naš tednik LETO XXXVI. Številka 46 Cena 7.—šil. (15 din) Sreda, 15. novembra 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Zastopniki NSKS, ZSO in NT so preteklo soboto obiskali Mestno konferenco SZDL Maribor in dnevnik Večer. Maribor je namreč ta dan priredil Dan koroških Slovencev. Sliko smo posneli na uredništvu Večera. (Str. 2/3) Vidimo se v Celovcu — na demonstraciji! Tiskovna konferenca komiteja za ohranitev dvojezične šole: dr. Mirko VJakounig, univ. prof. Peter Gstettner, dr. l/V. Holzinger, dr. Steingress, Franc VVedenig, L. Weinberger in pater dr. Longin (z leve). Več kot 70 organizacij in oseb v vseh avstrijskih zveznih deželah je v solidarnostnih izjavah, naslovljenih na Komite za obrambo dvojezičnega šolstva, izreklo podporo demonstraciji, ki bo ta petek v Celovcu: mdr. so poslali podporne izjave predarlski socialistični učitelji, Mlada generacija v soc. stranki Tirolske, salzburška in koroška Katoliška visokošolska mladina, osrednji odbor Avstrijske visokošolske zveze, Visokošolska zveza UNI Graz, . predsednik sindikata avstrijskih časnikarjev ddr. G. Nenning, snaha bivšega zveznega kanclerja Eva Kreisky, Hrvaško kulturno društvo, ALO, KRČ, J ES monarhistično usmerjena Študentska organizacija) in Južnotirolska visokošolska mladina. To je dr. Vladimir VVakounig sporočil na torkovi tiskovni konferenci Komiteja za obrambo dvojezične šole. Tiskovne konference so se udeležili tudi predsednik Av- strijske visokošolske zveze Rainer, tajnik avstrijske Socialistične mladine Schneider, univ. prof. Peter Gstettner, dr. VVolfgang Holzinger, Liselotte VVeinberger (koroška SJ), dr. Steingress, osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig, Teodor Domej (SZI) in Igor Schellan-der (KSŠŠD). Nadalje je še spregovoril pater dr. Emanuel Longin (koroška Katoliška visokošolska mladina). Omenil je mdr. solidarnost Katoliške mladine z dr. Inzkom in dr. VValdsteinom, ki ju toži KHD, predvsem pa je obrazložil to, zakaj KHG podpira demonstracijo: za patra Longina beseda demonstracija oz. demonstre-re ne pomeni v prvi vrsti neki „bojni klic", temveč možnost, da na nekaj opozoriš — v tem primeru na dejstvo, da je dvojezična šola v nevarnosti, ter, da se je zato treba zanjo postaviti. Osrednji tajnik NSKS Franc (dalje na 3. strani) SKUPNA SOLA je ogrožena Pridite na demonstracijo in zborovanje! Petek, Zberemo se ob 17.30 na Starem trgu 16. novembra zaključna manifestacija: ob 19.00 pred deželno vlado * nato: kulturni program v sejmski dvorani 5 Politika Tednikov komentar PIŠE JANKO KULMESCH Podmornica je lahko nevarna in učinkovita. Na vsak način pa je tudi potrebna — če se pojavi na tak način, kot se je pojavila te dni pri nas na Koroškem. Te dni je namreč izšel list skupine slovenskih študentov na Dunaju, ki hoče biti v „arsenatu“ koroških slovenskih časopisov dvojezična „ Podmornica/U- Boot“ (uredniški odbor: Rihard Grilc, Hubert Mikel, Marjan Pipp, Rudi Vouk; ce--ma 15 šilingov). Tako se tu-■di glasi ime tega študentskega časopisa. Kot piše uredniški odbor, „ta Podmornica ni navadna pod- ni, ki jo dobijo funkcionarji osrednjih organizacij za svoje službene vožnje. Ta kritika gotovo ni dovolj realna in lahko prispeva k večjim predsodkom. Še bolj neutemeljeno pa bi bilo, če bi začeli zaradi take kritike gojiti predsodke — ali celo nezaupanje — do študentov. Da imamo opravka s študenti, ki odkrito in kritično razmišljajo o raznih perečih narodnih vprašanjih, da imamo opravka s študenti, ki so z resnim delom (npr. kot lutkarji ali člani odra „miadje“) že dokazali svojo pošteno angažiranost — to „ Podmornica “ — da le ne bi utonila mornica. To je miroljubna podmornica, ki hoče prispevati k medsebojnemu razumevanju. Narobe ali pa sploh neinformirana javnost naj zve dejstva, skriti problemi in resnica naj pridejo na dan.