KA do 3 KAMNIŠKI občan Kamniški ObČ/id St. 6 45. leto Kamnik, 24. marca 2006 Pestra izbira posteljnega perila lastne proizvodnje ~ po ugodnih cenah! Prešita odeja beli program 195x135 samo 3.300 SIT. Brezplačna dostava do 20 km. Možnost nakupa na kredit do 24 mesecev. Obiščite naš salon na Kranjski 3a v Kamniku, tel.:051/399-577. 01/831-04-81 64-letna Eva Dobovšek iz Bistričice (Kamniške grče) smuča po starem deset let. Na Veliki planini je med članicami pokazala najboljšo skladnost opreme in tehnike smučanja. Rada pokaže čevlje in smuči, stare preko 70 let Oboje je izdelal oče njenega življenjskega sopotnika Petra Erjavška - Roševega, kije bil čevljar, gozdar in gorski markacist Naslednja številka Kanmiške-ga občana bo spet med vami v petek, 7. aprila. Članke oddajte do petka, 31. marca, do 12. ure; oglase in zahvale pa do srede, 5. aprila, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91311, 041/662450, e.naslov: sasa.mejac@siol.net. Uradne ure: ob ponedeljkih od 8. do 15- ure, ob sredah od 8. do 12. \in od 13. dol 7. ure.________J Liraši s prijatelji priklicali pomlad Minulo nedeljo, 19. marca, je PSPD Lira pripravila že četrto tradicionalno prireditev na Glavnem trgu v Kamniku z naslovom »POZDRAV POMLADI«. Po daljšem obdobju hladnega in sneženega vremena je to nedeljo končno posijalo toplo sonce, kot da je narava skupaj z Liraši in prijatelji pozdravila pomlad, ki je koledarsko nastopila dva dni pozneje. Na fotografiji: Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, ki jih vseh deset let uspešnega delovanja vodi Franci Poljanšek, je ob poskočnih vižah harmonikarjev Korlna in Jožeta razveselila lepo število obiskovalcev. Več na 13. strani. VERA MEJAČ ■ ■ I ■si ud i -reci!nJa za Pokal Sinkel v Kamniku in na Veliki planini so se '^.tudi ljubitelji lesenih smučk in uporabe smučarskih tehnik prebosti iz novo ustanovljenega ŠD Tuhinj. Letošnje peto srečanje ljubiteljev smučanja po starem za pokal Šinkel, ga je pripravila domača skupina starosvetnih smučarjev Kamniške gr-’,e obeležilo tudi 75-letnico bajtarstva na Veliki planini in 75-letnico ustanovitve smučarske sekcije v Kamniku. Okrog sedemdeset ljubiteljev p^an,a P° starem. kolikor se jih je v soboto, 11. marca, zbralo najprej lavnem trgu in se nato spustilo po zasneženem pobočju Velike pla-ne’ )e spomnilo na pionirske čase smučanja pri nas. Več na 9. strani SAUDN POHIŠTVA (dabor) "MEBLO JOGI d. o. o. ^^anjataStiPER s 15 °/o POPUSTOM za ves program znanje za spanje Pri nakupu nad 50.000 SIT še darilo: antialergijski anatomski vzglavnik Akcija velja od 24. 3. do 22. 4. 2006. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Gorenjska in Kamnik Prijetna nedeljska srečanja na Sv. Primožu V nedeljo, 19- marca, na praznik sv. Jožefa - zavetnika družin in delavcev - se je prve maše letos pri sv. Primožu udeležilo blizu 700 romarjev. Presenetljivo veliko je bilo družin z dvema, tremi ali več otroki. Po maši je bilo okoli cerkve sv. Primoža in Felicijana in kapelice na vsakem koraku čutiti vrvež in sproščene pomenke v prijetnih srečanjih prijateljev, sorodnikov in znancev. Med njimi je bila dobrovoljna šestčlanska družina Repanšek s Homca (na fotografiji), ki se vsako leto na praznik sv. Jožefa družno poda na romanje na Sv. Primož, Sv. Jošt, Šmarno goro ali Brezje. Mami Dragica, Kamničanka, je tudi tokrat med prvo »primoško« prepevala s cerkvenimi pevci, ki so k sproščenemu ljudskemu prepevanju pritegnili slehernega romarja. Dragi že 32 let ob nedeljskih večernih mašah prepeva v kamniški župnijski cerkvi na Šutni. Po ma- ši pa je bil čas predvsem za družinski pogovor z možem Simonom, 18-letno Nežo, 16-letno Saro, 8-letnim Urba- nom ter triinpolletnim Joštom. Več utrinkov s srečanja na Sv. Primožu na S.strani. Šestčlanska družina Repanšek (z leve): Sara, Neža, mami Dragica, oči Simon, spredaj Urban in Jošt. i Pomagali smo Anžetu Na sobotni večer, 11. marca, je Kulturno-prosvetno društvo Šmarca, ki zadnja leta resnično zavzeto skrbi za kulturno življenje kraja, organiziralo dobrodelno prireditev z naslovom POMOČ ANŽETU. Njihov mali sokrajan Anže Zorman zaradi prezgodnjega rojstva, ki je botrovalo žalostni diagnozi - cerebralna paraliza, ne more hoditi in v društvu so se odločili, da tri in pol letnemu živahnemu fantku na poti k invalidskemu dvigalu, ki mu bo omogočilo lažje gibanje, pomagajo z dobrodelno prireditvijo. Več na 7. strani KAMNIK PRAZNUJE 29. marec, dan, ko se spominja- tra Vojanova, si je občina Kamnik novanje zaznamuje res pester mo rojstva velikega Kamničana, pred enajstimi leti izbrala za svoj program raznovrstnih prireditev, generala in pesnika Rudolfa Mais- občinski praznik. Letošnje praz- ki se bodo začele to soboto s kon- Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu. Pridružite se nam na slovesnostih in prireditvah; skupaj počastimo spomin na rojaka, pesnika in domoljuba RucJolfa Mais tra! ŽUPAN TONE SMOLNIKAR certom Simfoničnega orkestra Domžale- Kamnik, dosegle vrhunec na sam praznični dan, 29. marca, s slovesnostjo pri spomeniku Rudolfa Maistra in slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik, zaokrožil pa jih bo Maistrov pohod v soboto, 8. aprila. Celoten program prireditev ob prazniku občine objavljamo na 3. strani, prejemnike letošnjih občinskih priznanj pa predstavljamo na straneh 4., 5. in 6. Svetniki podprli ustanovitev Mladinskega centra Kotlovnica in mu zaželeli uspešno delo V sredo, 22. marca, so se kamniški občinski svetniki zbrali na 31. redni seji, na kateri so med drugim obravnavali tudi dve temi, ki sta bili Precej pozornosti deležni že na prejšnji seji. Gre za ustanovitev zavoda Mladinski center Kotlovnica (MCK) in povprečno tržno ceno stanovanj, sorazmerne stroške komunalnega opremljanja ter cene stavbnih zemljišč v naši občini. Zavod MCK je na glasovanju dobil zeleno luč, pa tudi (nekoliko znižane) povprečne tržne cene stanovanj so svetniki podprli z večino glasov. Poleg tega so na tokratni seji svetniki dali soglasje tudi k imenovanju Igorja Kralja za v. d. direktorja naše agencije za razvoj turizma in podjetništva. Več na 3. strani Na lesenih smučkah s smučarskimi tehnikami iz preteklosti po Veliki planini Vsem občankam in občanom ob občinskem prazniku iskreno čestitam in želim vse dobro. Miha Novak, načelnik upravne enote Kamnik Ob prazniku občine Kamnik, čestitamo vsem našim cenjenim strankam! 2. 24 marca2006 AKTUALNO Svetniki sprašujejo in predlagajo Bodo KS dobile prostore nad avtobusnim postajališčem? Krajevne skupnosti v naši občini že dalj časa opozarjajo, da za svoje delovanje nimajo ustreznih prostorov. Pobudo občini za zagotovitev prostorov Krajevni skupnosti Perovo, ki je po številu prebivalcev in tudi koncentraciji naselitve med največjimi KS (v bližnji prihodnosti pa morda celo največja), je ponovno podala Tatjana Rot Djalil. Pojasnjuje, da v KS nimajo prostorov, ki bi zagotavljali pogoje za delo krajevne skupnosti, za delovanje društev, izvajanje zelo željenih in potrebnih programov za otroke, mladostnike in starejše. Po njenem mnenju ideja o zagotovitvi prostorov v prostorih avtobusne postaje Kamnik ni sprejemljiva, saj naj bi bili preveč oddaljeni in težko dostopni za mnoge ljudi, ki bi jih želeli uporabljati. Kot pravi Bojan Mlakar, je krajevna skupnost Kamnik-Perovo ena od petih krajevnih skupnosti, ki sooblikujejo mesto Kamnik. Z izjemo KS Kamnik-Mekinje, ki ima svoj sedež v Kulturnem domu Mekinje, se s problematiko sedeža KS soočajo vse preostale krajevne skupnosti. Ena od ponujenih možnih opcij so izpraznjeni poslovni prostori nad avtobusnim postajališčem, ki so prešli v last občine in s katerimi tudi razpolaga. V smislu dobrega gospodarja mora »občina« poskrbeti, da bo svoje lastniške poslovne prostore oddala tudi za namene delovanja krajevnih skupnosti in se šele po tem, ko je njen poslovni nepremičninski fond izkoriščen, vključila v postopke pridobitve novih prostorov. Kot dodaja Mlakar, pa krajevna skupnost lahko sama vzpostavi poslovne kontakte z investitorji gradenj poslovno-stanovanjskih objektov na območju poselitvenega predela Perovo in pridobijo ponudbe novih ali obstoječih praznih poslovnih prostorov. Z dokončno ureditvijo lastniških razmerij prostorov na avtobusni postaji na občini Kamnik načrtujejo, da bi ponudili prostore in skupno sejno sobo tudi krajevnim skupnostim, ki so bližje centru mesta in nimajo svojih prostorov. Korobačev vodnjak prestavljen na preurejen Trg svobode Korobačev vodnjak, ki je dolga leta domoval in razpadal ob križišču med Ljubljansko in Kranjsko cesto, bo prestavljen v središče mesta, na Trg svobode, ki je obnovljeno podobo dočakal ob lanskem občinskem prazniku. Tudi vodnjak je končno dočakal obnovo. Prostorski pogoji za gradnjo parkirne hiše na Trgu prijateljstva so podani »Predlagamo, da se na Trgu prijateljstva zgradi parkirna hiša, sicer ne bo mogel delovati ne Malo-grajski dvor, če bo še hotel, ne Špenkov hotel, če bo kdaj zgrajen«, pravi svetnica Marjeta Humar. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net. Uradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 24.3.2006. »Skupščina občine Kamnik je leta 1992 sprejela Odlok o sprejetju ureditvenega načrta KI Kamnik Center (Ur. list, RS, št. 36/92), ki razčlenjuje celotno območje zazidalnega otoka v 9 sektorjev. Sektor 1 (območje Trga prijateljstva) določa gradnjo enoetažne sute-renske javne parkirne garaže s kapaciteto od 80 do 100 parkirišč. Uvoz v garažo je načrtovan po klančini z Maistrove ulice. Prostorski pogoji za možnost gradnje parkirne hiše so torej podani. Investitor bi moral pod omenjenimi pogoji pridobiti projektno tehnično dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. V minulih dneh sta se za morebitno naložbo v parkirišča oglasila dva potencialna graditelja in smo jim predali potrebno dokumentacijo«, v svojem odgovoru navaja Bojan Mlakar. Parkirni prostori ob Bistrici sov zasebni lasti Odkar velja v mestu nov parkirni režim in so parkirišča ob Kamniški Bistrici od blagovnice Interspar do nunskih hlevov v zasebni lasti (lastnik - družina Špenko jih oddaja v najem), je okrog teh parkirišč kar precej pogovorov. Med drugimi je tudi svetnik Daniel Kovačič na občinsko upravo naslovil vprašanja: »Zakaj ni občina Kamnik, oddelek za okolje in prostor izkoristila predkupno pravico in sama odkupila parcelo, ki je bila po mojem mnenju last vodne skupnosti? Ker se je omenjena skupnost odločila za prodajo, čeprav tega ne bi smela postoriti znotraj petnajst metrskega pasu ob Kamniški Bistrici, bi ta del zemljišča morala odkupiti občina Kamnik, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja parkirnih prostorov ali načrtovane kolesarske steze in pešpoti. Ne glede na višek parkirnih prostorov na kompleksu Al-prem bodo tudi na tem delu tudi v bodoče težave s parkiranjem jeklenih konjičkov«. V odgovoru Bojana Mlakarja je zapisano, da sta zemljišči pare. št. 161/3 - parkirišče v izmeri 309 m2 in 161/4 - neplodno v izmeri 125 m2, vse ko.o. Kamnik, bili zemljiš-ko-knjižno v lasti družbe Meso Kamnik d.d. in ne Agencije Republike Slovenije za okolje. Družba je v skladu z določili odloka o določitvi območja predkupne pravice občine Kamnik (Ur. list RS, št. 35/03) obe nepremičnini ponudila v odkup za ceno 20 milijonov tolarjev oziroma 46.082,95 SIT/m2. Na takšni površini bi bilo v skladu z veljavnimi predpisi možno urediti 34 parkirnih mest. Zaradi omejenih finančnih zmožnosti občina ni uveljavila predkupne pravice. Za večji nadzor prometa na planini Pomlad je m in z njo lepši dnevi, ki jih večina rada preživlja v naravi. Ob lepih vikendih je na Veliki planini, Mali in Gojški planini izredno veliko število motornih vozil, zato je Iztok Debevc podal pobudo, da se poveča kontrolo spoštovanja zakonov in občinskih odlokov, ki urejajo promet na planoti, in da se pristopi k pripravi občinskega odloka, ki bo celovito urejal promet na planini. Kot pravi Ivo Kokalj, Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/ 1995) v prvem členu določa: »Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi. Naravno okolje in prejšnjega odstavka so vsa območja zunaj ureditvenih območij, mest, vasi in drugih naselij, infrastrukturnih objektov republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o urejanju prostora, in zunaj nekategorizira-nih cest ter drugih prometnih površin, ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.« V petem členu pa določa, kdo izvaja nadzor nad izvajanjem uredbe: »Nadzor nad izvajanjem ter uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih znamenitosti.« Po podatkih občinske uprave policija izvaja nadzor nad spoštovanjem navedene uredbe, ki je tudi v njeni pristojnosti. O izvajanju nadzora inšpektorjev za varstvo okolja pa ni podatkov. Glede priprave predpisa, ki bi celovito urejal območje Velike planine, pa bi lahko z njim zavarovali celotno območje, nadzor nad spoštovanjem dovoljenih ravnanj pa bi lahko izvajali tudi pooblaščeni nadzorniki. Kje z motornimi sanmi? V zadnjem obdobju so postale motorne sani izredno razširjen rekreacijski pripomoček, zlasti je opazna povečana uporaba le-teh na Veliki planini. Svetnico Marjeto Humar ob tem zanima, ali je uporaba motornih sani v rekreativne namene na Veliki Planini dovoljena. »Če ni, me zanima, kje je dovoljena uporaba motornih sani v rekreativne namene, glede na to, da je »lokalna skupnost pristojna, da na. občinskih in nekategoriziranih cestah, s katerimi upravlja z ustrezno prometno ureditvijo omogoči varno in okolju prijazno uporabo motornih sani«, še sprašuje. »Opravljanje prevozov z motornimi sanmi je v skladu z 9. členom Odloka o javnem redu na območju Velike planine (Ur. 1. 80/2001), če je prevoz namenjen dostavi in oskrbi objektov v zimskem času, in v nasprotju z 8. členom, če so prevozi s sanmi namenjeni športnim tekmovanjem, oz. rekreacijskim dejavnostim. Za prevoze z namenom dostave in oskrbe ustrezen občinski organ izda dovoljenje za prevoze. Prevozi po kategoriziranih cestah zaradi varnosti v cestnem prometu, kot tudi zaradi zagotavljanja čim boljše prevoznosti (pluženje, posipanje), niso dovoljeni«, pravi Ivan Kenda. Vi sprašujete, župan odgovarja M.K. iz Kamnika sprašuje: »Kako je urejena dejavnost gospodarske javne službe na področju urejanja in vzdrževanja pokopališč in oddajanja prostorov za grobove v najem ter pogrebnih storitev?« Predmetna gospodarska javna služba je urejena z Odlokom o opravljanju gospodarske javne službe na področju urejanja in vzdrževanja pokopališč in oddajanja prostorov za grobove v najem ter pogrebnih storitev in z Odlokom o pokopališkem redu občine Kamnik. Slednji določa način, prevoz in čas pokopa, zvrsti grobov, tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališčih, postavljanje spomenikov, urejanje pokopališč, ki morajo imeti mrliške veže, mirovalno dobo za grobove, čuvanje umrlih in pogrebne svečanosti ter druge naloge s področja javne službe. Za vsako pokopališče skrbi upravljalec, ki mora imeti izdelan pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališčna polja (oddelke) in grobove. Odlok tudi določa, da, kadar gre-za nov grob, sorodniki pokojnika oziroma najemniki groba ob prijavi pokopa sklenejo najemno pogodbo za grob z upravljalcem pokopališča. Ob sklenitvi pogodbe najemnik plača na- jemnino za grob za določen čas najema, (običajno za eno leto). Z vplačilom najemnine je plačano tudi vzdrževanje pokopališča oziroma skupnih naprav. Višina najemnine je določena v skladu z veljavnimi predpisi in je različna za posamezna pokopališča. V občini Kamnik je štirinajst obstoječih pokopališč. Večino teh pokopališč urejajo in vzdržujejo pokopališki odbori v posameznih krajevnih skupnostih. Na pokopališčih Kamnik-Žale, Mekinje, Podgorje in Nevlje izvaja to dejavnost Komunalno podjetje Kamnik d.d., s katerim je Občina Kamnik sklenila pogodbo o izvajanju te gospodarske javne službe. Pregled vseh pokopališč kaže na nekatere skupne značilnosti oz. probleme, ki se odražajo v prostoru. Majhna pokopališča ob cerkvenih objektih so v večini primerov prostorsko utesnjena. Potrebe po razširitvi oz. dodatnih grobovih se marsikje rešijo na način, ki zmanjša kvaliteto obstoječega okolja, hkrati pa ne predstavlja dolgoročne rešitve problema pokopavanja. Kaže se tudi, da je v manjših krajih oz. naseljih še težje zagotoviti finančna sredstva za urejanje pokopališč, zato marsikje ni zgrajenih poslovilnih prosto-rov-mrliških vežic, skupne in funkcionalne površine pokopališča pa niso kvalitetno urejene. Gradnja mrliških vežic in širitev pokopališč so stro- kovno in finančno zelo zahtevne naloge. Na osnovi analize pokopališč v občini se poraja vprašanje, ali je pri malih pokopališčih bolj smiselno razmišljati o širitvi pokopališč ali o postopnem opuščanju pokopavanja na posameznih pokopališčih. Na vseh pokopališčih se pojavlja odprta problematika pravnoformalne narave, predvsem zaradi lastništva zemljišč, na katerih so pokopališča, saj so v večini primerov v lasti cerkve. Za osrednji del pokopališča v mestu Kamnik je še vedno nedokončan postopek denacionalizacije. Na osnovi sprejetega izvedbenega akta in glede na to, da primanjkuje tako klasičnih kot tudi žarnih grobov, se je občinska uprava odločila za razširitev klasičnega in žarnega pokopališča na Žalah. Tako je v proračunu za leto 2006 namenila 50 milijonov tolarjev za I. fazo izvedbe predmetne razširitve. Prav tako je v letošnjem letu občinska uprava name--nila določena finančna sredstva za sanacijo opornih zidov pri pokopališčih v Motniku in v Podgorju. ZUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod J Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net http://turizem, kamnik.si v razpisal KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, Tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net Četrtek. 