Antona Scopolija, čigar botanično delovanje na Slovenskem je zelo dobro poznala. V monografiji, posve- čeni tej obletnici, ki je izšla le nekaj tednov po njeni smrti, je soavtorica obsežnega član- ka o Scopolijevem botaničnem delovanju na tedanjem Kranjskem (Praprotnik in sodelav- ca, 2023). Nada je dočakala prav toliko let kot Tone Wraber. Odšla je prezgodaj, a nam je zapu- stila izjemno bogato in vsestransko dedišči- no. Preučevalka zgodovine botanike je zdaj sama odšla v to zgodovino kot ena izmed najbolj izstopajočih osebnosti v botaničnem delovanju na Slovenskem v zadnji četrtini dvajsetega in prvi četrtini enaindvajsetega stoletja. Zelo jo bomo pogrešali, a obenem smo ji za vse njeno delo in predanost naši vedi iskreno in globoko hvaležni. Literatura: Praprotnik, N., 2015: Rastlinstvo na stezah ovčarja Marka. Sprehodi med rastlinami v osrčju Karavank. Žirovnica: Medium Žirovnica in Planinsko društvo Žirovnica, 101 str. Praprotnik, N., Ravnjak, B., Bavcon, J., 2023: Botanično delovanje I. A. Scopolija na Kranjskem. V: Bavcon, J., Ravnjak, B., (ur.),: Ioannes Antonius Scopoli polihistor v deželi Kranjski. Ioannes Antonius Scopoli a polymath in Land of Carniola, Ljubljana: Botanični vrt Univerze v Ljubljani, 62–147. Pungaršek, Š., Bavcon, J., Dakskobler I., 2022: Bibliografija dr. Nade Praprotnik (ob njeni 70-letnici). Hladnikia, 50: 3–46. Nada Praprotnik pri delu v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Foto: Ciril Mlinar. 486 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 487Prof. dr. Borisu Sketu v spomin • V spomin Prof. dr. Borisu Sketu v spomin Mihael J. Toman V spomin • Prof. dr. Borisu Sketu v spomin Letošnjega maja je odšel redni profesor Oddelka za biologijo, biolog z veliko začetnico in do konca življenja neumorni raziskovalec različnih skupin nevretenčarjev, pionir raziskovanja podzemnega sveta in življenja v njem ne le doma, ampak tudi po svetu. Spoznal sem ga v zgodnjih sedemdesetih letih kot študent biologije in tako kot večina študentov imel veliko strahospoštovanje do bradatega profe- sorja, ki je po hodnikih Filozofske fakultete hodil v beli halji s coklami na nogah. Ha- lja in cokle so ostale v majhnem kabinetu na Oddelku za biologijo, kamor je prihajal zadnja leta vsak dan, natrpanem s članki iz znanstvenih revij, rokopisi, knjigami in številnimi vzorci njemu ljubih jamskih živa- li in rakov, ki jih je še zadnje mesece pred odhodom pregledoval, raziskoval in o njih pisal. Zadnji članek je objavil v eni izmed letošnjih številk Proteusa. Njegova upokoji- tev leta 2014 je bila le formalna, fakultete nikoli ni v resnici zapustil, ostala mu je raz- iskovalni dom od jutra do večera. Na majh- ni mizici je bilo prostora le za prenosni ra- čunalnik, ki ga je zaprl le takrat, ko si je na njem privoščil malico sredi delovnega dne. Točno ob deseti uri je prišel v skupni pro- stor, kjer smo kuhali kavo, sedela sva sku- paj, kot so rekli sodelavci starejša profesorja, klepetala o vsem mogočem, največkrat pa o današnjem svetu okoljskih sprememb, nego- tovi prihodnosti, nerazumevanju človekove- ga vpliva na naravo. Njegova znamenita in vsem znana besedna zveza »pošlušte, kole- ga« je vedno pomenila, da bo povedal ne- kaj tehtnega. Veliko smo se smejali in vesel sem, da sem Borisa spoznal tudi s te strani, ne le kot zahtevnega profesorja, ki je sko- raj vsakega študenta pred izpitom prestrašil z vsem poznano škatlo z listki, na katerih so bila vprašanja iz zoologije nevretenčarjev. Boris Sket v Postojnski jami (2020). Arne Hodalič je diplomirani biolog in je bil tudi Sketov študent. Foto: Arne Hodalič, Katja Bidovec. 