“ Z drugimi besedami: članki so dosledno dvojezični, ker želijo študentje predvsem tudi nem- škogovorečo avstrijsko javnost obveščati o slovenskem vprašanju. Zato naj bi lis j izhajal štirikrat na leto. Študentje pa ne želijo informirati samo pripadnikov večinskega naroda. V svoji številki pišejo, da hočejo obravnavati „tudi ravs in kavs med nami, med koroškimi Slovenci“. Kajti: „Nič boljši nismo od drugih Avstrijcev in tudi naše organizacije ter društva včasih hodijo po krivih poteh." Zavedamo se, da taka „Podmornica“ ne bo zadela samo v srce naših narodnih nasprotnikov. Srce marsikaterega etabliranega „narod-nega voditelja" in funkcionarja te ali one organizacije bo prav tako krvavelo, pa čeprav bo kakšen strel „Podmornice“ šel mimo cilja. Kot to npr. velja za kritični članek o kilometri- je treba brezpogojno pozdraviti. Družba ali etablira-ni funkcionarji, ki kljub temu skušajo zatirati kritiko študentov, si sami grob kopljejo. Ali pa postanejo žrtev „Podmornice“. Zato je prav, da imamo nov list slovenskih študentov na Dunaju, da smo kon-frontirani včasih tudi s streli, ki so v resnici dobro mišljeni. Če hočemo napredovati, se ne smemo izogibati kritiki zavzetih študentov. Če hočemo delati za narodov blagor, si bomo morali večkrat vzeti tudi čas za sa-mokritično razmišljanje o svojem lastnem delu. Če bomo pošteni do samega sebe, bomo znali iz tega potegniti primerne konsekvence. Študentom pa želimo, da se z njihovo „Podmornico" ne bi potopili — v interesu Avstrijcev izven koroških meja, ki želijo biti redno in resno obeveščeni o narodnih manjšinah, v smislu še večje študentske razgibanosti ter nenazadnje v prid našega naroda. Zato pa tudi zaslužijo naše razumevanje, vso našo odprtost in odkrito podporo. 15. novembra 1984 Politika Dan kor. Slovecev v Mariboru v smislu oratelistva in dela Maribor, slovensko-štajerska metropola, je že vedno vedel za pomen slovenskega nacionalnega vprašanja: saj so svojčas razne nemškonacionalne skupine, predvsem t. i. Kulturbundi, skušali načrtno germanizirati to deželo, vendar so se jim slovenski kulturno-politični aktivisti uspešno zoperstavili. In ker Maribor „iz svoje zgodovine dobro ve, kaj pomeni biti slovenski “ (tako urednica Zarja Pahor v ponedeljkovi izdaji dnevnika Večer), se temu primerno zanima tudi za življenje koroških Slovencev. In ne samo to, „s srcem in voljo“ (Večer) išče sodelovanje. Temu je treba še dodati, da to sodelovanje že teče na kulturnem in časnikarskem področju. Tako je n. pr. že več naših zborov gostovalo v slovensko-štajerski metropoli, na drugi strani pa smo večkrat doživeli pri nas na Koroškem nastope štajerskih skupin, tako pevskih kot gledaliških. Tudi mentor lutkarjev Koroške dijaške zveze Tine Varl prihaja iz Maribora. Na časnikarskem področju pa smo začeli sodelovati letos poleti — konkretno med Večerom in Našim tednikom. Tako poročajo uredniki Večera v posebni kolumni „Večer za Naš tednik" o kulturnih in političnih dogodkih v Sloveniji, medtem ko Naš tednik piše za Večer o dogajanju na Koroškem. Vendar naj bi se sodelova- nje med mariborskimi in koroškimi kulturno-političnimi ustanovami še bolj poglobilo in razširilo. V ta namen so se predstavniki NSKS in ZSO (dr. Matevž Grilc, dr. Marjan Sturm, Franc VVedenig, Janez Wutte-Luc) menili s predstavniki Mestne konference SZDL Maribor (predsednik Ivan Gorjup, dr. Vladimir Bračič — predsednik mariborske kulturne skupnosti) o konkretnem sodelovanju med mariborsko univerzo in celovškim Slovenskim znanstvenim inštitutom: v tej zvezi so Mariborčani poudarili, da želijo sodelovati tudi s celovško univerzo. Nadalje je bilo v ospredju pogovora sodelovanje na gospodar- Kongres ALO v Grazu Preteklo soboto In nedeljo je v Grazu potekal 7. zvezni kongres alternativcev. Kongresa se je udeležilo okoli 140 delegatov ALČ iz vse Avstrije. V okviru tega zasedanja je zvezni kongres ALČ na pobudo ALK ter KEL sprejel soglasno resolucijo, v kateri ostro zavrača vse poskuse FPČ in KHD na Koroškem, ločevati šolarje po jezikovni pripadnosti. Veliko je bilo tudi zanimanje alternativcev, da se solidarno udeležijo demonstracije za skupno šolo v Celovcu. Potek tega kongresa se je razlikoval od prejšnjih zasedanj v tem, da je tokrat bila v ospredju razrešitev problemov, ki so otežkočali politično delo ALČ. Konkretno smo diskutirali o temah, kot možnosti zboljšanja ogranlzacijskih struktur, potrebo po javnih zastopnikih ALČ, katerim se da tudi mandat odločanja ter, kako idejno zbližati različne tokove v ALČ. Izražena je bila tudi želja po konkretnih pogovorih s stranko zelenih (VGČ) v smislu skupne kandidature pri naslednjih državnozborskih volitvah. Milka Hudobnik MeRZ „Rož“, ki ga vodi Lajko Millsavljevič (slika) in MePZ „Podjuna“ (vodi Tone Ivartnik) sta navdušila mariborsko občinstvo. Na koncertu je imel slavnostni govor dr. Avguštin Brumnik, povezavo pa dr. Janko Zerzer. skem, mladinskem