6. aprila ,ob 19. 00 GRAD ZAPRICE THONET KRALJ' URŠIČ (Stoletje oblikovanja stolov v tovarni Stol Kamnik) - otvoritev razstave DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, Od 09. do 14. ure na tel. 839 76 06; GSM 041 360 399 www.domkulture.ora: e-mail: info@domkulture.ora Sobota. 25. marca, ob 20. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik MOZARTOV KONCERT Koncert, za izven vstopnina: 2000 SIT / 8,35 EUR Sreda. 29. marca, ob 18. uri Občina Kamnik SLAVNOSTNA SEJA OB OBČINSKEM PRAZNIKU za izven, vstopnine ni Četrtek. 30. marca, ob 17. uri Mini teater PALČEK - lutkovna predstava za otroke za abonma Kaminček in izven vstopnina: 900 SIT / 3,75 EUR Četrtek. 30. marca, ob 19. uri Občina Kamnik FILM O MARIJI VERI za izven, vstopnine ni Sobota. 1. aprila, ob 20. uri orientalska plesno-gledališka skupina KAMSIN ZGODBA PUŠČAVSKEGA VETRA plesno-gledališka poezija za izven, vstopnina: 1500/1000 SIT (6,27/4,18 EUR) Torek. 4, aprila, ob 18. uri Predstavitev knjige Stanke Baloh ZDRAVSTVENA SLUŽBA NA KAMNIŠKEM V 20. STOLETJU za izven, vstopnine ni MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, Tel.: (0)1 831 25 97, 831 12 17, faks: (0)1 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si Kdai: sreda. 1 2. 4. 2006 ob 19. uri Kdo: Dominik Kogovšek Kaj: ETIOPIJA in Kdaj: sreda. 26. 4. 2006 ob 19. uri Kdo: Lojze Vrankar Kaj: IRAN Četrtek, 6. aprila, ob Andersenovih dnevih • Razstava Hans Christian Andersen (vitrine na hodniku) • Ogledi s kulturnim programom (za vrtce in šole - potreben je vnaprejšnji odgovor) če&Ulfca/m fiUi^niku e/?£ine '‘Kant ni A. ♦ Mem i' Čestitamo oh prazniku občine Kamnik, dila dekliški ministrantski pevski zbor, kjer je dekletom pomagala oblikovati glasove in jih učila tehnike petja, bila je zgled predanosti delu. Poleg dela z ljudmi, ki ga zahteva vodenje in oblikovanje pevskega zbora, pomeni njeno delo izjemen prispevek h kulturi mesta Kamnik. Orgelska in orkestrska glasba ter solistično in zborovsko petje so namreč nepogrešljiv del dolgoletne kulturne tradicije v Kamniku. Medobčinskemu društvu invalidov Kamnik bronasto priznanje Občine Kamnik za 30-letnico uspešnega delovanja na humanitarnem področju Medobčinsko društvo invalidov Kamnik je v letu 2005 praznovalo 30-letnico uspešnega delovanja na humanitarnem področju. Trenutno je v društvo včlanjenih nekaj čez 1100 delovnih invalidov iz občin Kamnik in Komenda. V okviru svoje redne dejavnosti društvo vsako leto izda Informator z vsemi potrebnimi informacijami o pravicah in koriščenju ugodnos- ti, programom izletov, okrevanj in prireditev ter žepni koledar z istim programom, ki ju prejmejo vsi redni člani. Na telefonskem odzivniku so objavljene informacije o akcijah društva. Med uradnimi urami je članom omogočeno svetovanje v zvezi s problemi zaradi invalidnosti, problemi v delovnem okolju ter o urejanju in vodenju postopkov za reševanje le-teh. Članom nudijo neposredno pomoč pri pripravi vloge (pritožbe, prošnje) na ustrezne institucije. Aktivni in drugi člani društva se udeležujejo vseh usposabljanj, ki jih organizira Zveza delovnih invalidov Slovenije (ZDIŠ) in izobraževalne institucije za zaposlene in nezaposlene invalide in invalide z določeno invalidnostjo. Preko društva lahko invalidi v zvezi s svojo invalidnostjo koristijo brezplačno pravno pomoč v Pravno informacijskem centru nevladnih organizacij (PIC) v Ljubljani. MDI Kamnik izvaja program resocializacije članov društva, integracije v kulturno in družbeno življenje v novih razmerah ter pomoč invalidom skozi ustvarjalne delavnice. Redno se izvajajo obiski nepokretnih, težko bolnih in invalidov z omejeno možnostjo gibanja v bivalnih prostorih ali operirancev po težjih posegih, ki se jim zdravstveno stanje počasi ali pa sploh ne izboljšuje. Društvo skrbi za ohra- njanje zdravja svojih članov in organizira okrevanja, kopalne izlete v slovenska zdravilišča, združene z ogledom kulturnih in drugih zanimivosti, letno srečanje invalidov občin Kamnik in Komenda, pustovanje, martinovanje in silvestrovanje. Organiziranih oblik druženja se je v preteklem letu udeležilo okrog 325 invalidov s spremljevalci. Člani MDI Kamnik se vključujejo v interesne dejavnosti na področju ročnih in kulturno-umetniških ustvarjalnosti, udeležujejo se tudi pet dnevnih ustvarjalnih delavnic v organizaciji ZDIŠ. Bolni člani so veseli stikov v okviru medsebojne pomoči, udeleženci izletov, okrevanj in drugih druženj pravijo, da se jim po udeležbi na teh aktivnostih društva počutje občutno izboljša, ugotovijo svoje zmožnosti ustvarjanja in poglobijo znanje na posameznih področjih dela. Izredno pomemben je program rehabilitacije in ohranjanja psihofizičnih sposobnosti delovnih invalidov. Društvo napoti svoje člane na rehabilitacijske programe v slovenska zdravilišča, ki jih organizira ZDIŠ, izvaja tudi program pomoči članom z nižjimi dohodki in jim omogoča cenejše ali brezplačno koriščenje programov društva. Domu starejših občanov Kamnik bronasto priznanje Občine Kamnik za 30-letno delovanje na področju humanosti in skrbi za starejše ljudi Dom starejših občanov Kamnik uspešno deluje polnih 30 let, saj je prve stanovalce sprejel že leta 1975 s kapaciteto 144 postelj. V tem času se je stalno izpopolnjeval, razvijal in širil, tako, da je danes zelo sodobno urejen in lahko sprejme 223 stanovalcev. Na voljo je 61 enoposteljnih, 62 dvoposteljnih, 2 triposteljne in 7 štiriposteljne sobe. Poleg možnosti prebivanja ima Dom urejene skupne prostore, ambulanto, avlo s točilnico, jedilnico, večnamensko dvorano, prostore fizioterapije, delovne terapije, dietno kuhinjo, dnevne prostore, kapelo. V domu se stanovalci zelo dobro počutijo, saj imajo na voljo vrsto društvenih aktivnosti za življenje v tretjem življenjskem obdobju, zdravstvene, kulturne in vsestranske dejavnosti. Stanovalcem je na voljo tudi domska knjižnica, pedikura, frizerska in verska storitev, izposoja časopisov in drugega materiala. Dom skrbi, da svojim stanovalcem omogoči čim ugodnejše počutje, čeprav je družbena struktura stanovalcev sedaj bolj kritična, kot je bila v začetku delovanja doma. Poleg oskrbe in nudenja pomoči rednim stanovalcem doma ima dom skrb tudi za aktivnosti izven doma z razvažanjem navadnih in dietnih kosil občanom Kamnika in Komende. Poleg tega so v domu na voljo tudi storitve pranja in likanja perila, šiviljske usluge in drugo, zlasti za tiste, ki tega na lastnem domu ne zmorejo. Vsestransko angažirano osebje in vodstvo doma se trudi, da v celoti izpolni želje in potrebe stanovalcev. Trenutno je v domu zaposlenih več kot 100 delavcev, ki vzorno opravljalo svojo družbeno in humanitarno dejavnost. Aktivnosti Doma starejših občanov celo presegajo redne obveznosti, ki so domu predpisane in s tem širijo in krepijo zaupanje v družbeno vlogo podobnih ustanov. Dom zelo uspešno sodeluje z drugimi institucijami in organizacijami, ki jim je skrb za starejše občane pomembno poslanstvo. Dom zaposluje tudi brezposelne osebe v okviru programa javnih del, kar prispeva k blažitvi težkih socialnih položajev brezposelnih. V Domu starejših občanov Kamnik je našlo miren kotiček 151 občanov Kamnika in 17 občanov iz občine Komenda. (nadaljevanje na 6. strani) Ob praznovanju 30- letnice doma v maju 2005. Na sliki so delavci, ki so praznovali 30,25,20,15 in 10 - letni jubilej dela v domu, prvi direktor doma g. Peter Kladnik in ga. Marta Žerko, ki je bila direktorica v domu 17 let S-PUBUCUS Občanke in občani! Okolje kliče k ločevanju odpadkov in ločenemu odlašanju papirja, stekla, plastike, bioloških in posebnih odpadkov. Tudi to je pogoj za zdravo življenje, kar vam ob občinskem prazniku želi in vam čestita Vaš Publicus Šolski Center Rudolfa Maistra PRIDRUŽUJEMO SE ISKRENIM ČESTITKAM OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK, KO SE SPOMINJAMO NAŠEGA VELIKEGA ROJAKA RUDOLFA MAISTRA. PESTRA IZBIRA IZDELKOV IZ VELIKONOČNEGA PROGRAMA po še posebej ugodnih cenah Del. čas: pon.-pet. od 8h - 12h in l4h - 18h, sobota od 8h - 12h. KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 PAX SVEČARNA STELE Glavni trg 16, Kamnik, ® 831-16-84 Posebna priznanja Občine Kamnik prejmejo: - Primož Hieng za novinarske prispevke, s katerimi je prispeval k prepoznavnosti Kamnika v širšem slovenskem prostoru Primož Hieng se je rodil 1. septembra 1955 v Ljubljani. Že med študijem na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo se je začel ukvarjati s pisanjem in fotografiranjem. Leta 1978 se je redno zaposlil na Radiu Glas Ljubljane, kjer je bil po letu 1987 urednik dopisništva. V slovenskem novinarskem prostoru je prisoten že več kot 30 let, od tega je skoraj 20 let tesno povezan s Kamnikom. Že kot novinar in urednik dopisništva na Radiu Glas Ljubljane si je prizadeval za vse večjo prisotnost poročil, reportaž in drugih novinarskih zvrsti iz Kamnika in okolice v radijskem programu. Že od začetka njegove zaposlitve na Radiu Glas Ljubljene novembra 1978 je aktivno spremljal dogajanje v kamniški občini, po letu 1987, ko je postal urednik dopisništva RGL, pa je intenzivno sodeloval s pokojno novinarko Romano Grčar, ki je aktivno poročala za RGL. V letih 1993 do 1996 je bil nekaj časa glavni in odgovorni urednik glasila Utrip, jeseni 1997 pa je začel z izdajanjem informativno razvedrilne revije Kamniške novice, kjer je že deveto leto glavni in odgovorni urednik revije. Z objektivnim pisanjem bralcu ponuja številne informacije iz življenja in dela celotne občine Kamnik in drugih občin ljubljanske regije. Prizadeva si za odkrito in zavzeto pisanje o dogodkih in ljudeh. S temami o slovenski zgodovini, etnologiji in zanimivih ljudeh se redno tedensko vsako soboto oglaša tudi v prilogi TT Slovenskih novic, kjer je bilo v zadnjih treh letih objavljenih prek 50 prispevkov prav s področja Kamnika. Tako je v časopisu z izredno visoko naklado 130.000 izvodov na svojevrsten način promoviral Kamnik, njegove zaslužne ljudi, dejavnosti, etnološke posebnosti in zgodovino. Primož Hieng se je v zadnjih desetih letih uveljavil tudi na področju fotografije. Tako je od leta 1996 do 2005 pripravil devet avtorskih fotografskih razstav, večino motivike pa je posvetil Kamniku. Še posebej odmevna je bila lanska razstava Soline - med nebom in zemljo, fotografska pripoved solin, posnetih iz zraka. Na fotografskem področju ves čas redno sodeluje z Agencijo za turizem in podjetništvo občine Kamnik. - Anton Špenko za širjenje zavesti o etnološki dediščini na Kamnišlteni Tone Špenko se je rodil 8. septembra 1959 v Šmarci pri Kamniku. Po končanem izobraževanju v kemijski stroki se je zaposlil v tovarni Lek v Mengšu, kjer je pred prezaposlitvijo v Ljubljano več let deloval kot vodja oddelka. Ob svojih službenih obveznostih se z veliko zavzetostjo in ljubeznijo ukvarja še s številnimi zanimivimi dejavnostmi, med katerimi pomembno mesto zavzemata dve področji: astronomija in jasličarstvo. Iz svojega observatorija v Tunjicah pri Kamniku zavzeto opazuje in beleži nebesne pojave, o njih objavlja strokovne članke ter organizira javne oglede. Ob tem pa že nekaj let izdeluje jaslice v kamniški frančiškanski cerkvi. Njegove jaslice niso le postavljanje figur, ampak umetniška ustvarjalnost. Z jaslično pokrajino je nekajkrat predstavil tipično podobo Velike planine, zadnja leta pa se je posvetil prikazovanju njegovega domačega okolja, rodne Šmarce. Večino figur ustvarja sam, prav tako so v njegovi delavnici nastale tipične velikoplaninske bajte ter nižinski kozolci in toplerji. Pod njegovimi rokami oživijo predstavitve različnih kmečkih opravil na polju (npr. orača ter sejalca). Tako gre v bistvu za študij bogatega ljudskega materiala Kamnika in okolice, katerega izsledke izrazi in predstavi v umetnosti jasličarstva. O jaslicah gre dober glas in tako si jih pridejo ogledovat iz vse Slovenije. Velikoplaninske jaslice so gostovale tudi že po drugih cerkvah na Slovenskem: leta 2004 so bile postavljene v Ljubljani, 2005 pa v Novem mestu. V izdelovanje in postavljanje jaslic je vsa družina Špenko, Tone skupaj s soprogo in sinovoma, vložila veliko dela, prostega časa in dobre volje. Občinsko priznanje naj bo potrditev dosedanjega dela in vzpodbuda za naprej. - Danijel Hamp za nesebično pomoč mladim, zasvojenim z drogo V zadnjem letu in pol Danijel Hamp večino svojega prostega časa posveča pomoči mladim, zasvojenim z drogo. To delo opravlja povsem prostovoljno in izredno požrtvovalno. Njegovi predanosti in želji po reševanju odvisnikov pa gotovo botruje tudi osebna izkušnja, saj droga ni prizanesla niti enemu od ožjih družinskih članov. Odkar je (po naključju) pomagal prvemu fantu, ki je zaradi odvisnosti hotel storiti samomor in ga prepričal, da se je odšel zdravit v komuno, se je za to po Kamniku hitro razvedelo in se je nanj začelo obračati vse več odvisnikov. V dobrem letu je tako prepričal že 15 mladih ljudi, da so opustili drogo in se odločili za zdravljenje. Ti mladi so bili zasvojeni s heroinom, stari so od 20 do 27 let, večina so Kamničani. Z njimi je v stalnem stiku, tudi ko so v komunah, poleg tega so se prvi že začeli vračati domov in ve, da jim mora pomagati še naprej, saj lahko ob pomanjkanju podpore znova zabredejo v odvisnost. Zanje se poteguje tudi na sodišču, saj je večina zaradi potrebe po drogi v preteklosti zagrešila kazniva dejanja, stališče Danijela Hampa pa je, da bi zaporna kazen lahko te mlade ljudi ponovno pahnila v zasvojenosti in da jih lahko reši le polno vključevanje v družbo, pomoč pri šolanju in iskanju zaposlitve. Pri delovanju ga vodi zlasti načelo: »Kdor reši enega človeka, reši svet.