488 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 489Prof. dr. Borisu Sketu v spomin • V spomin Kako so nastali Geminidi • Naše nebo Zadnjo kavo smo skupaj spili konec novem- bra, januarja pa je še spraševal po nekem izgubljenem paketu bioloških vzorcev, ki jih je pričakoval. Od takrat se nismo več ne vi- deli ne slišali, močno utrujen je počakal na odhod, na svojo zadnjo pot. Profesor Sket je bil eden od zadnjih vse- stransko razgledanih naravoslovcev, ki mu nista bili tuja ne botanika ne zoologija, četudi je bila slednja njegova velika ljube- zen. Zadnja leta sva se veliko pogovarjala o ekologiji in varstvu okolja. Njegova največja raziskovalna strast je bilo podzemno žival- stvo, bil je pionir speleobioloških raziskav. Že v petdesetih letih je z improvizirano opremo veliko tvegal pri raziskovanju jam. V najbolj skritih kotičkih podzemnega sve- ta je, kot je rad dejal, iz »f irbca« iskal za znanost nepoznane živali. Izjemno takso- nomsko znanje mu je omogočilo, da je hitro prepoznal »nove« vrste in jih sam ali s kolegi podrobneje opisal in poime- noval. Skriti svet intersticijske favne, živali v prodiščih med delci peska, so bile njegova velika strast. Raziskoval je spužve, polže in školjke skupaj s sodelavcem Francetom Velkavrhom, pijavke, različne skupine rakov, pa tu- di ribe in skrivnostno človeško ribico. Tako je srečal za znanost neznano čr- no človeško ribico, ki jo je poimenoval parkelj, saj ti živijo v temnem, črnem podzemlju. Organizme je skušal razumeti tako v ekološkem kot prostorsko-časovnem oziru. Med prvimi je jasno opozarjal, da se onesnažila s kopna in površin- skih voda širijo v podzemne vode, zelo hitro predvsem na Krasu. Skupaj z onesnažili se v podzemna okolja ši- rijo površinski živalski tekmeci in po njegovem razumevanju je podzemna favna povsod vse bolj ogrožena. To zavedanje je še danes premalo poudarjano. Ko še nihče ni govoril o pomenu biodiver- zitete, ko omenjena beseda še ni bila mantra mnogih politikov, kaj šele naslovna beseda enega od študijev, je profesor Sket sledil raziskavam na področju biodiverzitete in prepoznal pomen molekularnih raziskav tu- di na speleobiološkem področju. Zapisal je, da je Dinarski kras svetovna »vroča točka«. Taksonomija je bila njegova velika ljubezen in opisal in poimenoval je več kot sto za znanost novih vrst, rodov in družin, med njimi mnoge rake in pijavke, ki so dobili imena njegovih znancev, kolegov in prijate- ljev. Tudi njegovo ime nosi približno štiri- deset vrst in rodov različnih živalskih vrst in rodov. V spomin • Prof. dr. Borisu Sketu v spomin Foto: Primož Jakopin. Licenca: CC BY-SA 4.0; URL: https://commons.wikimedia.org/w/index. php?curid=80127213. Dobro se je zavedal, da se uspešni pedagog ter vrhunski znanstvenik in raziskovalec ne sme zapirati v svoj kabinet in laboratorij, ampak mora po svojih močeh prispevati k delu fakultete in univerze ter družbi kot taki. Sprejel je delo