in radijskem področju. Skratka: tam, kjer še ni sodelovanja, se naj bi začelo, kjer so poti že utrjene, pa naj bi se sodelovanje še bolj poglobilo. Dr. Grilc in dr. Sturm sta tako na sedežu SZDL kot Večera (kjer je pri pogovoru sodeloval tudi glavni urednik Drago Simončič) obvestila naše prijatelje z raznih področjih mariborskega kulturno-političnega življenja o trenutnem narodnopolitičnem položaju koroških Slovencev. Predvsem je bilo NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni sveVkoroskih Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kulmesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210,— šil., Jugoslavija: 600,— din., ostalo inozemstvo: 350.— šil. (650,— šil. zračna pošta). / ■«' s- •. 'V' C Danes m 16. NOV;. 19.30' KlAdt.M l RT / CELOVEC IESSHHAI.I.E 5 trata.., iftf-Kommen Obljilbili DANICA St. Priijius Šentprimoj' SAtettiSSEiff __! j 4 4- . . -I . j Sudtiro^ -M^ttmas 3d u3nweger j Egjm Rosijra~- Moiod^r ifrai^TPichlep Stidtfroie r iz M -de Chirico Matthras Schomveger: Egon Rosina -Moioder Eraitz P chlef trot SIKICKIR Burgenland R PARTISANKNCHOR TRZASKl PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR 1 1 ! I i : ..: i haben zugesagt: Peter Tunini (SchriftsteUer / pisatelj), Dr. Alexander Langer da pridejo: (Sbdtiroler Landtagsabgeordneter / deželni poslanec Južnega Tirola) poudarjeno, da je uresničitev enotnega kulturnega prostora zelo potrebna in da je zato tudi potrebna podpora matične domovine njenim manjšinam. Odkriti in konkretni pogovori, kot smo jih imeli n. pr. preteklo soboto z Mariborčani, pa brez dvoma veliko prispevajo k uresničitvi teh ciljev. Preteklo soboto pa niso bili na sporedu samo pogovori, temveč tudi kulturni nastopi: MePZ „Rož“ in pliberška „Podjuna" sta s koncertnim nastopom navdušila več kot 700 poslušalcev. Isto velja za lutkarje Koroške dijaške zveze in pisatelja Janka Messnerja. Naši kulturniki so prepričljivo dokazali, da so na Koroškem vsaj nekatere skupine precej pridobile na kvaliteti, kar so tudi Mariborčani z veseljem ugotovili. Dan koroških Slovencev — tako se je imenovalo sobotno srečanje — je bil vsekakor „več kot en dan" (Večer — glej faksimile), Bil je to nov začetek sodelovanja med ljudmi, ki se bodo sicer odslej srečali vsako leto na dnevu koroških Slovencev v Mariboru, ki pa hkrati hočejo dokazati: le z rednim, s konkretnim in poglobljenim sodelovanjem je možno utrditi prijateljstvo, je možno delati v prid celotnega slovenskega naroda. Janko Kulmesch : ;1 -' i Več kot en dan Maribor je obljubil, da bo še naprej čutil s koroškimi Slovenci in da bo vsakoletni koroški dan le izrazni vrh utrjujočega se sodelovanja. Povedali so nam, kako je pri njih. Koroški Slovenci se ne slepijo z lažnimi upi, vendar so hkrati odločni, da ne popustijo niti za ped. Zato jim dobro de podpora matičnega naroda in naprednega avstrijskega in širšega sveta. Mi pa smo jim povedali, da imajo tudi med nami prijatelje. Ne razdajajo se z besedami in čustvi, ponujajo pa toplo dlan. Ne segajo po zvezdah, ker vedo, da jih ne morejo dati. Vedo pa. da lahko odpro otrokom vrata slovenskih domov, podprejo miselno in nemara gospo-. darsko rast rojakov, zapeti pesmi pridružijo novo, povežejo še več poti. še več ljudi. To je spoznanje, ki seže v srce dlje kot za en dan in odtehta ves zunanji lišp. Zarja Pahor Dnevnik Večer o Koroškemu dnevu v Mariboru Vidimo se v Celovcu — na demonstraciji! (nadaljevanje s 1. strani) VVedenig je časnikarjem sporočil, da bosta na demonstraciji glavna govornika univ. prof. dr. Gstettner (za komite) in šolski ravnatelj Kukoviča (za Slovence). Gstettner je tudi naznanil, da so na celovški univerzi izdelali reformni predlog za dvojezično šolstvo, ki ga bodo sprva prediskutirali skupno z NSKS, ZSO in s Slovenskim znanstvenim inštitutom. Vsekakor lahko ugotovimo, da je paleta podpornikov demonstracije široka, na drugi strani pa je tudi vedno več skupin, ki obsojajo manjšin-skošolske zahteve KHD in FPO. Kot je predsednik Avstrijske visokošolske zveze Rainer povedal, so študentske frakcije soglasno odklonile te zahteve — torej celo z glasovi svobodnjaške študentske organizacije (RFS). Tem bolj bomo v petek, 16. novembra 1984, s svojo prisotnostjo na demonstraciji pokazali, da nismo voljni sprejeti niti najmanjše spremembe manjšinskošolskega zakona, ki bi škodovala manjšini. Čim