« Vsak je človek vreden pomoči in Danijel Hamp se je, kolikor je v njegovi moči, potrudil za vsakega posameznika, ki se je obrnil nanj. - Tunjiški oktet za prispevek k bogatenju kamniške zborovske kulture. Začetki delovanja Tunjiškega okteta segajo v leto 1985, ko se je skupina pevcev, ki so že dalj časa peli v različnih zborih, odločila, da v takšnem sestavu poskuša bolj intenzivno negovati slovensko narodno pesem. Sprva so nastopali predvsem na proslavah in priložnostnih prireditvah ter od vsega začetka na vseh revijah pevskih zborov. Vztrajno so dvigali kvalitetni nivo in širili repertoar pesmi. Ob deseti obletnici delovanja so izdali samostojno kaseto ter v tem času vsako leto organizirali samostojne koncerte, na katere so vabili tudi druge zbore. Ko je na srečanju pevcev v Šentjerneju na Dolenjskem zamrla predstavitev manjših pevskih skupin, so se člani Tunjiškega okteta odločili, da sami prevzamejo organizacijo takšnih srečanj, predvsem za skupine osrednje Slovenije in Gorenjske. Do sedaj je bilo takšnih srečanj sedem pod skupnim imenom Pozdrav Mariji. V polnih dvajsetih letih delovanja so člani okteta prekrižarili tudi vsa pokopališča v naši občini in daleč izven nje, kamor so bili vabljeni, da bi peli ob slovesu od mrtvih. Zadnjih nekaj let so poleg vseh obveznosti, ki jih takšen sestav težko usklajuje, svoje poslanstvo ponesli med naše rojake v Italijo in Avstrijo. Pripravili so dobrodelni koncert za žrtve poplav v Kanalski dolini, vsako leto pa se udeležujejo pevskih srečanj med rojaki na avstrijskem Koroškem. Tunjiški oktet je kot tak razpoznaven zbor s prijetno melodiko in ubranim petjem saj zbor v tem obdobju praktično nastopa v stalni sestavi. Občinski praznik v Domu kulture Kamnik Konec marca pred štirimi leti so se na široko odprla vrata prenovljenega Doma kulture Kamnik. Prvi obiskovalci so bili bolj ali manj navdušeni, a le redki so pomislili, da stavba potrebuje nekoga, ki bo skrbel zanjo. Hišnika. Programskega vodjo. Direktorja. Tajnico. Tehnično službo. PR službo. In če se da, vse skupaj v eni osebi, da ne bo predrago. In smo sedeli Pridni možici nekaj dni pred otvoritvijo v veliki občinski pisarni in kimali velikim besedam in nato, čez nekaj dni, zasedli Dom kulture Kamnik, ki ga še sedaj, po štirih letih, držimo kot Soško fronto. Malo naprej, malo nazaj, sem ter tja napad s kemičnim orožjem, nekaj diverzantskih akcij v zaledju, zavedajoč se, da je vsake vojne enkrat konec. Slišimo marsikaj, a nekaj nam ne more vzeti nihče: v štirih letih smo iz Doma kulture Kamnik naredili vseslovensko prepoznavni kulturni center s pomembnimi gostovanji največjih slovenskih gledališč, z rednimi abonmaji za odrasle, otroke in mladino, z redno produkcijo gledaliških predstav in lastnim poletnim festivalom. Vse to z malo ekipo, ki jo preštejemo z mizarjevo roko, zvesto hostesno službo in številnimi sodelavci od vsepovsod. Tudi po štirih letih delovanja se najdejo ljudje, ki ne vedo, da je na robu Kamnika relativno moderen kulturni center z veliko dvorano, mladinskim centrom, plezalno steno, Glasbeno šolo in velikim parkiriščem. Veliko jih je, ki vreščijo, da ga ne rabimo, saj, kdo pa potrebuje kulturo, če pa imamo televizijo in nakupovalne centre. Nekateri nas hvalijo. Mi pa vsako leto razmišljamo, ali bomo, ko avgusta končamo s Kamfestom, še imeli ključ od pisarne. V bistvu precej razburljivo življenje. GORAN ZAVRŠNIK, programski vodja Doma kulture Kamnik Sašo Seljak, direktor trženja skupine BPT Svilanit, in plavalka Sara Isakovič podpisujeta štipendijsko pogodbo. NAJBOLJŠE ZA NAJBOLJŠO PLAVALKO Podjetje Svilanit iz Kamnika je sredi februarja podpisalo štipendijsko pogodbo z našo najboljšo plavalko Saro Isakovič, članico PK Žito Gorenjka Radovljica. Odlična mlada plavalka (najboljši rezultat je peto mesto na SP lani) je z zadovoljstvom pohvalila posluh gospodarstva za njeno športno pot. Kamniško podjetje pa je pogodbo, ki traja do konca leta z možnostjo podaljšanja, povezalo tudi z novo kolekcijo »Sara«, ki bo spomladi novost v ponudbi Svilanita »Čeprav časi za tekstilna podjetja niso rožnati, smo v Sari Isakovič prepoznali predvsem izredno ambiciozno mlado športnico, ki v šoli in svojem športu dokazuje voljo, znanje in druge vrline. Ker je velik del naše proizvodnje povezan z vodo, smo sklenili našo kolekcijo poimenovati po naši štipendistki, ki s svojo mladostjo in energijo daje tudi našim bodočim izdelkom oseben pečat, novost pa je posebej namenjena tudi mladim. Verjamemo, da bo kakovost naših izdelkov (brisače, kopalni plašči) s tem imenom prepričala kupce, Sari Isakovič in vsem mladim športnikom in športnicam pa seveda ob tem želimo veliko dobrih rezultatov,« je dejal g. Sašo Seljak, direktor trženja. »Vesela sem, da v našem gospodarstvu obstaja posluh za športnike. Čeprav plavanje včasih neupravičeno zapostavljajo, je bila poteza Svilanita zame res dobrodošla in takoj sem bila za sodelovanje. Upam, da bom z rezultati upravičila zaupanje in sem seveda ponosna, da bodo izdelki nosili moje ime,» je dejala večkratna slovenska rekorderka Sara Isakovič potem, ko je prva preizkusila novo kolekcijo Svilanita z njenim imenom. Pohvalno je, da je pobuda o štipendiranju prišla iz Svilanita, njihov način sodelovanja s plavalko PK Žito Gorenjka Radovljica pa je vsekakor vreden posnemanja. »Verjemite, z najboljšo plavalko bomo ponudili tudi najboljši izdelek našim kupcem!« je dejal g. Sašo Seljak. Kamničani na sejmu Dom Od 7. do 12. marca seje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na sejmu Dom s svojo ponudbo predstavljalo 524 domačih in tujih razstavljavcev. Na površini 10.000 kvadratnih metrov so se na enem mestu zbrali izdelovalci stavbnega pohištva, notranje opreme, ogrevanja in hlajenja stanovanjskih in poslovnih prostorov, opreme za varovanje, urejanje doma in njegove okolice in gradbenih materialov. Več kot 55.000 obiskovalcev se je seznanilo z najnovejšimi tehnologijami in novimi zamislimi na področju urejanje doma ali urejanja njegove okolice. Obisk se je marsikomu poplačal s sejemskim popustom. Tudi letos je bilo med razstavljavci, ki svojo ponudbo in dejavnost na sejmu postavijo na ogled širokemu krogu potencialnih kupcev, kar nekaj podjetij in podjetnikov s kamniške in komendske občine. Med njimi je uspešno podjetje Alu projekt iz Kamnika, ki se že drugo desetletje ukvarja z izdelavo fasadnih oblog iz najrazličnejših materialov (aluminij, keramika, steklo), alu oken in vedno bolj priljubljenih zimskih vrtov, ki so tudi tokrat pritegnili pozornost obiskovalcev. Tudi Kamničan, alpinist Tomaž Humar si ni mogel kaj, da se ne bi ustavil na njihovem razstavnem prostoru, spregovoril z »domačimi razstavljavci« in z zanimanjem prelistal privlačen katalog izdelkov. Kot nam je povedal direktor Stanislav Jenko, je podjetje Alu projekt že vrsto let redno prisotno na ljubljanskem sejmu Dom, saj so zadovoljni z odzivnostjo. Občasno razstavljajo tudi na Obrtnem sejmu v Celju in gradbenem sejmu v Gornji Radgoni, srečujemo pa jih kot redne razstavljavce v času spomladanske razstave cvetja v Arboretumu Volčji Potok. Med bogato ponudbo vsega potrebnega za gradnjo, obnovo in bivanje smo se ustavili ob Titanovem razstavnem prostoru, kjer je njihov komercialni zastopnik Janko Zore ravno predstavljal stranki dodatno zaščito vhodnih vrat, ko se želimo zavarovati pred nepovabljenimi gosti. Povedal je, da v Titanu dela 25 let, zadnja leta svetuje, prodaja in rešuje reklamacije. Prepričani so, da so tudi poprodajne dejavnosti zelo pomemben dejavnik. »Titanova blagovna znamka je prepoznavna doma in v tujini, a kljub temu je prav, da se predstavljamo na sejmih s svojo dejavnostjo in pokažemo, da še živimo in da bomo tudi v prihodnje zadovoljevali naše kupce,« je z zadovoljstvom povedal Janko Zore. VERA MEJAČ M sobota, 25. marec ob 10:00 PRAVLJICA O ZLATI ROŽI glasbeno gledališka predstava, Melita Osojnik sobota, 25. marec ob 17:00 in 19:00 MAMA, HVALA TI ZA VSE Prireditev ob materinskem dnevu, Župnijska Karitas Domžale nedelja, 26. marec ob 19:00 Milan Grgič: LJUBO DOMA, KDOR GA IMA komedija, Moj Teater “j ponedeljek, 3. april ob 20:00 ^ KOMORNI ZBOR AVE gj koncert O "O sreda, 5. april ob 20:00 5 Marie Jones: KAMNI V ŽEPIH :> komedija, Prešernovo gledališče Kranj 5 sobota, 8. april ob 10:00 Mojca Osojnik: TO JE ERNEST lutkovna predstava, Lutkovno gledališče Nebo INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 © Kulturni dom Franca Bernika Domžale Na obisku pri Angeli in Petru Dolinšek Na planini živita že 45 let Velika planina je kljub bližajoči se pomladi v teh dneh še vedno prava zimska pravljica. Prelepa, z več kot dva metra debelo snežno odejo, prekrita pobočja, ki se tudi takrat, ko nižinske kraje prekriva siva megla, kopajo v soncu in jasen pogled na kamniške hribe, kljub okrnjeni smučarski sezoni privabljajo številne obiskovalce. Nekoliko bolj neprijazno postane, ko po pobočjih zapiha hladen veter in ko snežni zameti napihajo tudi po štiri metre debel snežni zid. Takrat je na planini bolj malo ljudi. Koče so pokrite s snegom, o vratih in oknih ni sledu in večinoma se proti nebu dvigajo le vrhovi streh z ozkimi dimniki. A nekaj minut hoda od gostišča na Zelenem robu s poti krene globoka gaz, ki pelje do koče, iz katere se kadi že vso zimo. Pravzaprav že vse leto in še dlje - v njej namreč že 45 let živita zakonca Dolinšek, 80-letna Angela in šest let mlajši Peter. To je njun dom, ki ga ne zapustita niti v tako hudih zimah, kot je letošnja. »Letos imamo sneg že od novembra in nič ne kaže, da bo kaj kmalu skopnel. Toliko ga ni bilo že odkar pomnim! Letos je res dolga zima,« naju v svoji topli izbici, ki kraljuje sredi te skromne lesene pastirske bajte, ki premore še drvarnico, majhno shrambo, vežo, stranišče in majhno ležišče na podstrehi, sprejela gospa Angela. Mimogrede pokaže še svoje zapiske o vremenu, ki jih piše že nekaj let, tako da ji je o debelini snežne odeje, kakršne že dolgo ni bilo, zares treba verjeti. »Na planini živiva že od leta 1960. Moj mož je bil čuvaj, sama pa sem vsa ta leta delala v Domžalskem domu, v Jarškem domu in v gostišču na Zelenem robu. Zdaj sva upokojena, a Velika planina ostaja najin dom,« razlaga Angela, medtem ko se je njen mož Peter mudil zunaj na planini. Letošnja zima je bila res naporna. Ves sneg sta morala sproti odmetavati, da jima ni zasulo vrat in oken, ki so zdaj dobesedno izklesana v snežen zid. Prav tako sta morala sneg odstraniti z dela strehe, da sončni žarki lahko dosežejo sončne celice, ki jima omogočajo električno energijo za razsvetljavo in radijski sprejemnik. »Tudi televizijo sva imela, a ne dela, pa je niti ne pogrešava. Čez dan bereva, poslu- šava radio, treba pa je tudi kaj skuhati in pospraviti. Imava pa tudi Murko,« pripomni s pogledom usmerjenim v leto dni staro psičko. Družbe ne pogrešata preveč, da pa sta na tekočem z dogajanjem tudi v dolini poskrbi Kamniški občan, ki ga rada prebirata. Dolino sta nazadnje obiskala novembra lani, ko sta poskrbela za zaloge hrane. Sveža živila jima na planino nosi eden od skrbnikov bližnje bajte, prav tako pa dobivata tudi vso pošto - pastirska bajta je namreč njuno stalno bivališče s hišno številko 76. Angela, rojena v Okroglem, bi se, kakor prizna, danes le stežka navadila na življenje v dolini, prav tako njen mož. Na planini ne pogrešata ničesar in tudi dolge zime bo enkrat konec, čeprav je Angela prepričana, da bodo letos lahko smučali vse do maja. JASNA PALADIN .... Angela Dolinšek s svojo psičko Murko, ki ji dela družbo tudi takrat, ko se mož Peter odpravi po planini. POMAGALI SMO ANŽETU V Komornem zboru Šutna Kamnik prepeva tudi Simon Zorman (peti z desne). Za presenečenje ob zaključku programa pa sta »zaslužna« gosta Majda in Marjan Petan iz Celja, ki sta lepe misli povezala v čudovito pesem. Marjana poznamo kot dolgoletnega pevca New Swing Quar-teta. Ne moremo pa mimo Franeta Tonina, ki je res spretno povezoval lep program dobrodelnega večera. Med glasbenimi točkami smo pozorno prisluhnili prav za ta večer izbranim duhovno bogatim recitacijam Anžetovega očka Simona Zormana. Triinpolletni Anže je iz varnega in toplega naročja mamice Albine skupaj s sedemletnim bratcem Tadejem še posebej pozorno spremljal očkov nastop, se pridružil ploskanju in ponavljal njegove v srce segajoče besede. Mamica je ob vsej pozornosti Anžetu fotografirala vse nastopajoče za družinski album, saj, kot je povedala, je bil ta večer med največjimi dogodki za njeno družino. Ob zaključku programa se je Simon Zorman s sinčkom Anžetom v naročju zahvalil za dobrodelnost vsem obiskovalcem, še posebej pa Komornemu zboru Šutna Kamnik za organizacijo dobrodelne prireditve in članom Kulturno-prosvet-nega društva Šmarca. Cvetje in spominska darilca je podaril glavnim pobudnikom: Tini Tonin, Roku Rakarju in Romanu Zormanu. To je lep dokaz, da pesem ne le združuje ljudi, ampak tudi plemeniti. Simon namreč že nekaj časa prepeva v tem zboru in s prostovoljnim delom spretno pomaga Tini v raznih otroških delavnicah, ki so priljubljene med otroci v Šmarci, pa tudi širše. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Anže je bil rojen s šestimi meseci (27 tedni) s carskim rezom. Dva meseca seje boril z inkubatorjem, teden dni s toplo posteljico in teden dni z vodno posteljico. Zaradi tega, ker se mu je tako mudilo na ta svet, gaje doletela diagnoza - cerebralna paraliza (gibalna ovira-nost). Danes živahen triinpolletni fantič je umsko popolnoma razvit, le njegove noge ne funkcionirajo, da bi se lahko pridružil vrstnikom. Ljubeči starši mu pomagajo kolikor le lahko, pravijo, da so jim na IRS-u v Ljubljani na vprašanje, če bo Anže kdaj hodil odgovorili, da bo nekoč morda lahko prehodil nekaj metrov s hoduljami, sicer pa bo vezan na invalidski voziček. Izdatna doplačila invalidskih pripomočkov in vitaminov, saj ZZZS krije le osnovni del, bremenijo mlado družino, na Anžetovi knjižici pa že skrbno zbirajo sredstva za nakup dvigala. Družini Zorman iz Spodnjega loga 5 v Šmarci so na pomoč priskočili člani Kulturno-prosvetnega društva Šmarca z dobrodelno prireditvijo in v Krajevni skupnosti Šmarca. Na njihovi internetni strani z naslovom wivw.smarca.net so namreč odprli posebno rubriko z naslovom Pomoč Anžetu in povezavo (link) z družino Zorman, kiji ljudje lahko pomagajo z neposrednimi prispevki ali z nakupom ročno poslikanih izdelkov iz kera mase, ki so predstavljeni na internetnih straneh. Harmonikarja Matic in Janja Hribar iz Volčjega Potoka sta kljub rosnim letom izvrstna v igranju med Slovenci najbolj »domačega« inštrumenta. korajžno dokazal, da je že pra- šku v Homcu osvojil vi mojster v igranju tega pri- laskavi naslov abso-Ijubljenega slovenskega inštru- lutnega prvaka kar menta. Oba s sestrico se učita pomeni, da je bil naj-igranja harmonike pri prof. Ro- boljši harmonikar biju Stoparju v Glasbeni šoli med številnimi nasto-Kamnik: Matic obiskuje šesti pajočimi. Mali Anže z mamico Albino in bratcem Tadejem med krajani in drugimi dobrotniki. Krajani, ki so do zadnjega ko- pokazali vsi, ki so se odzvali potička napolnili dvorano šmar- vabilu za nastop v pestrem praškega kulturnega doma, so po- gramu: Klapa Mali grad Kam-kazali, da jim dobrota in huma- nik, Komorni pevski zbor Šutna nost nista tuji, saj so z zbranimi Kamnik pod vodstvom Roka prispevki 249.000 tolarjev pri- Rakarja, klarinetist Maks Kadi-spevali delček pomoči Anžetu vec in saksofonist Boštjan To-in njegovi družini, ki mora za melj, kitaristki Alenka Okorn in nakup invalidskega dvigala Neža Prelog, Gašper Seiko s tro-zbrati kar blizu pet milijonov bento in njegov brat Žiga s kla-tolarjev. rinetom, Nejc Plahuta se je Posluh za dobrodelnost so predstavil v vlogi pastirčka z re- Na sobotni večer, 11. marca, je Kulturno-prosvetno društvo Šmarca, ki zadnja leta resnično zavzeto skrbi za kulturno življenje kraja, organiziralo dobrodelno prireditev z naslovom POMOČ ANŽETU. Njihov mali sokrajan Anže Zorman zaradi prezgodnjega rojstva, ki je botrovalo žalostni diagnozi - cerebralna paraliza, ne more hoditi in v društvu so se odločili, da triinpolletnemu živahnemu fantku na poti k invalidskemu dvigalu, ki mu bo omogočilo lažje gibanje, pomagajo z dobrodelno prireditvijo. citacijami pesmi Kati Turkove - planšarice in ljudske umetnice z Velike planine. Zbrane v dvorani je do solz nasmejal 12-letni harmonikar Matic Hribar iz Volčjega Potoka. Najprej sta v duetu z 10-let-no sestrico Janjo zaigrala Avsenikovo skladbo Otoček sredi jezera, nato pa je Matic prešerno raztegnil meh svoje harmonike na Blumauerjevo Veseli Ribničan. Njegovo spretno in hudomušno muziciranje so prevzeti poslušalci nagradili s še posebej bogatim aplavzom in mu s tem izkazali priznanje in željo, da še kaj zaigra. Ponovno se je vrnil na oder in še bolj razred, Janja pa peti. Naj spomnim, da je Matic na lanskem srečanju harmonikarjev Po domače pri Repan- STROKOVNI NASVETI IN PRAVA IZBIRA ZDRAVIL V LEKARNAH Ob sprejetju novega zakona o zdravilih , Državni zbor je na seji 7. marca sprejel nov zakon o