dekana, dvakrat tudi prodekana Biotehniške fakultete, leta 1989 pa je bil izvoljen za rektorja Univerze v Lju- bljani. Strokovne pomisleke in družbeno- kritične razprave je objavljal v časopisih, v tako imenovanih pismih bralcev, in pogosto sprožil tudi neprijazne odzive. Ko sem sam prevzel vlogo dekana in ob kavi pogosto po- tožil o nemoči pri vodenju in administrativ- nem delu, mi je vedno dal spodbuden nasvet in v njegovem slogu dejal, da vse mine. In velikokrat je imel prav. Izjemno delo profesorja Sketa so prepoznali mnogi. Pred dvajsetimi leti je prejel Zoiso- vo nagrado za vrhunske znanstvene dosež- ke. Jamarska zveza Slovenije mu je podelila zlato plaketo z zlatim znakom za življenjsko delo. Od leta 2017 je bil redni član Sloven- ske akademije znanosti in umetnosti. Boris, tvoj stol ob oknu v sobi, kjer smo skupaj pili kavo zadnja leta, je prazen. Še vedno pa se s kolegi pogovarjamo o tebi, ne pa več s teboj. Manjkajo nam tvoje hudo- mušne pripombe in, kot že povedano, tvoja nepozabna beseda »pošlušte«. Kako so nastali Geminidi Mirko Kokole Utrinki ali meteorji so pri opazovalcih nočnega neba gotovo med najbolj priljubljenimi astronomskimi pojavi. Meteor nastane, ko delec snovi vstopi v Zemljino ozračje in med padcem zaradi velike hitrosti in posledično velikega trenja izgori, pri tem pa nastane kratek blisk svetlobe. Pri padcih večjih delcev so lahko bliski tudi zelo svetli in presežejo ma- gnitude najsvetlejših zvezd. V povprečju lahko vsako noč vidimo nekaj utrinkov na uro. Nekajkrat na leto pa lahko vidimo tudi do več kot sto utrinkov na uro. Taki utrinki priha- jajo navidezno iz ene točke na nebu, ki ji pravimo radiant. Takrat pravimo, da je aktiven meteorski roj, ki ga poimenujemo po ozvezdju, v kateri se radiant nahaja. Med najbolj poznanimi meteorskimi roji so Perzeidi, Leoinidi in Geminidi, ki imajo vrhunce aktiv- nosti avgusta, novembra in decembra. Meteorski roji so posledica Zemljinega vstopa v tok delcev, ki je nastal ob izparevanju snovi pri vstopu kometa v bližino Sonca. Tako ima vsak meteorski roj tudi svoj starševski objekt. Perzeidi so ostanki kometa Swift-Tuttle, Leonidi kometa Temple-Tuttle, Geminidi pa so nekaj posebnega, saj so edini meteorski roj, katerih starševski objekt je asteroid. Geminidi so pri opazovalcih meteorjev ze- lo priljubljeni, saj zanesljivo naredijo pravo nebesno predstavo. V zadnjih letih se pov- prečno število utrinkov na uro ob njihovem vrhuncu celo povečuje. Največjo aktivnost dosežejo 14. decembra. Takrat lahko vidimo tudi več kot sto utrinkov na uro. Geminidi so razmeroma mladi meteorski roj. Prve zapise o njihovi aktivnosti najde- mo šele v devetnajstem stoletju in so med meteorskimi roji posebnost. Zelo dolgo astronomi niso uspeli določiti njihovega starševskega objekta. Šele leta 1983, ko so odkrili nenavadni asteroid 3200 Faeton, je 490 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 491Kako so nastali Geminidi • Naše neboNaše nebo• Kako so nastali Geminidi astronom Fred Whipple predlagal, da je prav ta nenavadni asteroid starš Geminidov. 3200 Faeton je skalnati asteroid. Potuje po zelo eliptični orbiti, ki je podobna orbiti ko- metov. Poimenovali so ga po Faetonu, sinu Heliosa, grškega boga Sonca, saj je ob peri- heliju od Sonca oddaljen le 0,14 astronom- ske enote. 