več nas bo jutri prišlo v Celovec, tem lažje bomo opozorili javnost na naš življenjski boj, tem lažje pa bomo mogli tudi prepričati naše prijatelje, da potrebujemo njih podporo! Politika Odprto vprašanje dvojezičnosti v bistriškem otroškem vrtcu Na ponedeljkovi seji občinskega sveta na Bistrici v Rožu je bilo na dnevnem redu nekaj zanimivih točk, predvsem kar se tiče otroškega vrtca in stroškov za priključitev vode. Uvodoma je občinski odbornik EL dr. Anton Feinig opozoril župana Baurechta na dejstvo, da kaže nekaj občanov precejšnje ogorčenje glede počitniškega naselja, ki nastaja v Svečah. Poročilo kontrolnega odbora je podal občinski odbornik EL Boštej Malle, ki je v celoti odobril poročilo, a je kritiziral dejstvo, da so se pri projektih, kot je to npr. pokopališče ali most, naknadno znatno zvišali gradbeni stroški. Važna točka dnevnega reda je bila nadalje še oskrba z vodo oz. stroški za priključitev vode. Od deset-milijonskega projekta je odprtih še 1,5 milijonov šilingov, katere bo občina morala dobiti iz stroškov za priključitev vode. Občinski odbor je sklenil, da bo občina računala na kvadratni meter gradbene parcele šil. 4,— za priključitev vode, tako da bo prišlo v kašo še ostalih 1,5 milijonov, ki so trenutno še odprti. Nadalje je občinski svet sklenil še nakup priklopnika za prevoz živine in orodja za tekaško progo. Stroški za nakup mrjasca so se neznatno zvišali. Med drugim sta bili nadnevnem redu še dve točki glede otroškega vrtca. Sprva je občinski odbor sklenil, da bo bilčovski občini ponudil, da sprejme otroke tudi iz imenovane sosednje občine, ker jih je na Bistrici premalo. Bistriško občino stane trenutno en otrok, ki hodi v vrtec mesečno šil. 1500.— Bilčovščanom pa bo treba plačati le šil. 1200.— (taka bo vsaj ponudba). EL in OVR sta glasovali proti, ker se naj bi znesek zvišal vsaj na šil. 1300.—, Baurecht pa ni sprejel kompromisa. Nadalje bo bistriška občina dala vsem staršem mesečno šil. 100.— za prevoz otrok v vrtec. Na vprašanje občinskega odbornika EL dr. Feiniga, kako je zdaj v vrtcu z dvojezičnostjo, župan Baurecht ni mogel dati pravega odgovora. Po mnenju Baurechta bo pogovornega partnerja s strani Slovencev imel šele, ko bodo ti šli v sosvete. stih Včeraj, 14. novembra, je v okviru nastopa službe predsednika Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS) obiskal Vladimir Ravnikar naše kulturne organizacije. Na sedežu Krščanske kulturne zveze sta ga pozdravila podpredsednica KKZ Micka Opetnik in tajnik Nužej Totmajer. Micka Opetnik je izrazila prepričanje, da bo sodelovanje z ZKOS sedaj prav tako prijateljsko in plodovito kot pod prejšnjim predsednikom Martinom Zakonjškom. Tudi Vladimir Ravnikar je poudaril željo in pripravljenost po ozkem in plodovitem sodelovanju. Za vse denarne posle Vaš zanesljiv partner POSOJILNICA MIKLAVČEVO Tel.: 0 42 37 / 21 19 Časnikarji v Sloveniji z nami solidarni Tradicionalni Gorjupov! dnevi, dejansko študijski seminar vseh slovenskih novinarjev, so bili letos od 8. — 10. novembra v Radencih. Na njih sta med drugim spregovorila tudi predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc (beri njeno izjavo o ukinitvi depozita) ter član predsedstva CK ZKJ, Mitja Ribibičič. Na Gorjupovih dneh zbrani novinarji, zbrani na študijskih novinarji so razpravljali tudi o dnevih Mitje Gorujupa, vam, koroškem šolskem vprašanju dragim slovenskim stanov-in so sprejeli resolucijo, ki jo v skim tovarišem, pošiljamo pri-celoti objavljamo: ..Slovenski srčen pozdrav in vam soglas- no izražamo solidarnost z vašim vztrajnim delom za uveljavitev pravic slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ni nam treba poudariti, da so obstoj in razvoj vsega slovenskega naroda, trdna povezava našega enotnega kulturnega prostora zmeraj in zdaj, ko se bojujete zoper nezakonito okrnitev dvojezičnega šolstva, naša skupna prizadetost. Želimo vam moči za nadaljnje vztrajno in uspešno delo. Prosimo vas, sporočite naše želje in pozdrave vsem rojakom na Koroškem. Radenci, 10. novembra 1984 Slovenski novinarji, udeleženci študijskih dni. Ob robu povedano Številne evropske televizijske postaje, med njimi tudi ORF in RTV Ljubljana, so pripravile serijo »Manjšine, bogastvo Evrope11. V ponedeljek, 12. novembra so bili gradiščanski Hrvati na vrsti. Oddaja je kljub kratko odmerjenemu času skušala prikazati