zdravilih, ki med drugim prinaša tudi možnost prodaje nekaterih zdravil brez recepta izven lekarn, to je v specializiranih prodajalnah. Zagovorniki tega zakona utemeljujejo prodajo zdravil izven lekarn s tem, da bo dostopnost zdravil brez recepta na ta način boljša. To ne drži povsem, saj specializiranih prodajaln na odročnih krajih ni, za preskrbo prebivalstva z zdravili na teh področjih pa že sedaj skrbijo lekarne. Razložiti je potrebno, da je govor o pravih zdravilih kot so npr. Lekadol, Aspirin, zdravila proti kašlju in še mnoga druga in ne o zeliščnih zdravilih in prehranskih dodatkih, kijih lahko že sedaj kupite v specializiranih trgovinah. Za pravilno izdajo in uporabo zdravil pri samozdrav-ljenju smo do sedaj skrbeli magistri farmacije v sodelovanju s svojimi sodelavci, zdravniki in pacienti. Večkrat se zgodi, da zdravnik pošlje pacienta brez recepta v lekarno, kjer mu kot usposobljeni strokovnjaki svetujemo kakšno zdravilo potrebuje ter kako ga pravilno in varno uporablja. Zgodi se celo, da mu nakup zdravila odsvetujemo, damo mu samo nasvet kako lahko drugače reši svoje bolezenske težave. Zavedati se moramo, da so tudi na videz nenevarna zelo poznana zdravila brez recepta v kombinaciji z drugimi zdravili, alkoholom ter pri določenih bolezenskih stanjih zelo nevarna, celo smrtna. Ne pozabimo tudi, da y manjših lekarnah zelo pogosto dobro poznamo svoje obiskovalce (paciente). Vemo kakšno kronično bolezen imajo in kakšna zdravila redno uporabljajo. Tega v specializiranih prodajalnah ne bo mogoče pričakovati. Lekarna je bila do sedaj in bo še naprej edino mesto, kjer vsak trenutek osebno ali telefonsko dobite strokovni nasvet univerzitetno izobraženega strokovnjaka ali njegovega sodelavca. Naše največje zadovoljstvo in plačilo pa so z zdravili pravilno oskrbljeni obiskovalci. Maja Oražem, mag. farm. MESTNE LEKARNE 8 LEKARNA KAMNIK Prijetna nedeljska srečanja na Sv. Primožu V nedeljo, 19. marca, na praznik sv. Jožefa - zavetnika družin in delavcev - se je prve maše letos pri sv. Primožu udeležilo blizu 700 romarjev. Presenetljivo veliko je bilo družin z dvema, tremi ali več otroki. Sicer se je to nedeljo na Sv. Primož podalo skoraj tisoč ljubiteljev tega bisera 845 metrov visoko pod Kamniškimi planinami. V soboto, 25. marca, bo praznik Marijinega oznanjenja ali dan staršev. Kamniški župnik Tone Dular pravi, da se ga bomo spominjali v nedeljo na sv. Primožu. Prav tako vabi 2. in 30. aprila, 1. maja, 11. in 25. junija ter 24. septembra, vselej ob 11. uri. Tone Dular opravlja svoje poslanstvo v župniji Kamnik na Šutni dve leti, sicer je župnik že 11 let. Marsikateri Kamničan pozna njegovo sestro Marijo, ki je že dalj časa sestra Uršulinka v Mekinjah. K mašam na Sv. Primož vedno vabijo čudovite melodije treh starih zvonov. Kot v procesiji se vzpenjajo romarji in pohodniki k temu znamenitemu kulturno-zgodovinskemu spomeniku. Mir, tišino in pomladno prebujenje v prelepi naravi pa, žal, kalijo avtomobilisti, ki bi se najraje pripeljali prav do vrha, če bi se le dalo. Ni jim mar, kam pod breg se jim morajo umikati ljudje, koliko smradu in prahu jim pošiljajo v nos. Za takšne ljudi bi bilo primerneje, da kdaj drugič obiščejo Sv. Primož. Seveda pa razumemo tiste, ki res težko hodijo. Ob še svežih spominih na nedavno hudo nesrečo, ko so odvezani nepredvidljivi psi, brez nagobčnikov, napadli mladega moškega, smo na poti pri vzponu ali povratku srečevali neprivezane pse brez nagobčnikov. Njihovi lastniki so očitno zmotnega prepričanja, da njihov pes ne napade ljudi. Vkolikor bi lastniki psov vodili svoje štirinožne prijatelje na sprehod na povodcu, bi se precej več ljudi sproščeno sprehajalo v naravi. Pred mašo smo nad cerkvijo na klopci med pomenkovanjem zmotili družino Koma-tar iz Laz v Tuhinju. Oči Tine, mami Irena, 14-letni Benjamin in 10-letna Metka redno prihajajo k mašam na Sv. Primož, odpravijo pa se tudi na Veliko planino. Pogosto obiščejo domu bližnjo, znamenito cerkvico sv. Vida nad Zgornjim Tuhinjem, včasih se podajo naprej na Menino planino. Ob tej priložnosti so povabili v njihovo faro k sv. Vidu, kjer so maše ob 15. uri vsako tretjo nedeljo v mesecu od maja do oktobra ali novembra, odvisno od vremena. Cerkvica je prenovljena, napeljana je tudi elektrika. Ob materinskem dnevu Marec je mesec praznikov žensk. Dan žena kot dediščina preteklega sistema je še vedno globoko zakoreninjen kot praznik, ko moški svoje žene in partnerke razveselijo z različnimi pozornostmi. 25. marec, materinski dan, ki je pred nami, pa je praznik, s katerim sodobni svet izraža pozornost materinskemu poslanstvu in pomembni, nenadomestljivi vlogi, ki jo ima mati v družini. Vsem materam iskreno voščilo ob prazniku tudi iz našega uredništva in še veliko lepih trenutkov, ki jih prinaša materinstvo. SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica METROPOLA NEPREMIČNINSKA DRUŽBA METROPOLA d.o.o. je vodilno podjetje v Sloveniji, specializirano za trženje novogradenj, ukvarjamo pa se tudi s posredovanjem v prometu z rabljenimi nepremičninami. Zagotovilo za kvalitetne nepremičninske usluge je kolektiv z izkušnjami in strokovnim znanjem s področja prava, gradbeništva, marketinga in ekonomije. V podjetju je 25 zaposlenih, od katerih jih ima 18 najmanj višjo izobrazbo kar 19 pa licenco nepremičninskega posrednika. PRODAMO Kanroik-Metalls - prodamo obnovljeno trgovino (1. 2006) v kletnem delu poslovne zgradbe, (vhod z ulice) površine 168 m2. Prostori imajo lastne WC-je in čajno kuhinjo. Cena za celoto je 36.904.560 SIT (154.000 EUR). Parkirni prostori v bližini. Kamnik-Šutna - zbiramo okvirne ponudbe za prodajo treh obnovljenih stanovanj (1. 2006), v prvem nadstropju poslovno stanovanjske hiše. Izredna lokacija. Lastniška parkirišča, bližina šole in vrtca. Okvirne kvadrature so 30,58 in 83 m2. Cena od 335.496 SIT/m2 (1400 EUR) do 383.424 SIT/m2 (1600 EUR). Kamnik center - prodamo poslovno stanovanjski objekt, površine 753 m2, v treh etažah, obnovljen 1.1992. Objekt je ohranjena meščanska hiša, s srednjeveškim vrtom in primerno arhitekturno zasnovo zunanjosti. V pritličju je trenutno bančna poslovalnica. Cena 129.405.600 SIT (540.000 EUR). Domžale - prodamo odličen poslovni objekt, na frekventni lokaciji, obnovljen 1.2002, površine 2.600 m2, za storitvene in trgovinske dejavnosti, s skladišči, proizvodnimi prostori in parkirišči. Cena 650.000.000 SIT (2.712.401,93 EUR). IOC Trzin - oddamo 150 m2 skladišča v pritličju poslovne stavbe, 1.1998, z nakladalno rampo in pisarniške prostore. Cena 360.000 SIT (1.502 EUR). Parkirni prostori zagotovljeni. Domžale - Poslovno industrijska cona Želodnik, na kvalitetni lokaciji, v bližini avtoceste Ljubljana - Maribor, prodamo nezazidana stavbna zemljišča, skupne površine 60.000 m2, za poslovno gradnjo. Cena 8.500 SIT/m2. Domžale, prodamo več poslovnih lokalov (novogradnja) zgrajenih do 3. GF, tudi za gostinsko namembnost, v neposredni bližini mestnega jedra ter priključka na avtocesto. Lokalom pripadajo parkirna mesta v garaži, ki so všteta v ceno. Cena od 409.557 SIT/m2 do 552.930 SIT/m2. Za več informacij pokličite na Metropola d.o.o., Ljubljana, Vodovodna cesta 109,01/ 360-21-80, ali g. Matic Romšak 051/604-218! Po maši je bilo okoli cerkve sv. Primoža in Felicijana in kapelice na vsakem koraku čutiti vrvež in sproščene pomenke v prijetnih srečanjih prijateljev, sorodnikov in znancev, ki so se morda prav tu gori srečali po dolgem času. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Notranjost poznogotske cerkve sv. Primoža ima dvoladijsko obliko z zvezdasto-rebrastim obokom, poslikana je s freskami iz leta 1504. V akustičnem ambien-tu še posebej lepo zadoni ljudska pesem. Lepote sončnega Sv. Primoža in čudovite poglede v dolino in na planine so občudovali tudi Marko, Sabina in njuna dveinpollet- Komatarjevi z Laz v Tuhinju se redno udeležujejo maš na Sv. Primožu. Z leve: na hči Nika Trobec iz Podstudenca v Črni. Benjamin, mami Irena, oči Tine in Metka. . PLATIŠČ 185/60R14...V550 185/60R14...AA01.......... 195/65R15...S 306 195/65R15..V 550....... 205/55R16.... AC01 (V).. 225/45R17 .... ADVAN V 103 uuisrjLOj* ,75'65R14 SP30.......................57.81... 185/60R14 SP 10.......................56,63 195/65R15...SP 30.......................69,52. 205/55R16.... SP ŠPORT 01............108,58. 225/45R17 .... SP ŠPORT MAXX.........178,11 175/65R14..SPORTMASTER OLE....... 44,88 185/60R14..ZEON XTC.............49,17 195/65R15..SPORTMASTER OLE.......55,81... 205/55R16 .... ZEON XTC..........83,94... 225/45R17 ....ZEON ZPT..........124,95... 155/70R13..CLASSIRO...... 175/65R14..CHAMPIRO 128.. 185/60R14..CHAMPIRO 128...........42,53 195/65R15..CHAMPIRO 128......... 51,52 205/55R16 .... CHAMPIRO BAX...........78,08 J 8,08... .....fm 40,97.......... 6.7730 9.819 10.193 12.346 18.711 ENZO H PNEUMATIC CENTER Vaš partner s profilom SITAR PNEUMATIC CENTER d.o.o., telefon: 01/83 08 350, faks: 01/83 08 337 www.sitar-pneumatic.si ZA KUPCE KOMPLETOV (PNEVMATIKE + ALU. PLATIŠČA) NUDIMO DODATNE UGODNOSTI! UGODNA SPOMLADANSKA PONUDBA Vse cene v sit in eur vključujejo DDV in veljajo za gotovinsko plačilo. Na lesenih smučkah s smučarskimi tehnikami iz preteklosti po Veliki planini Letošnje peto srečanje ljubiteljev smučanja po starem za pokal Starosvetni smučarji z original-Šinkel, ki ga je pripravila domača skupina starosvetnih smu- no staro smučarsko opremo z let-čarjev Kamniške grče, je obeležilo tudi 75-letnico bajtarstva na nicami izpred leta 1950, so prišli Veliki planini in 75-letnico ustanovitve smučarske sekcije v na letošnje srečanje iz devetih Kamniku. Okrog sedemdeset ljubiteljev smučanja po starem, društev z raznih koncev Sloveni-kolikor se jih je v soboto, 11. marca, zbralo najprej na Glavnem je: iz Škofje Loke, Bohinja, Žirov, trgu in se nato spustilo po zasneženem pobočju Velike plani- Bovca, Postojne, Predmeje, seve-ne, je spomnilo na pionirske čase smučanja pri nas. Tudi mladi rodovi se navdušujejo za smučanje po starem. Z leve: Mateja Gruden, Tjaša in Denis Kresovič iz Postojne. Pridružila se jim je 10-letna Lara Schnabl iz Šmarce, ki je bila najbolje opremljena smučarka po starem v kategoriji deklic. Med starosvetnimi smučarji iz ŠD Tuhinj smo na Glavnem trgu srečali tudi Roberta Poljanška s šest-inpol letno hčerko Tino. Njegove smuči so izpred druge svetovne vojne, Tinine pa je za namen smučanja po starem izdelal Rudnov ata, palice pa njen dedi Marjan Poljanšek. Tudi smuči Ivana Hribarja iz Laz so stare več kot 60 let, ponosen je tudi na vojaške krplje in nahrbtnik s čutaro. Smučanje po starem: smučarska oprema, oprava in stil smučanja morajo biti usklajeni in ustrezati obdobju, ki ga starosvetni smučar predstavlja. Jurij Košir iz Kovorja pri Tržiču v gozdarski opravi iz leta 1910 nam je ponosno povedal: »Vsa oprema je originalna, s štampiljkami, tudi medvedja ruska kučma. Bloške smuči in avstroogrski nahrbtnik iz leta 1900, nož iz leta 1920, čutara, žlica so iz leta 1917, krplje - dereze in °Čala pa celo iz leta 1800...« Po starem smučata tudi velikoplaninska planšarja Rošev Peter in Franci ter njegova vnukinja 5-letna Monikavz Mute na Koroškem. Planšarji s° Postali ekipni zmagovalci za pokal ŠINKEL. da niso manjkali starosvetni smučarji iz Tuhinjske doline, planšarji z Velike planine in Kamniške grče, ustanovljene leta 1999. Najprej so se na Glavnem trgu predstavili obiskovalcem, še posebej zanimive so bile predstavitve značilnosti in namena opreme s častitljivimi letnicami, ki je večinoma presenetljivo lepo ohranjena. Kot je povedal Marjan Schnabl, so nekatere smuči stare tudi več kot 70 let, zato jih je potrebno skrbno vzdrževati in mazati z voskom, impregnirati z likalnikom, zgornjo plast pa zaščititi z lanenim oljem. Sam ima doma veliko dobro ohranjene smučarske opreme, zato se je tudi pred dvanajstimi leti navdušil za starosvetno smučanje. Pozornost sodnikov je bila namenjena celoviti smučarski opremi, saj so ocenjevali poleg smuči, vezi, palic, krojev in materialov oblačil, nogavic, pokrival, srajc, suknjičev in ubutve tudi dodatke, kot so nahrbtniki, krplje, čutare in fajfe pri moških ter razni modni dodatki in pokrivala pri ženskah. Seveda pa morajo biti tako celotna oprava, oprema in stil smučanja ustrezno usklajeni glede na obdobje, ki ga starosvetni smučarji predstavljajo, v kar so nas prepričali z vijuganjem med lesenimi koli na planini. Pomerili so se v kategorijah deklic, dečkov, žensk, moških, lovcev, gozdarjev in ekipno. Spoznali smo različne smučarske tehnike iz preteklosti, od najbolj pogoste tehnike pluženja, bloškega smučanja, telemarka, pohorskega ljudskega smučanja do Alrberške tehnike, tehnike netopirskega zavijanja... Preden so se smučarji oldti-merji spustili po progi jih je pozdravila županja bajtarjev, bajtar- Ekipno smučanje Kamniških grč: Marjan Schnabl, za njim vijugajo sin Luka, Jože Baronik, nato pa še Lara Schnabl, Miran Jereb in Eva Dobovšek. ski župnik z ministrantoma jim je podelil blagoslov, nekaj izbrancev pa krstil po bajtarskem običaju 75-letna tradicija bajtarstva na planini Velika planina pa se ponaša tudi z dolgoletno pastirsko, bajtarsko in smučarsko tradicijo. Že pred prvo svetovno vojno so jo s smučmi obiskovali Drenovci, ki so jim bela prostranstva ponujala dobro smuko. Planina je bila pre- mmS, mm Veliko planino so na čudovit sončen dan obiskali starosvetni smučarji. Prešerno razpoloženje so prinesli ljubitelji starosvetnega smučanja iz Društva Gora Predmeja. Društvo je v lanskem letu praznovalo desetletnico, ustanovili pa so ga ob stoletnici prve uradno zapisane tekme (leta 1895) v teku in spustu z Go-ljaka v okviru Smučarskega kluba Predmeja. Na koncu proge je bilo treba pred sodnikom opraviti doping test: dvigniti smuči, še pripete na smučarske čevlje, kot dokaz sposobnosti stati na eni nogi.... Ana Žorž iz Škofje Loke letos za spremembo ni smučala. Z dojenčkom v restavriranem otroškem vozičku muzejske vrednosti je predstavljala mamo dojiljo, zato je ostala kar v dolini in lesene smučke letošnjo zimo postavila v kot. Ana je ena prvih smučark po starem, ponosna je na svojo izvirno smučarsko opremo, ki je ena najstarejših. Poleg sto let starega vozička smo občudovali njeno znamenito opravo - obleka nosi letnico 1873... predena s smučinami, vlečnic takrat namreč še ni bilo. Ko je bila skromna planinska postojanka od leta 1921 odprta tudi pozimi, se je obisk planine močno povečal in koča je kmalu postala pretesna za večje družbe. Začetek bajtarstva na Veliki planini sta postavila Kamničana Rajko in Slavko Gregorc v zimski sezoni leta 1930/31, ko sta s smučmi prišla na Veliko planino in prespala v Havteževi pastirski bajti. Rajko je najel bajto za bivanje čez zimo za simbolično najemnino takratnih 200 dinarjev, ki mu jo je Hautežev Janez odstopil sredi septembra, ko je odgnal živino s planine. Rajko jo je uredil za prijetnejše prebivanje v zimskem času. Sočasno z začetkom najemanja pastirskih koč je bila januarja 1931 ustanovljena smučarska sekcija pri tedanjem Športnem klubu Kamnik. Od leta 1931 je bilo smučarjev na planini vedno več, s tem pa tudi najemnikov pastirskih bajt, ki so postopoma v času zimske sezone naselili skoraj vse bajte na planini. Medtem, ko je v prvih letih razvoja smučarskega življenja na planini veljalo, da je smučar pešačil od kamniškega kolodvora do Stahovice in nato s smučmi in težkim nahrbtnikom grizel v hrib mimo Pasjih pečin, je zdaj dostop na planino mnogo lažji. Tudi danes obnovljene in na novo zgrajene pastirske koče z okni in dimniki nudijo v zimskem času prijetno bivanje in pomenijo nadaljevanje 75-letne tradicije bajtarstva. Bajtarji, ki so od leta 1989 povezani v Planinsko društvo Bajtar, delujejo samostojno s svojim županstvom, skrbijo za urejenost koč, pridobitve, predvsem pa ohranitev narave. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Na maratonu za Naj župana Tonti v vodilni skupini... oram reči, da se tuhinjski ■k tomfovci ne obnašajo prevečfer do svoje posebne ponudbe, ki jo reklamirajo v prospektih za apartmaje in bazene kot paket, namreč do dričanja po snegu na Veliki planini. Na svoji spletni strani namreč napovedujejo Kombinirane karte Velika Planinina, potem pa se ob kliku ne prikažejo velikoplaninska smučišča, pač pa kar smučišče na Krvavcu, o naši planini pa ni duha ne sluha. Da ne govorimo o novem imenu Planinina, ki so ga poleg tega zapisali kar z veliko. Upajmo samo, da planšarji ne bodo vrnili Tuhinjcem na podoben način... v e bo šlo tako naprej, bodo luknje na cesti proti domu starejših občanov ob Nevljici kmalu bolj globoke od neveljske struge. Kot bi po njih hodil stari neveljski mamut. Morda bi bilo prav, če bi občina, ki je letos podelila občinsko medaljo prizadevnim delavcem tega doma, tej medalji čimprej dodala še nov asfalt. Cekini zanj so menda v občinskem proračunu že pripravljeni. Potrebna bo, kot pravijo, le še realizacija... Morda pa bi bilo prav, če bi ob tej priložnosti prišlo tudi do uresničitve zamisli mojstra Kača o spomeniku mamutu v naravni velikosti v bližnjih Nevljah... aš nekdanji poslanec in župan Maksi bi moral, kot pravijo, v slogu svojega (sedaj že bivšega šefa) predsednika (države) Janeza, ki mu je kar po internetu poslal delavsko knjižico, odločno protestirati pri šefu Hrib- bara na TV nacionalki Sašotu, ki se je nedavno neko soboto zvečer norčeval iz Maksija. Pokazal je namreč prvega kuža te države Brodija, kako naj bi grizel Maksijevo kost - Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Obveznost iz Kiotskega protokola h konvenciji ZN o spremembi podnebja, ki zadeva Slovenijo, je zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki so našteti v protokolu (C02, CH,, N20, HFC-ji, PFC-ji in SF()), v povprečju za 8 % v prvem ciljnem 5-letnem obdobju 2008 - 2012 glede na izhodiščno leto, ki je za Slovenijo leto 1986. Kot država na prehodu v tržno gospodarstvo si je Slovenija lahko izhodiščno leto izbrala, medtem, ko je le-to za vse države OECD leto 1990. Za leto 1986 se je Slovenija odločila zaradi tega, ker so bile takrat emisije C02, ki imajo največji delež med toplogrednimi plini, 15,7 mio ton. Po letu 1986 so se emisije zaradi gospodarskih težav nekaj let zmanjševale, po letu 1991 pa so začele znova naraščati in so leta 1996 dosegle raven iz leta 1986. Na emisije CO, vpliva predvsem povečana poraba fosilnih goriv, največje spremembe pa so pri tekočih gorivih. Program sedanje oblike še vedno ne ustreza zastavljenim mednarodnim obveznostim Slovenije, zato je zaskrbljujoče ali bomo do leta 2012 dosegli zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 8 %.. Raba fosilnih goriv v elektroenergetiki vključuje tudi proizvodnjo toplote v termoelektrarnah v Ljubljani, Šoštanju in Mariboru. Ali upoštevajo vsi povzročitelji zakonske predpise? Zeleni Slovenije, občinski odbor Kamnik menimo, da temu ni tako! Čeprav je Zakon o varovanju okolja (Ur. 1. RS, št. 41/2004) prilagojen mednarodnim normam! Vse več je v raznih medijih opaziti, da posamezni prizadeti državljani RS zbirajo podpise (500 podpisov zaradi onesnaženega zraka s strani Acroni Jesenice), na osnovi katerih MOP in Inšpektorat RS seznanjajo o onesnaženem zraku in motečem hrupu v naravnem in življenjskem okolju, ki ga povzročajo nekatere industrijske proizvodnje ter obrtniki. Tudi v Kamniku ni mogoče govoriti o čistem zraku, zato se bomo Zeleni Kamnika tudi v prihodnje na osnovi pooblastil, s katerimi razpolagamo, trudili preprečiti taka početja oziroma nastopati kot nekakšni varuhi okoljevarstvene problematike. Krajani Duplice in dela Volčjega Potoka se ponovno pritožujejo, da je po končanih meritvah januarja 2006, ki jih je izvršila Agencija za okolje, močneje onesnažen zrak predvsem v nočnem času in med vikendom. Uprava občine Kamnik in Zele- ni Slovenije - OO Kamnik smo na naslov MOP poslali pismo, v katerem smo pojasnili naše stališče in rezultate o občasno preseženih prašnih delcih. V dokaz smo poslali tudi posnetke od 5., 10., 16. in 24.2.2006. Čeprav ne razpolagamo z rezultati izvršenih meritev s strani omenjene agencije, smo prosjli, da inšpektorat opravi ponovni nadzor in onesnaževalcu naloži odpravo posledic ne glede na to, kdaj so bile storjene. Enako velja tudi pri postavitvi drugega zaprtega kontejnerja, v katerem se zbirajo ostanki goriva (pepel). Čeprav so rezultati meritev hrupa ugodni za proizvajalce znotraj kompleksa bivše tovarne Stol, menimo, da je potrebno opraviti ponovne meritve predvsem zato, ker se stanovalci, ki prebivajo v neposredni bližini, še vedno pritožujejo zaradi motečega hrupa. V zimskem obdobju je mogoče iz nekaterih dimnikov gospodinjskih kurišč opaziti močan črn dim, ki ga povzročajo goriva, kot so železniški pragovi, ki so prepojeni s smolnatimi masami, razni pohištveni odpadki, ki vsebujejo lepila, in ostali leseni odpadki, na katerih so ostanki PVC mase. V spomladanskem, poletnem in jesenskem času pa posamezniki na prostem kurijo razne odpadke kot npr. odslužene avtoplašče, PVC folije in ostale materiale, ki močno škodujejo zdravju. Torej to pomeni, da moramo krajani Kamnika še veliko postoriti, da bomo lahko živeli zdravo življenje. Star izrek Zelenih Kamnika je vedno bil »delo in zdravje«, ne pa »delo ali zdravje«! To pomeni dvoje in sicer: če ne bo onesnažen zrak in prekomeren hrup znotraj proizvodnje, bo dokaj čist zrak in seveda omejen hrup tudi v naravnem in življenjskem okolju. Razlika je samo ta, da delavec opravlja delo v nezdravem okolju osem ur, krajani pa vse to doživljajo štiriindvajset ur na dan, če je proizvodnja organizirana v treh izmenah. Zeleni Kamnika in odbor za varovanje okolja v občini K5m-nik, žal, nismo uspeli prepričati občinsko upravo, da je nujno potrebno financirati študijo o celovitem zdravstvenem stanju prebivalcev Kamnika glede na življenjsko in delovno okolje. Prepričani smo, da bi ta študija pokazala, zakaj je toliko mladih in starejših Kamničanov zbolelo na dihalih in morda odkrila vzrok o večjem številu rakavih obolenj. Za izvedbo take študije se bomo tudi v bodoče zavzemali. Zeleni Slovenije - OO Kamnik Daniel Kovačič stegnenico. Tega pa si Maksi, čeprav je, menda, na svojo pest glasoval za vojaško parado, res ni zaslužil... a koncu je treba čestitati še našemu županu Tontiju, ki teče maratonski krog v akciji Nedeljen za Naj župana 2006 in je trenutno (na dan 40 mučenikov!) med 193 slovenskimi župani in županjami na odličnem enajstem mestu. Za njim pa v vodilni skupi- ni trideseterice sopihajo komendski, cerkljanski in lukoviški župan. Nič ne bi bilo narobe, če bi tudi Tuhinjci Tontiju prisodili še nekaj glasov, da bi ujel domžalsko Cveto, ali pa vsaj kamniško ljubljansko Danico. Upajmo, da mu bo to tudi uspelo. Potem pa se bo na Glavnem trgu gotovo spet pekel kak voliček... Pa praznujmo skupaj! KRIŠTOFOV PEPE II. Odbor za koordinacijo dela krajevnih skupnosti in Calcita si prizadeva za obnovo ceste Kamnik - Stahovica VARNOST JE NA PRVEM MESTU Ko se človek pelje iz Kamnika proti Kamniški Bistrici mu po vsej verjetnosti del poti ostane v spominu. A, žal, v nelepem. Cesta ob obzidju Kemijske industrije Kamnik, polna razpok in globokih lukenj, si še komaj zasluži ime cesta. Poleg tega se mnogo voznikov, ki dnevno uporabljajo to cesto, niti ne spominja, kdaj so jo nazadnje obnovili. Problematika državne ceste med Kamnikom in Stahovico je stara zgodba o iskanju krivca. Na koncu je žal, ne glede na to, na čigavi strani se krivda za trenutek ustavi, cesta v še slabšem stanju, prometna varnost pa še bolj ogrožena. Poglejmo si nekaj dejstev. Omenjena cesta sodi v regionalno cesto I. reda po državni kategorizaciji, kar pomeni, da je za njeno stanje odgovorna javna služba za javne ceste. Za cesto Kamnik-Stranje skrbi oziroma bi morala skrbeti Direkcija RS Slovenije za ceste, v tem primeru je to Cestno podjetje Ljubljana, ki ga nadzira Prometni inšpektoriat RS. Na lokalni ravni je torej za projekt sanacije ceste konkretno zadolžena in zanjo odgovorna občina Kamnik. Župan občine Kamnik krivdo javno prelaga na podjetje Cal-cit, ki naj bi, po njegovem mnenju, cesto uničevalo s številnimi kamioni. Dejstvo je, da Calcit svojih kamionov sploh nima, 'če pa bi že bilo tako, bi moral DRSC za bolj obremenjene odseke nameniti več denarja ali pa izdelati ustroje cest z večjimi dovoljenimi obremenitvami, saj več prevozov pomeni tudi več namenskih sredstev za ceste. Ce bi bila cesta končno celovito prenovljena, bi bila prometna varnost ne glede na tip vozila, dolgoročno zagotovljena. Matevž Kirn, direktor podjetja Calcit d.o.o. navaja, da si podjetje že dalj časa močno prizadeva za obnovo omenjene ceste, vendar ni pristojno za vodenje dialoga z državno upravo. Zato so se v Calcitu že večkrat obrnili na občino Kamnik ter zahtevali, naj problem predstavi na ustreznih republiških organih in s tem pospeši projekt sanacije ceste. Hkrati so jasno povedali, da so pri tem po svojih najboljših močeh pripravljeni sodelovati, kot so tudi aktivno sodelovali in finančno podpirali oba novozgrajena odseka od Graditelja do Stahovice! Pobude, ki sojih večkrat obravnavali tudi na sejah posebne komisije - Odbora za koordinacijo dela krajevnih skupnosti in Calcita, žal niso naletele na pripravljenost odgovornih za to področje. Na zadnji seji, ki je potekala na začetku marca, so člani zopet izrazili željo po sanaciji ceste ter se soglasno strinjali, da občina na tem področju ne stori dovolj. Upajo, da se bodo stvari vendarle premaknile, saj bodo sami na problematiko še naprej glasno opozarjali. Do zdaj so v Calcitu samoiniciativno in z lastnimi sredstvi ter kljub dejstvu, da gre za državno cesto, uredili nekaj kritičnih delov ceste. Z odobritvijo MPZ so uredili uvoz v Roščev trg, za lažje vključevanje na glavno cesto prestavili in razširili uvoz s stranske na glavno cesto ter poskrbeli za večjo preglednost križišča. Uredili so pločnik za pešce skozi Stahovico, sodelovali pri sanaciji nabrežin in mostu, vodili kampanjo odseka skozi Stranje in pozneje izgradnjo tudi sofinancirali. Hkrati so sprejeli še vrsto drugih ukrepov za povečanje varnosti in zmanjšanje obremenitev. Pomembno je na primer, da so zaradi kampanjske narave dela gradbenikov, ki ob posameznem projektu naenkrat nabavljajo velike količine materialov, začeli preusmerjati na odjemalce kot so betonarne in asfaltne baze, kjer je nabava agregatov zmerna in enakomerno razporejena skozi vso leto. S tem so se deloma lahko izognili masovnim prevozom v kratkem časovnem obdobju. Hkrati so sprejeli ukrepe za ustrezen režim vožnje, ki zahtevajo bolj previdno in počasno ter s tem tudi bolj varno vožnjo kamionov. Ves čas kontrolirajo po zakonu dovoljene obremenitve tovora. V Calcit prihajajo kamioni cestnih in gradbenih podjetij (Calcit svojih kamionov nima), ki jih ob odhodu stehtajo ter priložijo potrdilo oteži, ki je vedno v skladu z dovoljenimi normativi. Vsi kamioni so opremljeni tudi s tahografi, ki so namenjeni beleženju hitrosti. Vodstva transportnih podjetij morajo redno kontrolirati grafe, saj sicer tvegajo, da jih bodo doletele visoke kazni. Obremenitev ceste s strani Calcita ni prevelika in nepravično je valiti krivdo le na kamione drugih podjetij, ki tudi sicer ustrezajo vsem dovoljenim standardom. Calcit tudi kljub temu, da to ni njegova dolžnost, čisti in pomiva javno cesto, za kar je sklenil pogodbo s Cestnim podjetjem Ljubljana. Najbolj žalostno pri vsej stvari je, da posledice neurejene ceste čutijo predvsem še najmanj krivi krajani. Pa čeprav se vsi skupaj, z občino vred, zavedajo, kako pomembna je varnost na cesti. ANJA GARBAJS Križišče Ljubljanske in Kranjske ceste je nepregledno in nevarno Odgovornim za promet(no politiko) v mestu Kamnik pišem v zvezi z obnovljenim križiščem Ljubljanske in Kranjske ceste. Trikrako »T« križišče je nepregledno ter za pešce in voznike nevarno. Pred njim je na Kranjski cesti postavljen znak»križišče s prednostno cesto«, kar pomeni, da je vožnja skozenj dovoljena brez ustavljanja. To v resnici ni mogoče, saj stavba ob križišču zmanjšuje preglednost. Širok priključek Kranjske ceste vozniku tudi ne daje pravega občutka, kje lahko še varno ustavi vozilo, ne da bi zapeljal predaleč na Ljubljansko cesto. Prehod za pešce čez Ekslerjevo ulico ni narisan kot premočrtno nadaljevanje že tako ozkega pločnika ob Kranjski cesti. In ker pešci navadno ubirajo najkrajše poti, pogosto hodijo po vozišču. Znak »obvezna vožnja mimo po desni strani«na otoku sredi križišča je neprimerno postavljen. To je zaskrbljujoče, saj je otok namenjen varnemu prečkanju ceste. Ker je otok le neznatno dvignjen nad vozišče, pešci na njem niso varni, ko čakajo na prost prehod. Prometni znak je bil doslej že vsaj osemkrat podrt zaradi trkov vozil! V projektu obnove je bila predvidena semaforizacija križišča, torej je delo zastalo sredi poti. Zato je križišče zdaj slabše in nevarnejše, kot je bilo pred obnovo! Odgovorne pozivam, da križišče ustrezno popravijo, npr. z naslednjimi ukrepi: a) znak »križišče s prednostno cesto«na Kranjski cesti naj se zamenja z znakom »ustavi«-, b) talne označbe v križišču naj se ustrezno dopolni (prekinjena robna črta na Ljubljanski cesti in prehod za pešce čez Ekslerjevo ulico); c) na Ljubljanski cesti naj se pred križišče postavi znak za»nevarnost - prehod za pešce«; d) otok sredi križišča naj se dvigne nad sedanjo raven; e) križišče naj se ustrezno opremi s semaforji ali pa naj se ga v doglednem času preuredi v krožišče. Velika škoda je namreč, da križišče ob zadnji obnovi ni bilo preurejeno v krožišče, saj je bil načrt za to prav tako že izdelan! dr. Blaž Komac Na (ne)ustreznost ureditve križišča pri Korobaču so večkrat opozorili tudi občinski svetniki. Tako je Janez Repanšek predlagal občinski upravi, da se pošlje projekt v strokovno presojo, nato pa na projektantov račun izvede rekonstrukcija. Po njegovih ugotovitvah mora namreč avtobus, ki pripelje iz Podgorja proti centru Kamnika, pri zavijanju zapeljati s prednjim delom avtobusa v celoti na pločnik ob OŠ Toma Brejca, medtem ko je na strani Korobača dvojni pločnik. Da je v projektu nekaj narobe, po njegovem, kažejo tudi stalno podrt prometni znak in table na otoku sredi ceste. Ivan Kenda pravi, da je bila rekonstrukcija križišča izpeljana tako na osnovi pobud udeležencev v prometu kot občinskega sveta, saj je bilo prejšnje križišče ena izmed črnih točk Ljubljanske ceste. Zasnova projekta je bila predstavljena in je bila tudi sprejeta. Sam projekt je narejen v skladu z zahtevami za izdelavo projektne dokumentacije. Ob upoštevanju omejitve na 50 km/h v kraju ter ob upoštevanju vertikalne in horizontalne prometne signalizacije, pri čemer gre za križišče z eno prednostno in eno neprednostno cesto, vozila lahko zapustijo križišče brez poškodb. Iz smeri Kranjske ceste na Ljubljansko cestno ni zarisanih ločilnih pasov desno-levo ravno zato, da se lahko daljše vozilo postavi levo ali desno in potem izpelje križišče, ker ga zadaj čakajoče vozile ne more obiti. Prometni znak je po mnenju Ivana Kende večkrat podrt predvsem zaradi neustreznega ravnanja voznikov v križišču, oziroma tipične slovenske vozne kulture. Povzročitelji so lastniki osebnih vozil, večja vozila, kot so npr. avtobusi ali tovornjaki vozijo skozi križišče brez težav, oz. pri nižjih hitrostih, kar pa ne velja za osebna vozila. Zanimivo je, da je ob navzočnosti prometne policije križišče dovolj veliko, uvozno-izvozni radiji so skoraj preveliki, vozniki se ustavijo na točki vidljivosti, ipd... Fotografije, posnete v minulih dneh, ko je bilo ob robu cestišča in na otoku sredi križišča kar nekaj snega, pa kažejo na zanimivost: znak je stal na svojem mestu, vozila so pravilno zavijala, saj niti v snegu na otoku sredi križišča ni opaziti sledi avtomobilskih gum... PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE Matej Tonin se je od 9- do 11. marca v italijanski Cadenabbiji udeležil mednarodne konference»Evropski izzivi in strategije z vidika desnosredinskih strank«. Na konferenci je zastopal Novo Slovenijo in kot edini slovenski predstavnik tudi celotno Slovenijo. Konference so se udeležili številni ugledni evropski politiki, med njimi tudi Wilfried Martens, predsednik Evropske ljudske stranke in bivši belgijski premije, ter bivša podpredsednica Evropske komisije Loyola de Palacio. Razprave o prihodnost Evropske unije so imele zaradi atraktivne udeležbe še toliko večjo težo. Po litovski konferenci je bila za Tonina letos to že druga mednarodna konferenca, na kateri je zastopal Novo Slovenijo. KONGRES EVROPSKE LJUDSKE STRANKE Konec marca 2006 bo v Rimu potekal kongres Evropske ljudske stranke (EPP), katere članica je tudi Nova Slovenija. Christian Kremer, namestnik generalnega sekretarja EPP, je udeležence konference seznanil s ključnimi točkami, na katere se bo EPP osredotočila v prihodnje: strukturne reforme EU, spodbujanje gospodarstva, ustvarjanje vzdržljivega socialnega modela in zagotavljanje varnosti Evrope. Dotaknil pa se je tudi predkongresnih tem, povedal je, da bo zagotovo najbolj zanimiva tekma za podpredsedniška mesta, kjer je eden izmed vidnejših kandidatov tudi Lojze Peterle. BREZ EVROPSKE USTAVE? Kljub širitvi Evropske unije na vzhod, se njena institucionalna struktura še ni bistveno spremenila Izkušnje so pokazale, daje trenutna struktura neprimerna (zavirajoča) za tako veliko skupnost, zlasti pa bo neprimerna ob morebitni dodatni širitvi EU. Pogodba o ustavi EU je šla v smeri poenostavljanja in prilagajanja strukture, vendar je bila s strani francoskih in nizozemskih volivcev zavrnjena. Kako torej naprej? Evropska unija je zrasla na spoznanju, da Evropo lahko pred strahotami, kakršne je izkusila v preteklosti (prva in dmga svetovna vojna), obvaruje le povezovanje. Gospodarsko povezovanje je najboljše zdravilo za vse evropske rane. Razpravo o nadaljnji prihodnosti EU po zavrnitvi ustave je najlepše povzel Wilfried Martens, predsednik Evropske ljudske stranke in bivši belgijski premije, ko je dejal: »Ideja združene Evropeje tako močno zasidrana v naših srcih, daje ne more uničiti nobena zavrnitev ustave.