3200 Faeton je ob odkritju astronomom povzročal kar nekaj preglavic, saj ni kazal prav nobene kometne aktivnosti. Se pravi, ni izpareval snovi, tako kot se obnašajo zna- čilni kometi. Tako so imeli astronomi teža- ve z njegovo razvrstitvijo, saj se niso poe- notili, ali je asteroid ali komet. Danes ga uvrščamo med asteroide, vendar pa je usoda njegove razvrstitve še odprta. Leta 2009 so prvič zaznali znake kometnega repa, ko je bil 3200 Faeton blizu perihelija, to je naj- manjše oddaljenosti od Sonca. Prav zato nekateri astronomi danes 3200 Faeton uvr- ščajo v na novo nastalo kategorijo kamnitih kometov. Leta 2020 in nato leta 2022 je 3200 Faeton prinesel še eno presenečenje, ko je vesoljska sonda Parker Solar Probe ali PSP (Parker- jeva Sončeva sonda) posnela tok prašnih delcev, ki izvirajo iz njega in so izvor me- teorskega roja Geminidov. Po analizi podat- kov so ugotovili, da je orbita toka delcev za- maknjena glede na orbito 3200 Faetona. To odkritje je astronome z Univerze Princeton spodbudilo k bolj natančnemu preučevanju tega toka delcev, ki so izvor Geminidov in njihovega starševskega objekta. Pri preu- čevanju so uporabili podatke iz Parkerjeve Sončeve sonde. Poleg fotograf ij, ki jih je sonda posnela, so uspeli z domiselno analizo podatkov, ki jih sonda zbira z instrumentom za merjenje električnega in magnetnega po- lja, izmeriti tudi gostoto delcev, ki trkajo ob sondo. Tako so, kljub temu da sonda nima detektorja prahu, izmerili lokalno gostoto delcev v območjih, kjer je sonda potovala. Parkerjeva Sončeva sonda namreč prečka tok delcev, ki so izvor Geminidov. Skupaj z izbranimi meritvami ter modeliranjem del- cev v toku so prišli do zanimivega zaključ- ka. Po njihovem predvidevanju so Geminidi nastali ob nekem katastrofalnem dogodku, ki je raztreščil 3200 Faeton. Ali je prišlo do trka z drugim asteroidom ali pa le do sa- morazpada zaradi prevelike sredobežne sile, kot to predvideva ameriški astronom David Jewitt, sedaj še ne moremo zagotovo reči. Nedvomno bomo več vedeli, ko bo japonska sonda DESTINY+ obiskala 3200 Faeton in naredila posnetke njegovega površja. Vidimo, da so Geminidi res poseben mete- orski roj. Medtem ko čakamo na decembr- ske mrzle noči, pa smo lahko že sredi av- gusta opazovali drug prav tako pomemben meteorski roj, Perzeide. Meteorski roj Perzeidov smo lahko opazo- vali od julija do 24. avgusta. Največjo ak- tivnost je dosegel 13. avgusta v jutranjih urah. Takrat smo lahko videli približno sto meteorjev na uro. Perzeide prepoznamo po tem, da se njihov radiant nahaja v ozvezdju Perzeja. Letos nismo pričakovali ekstremno povečane aktivnosti tega meteorskega roja. So pa bile razmere za opazovanje zelo do- bre, saj je luna bila blizu mlaja (16. avgusta). Meteorski koledar, ki ga izdaja Mednarodna meteorska organizacija (International Me- teor Organization, IMO), nam je povedal, da bodo Perzeidi najbolj aktivni 13. avgu- sta med 4. in 24. uro po našem krajevnem času. Priporočali so opazovanje v noči pred največjo aktivnostjo in po njej, saj je Zemlja takrat prečkala tudi nekaj tankih filamentov (prašničnih niti) delcev, ki bi lahko povzro- čili kratkotrajno zelo povečano aktivnost. Nebo v septembru. Datum: 15. 9. 2023. Čas: 22:00. Kraj: Ljubljana. 90 let Proteusa.