življenje, boj in ustvarjanje te narodne skupnosti. Pokazala je, da hrvaška mladina noče na račun materialnih dobrin svoje identitete sleči kot umazano perilo. Jari gospod R. Ena oseba pa je skušala (seveda ne tako slikovito, kajti g. R. nočemo delati krivice) gledalcu to dopovedati. Bil je to gospod Roba, svoje dni državni poslanec in danes predsednik Konference županov in podžupanov hrvaških in mešanih občin Gradiščanske. Ta možakar je pred kamero trdil, da je gradiščanska hrvaščina zmes 90 odstotkov madžarskih in nemških in kvečjemu 10 odstotno primesjo hrvaških besedi. Prmoj kuš, odkdaj pa razumem madžarščino, sem se pobaral? Nadalje je gospod Robak besedičil o neznanski želji Hrvatov po socialnem in družbenem priznanju in vzponu, pri čemer pa je hrvaščina prava brezvredna coklja. Toliko, da ni rekel, da se Hrvati zaradi ljube udobnosti radi požvižgajo na svoj jezik, identiteto in kulturo. Robak se je obnašal kot jara gospoda, ki, komaj da doseže določene funkcije in priznanja, pozabi na svoj izvor in se proti njemu obrne. V zagovarjanje svojega ravnanja se takorekoč poslužuje celotne narodne skupnosti. Robak nikoli ni bil priznani zastopnik gradiščanskih Hrvatov. Zakaj v oddaji ni bilo prostora za zastopnika priznanih hrvaških organizacij? Odločno pa se izrekamo proti mnenju in trditvam, da je gospod Robak geslo oddaje »Manjšine — bogastvo Evrope11 obrnil po svoje, namreč v »Bogastvo in priznanje na račun manjšine11. —koros— Avtomobilisti pozor Udeležence, ki se bodo na demonstracijo pripeljali s svojimi avtomobili, opozarjamo, da vozila lahko parkirajo na velikem parkirišču blizu sejmišča, od koder ni več daleč do zbirnega mesta na Starem trgu. Politika ..Einfalt statt Vielfalt“? Zmaga Alternativne liste, ki je pri zadnjih deželno-zborskih volitvah na Predarlskem kandidirala skupno s VGO, je še danes predmet živahnih političnih diskusij v vsej Avstriji. KASPANAZE je postal čez noč znan, za marsikaterega je novi politični idol, za številne Avstrijce pa je nekdo, ki ga sicer komaj poznajo (razen iz medijev), a ga kljub temu zelo častijo. Saj je kot navaden oz. pameten gorski kmet pokazal javnosti ter predvsem etabliranim politikom, kaj le-tem zares manjka: namreč pošten odnos do oblasti, jezik, ki ne pozna običajnih fraz in ki ga zato razume vsak državljan ter zlasti resnična ljubezen, ki ne pozna zahrbtnosti in lažnivosti, kot smo tega navajeni v vsakodnevnem političnem življenju. V petek, 23. novembra, bo Kaspanaze diskutiral v Celovcu — na povabilo Našega tednika. Zadnji teden sem bil v Bre-genzu, ko so ..ustoličili" novi Predarlski zbor. Prvič v zgodovini avstrijske republike je spregovoril alternativni deželni Poslanec. Kaspanaze Simma je v imenu štiričlanske frakcije AL/VGČ povabil nadvse kratko »Po domače" v predarlskem dialektu, brez takoimenovane-ga »Politiker-deutsch", skratka Razumljivo. Temu primerna je °ila reakcija številnih poslu- šalcev: „Tega človeka vsaj razumeš, ker ne govori zvito-kompliciranega jezika politikov." Tako je rekel neki na-stavljenec predarlske deželne vlade. In kdo bi se temu čudil? Danes so ljudje vedno bolj nažrti od politike, ki se utaplja v morju škandalov — medtem ko na življenjske probleme na- še družbe očitno noče dati odgovora. Varstvo okolja, umiranje gozdov, gospodarske težave zlasti v zvezi z vprašanjem delovnih mest, manjkajoča solidarnost s socialno zapostavljenimi ter zatiranimi narodi v tretjem in četrtem svetu ... Naštevali bi lahko še in še in ne bomo za vsa ta vprašanja našli pravične rešitve, „nam preostane na vsak način samo še katastrofa" (tako Kaspanaze v pogovoru z Našim tednikom). V posebno oporo mu je pri*" razmišljanju oz. spoznavanju ter problemov bil tečaj Katoliške socialne akademije na Dunaju, ki ga je Kaspanaze obiskoval skupno z občinskim odbornikom selske EL Hanzijem Užnikom. Tu je spoznal, da v krščanskih vrstah niso samo ljudje, ki zamenjujejo krščanstvo z ohranjevanjem struktur, ki v resnici koristijo „krivim prerokom", medtem ko socialno šibki ljudje slej ko prej nastradajo, razviti družbi pa grozi totalna katastrofa. Spoznal pa je tudi, da poziv malim skupinam (kot npr. narodnim manjšinam) totalen pogin ali, kot to formulirajo v vrstah ALČ: grozi nam „Einfalt statt Vielfalt!" Etablirane stranke se sicer skušajo — na zunaj — prilagoditi „novemu socialnemu valu". Če so prej bile črne„ rdeče ali plave, se skušajo ser-; daj odeti z zeleno obleko. Vh-dijo, da jim predvsem mladi-volilci v vedno večji meri uhajajo. In ker etablirane stranke doslej niso mogle tega razvoja' ustaviti s podtikovanji, da celo. z lažnivimi parolami, išče vsaka svojega KASPANAZEJA. So zato bolj verodostojne? O tem bomo diskutirali prihodnji petek. J. K. Bo padel depozit? Predsednica jugoslovanske vlade Milka Planinc je v soboto, 10. 