« Zaključek razprave na konferenci je bil, da se evropske strukture mora- jo reformirati, kajti le na ta način bo Evropa lahko ostala enakovreden partner ZDA in drugim hitro razvijajočim se azijskim državam (Kitajska, Indija, ...). Težko je v trenutnem ozračju napovedati, kdaj bo do strukturnih reform prišlo, če ne prej, zagotovo najpozneje ob vstopu Bolgarije in Romunije v EU. EVROPSKI EKONOMSKI IN SOCIALNI MODEL Udeleženci mednarodne konference so razpravljali tudi o prihodnjem socialnem modelu Evropske unije. Pri oblikovanju socialnega modela gre za boj med željami in možnostmi. Trenutne možnosti socialnega modela narekuje globalizacija. Udeleženci so se strinjali, da je potrebno globalizacijo sprejeti kot priložnost, kar pomeni, da se mora Evropa naučiti upravljati z globalizacijo. Upravljati z globalizacijo pa pomeni, da se morajo evropske države znati prilagoditi razmeram, ki trenutno vladajo v svetu. »Evropa ne sme več sanjariti o zlati dobipovojne varnosti, vztrajne gospodarske rasti, polne zaposlenosti in pozitivnih demografskih trendov, Evropa se mora soočiti s trenutnimi razmerami in to čim prej!«, so bile besede gospoda Matensa. Prebivalstvo Evrope se stara, aktivne delovne sile je vse manj, če se bo takšen trend nadaljeval, to pomeni nevzdržnost vsakršnega socialnega modela. Negativni demografski trend je največji izziv, s katerim se bo morala v kratkem soočiti Evropa, če bo želela ohraniti svojo kulturo in hkrati vzdrževati socialen model, kakršnega Evropejci poznajo vse od konca druge svetovne vojne. Edini način, da se demografski trendi obrnejo je, da se Evropejcem zagotovi varno prihodnost, ki se največkrat kaže predvsem v finančni varnosti. Vendar, kot kažejo izkušnje, samo finančna varnost ni zadosten razlog za večje družine, ključne so vrednote, ki morajo biti naklonjene večjim družinam. Evropa lahko zagotavlja finančno varnost svojim državljanom le s pomočjo dobro delujočega gospodarskega sistema, ki mora temeljiti na čim večji zaposlenosti. Konkurenčnost je ključna točka ustvarjanja dobrega gospodarskega sistema, ki se lahko gradi samo na področjih, kjer je Evropa v prednosti pred ostalim svetom. Evropa vsekakor ne more tekmovati s kitajsko množično ceneno proizvodnjo, lahko pa z njo tekmuje na področju zahtevnih tehnoloških proizvodov, zato je ključno, da države članice EU čim več sredstev investirajo v usposabljanje in vseživljenjsko učenje delovne sile. ENERGETSKA (NE)ODVISNOST Razpravo o evropski energetski politiki je odprla bivša podpredsedni- ca Evropske komisije, Loyola de Palacio. Povedala je, da je Evropa še vedno preveč odvisna od fosilnih energetskih virov (predstavljajo 85% evropske porabe), še zlasti pa je vprašljiva uporaba teh energetskih virov ob gotovem povečanju porabe energije. Potrebno se je zavedati, da se svetovno povpraševanje po klasičnih energetskih virih zaradi kitajske in indijske hitre gospodarske rasti hitro povečuje, povečano povpraševanje pa pomeni tudi zvišanje cen klasičnih energetskih virov. Loyola de Palacio pravi, da se je potrebno čim prej osredotočiti na učinkovito in racionalno rabo Kamničan Matej Tonin (v sredini s energije, potrebno je razmišlja- francosko predstavnico in grškim pred-ti o alternativnih virih energije stavnikom) se je kot edini predstavnik (vetrna, sončna,...), razmišljati Slovenije udeležil mednarodne konfe-pa bi morali tudi o novejši in rence »Evropski izzivi in strategije z vi-varnejši jedrski energiji, ker si ^a desnosredinskih strank« v italijan-bo lahko Evropa le na ta način sy Cadenabbiji, kjer so razpravljali o zagotovila relativno energetsko prihodnosti Evropske unije.. neodvisnost, kar je ključna strateška točka dobro delujočega gospodarskega sistema. ZDRUŽENE DRŽAVE EVROPE? Konferenca se je zaključila z razpravo o evropskih vrednotah in evropski identiteti. Wilfried Martens, predsednik EPP, pravi, da je še tesnejše povezovanje Evrope nujen odgovor na izzive, s katerimi se Evropa srečuje v zadnjem obdobju. Ali se bo Evropska unija v daljni prihodnosti preoblikovala v Združene države Evrope je težko reči, gotovo pa je, da zgolj gospodarsko povezovanje ni dovolj in da bo moralo v prihodnosti priti do premisleka o morebitnem še tesnejšem političnem povezovanju. Matej Tonin se je ob prihodu domov zahvalil Novi Sloveniji za življenjsko priložnost, kot je povedal, je bila namreč to enkratna priložnost spoznati način oblikovanja evropskih politik. Več si preberite na www.nsi-kam-nik.net Nova Slovenija Kamnik O DELU OBČINSKEGA ODBORA SLS KAMNIK V LETU 2005 Člani občinskega odbora SLS Kamnik se veselijo pisarne na lokaciji AMD Kamnik. Ob koncu leta običajno napravimo pregled opravljenega dela v preteklem enoletnem obdobju in poskušamo ugotoviti koliko od obljubljenega smo uspeli uresničiti in kam se premika voz želja. Za naš občinski odbor lahko rečemo, daje v lanskem letu naredil kar precej pozitivnih korakov, ki smo si jih začrtali na občnem zboru 16.3.2005. V svojem programu smo zapisali, da bomo delovali na večji promociji stranke v političnem prostoru Kamnika, aktivnem vključevanju na Področju okoljske problematike, medsebojnem druženju članov, načrtih za pomladitev članstva in še bi lahko naštevali. Žal se vse prevečkrat enači SLS s stranko kmetov, čeprav je to le del programa naše stranke in seveda tudi ne moremo zanikati korenin stranke, ki izhajajo iz Slovenske kmečke zveze. Pogosto se pozablja, da je bila SLS v času predpristopnih Pogajanj s svojim resorjem kmetijskega ministrstva med najbolj uspešnimi pogajalci. Lahko rečemo, da je bila na osnovi dobrih pogajanj kmetijskemu sektorju dana možnost, da se sedaj, ko smo že člani EU, ne ukvarja z administrativnimi preprekami, ampak sposobnostjo doseganja izpogajanih kvot in črpanja razpoložljivih finančnih sredstev. Razvoj podeželja je vsekakor pomembno področje, na katerem je stranka v zadnjem obdobju veliko naredila tudi na kamniškem območju. Pomemben premik je bil opravljen na področju turizma (npr. Terme Snovik). Pri tem seveda ne pozabljamo na skrb do okolja, v katerem živimo, in do ljudi v njem. Pogosto je interes okoljevarstvenikov, prebivalcev pri- zadetega okolja in gospodarstvenikov različen. Če med njimi ni dialoga in iskanja kompromisov, je konflikt neizbežen. Zato je bila organizirana tudi okrogla miza z naslovom Natura 2000, pri kateri je kot soorganizator aktivno sodeloval tudi naš odbor. Udeleženci so dobili veliko odgovorov na vprašanja v zvezi s projektom, ki bo posegel v njihovo življenje. Vsa leta je bilo precej moteče tudi to, da naš OO ni imel stalnega sedeža. Po letih gostovanj na različnih lokacijah smo končno prišli do prostora, kjer bomo lahko še bolj aktivno delovali. Čeprav z majhno slovesnostjo, a za nas velikim dogodkom, smo se 15.6.2005 preselili v pisarno v prostorih AMD Kamnik. Na otvoritvi je bil prisoten glavni tajnik SLS g. Aleš Vehar, ki je v pozdravnem nagovoru predstavil trenutno politično stanje v stranki, delovanje v državnem zboru in odnose med koalicijskimi partnerji. Starejša generacija članov OO je povezana v upokojenski zvezi SLS, ki ima od junija novega predsednika g. Staneta Zoreta. Ta je nasledil dosedanjega predsednika g. Franca Koncilija, kije bil zgleden in aktiven predsednik. Da naš obor ne želi biti ozko politično usmerjen, smo dokazali tudi z manjšim denarnim prispevkom Vaterpolskemu društvu Kamnik ob dnevu vaterpolistov. S tem dejanjem smo želeli pokazati, da je športna aktivnost mladih v Kamniku eden izmed pomembnih ciljev. Ugotavljamo, da je na tem področju s strani občine še vedno precej mačehovski odnos in »postranska stvar na svetu«, kar se je pokazalo še posebej pri izvajanju sanacije kotlovnice v kamniškem bazenu. A Mesnopredelovalno podjetje razpisuje naslednja prosta delovna mesta: MESARJA (m/ž) za delo v proizvodnji (več delovnih mest) - zahtevana izobrazba IV. stopnje ustrezne smeri VODJA KLAVNE LINIJE (m/ž) (1 delovno mesto) - zahtevana V. stopnja živilske ali druge stopnje ustrezne smeri ŽIVILSKIH DELAVCEV (m/ž) (več delovnih mest) - zahtevana dokončana osnovna šola VZDRŽEVALCA (m/ž) (1 delovno mesto) - zahtevana IV. stopnja ustrezne smeri Ponujamo vam: • zaposlitev za določen čas 3 mesecev, s polnim delovnim časom, z možnostjo sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj ter potrdilom 0 ustrezni izobrazbi pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik KAMNIK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Čestitamo ob občinskem prazniku Slovenska ljudska stranka OO SLS KAMNIK V OO SLS Kamnik čestitamo vsem občankam in občanom ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Ironično je bilo dejstvo, da se niti teden pred samim dnevom vaterpolistov ni vedelo, ali bo bazenska voda ogrevana ali ne. V zadnjih mesecih preteklega leta smo veliko pozornosti posvetili tudi pripravam na 14. tabpr SLS, ki je bil v Mozirju 11.9.2005. Čeprav je bil tabor SLS na sam Dan narodnih noš v Kamniku, je bila udeležba iz Kamnika res številna in moramo povedati, da so bili vsi udeleženci izjemno zadovoljni. Namen tabora ni bil samo v političnem prepričevanju prepričanih, ampak v druženju ljudi v prijetnem okolju Mozirskega gaja. Naše aktivnosti so se nadaljevale tudi z že tradicionalnim romanjem na Ponikvo k Antonu Martinu Slomšku, zavetniku slovenskih kmetov, slovenskega kmetijstva in slovenskega kmetijskega slovstva. Tega so se naši člani v oktobru precej številčno udeležili. V zadnjih jesenskih dnevih smo s člani SLS na Kamniškem naredili zaključek še z družinskim piknikom v Galeriji Repanšek v Rudniku. Dan je bil prečudovit in z lepimi občutki smo se pozno popoldne razšli vsak na svoj dom. Moto dela našega občinskega odbora še naprej ostaja v povezovanju politično podobno mislečih ljudi in v iskanju ustvarjalnih idej za boljši jutri naših občank in občanov na celotnem kamniškem območju. Kot vsako leto, bomo te misli in ideje poskušali udejaniti tudi na letošnjem občnem zboru v Termah Snovik. mag. Janez Jeretina K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal, Trzina, Kamnika in Vodic. Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986, 72-30-987, faks: 01/72-38-015 SLOVENIJA na novi poti OBčanfom in oBčanom čestitamo za oBčinski prazniki N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Ob prazniku našega velikega domoljuba Rudolfa Maistra iskreno čestitamo vsem občankam in občanom! KGT PAPEŽ ZAČENJA SEZONO GORSKIH TEKOV S TEKOM K SV. PRIMOŽU Po pregledu in analizi sezone 2005 v gorskih tekih smo v KGT Papež zadovoljni in ponosni na vse naše tekače. Aktivno sodelujočih je bilo 37 tekačev: 8 članov, 2 članici, 7 mlajših veteranov, 2 starejša veterana, 4 mladinci, 2 mladinki, starejša deklica, starejši deček, 6 mlajših dečkov in 4 mlajše deklice. Na tekmah za Pokal Slovenije v gorskih tekih, na evropskih in svetovnih prvenstvih smo dosegali zavidljive rezultate. V klubu sta močni tako članska kot tudi mladinska kategorija, saj sta obe ekipi: članska (Močnik, Zupančič, Zarnik ) in mladinska (Tomec, Rok in Klemen Markuš) v letu 2005 dosegli naslov državnega prvaka v štafetah na državnem prvenstvu na Šumberku. Priznanja za trdo delo in odlične uvrstitve v Pokalu Slovenije so na letnem zboru Združenja za gorske teke in AZS prejeli: Marjan Zupančič (2. mesto -člani), Uroš Tomec (3- mesto - mladinci), Igor Šalamon (1. mesto - mlajši veterani), Franci Teraž ( 3- mesto - mlajši veterani). Posebno priznanje za organizacijo prireditve 8. gorski tek na Grintovec pa KGT Papež in predsednik kluba Dušan Papež. Za svoje dosežke v letu 2005 (udeležba in uvrstitev v 1/3 najboljših na evropskem in svetovnem prvenstvu v gorskih tekih) sta prejela naziv kategoriziranega športnika pri O KS Sebastjan Zarnik in Igor Salamon. Na svečani podelitvi in razglasitvi najboljših športnikov Občine Kamnik za leto 2005 so prejeli posebna priznanja: Klub gorskih tekačev Papež (mladinci: Uroš Tomec, Rok in Klemen Markuš) za naslov državnega prvaka v štafetah na Šumberku in Marjan Zupančič za odlične nastope na 45 različnih prireditvah v zvezi s tekom. Na državnem prvenstvu v štafetah na Šumberku je pomagal ekipi članov doseči naslov državnega prvaka. V Pokalu Slovenije v gorskih tekih je med številno člansko konkurenco dosegel 2. mesto. Bil je absolutni zmagovalec tako v Primorskem kot Gorenjskem pokalu v gorskih tekih. Na državnem prvenstvu v turnem smučanju je dosegel 5. mesto. Pomembna pa je tudi zmaga na Triatlonu jeklenih v Bohinju, ker je bil Marjan absolutni zmagovalec že šestič. V kategorijah starejših dečkov in deklic pa je članstvo zelo šibko, kar je posledica razvojnega ob- Karate MIHA KLANČNIK IN DOMEN STRAŽAR OSVOJILA DRUGI MESTI NA MEDNARODNEM TURNIRJU V soboto, 11. marca, je v Žalcu potekal 4. mednarodni Grand prix karate turnir. Na tekmovanju je sodelovalo 400 tekmovalcev iz Italije, Švice, Avstrije in Slovenije, ki so se pomerili v borbah ter katah. Na tekmovanju so sodelovali tudi tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica in sicer: Primož Kyrinov, Dejan Kyrinov, Matic Klančnik, Rok Matoh, Demir Ličina, Tim Sempri-možnik, Domen Stražar in Miha Klančnik. Po dolgotrajnem in napornem tekmovanju sta se svojih uvrstitev najbolj veselila Miha in Domen. Domen je v kategoriji dečkov starih 12,13 let borbe - 50 kg, zasedel 2. mesto. Miha pa se je pomeril v kategoriji juniorji/seniorji borbe -70 kg in ravno tako zasedel 2. mesto. Ostali tekmovalci tokrat niso bili tako uspešni, kot smo vajeni. Rok, Tim in Dejan so se uvrstili na 5.-8.mesto. Matic, Primož in Demir pa so ostali brez vidnih uvrstitev. Po treh letošnjih mednarodnih tekmovanjih so v klubu pridelali že devet medalj in sicer dve zlati, štiri srebrne in tri bronaste. Doseženi rezultati so nagrada za kvalitetno in resno delo tako trenerja Vladimirja Staniča kot njegovih tekmovalcev. V letošnjem letu jih čaka vsaj še šestnajst tekmovanj, na katerih bodo poskušali osvojiti kar največje število medalj. Po do sedaj pokazanem, bodo načrti kaj hitro preseženi. Držimo pesti. B.S. Domen Stražar izvaja udarec yoko geri keage. dobja in težavnosti panoge. Razveseljivi in obetavni pa sta kategoriji mlajših dečkov in deklic, ki sta številčni, saj deset otrok pridno trenira pod trenerskim vodstvom Ivana Urha. Ivan Urh je z lanskim tekom na Grintovec uradno zaključil s teki na pokalnih tekmah. Svoje bogate izkušnje sedaj prenaša na naše najmlajše. Med mlajšimi dečki sta perspektivna Pančur Primož in Kotnik Mitja, ki se približujeta zmagovalnim stopničkam. Kar pet let mlajši in obetavni Škrtič Matevž ter še leto mlajši Aljaž Jaka pa pridno presegata svoje osebne rekorde. Tudi štiri mlajše deklice so se že poskusile na pokalnih tekmah (Klara Kregar, Maruša Jeras ,Petra Rebernik, Diana Kotnik) in se odlično odrezale. Pridno so trenirali tudi v zimskem času ( v telovadnici in na prostem), pogosto jih lahko srečate na poti k Sv. Primožu. TO SOBOTO GORSKI TEK K SV. PRIMOŽU KGT Papež pa je tudi letos organizator dveh tekem v gorskih tekih: 11. teka k Sv. Primožu in 9. gorskega teka na Grintovec, ki je 2. tekma v Pokalu Slovenije v gorskih tekih in hkrati tudi državno prvenstvo navkreber. Da je Grintovec ekstremen kot tekaška in organizacijska prireditev, da prerašča državne meje, dokazuje letošnji GRINTOVEC 2006, ki je po izboru svetovne zveze za gorske teke WMRA izbran za veliki GRAND PRLX. Pričakujemo torej rekordno število tekačev iz vsega sveta, zato so priprave na tako zahtevno prireditev že v polnem teku. Sezono 2006 je vzpodbudno začel Sebastjan Zarnik s 1. mestom za Šmarnogorski rekord. Z nestrpnostjo pa gorski tekači pričakujejo bližajoči se 11. gorski tek k Sv. Primožu v organizaciji KGT Papež in bratov Urh, ki bo 25. marca s startom ob 10. uri na Vegradu (dolga proga). Lanska novost (kratka proga za Pokal Calcita - dolžina 600m ) se je dobro obnesla, zato so tudi letos vabljeni najmlajši dečki in deklice (letnik 94 - 1998 in mlajši). Start najmlajših je ob 10:20. Prve tri v vsaki kategoriji čakajo medalje in praktične nagrade, vse najmlajše pa lična priznanja. Uvrstitve najboljših gorskih tekačev s ciljem pri cerkvici Sv. Primoža kažejo, kako uspešni so bili treningi v zimskem času. Več o KGT Papež in teku na prenovljeni spletni strani: http:// www.kgtpapez.com Mira Papež LOKOSTRELSTVO Osnovna šola Šenčur je 4. marca gostila državno dvoransko prvenstvo, kjer so se zbrali in tekmovali najboljši lokostrelci Slovenije. Tudi iz LK Kamnik smo imeli svoje predstavnike. V močni konkurenci so naši člani kluba v svojih skupinah zasedli naslednja mesta: mlajši dečki: Klemen Štrajhar 457 krogov - 4. mesto, dečki: Gregor Rajh 502 kroga - 2. mesto, Luka Kolenko 501 krog - 3- mesto in Grega Žmavc 423 krogov - 5. mesto, mladinci: Danijel Stojkovič 569 krogov -1. mesto, mladinke: Darja Verbič 536 krogov - 2. mesto in člani: Matej Fideršek 548 krogov - 7. mesto. V absolutni razvrstitvi, kjer je naše tekmovalce spremljala prava smola, je Danijel Stojkovič osvojil 2. mesto in Darja Verbič 4. mesto. Osnovnošolci in srednješolci so se 11. marca pomerili še na eni pomembni preizkušnji, na šolskem državnem dvoranskem prvenstvu v Postojni, kjer smo imeli s predhodno izpolnjeno normo le dva tekmovalca, ki sta zastopala OŠ Frana Albrehta. Klemen Štrajhar je v skupini od 4.-6. razreda zasedel 3. mesto (220 krogov), Grega Žmavc pa se je v skupini od 7.-9. razreda (250 krogov) uvrstil na 11. mesto. Vedno ne gre »vse v zlato« in včasih so želje in pričakovanja prevelika. Solze sreče in solze žalosti so sestavni del športa. Čakajo nas novi izzivi, nove priložnosti in nova tekmovanja, kjer bo »vse v zlato«. Srečno v novi sezoni zunanjih tekmovanj! Sagitarius Lokostrelec Gregor Rajh KAMNIČANKE NA PRAVI POTI Odbojkarice Broline Kamnika so tudi v zadnjih dveh kolih zabeležile dve gladki zmagi in se tako še bolj približale uvrstitvi v prvo ligo, kar bi bil pravi mali podvig, saj so še pred enim letom igrale v tretji ligi. Najprej so v gosteh s 3:0 premagale lanskoletne prvoligaške Formis Bell. Kamničanke niti enkrat v tekmi niso dopustile, da bi domačinke pomislile na zmago, ki so jo tako nepričakovano odnesle jeseni iz Kamnika. Tako so se igralke Broline Kamnika na najlepši način maščevale Mariborčankam in jih potisnile v boj za obstanek. V zadnji tekmi pa so Kamničanke gostile ekipo Mislinje, ki se prav tako krčevito bori za obstanek. Kamničanke so sicer prvi set dopustile, da so gostje celo pomislile na presenečenje, vendar so v končnici postavile stvari na pravo mesto. V drugem setu so domače zaigrale še bolj borbeno in domiselno in z nekaj potezami navdušile svoje zveste navijače. Tudi tretji set so bile domače veliko boljše in zasluženo slavile s 3:0. Tako so se Kamničanke sedaj izenačile na tretjem mestu s Prevaljami in so le še točko za drugo uvrščeno ekipo Kočevja. V naslednjem kolu bodo igrale v gosteh pri Zrečah, ki so jih doma že premagale, nato pa še doma proti ekipi Ptuja. Tekma bo najverjetneje v četrtek, 30. marca, in takrat bomo že vedeli ali bomo lahko tudi v prihodnji sezoni spremljali v Kamniku prvoligaško odbojko! Igralci Calcit Kamnika 2 pa so še enkrat več zmagali. Tokrat so doma premagali vrstnike iz Črnuč s 3:0 in se tako utrdili na tretjem mestu. Starejše deklice so tokrat prvič v A ligi obakrat izgubile, a so še naprej na šestem mestu, zato pa so se v četrt finale DP v mali odbojki brez poraza v dodatnih kvalifikacijah uvrstili mladi Kamničani. Igralci OŠ Toma Brejca pa so na pol finalnem tekmovanju v Ljubljani zasedli drugo mesto in tako končno 5.-8. mesto v državi. V finale so napredovali igralci OŠ Jurij Vega iz Moravč. CICOl. Nogometni kotiček V drugi polovici marca se pričenja spomladanski del ligaških tekem v nogometu, v katerem sodelujejo tudi selekcije NK Kamnik. Članska vrsta bo štartala s 6. mesta v 1. ligi MNZ Ljubljana, gostovala bo pri ekipi Rudarja iz Trbovelj. Mladinci in kadeti tekmujejo v drugi slovenski mladinski in kadetski ligi - zahod. Konec meseca bodo doma gostili mladinsko in kadetsko ekipo Save Simšpor-ta iz Kranja. Kamniški starejši dečki tekmujejo v 1. ligi MNZ Ljubljana. Jesenski del so zaključili na sredini lestvice in sicer na 7.mestu. V prvem krogu spomladanskega dela bodo doma gostili ekipo MNK Ljubljana. Mlajši dečki se bodo poskušali prebiti s 3. mesta na sam vrh lestvice 2. lige MNZ Ljubljana. To bodo skušali dokazati že na naslednji tekmi z ekipo Brinja iz Gro-suplja, pri kateri bodo gostovali konec meseca marca. Med najuspešnejše selekcije NK Kamnik pa sodi selekcija cicibanov U-10. V1. ligi MNZ Ljubljana so v jesenskem delu osvojili Z.mesto. Tudi pozimi niso počivali in so na raznih turnirjih nizali uspeh za uspehom. V tekmovanju Rad igram nogomet so se prebili do finala med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Čakajo jih še finalni »boji«, ki pa se bodo odvijali v drugi polovici meseca marca. Držimo pesti! Upamo pa tudi, da se bodo prav tako izkazali v prvem krogu spomladanskega dela tekmovanja, ko bodo doma gostili ekipo Faktor C iz Ljubljane. Vsi ljubitelji nogometa vabljeni na tekme kamniških nogometašev, da se bodo lahko le - ti tudi s pomočjo navijačev in športnega navijanja prebili čim višje. Skupaj bomo tako pripomogli k ponovni oživitvi kamniškega nogometa. Vabljeni! JANJA K. OBISK OBIRJA V načrtu dela alpinistične šole je bil predviden tudi tumo-smu-čarski obisk Obirja na avstrijskem Koroškem. Kljub ne ravno idealnemu vremenu (zjutraj je celo malo snežilo in zapadlo okoli 5 cm snega) so se v nedeljo, 12. marca, čez Jezersko odpeljali v Železno Kaplo in nato malo naprej od Obirskega. S smučmi na nogah so se vzpeli po zasneženi cesti do Kapelske koče, kjer so bili Pod grebenom ni več pihalo in se je dalo normalno smučati. gostoljubno postreženi (po slovensko). Po tem so se odpravili proti 2142 m visokemu Ojstrcu, vendar je vrh doseglo samo 7 udeležencev, drugi so zaradi (pre)močnega sevemika in zelo nizkih temperatur obrnili malo nad Kraguljšem, okoli 1900 m visoko. Na turi je bilo 19 udeleženk in udeležencev, od tega 6 iz letošnje alpinistične šole. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK ALPINISTIČNI ODSEK Vabi na Memorial KAMNIŠKA SMUČKA IN CEPIN, ki bo v nedeljo, 9. 4. 2006 na Kamniškem sedlu Prireditev je posvečena v spomin vsem članom PD Kamnik, ki so svojo življenjsko pot končali v gorah. Časovni potek: ob 10.00 podelitev evidenčnih kartonov na Pastircih, start ob 11.00, ob 16.00 podelitev diplom in druženje v Kamniški Bistrici. Udeleženci se delijo na dve kategoriji: »za smučko« (vzpon in spust s smučmi) »za cepin« (vzpon in sestop) Obvezna oprema : kategorija za »smučko«: cepin, dereze, smuči, kategorija za »cepin«: cepin, dereze Proga: start na Pastircih, vzpon do koče na Kamniškem sedlu - (kontrolna točka), spust oziroma sestop do cilja na Pastircih. Čas: spominsko diplomo prejme udeleženec, ki opravi vzpon in spust oz. sestop v časovnem limitu, ki bo objavljen na startu. Start je skupinski. Varnost: vsak udeleženec sodeluje na lastno odgovornost (ob dvigu evidenčnega kartona podpiše izjavo). Organizator si pridržuje pravico prestaviti kontrolno točko glede na vremenske in varnostne razmere na drugo - varnejše mesto. GRS Kamnik bo poskrbela za reševalno službo. Prijave: Planinsko društvo Kamnik (pisno: Šutna 42,1240 Kamnik ali po e-pošti: pdkamnik@siol.net). dom v Kamniški Bistrici, Pastirci - na dan memoriala do 10.00. Startnina: Ob prijavi oziroma ob dvigu evidenčnega kartona se plača startnina v znesku 1.500,00 SIT. V startnino je všteto : zavarovanje, spominska diploma, čaj in enolončnica v Kamniški Bistrici. Na dan prireditve bo koča na Kamniškem sedlu odprta. Plaz iz Čmaževke je zasul tudi mostiček. PLAZOVI VKONCU Letošnja zima je res zelo dolga in po planinah zelo bogata s snegom. Zato je še vedno precejšna nevarnost snežnih plazov, ki se bo z otoplitvami samo še povečala, predvsem v nekaterih območjih. Je pa precej plazov že zgrmelo v dolino. Nekaj mogočnih ostankov plazov je mogoče videti tudi v Kamniški Bistrici, v Koncu. Tu je plaz po Čmaževki več metrov visoko in okoli 30 m dolgo zasul gozdno cesto, ki vodi odžagane peči do spodnje postaje žičnice na Kokrsko sedlo. Tudi po Kokrski dolini sta se v dolino pripeljala dva plazova. Če tisti, ki je prišel po Mihovi grapi, na ovinku ne bi »skočil« iz grape, bi gotovo podrl spodnjo postajo tovorne žičnice. Tako se je pa ustavil slabih 100 m nad njo. POLLAK PONOVNO ODLIČNI REZULTATI PLAVALNEGA KLUBA KAMNIK Na zimskem državnem prvenstvu v Celju so kamniški plavalci tudi v kategoriji dečki/deklice dosegli zelo dobre rezultate. Timotej Pirc Podobnik je dokazal, da si še vedno zasluži naslov državnega prvaka in ne samo v disciplini na 50 in 100 metrov prsno, ampak tudi za prosti slog in delfin. Končni izplen je bil sanjski - 5 zlatih medalj in ena srebrna! Nosilka odličja je tudi Patricija Zupan in sicer bronaste medalje na 400 metrov mešano. Poleg medalje pa se je štirikrat uvrstila v A finale. Na stopničke najboljših je stopila tudi Tina Tekavčič kot drugouvrščena v mlajšem letniku na 100 metrov prosto. Vsi ostali tekmovalci državnega prvenstva: Kozinc Ula, Urankar Žiga, Stare Žiga in Kaplja Karmen so svojo formo potrdili z boljšimi osebnimi rezultati. Timotej Pirc Podobnik s petimi zlatimi in srebrno medaljo. Liraši s prijatelji priklicali pomlad Minulo nedeljo, 19. marca, je PSPD Lira pripravila že četrto tradicionalno prireditev na Glavnem trgu v Kamniku z naslovom »POZDRAV POMLADI«. Po daljšem obdobju hladnega in sneženega vremena je to nedeljo končno posijalo toplo sonce, kot, da je narava skupaj z Liraši in prijatelji pozdravila pomlad, ki je koledarsko nastopila dva dni pozneje. Lepo število obiskovalcev se je prepustilo pesmi PSPD Lira pod vodstvom prof. Andreja Missona, Celjskega okteta, Terceta Pre-dic iz Kamnika in taktom godbe Stranje pod vodstvom Marjana Sitarja. Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik je ob poskočnih vižah harmonikarjev Korlna in Jožeta s plesom preplavila Glavni trg, s katerega smo lahko uzrli čudovit pogled na s soncem obsijan simbol našega mesta - Malograjsko kapelo. VERA MEJAČ Folkloristi DU Kamnik so dobrodošli gostje najrazličnejših prireditev v Kamniku in drugod po Sloveniji, zaplešejo pa tudi v tujini. Tudi leto in pol stara Ivana Grkman - Lapova s Tunjicje z mamico Kajo in očkom Andrejem uživala v prijetnem nedeljskem popoldnevu in veselo zaplesala. Že kar nekaj let zapored Liraši skupaj s prijatelji prikličejo pomlad s pesmijo, glasbo in plesom. Na sliki: na letošnjem srečanju na Glavnem trgu so se jim pridružili pevci Celjskega okteta. D D www.liiz-karantania.si UIZ KARANTANIA • ambienti d.0.0. ScUoet 6tt &ele te6*ti6e DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 KUHINJA PROVENZALE ------mm— Vnovčite bon v vrednosti 50.000 SIT Velja ob nakupu kuhinje TIDRA in PROVENZALE v vrednosti nad 500.000 SIT dostava DODATNO -5% za hkratni nakup kuhinje in bele tehnike ^ NAJVECJA PONUDBA KUHINJ SVETOVNEGA PROIZVAJALCA tamsi BOSCH SIEMENS BLANCO Š AR E ION * 430 novih elementov • popolna prilagoditev vašim meram ® oopolni računalniški 0 izris vodila BLUMOTION brezplačna Ob obisku Mojce Drčar Murko, poslanke v Evropskem parlamentu Kozarec čiste vode, prosim! Če ne bomo ničesar storili za okolje, bo kozarec čiste vode čez 50 let samo še bled spomin na nekdanje čase in bo živel samo še v pripovedkah babic in dedkov, ki smo danes še otroci. O skrbi za okolje in ukrepih, ki jih lahko izvajamo tudi otroci, smo se v naši osnovni šoli Toma Brejca pogovarjali z evropsko poslanko, domačinko Mojco Drčar Murko. Izbira teme ni bila naključna, saj je gospa Murko članica odbora za okolje Evropskega parlamenta in ena izmed redkih Slovenk, ki lahko vpliva na odločitve Evropske Unije o okoljski zakonodaji. Naš pogovor je tekel predvsem o odpadkih in o tem, kaj lahko otroci sami storimo za ohranitev narave. Za gospodarski razvoj potrebujemo naravne vire - snovi, iz katerih pridobivamo papir, jeklo, plastiko, cement, krmo in ki jih vključujemo v svoja življenja v obliki cest, embalaže, hrane idr. Ker večina naravnih virov ni neomejena in obnovljiva, lahko prihodnjim generacijam zagotovimo enake možnosti za razvoj le, če z viri ravnamo odgovorno. EU si je kot enega izmed glavnih ciljev v Strategiji trajnostnega razvoja postavila razdružitev povezave med gospodarsko rastjo, rabo virov in proizvodnjo odpadkov. Vsak dan nastajajo ogromne količine odpadkov, ki jih je treba zbrati in po možnosti ponovno uporabiti, da se zmanjša obremenjevanje okolja, saj jih je treba v nasprotnem primeru nekje shraniti oz. odložiti. Pri odlaganju odpadkov nastajajo izcedne vode, ki lahko vsebujejo nevarne snovi, zato morajo biti odlagališča ustrezno urejena. V Sloveniji je po ocenah 50.000 do 60.000 divjih odlagališč, ki ne ustrezajo temu pogoju. Po oceni Eurostata je leta 2002 povprečna količina zbranih komunalnih odpadkov v EU-15 znašala 559 kilogramov na prebivalca. V Sloveniji je bilo istega leta odloženih 411 kilogramov odpadkov iz gospodinjstev na prebivalca. Poleg odpadkov iz gospodinjstev so še odpadki iz industrije, kjer nastajajo tudi nevarni odpadki, ki jih je treba uničiti. Če tega ni mogoče storiti v lastni državi, jih je treba izvoziti na uničenje v tujino, kjer imajo za to ustrezno tehnologijo. Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje in Statističnega urada RS kažejo na povečano letno količino nevarnih odpadkov v Sloveniji, a deloma so številke višje tudi zaradi boljšega zajema povzročiteljev nastajanja tovrstnih odpadkov. Leta 1999 je bila povprečna količina nastalih komunalnih odpadkov na ravni držav članic EU okrog 500 kg/prebivalca na leto. Po podatkih Evropske agencije za okolje v državah članicah EU količina komunalnih odpadkov narašča, cilj EU pa je njihovo zmanjšanje in sicer na 300 kg/ prebivalca na leto. In kaj lahko otroci storimo pri tem? Ko kakšne stvari ne rabiš več, jo vržeš v smetnjak. Smeti ne vidimo več, vendar ne izginejo, saj ni čarobne palice, ki bi lahko popravila napake človeka. Dandanes že od dojenčkov naprej dobivamo darila, ki so pakirana v velike škatle, oblačila in obutev so potrošni material, ki gaz novo sezono zavržemo. Plastika kraljuje v naših kuhinjah in kopalnicah. Ko se naveličamo pohištva, ga odvržemo in poceni kupimo novega. Omejevanje otroških in starševskih želja je v družbi blagostanja in potrošnikov skoraj nemogoča ideja. In vendar na dolgi rok lahko naši Zemlji koristi samo odpovedovanje in odrekanje. Do takrat, ko bomo zmogli odgovorno do narave in naših potomcev uspešno odrasti v odgovorne potrošnike, pa bi lahko reciklirali že porabljene materiale. Samo upajmo, da bo Zemlja do takrat zdržala. In da bo še več Mojc trkalo na našo vest. Dunaja Fabčič Povše, 9-b Osnovna šola Toma Brejca Kamnik MOTITE SE, če mislite, da si ga ne morete privoščiti. 