11. 1984 na letošnjih Gorjupovih dneh v Radencih govorila o modnosti, da bojo s 1. januarjem 1985 odpadla določila o depozitu. Vsi pogoji za odpravo depozita so izpolnjeni, vendar mora dokončni sklep sprejeti jugoslovanska vlada. Osrednji tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Wedenig je o tej novici dejal sledeče: „Koro- ški Slovenci smo ta določila odklanjali, ker so bila v škodo gospodarskih in medčloveških odnosov. Zato upamo, da se bo vlada v Beogradu pridružila mnenju predsednice11. O gospodarskem razvoju naše južne sosede je Milka Planinc dejala, da je plačilna bilanca pozitivna, nujno pa bo treba povečati izvoz. Za to pa bo potrebno prestrukturiranje jugoslovanskega gospodarstva. So etablirane stranke še verodostojne? Diskutirajo: KASPANAZE SIMMA (dež. poslanec predarlske AL) državni sekretar dr. FERRARI-BRUNNENFELD (FPO) dr. MANFRED MOSER (ALK) dr. VVESTRITSCHNIG (kor. dež. poslanec - ČVP) KAREL SMOLLE (KEL). Povabili smo tudi zastopnika koroške SPO in koroške VG. Vodja diskusije: HORST OGRIS Diskusija bo v petek, 23. novembra 1984, ob 19.30 uri, v Slomškovem domu M D, 10.-Oktober-Str. 25,1. nadstropje. VSI PRISRČNO VABLJENI! Rož, Podjuna, Žila ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ravnatelju, profesorjem in šolarjem 7. A razreda iz Št. Paula in številnim dobrotnikom se zahvaljujemo, da so v tako velikem številu pospremili našo rajno mamo Marijo Logar k zadnjemu počitku. Predvsem se zahvaljujemo domačemu župniku Mateju Igercu in ostalim častitim duhovnikom s prelatom Raderjem na čelu za lepo opravljene obrede. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru iz Žvabeka ter mešanemu pevskemu zboru „Podjuna“ iz Pliberka, ki sta se tako lepo poslovila od naše mame. Iskreno se zahvaljujemo tudi žandarmeriji, pogrebcem in obema govornikoma. Vsem, ki ste nam ob teh težkih urah stali ob strani, molili za rajno mamo, darovali rože ali za maše, poslali žalna pisma in žalne brzojavke, naj velja naša prisrčna zahvala. Našo preljubljeno mamico bomo ohranili v trajnem spominu. x Žalujoča Mlakarjeva družina „Globaški puebi“ — mlad zbor, ki jih vodi Janez Gregorič. Uspela kulturna prireditev v Globasnici Slovensko kulturno društvo v Globasnici je preteklo nedeljo priredilo koncert pod geslom „odmev mladih glasov". V ljudski šoli v Globasnici so se predstavili številni publiki zbori od Sel do Libuč. Prireditev je odprl zbor „Globaški puebi", ki ga vodi domačin Janez Gregorič. Ta zbor obstoja šele nekaj mesecev, kljub temu pa je že navdušil domačine. Nadalje so nastopili še dekliški zbor iz Sel, moški zbor „Kralj Matjaž", folklorna skupina iz Globasnice ter ansambel „Korenika“ iz Šmihela. Skozi spored je vodila Janja Smrečnik. Organizator tega lepega večera je bil mladi Bernardo Sadovnik, ki je dokazal, da se je v Globasnici mladina že dokaj uspešno vključila v kulturno delo društva. Moški oktet Suha gostoval na Obirskem Nedavno so na povabilo Alpskega kluba „Obir“ na Obirskem gostovali na koncertu Moški oktet Suha (vodi jih Bertej Logar), Obirski vižarji pod vodstvom Šimeja Durnika, Trio Paulitsch in Veseli Rožani pod vodstvom Folteja Ogrisa. Kot že pri zadnjem koncertu, so tudi tokrat napolnili ljudje Kovačevo dvorano do zadnjega kotička. Moški oktet Suha, eden izmed najboljših slovenskih oktetov na Koroškem, je s svojim programom in s pesmijo pokazal, da je pač najlepša slovenska pesem. Tudi ostale skupine so presenetile in vsi poslušalci so prišli na svoj račun. Po koncertu so vse instrumentalne skupine nam še zaigrale nekaj poskočnih viž, in tako smo se zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Občni zbor Krajevnega združenja ZSM Železna Kapla 14. 10. 