307 stylc 1.6 16v (5 vrat) za 3.350.000 SIT (13.979,30 EUR)* www.novi307.peugeot.si Povsem razumljivo. Glede na njegov izbrušen stil, najsodobnejšo tehnologijo in bogato serijsko opremo (6x zračna blazina, ABS, ročna klimatska naprava, električni paket, radio s CD predvajalnikom, šestimi zvočniki in upravljalcem ob volanu, potovalni računalnik, meglenke...) takšne cene prav gotovo niste jmr -■ « pričakovali. UŽITEKV DOVRŠENOSTI. PEUGEOT n«ro«>C* TOTAL 307 | Poraba - kombiniran način vožnje: 4,8 - 8,8 I/100 km. Emisija C02:126 - 210 g/km. Slika je simbolična. *Cena v EUR je preračunana po centralnem paritetnem tečaju (I EUR = 239,64 SIT). Velja za vozila dobavljena do 31. 3. 2006 RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Čestitamo ob občinskem prazniku! Mikavno in dobro! Obiščite našo prodajalno na Usnjarski 1, kjer lahko izbirate med suhomesnatimi izdelki, dnevno svežim mesom slovenskega porekla, drobovino in mesnimi izdelki. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI ZA LETO 2006 PONEDELJEK, 3. aprila 8. uri 9. uri MOTNIK, pri Flegarju ŠPITALIČ, pri trgovini 10. uri ZGORNJI TUHINJ, pri Kavsarju 11. uri LAZE, pri pošti 12. uri ŠMARTNO, pri Hvaletu 13. uri PŠAJNOVIČA pri Pestotniku 13.30 VELIKI RAKITOVEC, pri Žibertu TOREK, 4. aprila 8. uri SOTESKA, pri Zlati kaplji 9. uri SELA, pri Spruku 10. uri SREDNJA VAS, pri Ustanku 11. uri VELIKA LAŠNA, pri Zalazniku 11.30 VRANJA PEČ, pri šob 12. uri SPODNJE PALOVČE, pri Kladniku 12.30 ZGORNJE PALOVČE, pri Remsu SREDA, 5. aprila 8. uri ŠMARCA, pri Jeranu 9. uri VOLČJI POTOK, pri zbiralnici mleka 10. uri TUNJICE, pri Jamovcu 11.30 GODIČ, pri Hribarju 13. uri NEVLJE, pri Novaku ČETRTEK, 6. aprila 8. uri KRIZ, pri Čubru 9. uri KOMENDA pri KK Komenda 11. uri MOSTE, pri zbiralnici mleka 12.30 PODGORIE, pri Rožmanu PETEK, 7. aprila 8. uri SPODNJE STRANJE, pri Hromcu 9. uri KREGARJEV O, pri Prodniku 10.30 KRIVČEVO, pri Jurčku 12. uri GOZD, pri Mlakarju 13.-14. ure ČRNIVEC, pri Mejašu SOBOTA, 8. aprila 8.-11. ure KAMNIK Veterina Kamnik, Perovo 20 SREDA, 12. aprila 8. uri MOTNIK 9. uri LAZE 9.30 SREDNJA VAS 10.30 KOMENDA 11.30 ŠMARCA 12. uri KREGARJEVO 7.-12. in 17.-18. ure KAMNIK Cepljenje lahko opravite tudi vsak dan v ambulanti Veterine Kamnik, Perovo 20, med 7. in 12. ter 17. in 18. uro. Cepljenje psov proti steklini je OBVEZNO za vse pse enkrat letno. Mladi psi morajo biti cepljeni takoj, ko dopolnijo sta- rost treh mesecev. Od zadnjega cepljenja ne sme miniti več kot 12 mesecev. Lastniki morajo s seboj prinesti knjižico oz. potni list. Cena cepljenja proti steklini znaša 7800 SIT. VETERINA KAMNIK D.O.O. Prodajalna FALCON odpira v KAMNIKU meseca maja svojo prodajalno. Vse, ki vas zanima delo prodajalke tekstila, prosimo, da pošljete prošnje na naslov uprave: 2T D.070T OTOČEC, Skalna ulica 23, 8222 OTOČEC www.volkswagen.si Slika vozila je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. Skupna poraba: 5,0 - 7,51/100 km. Emisije 0)2:135-175 g/km. Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 1 3, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 www.avtodebevc.si Golf pod ceno. Golf Trendline 1,6 TDI (75 kW/102 KM) že od 3.390.000 SIT. Golf Trendline 1,9 TDI (66 kW/90 KM) že od 3.703.000 SIT. ŠAHOVSKI UTRINKI Šahovska dejavnost je bila tudi v začetku letošnjega leta uspešna. Mladi igralci Šahovskega kluba Komenda so zelo uspešno nastopili na 13. DRŽAVNEM POSAMIČNEM ŠAHOVSKEM PRVENSTVU MLADIH DO 10,12, 14,16 IN 18 LET, ki je potekalo od 26. februarja do 4. marca v Murski Soboti. Udeležba je bila velika in tudi uspehi so bili lepi, saj ima klub tri viceprvake in sedem uvrstitev do desetega mesta. V skupini deklic do 10 let je Ca-terina Leonardi osvojila 2. mesto, v skupini dečkov do 10 let je Sebastijan Markoja osvojil 2. mesto, v skupini dečkov do 14 let je Jan Gantar osvojil 2. mesto. Vsi trije so se uvrstili na evropsko oz. svetovno prvenstvo mladih. V skupini deklic do 10 let so uspeh Caterine dopolnili Manca Kralj z osvojitvijo 7. mesta, Neža Kolar z osvojitvijo 12. mesta in še Maja Nadvešnik iz Stranj ne osemletna Teja Vidic z osvojitvijo 17. mesta. V skupini deklic do 12 let je Leja Zajc osvojila 5. mesto, Neža Cankar pa 8. mesto. V skupini deklet do 16 let je Maja Nadvešnik iz Stranj osvojila 4. mesto, Lara Kozarski 5. mesto, Tanja Kovač pa 7. mesto. V skupini dečkov do 10 let sta uspeh Sebastijana dopolnila Tilen Gnidovec z osvojitvijo 10. mesta in Anže Skvarča z osvojitvijo 11. mesta. V skupini fantov do 16 let je Filip Kozarski osvojil 8. mesto, Andrej Kobold 19. mesto Jaka Jereb 20. mesto, Samo Kralj 23. mesto, Nadvešnik Matej iz Stranj 25. mesto, Jan Zajc 26. mesto, Tim Drofenik z Duplice 27. mesto. Tekmovanje je bilo zelo naporno, saj smo imeli ves čas nekaj igralcev in igralk v borbi za sam vrh. Maja Nadvešnik ni uspela ubraniti lanske uvrstitve, prvi letnik srednje šole je, žal, zahteval svoj »davek«. Konkurenca pri fantih do 16 let je bila zelo velika, saj je bil izbor kandidatov za vrh širok, tako je 8. mesto Filipa lep uspeh. Uspešno je nastopil tudi štirinajstletnik Tim Drofenik, ki se zaradi omejitev in velike konkurence v ljubljanski regiji v skupini dečkov do 14 let ni uspel uvrstiti na državno prvenstvo v svoji skupini. POSAMEZNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO LJUBLJANSKE REGIJE ZA DEKLICE IN DEČKE DO 10. 12 IN 14 LET ie uspešno izvedel SK Komenda 7. in 8. januarja na osnovni šoli Mirana Jarca v Ljubljani. Člani ŠK Komenda so dosegli lepe uspehe. V skupini deklic do 10 let je zmagala Caterina Leonardi, 3- mesto je osvojila Neža Kolar, 4. mesto pa Teja Vidic. V skupini deklic do 12 let je zmagala Leja Zajc, 2. mesto je osvojila Neža Cankar, 5. mesto Anja Prašnikar in 7. mesto Eva Janežič. V skupini dečkov do 10 let je zmagal Sebastijan Markoja, 3- mesto je osvojil Anže Skvarča, 4. mesto Tilen Gnidovec, 10. mesto Tine Zajc. V skupini dečkov do 12 let je 6. mesto osvojil Andrej Kobold. V skupini dečkov do 14 let je Jan Gantar osvojil 4. mesto, 7. mesto Jaka Jereb, 8. mesto Jan Zajc, 10. mesto Žan Skvarča. 10. Državno osnovnošolsko posamično prvenstvo je potekalo v Mariboru 14. in 15. januarja. Uspešno so nastopili mladi igralci SK Komenda. V skupini fan-tovAjeJan Gantar osvojil 11. mesto. V skupini deklet B je Leja Zajc osvojila 4. mesto, Neža Cankar 13. mesto, Caterina Leonardi 37. mesto, Manca Kralj 56. mesto. V skupini fantov B je Filip Kozarski osvojil 3. mesto, Sebastijan Markoja 19. mesto, Samo Kralj 35. mesto, Jaka Jereb 40. mesto, Andrej Kobold 47. mesto, Tilen Gnidovec 57. mesto. 4. TURNIR CIKLUSA TURNI-JEV MLADIH je bil v organizaciji SK Komenda izveden 20. januarja na osnovni šoli Kolezija. Nastopilo je 128 igralcev. Zmagal je Samo Rožič (OŠ Toneta Čufarja - ŠK Ig). Na turnirju so mladi igralci ŠK Komenda osvojili: 2. mesto Jan Gantar, 3. mesto Filip Kozarski, 4. mesto Matej Nadvešnik, 10. mesto Pal Szomi, 11. mesto Jan Zajc, 14. mesto Tilen Gnidovec, 70. mesto je osvojil Janez Konjar (OŠ Marije Vere Kamnik). Na KLUBSKEM PRVENSTVU V POSPEŠENEM ŠAHU 28. in 29. januarja je zmagal Mark Agovič pred Antonom Božičem, Vilmo Nadvešnik, Pavlo Košir, Janom Gantarjem, Majo Nadvešnik, Urošem Petehom itd. 59. ljubljansko šahovsko ligo organizira SK Komenda, odigranih je bilo osem kol. V I. LIGI vodi ekipa Klinični center I, ekipa ŠD VELE Domžale je na 6. mestu, ekipa ŠK Komenda Popotnik je na 8. mestu, ekipa Črni graben na 10. mestu. V II. LIGI vodi ekipa Sahara DOGS, ekipa ŠK Komenda Bocosoft (za katero igrajo Filip Kozarski, Maja Nadvešnik, Vilma Nadvešnik, Matej Nadvešnik, Pavla Košir) je na 2. mestu, ekipa Trzin Pekos pub je na 5. mestu, ekipa Buscotarde na 7. mestu, ekipa ŠK Komenda Gaber na 8. mestu, ekipa ŠD Barob Šmarca (za katero igrajo Cveto Lanišek, Stane Krivorotov, Jure Jemec, Metod Simičak, Nusred Sivčevič) je na 9- mestu, ekipa ŠD Loka pri Mengšu na 10. mestu,. V III. LIGI vodi ekipa ŠS Bor Dob A. Na 3- mestu je ekipa DU Kamnik (za katero igrajo Anton Božič, Mirko Semeja, Marjan Ogrinec, Franc Erazem, Nejc Plestenjak, Mojmir Baš), na 4. mestu je ekipa ŠS Bor Dob B, na 6. mestu je ekipa ŠK Komenda Suma, na 8. mestu Črni graben, na 10. mestu ŠD Mengeš Lisjaki, na 12. mestu Barob Smarca, itd. V vseh treh ligah nastopa 39 ekip. 5. TURNIR CIKLUSA TURNI-JEV MLADIH je potekal na Osnovni šoli Marije Vere na Duplici 10. februarja. Nastopilo je 92 mladih igralcev. Zmagala je Špela OREHEK (OŠ Domžale, SD VELE Domžale) sledijo: Domen Hiti (OŠ Ig, ŠD Ig), Jan Župec (OŠ Ig, ŠD Ig), 4. mesto je osvojil Filip Kozarski (OŠ Preserje, ŠK Komenda). Druge uvrstitve: 7. mesto Matej Nadvešnik (OŠ Stranje, ŠK Komenda), 8. mesto Jan Gantar (OŠ Vodice, ŠK Komenda), 9 _mesto Szomi Pal (OŠ Domžale, ŠK Komenda), 10. mesto Tim Drofenik (OŠ Marije Vere, ŠK Komenda), 13. mesto Samo Kralj (OŠ Brinje, ŠK Komenda). Učenci OŠ Marije Vere so osvojili: 59. mesto Janez Konjar, 81. mesto Miha Omovšek, Matej Nadvešnik iz OŠ Stranje 87. mesto Marjan Jerman in 90. mesto Jaka Horvat. Doslej je na petih turnirjih nastopilo 199 igralk in igralcev iz 42 osnovnih šol oz. iz 15 klubov in 6 regij. V skupnem seštevku vodi Filip Kozarski, sledita Samo Rožič in Domen Hiti. Člani ŠK Komenda zasedajo: 5. mesto Jan Gantar, 8. mesto Jan Zajc, 9- mesto Pal Szomi, itd. Med šolami vodi OŠ Domžale, sledijo OŠ Ig, OŠ Toneta Čufarja, OŠ Mengeš, OŠ Preserje pri Radomljah. Na 17. mestu je OŠ Marije Vere, na 18. mestu pa OŠ Stranje. Med klubi vodi ŠK Komenda pred ŠD Jus Security Domžale, ŠK Ig, ŠS Tomo Zupan Kranj, ŠS ŠD Loka pri Mengšu. Franc POGLAJEN Tim Drofenik iz OS Marije vere Šahovska dejavnost v Kamniku ne bo zamrla! Šahovsko društvo Kamnik, ki mu je novembra lansko leto pretila ukinitev, vendarle živi še naprej. Na občnem zboru v začetku januarja se je namreč peščica še aktivnih članov zavzela za nadaljevanje organiziranja in oživljanja šahovske dejavnosti. Tako so preklicali sklep o ukinitvi društva z novembra 2005 in izvolili novo vodstvo. Izvršni odbor sestavljajo: predsednik-Mojmir Baš, podpredsednik-Božidar Sitar, blagajnik-Mirko Semeja in član Srečko Sitar, nadzorni odbor pa Marjan Ogrinec, Pavla Košir in Jernej Plestenjak. Novi predsednik Mojmir Baš, dolgoletni šahist, pravi, da bodo pozornost usmerili v večjo popularizacijo šahovske dejavnosti, še posebej bodo skušali v svoje vrste pritegniti mlajše člane, ki se lahko s to zanimivo igro spoznajo vsak ponedeljek in petek med 17. in 21. uro, koso prostori SDK na Kolodvorski ulici v Kamniku (Društvo upo- Redno ali honorarno ZAPOSLIM KUHARJA (-CO) za kuhanje malic v dopoldanskem času od ponedeljka do sobote v Kamniku. Informacije: 041/707-425. Gostilna Pod Skalo, Maistrova 32, Kamnik kojencev, nad Marjanco) odprti za vse ljubitelje šahiranja. Vsak prvi ponedeljek je organiziran enokrožni hitropotezni članski turnir, na katerem lahko sodelujejo vsi, ki znajo igrati šah. Vsak drugi ponedeljek v mesecu pa poteka hitropotezni turnir za veterane, na katerem igrajo upokojenci in igralci, ki bodo v letu 2006 dopolnili 50 let. Najboljši šahisti-veterani že s priznanji V lanskem letu sta pod okriljem ŠDK potekala dva stalna hitropotezna mesečna turnirja. Prvi ponedeljek v mesecu odprt članski turnir, na katerem je bil igralni čas 5 minut, in vsak drugi ponedeljek v mesecu hitropotezni turnir veteranov, na katerem je bil igralni čas 10 minut -na tem turnirju so smeli igrati samo upokojenci in igralci stari najmanj 50 let. Turnirja potekata v isti obliki tudi v letu 2006. V ponedeljek, 13. marca, so v Šahovskem društvu Kamnik razglasili rezultate in podelili priznanja prvim petim za HITROPOTEZNI TURNIR - VETERANI 2005. Med 18 sodelujočimi je bil najuspešnejši Demal Vesko-vič, 2. mesto je zasedla Pavla Košir, 3. mesto Albin Štrajhar, 4. mesto Franc Ravnikar, 5. mesto Franc Erazem. Prvi ponedeljek v aprilu pa bo razglasitev rezultatov članskega turnirja za leto 2005, ki se bo nadaljevala s turnirjem. SAŠA MEJAČ Pomlad je tu! Pretekli vikend smo »pospravili pod streho« prvi koncert spomladanskega dela glasbenega cikla Študent&muzika, ki ga organizira Študentski klub Kamnik s sodelovanjem Medobčinskega muzeja Kamnik. Prisluhnili smo zvokom odličnega godalnega kvarteta Enzo Fabiani. V prihodnjih mesecih, tja do junija, lahko pričakujete na grajskem parketu še kar nekaj zvenečih glasbenih imen, ki si jih bo vredno ogledati in predvsem - jim prisluhniti. Z aprilom so se zaključili tudi zimski projekti. Dnevno in nočno smučanje, sankanje na različnih lokacijah in vse ostale snežne vragolije bodo morale počakati na naslednji sneg. Letošnji še ni popolnoma skopnel, pa že mislimo na novega?! Vedno je treba gledati naprejE In če gledamo naprej, nas težko kakšna stvar preseneti. Recimo resna bolezen. Prav zato smo se odločili, da organiziramo projekt z imenom tipizacija kostnega mozga. Š klubskim kombijem vas odpeljemo v Ljubljano, kjer vam opravijo preprost medicinski postopek - odvzem krvi. S tem se le vpišete v bazo darovalcev, za dejansko darovanje pa se pozneje lahko odločite sami ali pa ga zavrnete. Nikoli ne vemo, kdaj bomo sami potrebovali pomoč sočloveka. Da pa se ne bomo v Ljubljano odpeljali samo na »pikanje«, bomo na poti domov obiskali ljubljanski živalski vrt. Preverili bomo, če se živali že prebujajo iz zimskega spanja, mogoče pa nam bo uspelo ugledati tudi kakšen živalski »podmladek«Epustimo se presenetiti! V aprilu se nam obeta še bovvling v ljubljanskih Dravljah in pa-intball na domačem terenu, v bistriških gozdovih. Vse dodatne informacije si preberite na.www.studentski-klub.com/kamnik. Seveda pa boste vse te informacije in še kaj več dobili, če se oglasite v naših prostorih na Glavnem trgu 23 v prvem nadstropju, od ponedeljka do četrtka, od 9.00 do 18.00 ure, v petek pa do 15.00. Kaj je tisto več, kar lahko dobite v klubskih prostorih? Na naših sivih stenah je na ogled razstava fotografij z naslovom Telo mlade ustvarjalke Tine Šešek. Po koncu te razstave je na razporedu že nova - tokratna tema je šport. Pridite pogledat svet skozi oči nekoga drugega. Presenečeni boste, kaj vse lahko ujame fotografski objektiv. Kot vidite - se bo dogajalo. Kot vedno s Študentskim klubom Kamnik. MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com n žciniu svoj mDumomi H/ijcenejiv TEHNIČNA TRGOVINA 9mrwjj» CEŠMTE^^ msit=r ?»8oywE dr Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 f ■, vi PRALNI STROJ od 49.900 SIT -----3 EUR) 1! V lip :: •VODOVODNE ARMATURE -10% ZAMRZOVALNE SKRINJE LTH od 59.900 SIT (249,96 EUR) UGODNO! ODPRODAJA EKSPONATOV BELE TEHNIKE •ŠTEDILNIKI IN PEČI NA TRDA GORIVA vec na (BLAGO IZ ZALOGE)-10% www.pemecom.si akcijske cene in popusti veljajo pri plačilu z gotovino do prodaje zalog UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči » in čeprav spokojno spiš Z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 77. letu je tiho in nenadoma odšel od nas JAKOB HOMAR iz Kamnika, Toma Brejca 3 a Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami, ko smo potrebovali besede tolažbe, dobrim sosedom, še posebej Mavrinovim, prijateljem, znancem in sorodnikom ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji Poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, za podarjeno cvetje, sveče, za denarno pomoč in darove za svete maše. Hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej, ki ste prišli in se poslovili od njega, še enkrat iskrena hvala. * Vsi njegovi Kamnik, marec 2006 Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Nenadoma nas je v 78. letu življenja zapustil naš dobri mož, oče, tast, dedek in pradedek MARTIN RAVNJAK st. iz Kamnika, Ul. Matije Blejca 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem za zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Martin in hčerka Darinka z družinama Marec 2006 □ aaaaaaan □ n L A K A Rodilna