1984 smo se ob 18.00 uri zbrali v hotelu OBIR, da bi se prepričali na svoja lastna ušesa, kako je bilo zadnje leto Krajevnega združenja Zveze slovenske mladine Železna Kapla. Ni bilo težko ugotoviti, kje so težnje KZ v Železni Kapli. Stari predsednik Jožko Ma-loveršnik in odbor namreč zadnja tri leta nista samo polagala važnosti na seje in akcije zabavnega značaja, temveč se nista ustrašila tudi aktivnega dela, kot urejevanje muzeja pri Peršmanu. Važnost političnih, kulturnih in športnih seminarjev na tem mestu ni samo za Kapelčane življenjskega pomena. Imamo pač take ljudi, ki so mnenja, da ni potrebno obdržati slovenščine kot javni jezik — torej samo jezik za doma in za delo v gozdu — in tudi take, ki pri vsaki priložnosti pravijo kakšni „fejst“ Slovenci so. Da je potrebno delo na terenu in da je potrebna izobrazba v smeri politike in zgodovine, na žalost do tega spoznanja malo kdo pride — ne gre jim v glavo. Važnost polagajo pač na to, kar so izkusili in veliko več za ta tip ljudi ne eksistira. Novi odbor sestavljajo predsednik Zdravko Haderlap, podpredsednica Zorka Pasterk, tajnica Cita Smrtnik, namestnik Bojan Kuchar, blagajnik Metod Olip. Odbor: Konrad Pasterk (Žoharjev), Dobeitz Helga, Doujak Mari (Šumijeva), Orasche Ciril (Hirkelnov), Ora-sche Franci (iz Bele), Franci Karničar (Predasnikov), Marjan Sadolschek (Mikijev), Štefan Paulitsch, Zupanc Rosana. Ravno ta odbor bo naslednje leto nosil največjo odgo- vornost do terena. Pozitivna bilanca naslednje sezone KZ bo gotovo v tem, koliko bo vsak odbornik posamič zmožen, da nagovori svoje prijatelje, svojo žlahto, predvsem pa znance, da se bo končno lahko reklo, v kakšni meri je teren informiran o manjšinskem, šolskem in mirovnem idr. vprašanju. Predvsem bo merilo za nas tudi v tem, koliko se bo odbor sam šolal na političnem in ne samo na narodnopolitičnem področju. Na tem občnem zboru je Joško Maloveršnik pozdravil vrsto častnih gostov: Lobnik Friedl (zastopnik Junge Gene-ration Železna Kapla), Marjan Pečnik (predsednik ZSM na Koroškem), Polzer Franci (predsednik KZ ZSM Šentpri-mož), Miha Kuchar (podžupan Železna Kapla), Peter Kuchar (častni predsednik SPD Zarja) in Miha Travnik (predsednik SPD Zarja). Predsednik SPD Zarja je tudi ppozoril na usklajeno sodelovanje med SPD Zarja in ZSM. Pogoj pa je, da bo en Zarjan v KZ ZSM-odbornik in eden izmed članov KZ ZSM-odbornik v SPD Zarja. Kaže, da tudi druga društva in SSK ne bodo mogli mimo tega problema, kajti vsklajeno delo more funkcionirati samo, če sedijo odborniki vsak v drugem društvu z nalogo, da vsklajajo termine in želje soseda! S to potezo bo tudi konec beganja članov in nečlanov raznih slovenskih društev v občini. Občnega zbora se niso udeležili kot gostje Landjugend Vellachtal in SPD Obir — škoda! Joži Hribar, Obirsko Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na DAN STARŠEV IN OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV ki bo v soboto, dne 1. decembra 1984. Ob 8.00 uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro pomenili skupno z razredniki o problemih razredov, nato pa še do 12.30 ure individualno s profesorji. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo predsednika in ravnatelja šole 3. Poročilo blagajnika in preglednikov računov 4. Debata in razrešnica staremu odboru 5. Volitev novega odbora 6. Razno Predsednik Združenja staršev dipl. trg. Janko Urank Ravnatelj dr. Reginald Vospernik Rož, Podjuna, Žila Premiera SPD „Dobrač“ na Bmci Slovensko prosvetno društvo „Dobrač“ na Bmci je v soboto, dne 3. novembra že drugič v tem letu vabilo na premiero. Tokrat so se predstavili z delom VVilliama Somerseta Maughama „Sveti plamen", ki je bilo napisano v letu 1928, toda vsebinsko še danes aktualno. Gre za zahtevnejše odrsko delo, ki prikazuje napeto vzdušje neke družine po letalski nesreči mlajšega sina, odslej hromega in priklenjenega na invalidski voziček. S svojo negovalko in mlado, življenja polno ženo živi pri materi. In ko se na sceni pojavi še njegov starejšji brat, se pričenja štirikratna tragika. Milica Gasser, hči bil-čovskega podžupana Franca Gasserja in absolventka Slovenske gimnazije, je na graški univerzi končala študij pedagogike in sociologije. Mladi akademičarki, ki deluje tudi pri Ansamblu „Drava“, iskreno čestitamo. V Bilčovsu praznuje Martin Kropivnik svoj 80. rojstni dan. K visokemu jubileju iskreno čestitamo in kličemo na še mnogo zdravih let! Abrahama je srečal Šimej VVrulich iz Grabalje vasi pri Škocijanu. Za 50-letnico vse najboljše! Albert in Rozka Smrečnik iz Globasnice praznujeta te dni srebrno poroko. K temu jubileju iskreno čestitamo! Zlato poroko praznujeta Milka in Minko Lancerna Bistrici v Rožu. Za ta visoki jubilej iskreno čestitamo! Igralski ansambel, ki so ga sestavljali: Zofija Debevec, Klemen Debevec, Sep-pi Gallob, Olga Gallob, Mia Debevec, Štefan Hudi, Marjan Gallob in Ada Gallob,je svoje delo dobro opravil in v lepem slovenskem jeziku. Njihovo upodabljanje likov je bilo toliko prepričljivo, da si jim zlahka odpustil nekatere pomanjkljivosti. Delo je bilo, v skrbni režiji Slavice Kropivnik, prikazano solidno in si ga je res vredno ogledati. Da je bilo prav vložiti toliko truda v to odrsko predstavo, je igralcem potrdil sam konec, saj so bili obilno nagrajeni z aplavzom. Anita Hudi Uršula Mak v Selah na Šajdi praznuje te dni svojo 75-letnico. Iskreno čestitamo! V Št. Jakobu v Rožu praznuje Frančiška Rasinger svojo 70-letnico. Iskreno čestitamo! Marija Piček iz Štebna pri Globasnici praznuje te dni svojo 60-letnico. Iskreno čestitamo! Razpis Osrednja slovenska organizacija razpisuje SLUŽBENO MESTO SODELAVCA — SODELAVKE (fant ali dekle) v tajništvu za organizacijsko delo. Delovna pogodba: po poskusni dobi — stalna služba. Plača po dogovoru. Nastop službe — takoj oz. čimprej. Pogoji: polnoletnost, znanje obeh deželnih jezikov — vsaj pogovorno (tudi narečje, srednješolska izobrazba ni pogoj), vozniški izpit zaželen. Lažje bo opravljal (opravljala) delo, če se je že udejstvoval (udejstvovala) v naših mladinskih, kulturnih, političnih ali gospodarskih organizacijah. Prošnje na uredništvo pod znakom „KOROŠKA 1985“. Izvozno-uvozno podjetje išče uslužbenca in uslužbenko. Zaželeno: znanje slovenščine in eventualno angleščine. Informacije telefon (0 42 27/38 80) Rožeško društvo „Peter Markovič“ sicer obstaja šele nekaj let, vendar je v tej dobi pokazalo izredno žila-vost in kulturno podjetnost. Potrjeno smo to dobili tudi v soboto, 10. novembra, zvečer, ko je v gostilni „Na Muti“ v Rožeku bil dvojezični (taka bi naj bila vsaka prireditev, ki nosi apostrof „koroški-a,-o“) koroški večer in so nastopili moški zbor „Fellach-Oberdorfer“ iz Beljaka, ansambel „Drava“ iz Borovelj in mešani zbor „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni. Društvo „Peter Markovič" je tak koroški večer doslej že večkrat priredilo in vselej je sodeloval tudi „nemški“ mešani zbor iz Rožeka. A to sodelovanje z nemškopojočim domačim zborom je dejansko bilo slepa ulica, kajti ta zbor slovenskega društva oz. njegovih skupin nikoli ni povabil k sodelovanju. Razumljivo, da je Markovičevecem bilo takega „sodelovanja“ dosti in so šli novo pot. Povabili zo zgoraj omenjene skupine in glej, vse so pakazale pripravljenost za nadaljnje sodelovanje. Predvsem je tu treba pohvalno omeniti Mannerchor „Fellach-Oberdorfer". Na začetku dobro obiskane prireditve je predsednik društva dipl. inž. Franc Kattnig vse navzoče pozval, da se udeležijo petkove demonstracije, nakazal pa je tudi rožeško stvarnost, zastopnik občine pa je pozdravil prireditev, ker zbližuje obe narodni skupnosti v deželi. Očitno tudi on ve za pripravljenost določenih rože-ških občanov za sodelovanje s slovenskim društvom in je njegov pozdrav ob vsem tem še bolj tehten. Kulturni spored je_ pričel moški zbor iz Beljaka. Številič-no zelo močan zbor je takoj pritegnil publiko in žel veliko priznanja za svoja izvajanja. Na predvečer je imel v belja-ški kongresni hiši izredno uspel koncert in v Rožeku je dokazal, da dobrega imena ne nosi zaman. Beljaški pevci so po prireditvi dejali, da so se v Rožeku zelo dobro počutili in to potrjuje tudi pokoncertna družabnost. Ansamel „Drava“ je bil tokrat pevsko-instrumentalna poslastica večera. Mladi boroveljski pevci so v teku desetih let, odkar skupina deluje, orisali velik lok glasbenega žanra. Skupina igra čisto svoj in poseben stil in prav to ji daje čar. Mešani zbor „Danice“ je zaključil koncert. Stanko Wa-kounig je pred nastopom povedal nekaj temeljnih misli o naši besedi in naši bitnosti, zbor pa je poslušalcem prinesel pozdrave iz Podjune ter zaokrožil večer s pesmimi iz slovenske narodne zakladnice, zapel pa je tudi nemško koroško ljudsko. Tajnica društva „Peter Markovič" Margit Lesjak je med nastopi posameznih skupin imela na skrbi povezovanje. Koroški večer v Rožeku je izzvenel v duhu prijateljstva in samozavestnega sodelovanja med Korošci. -kafra- Ansambel „Drava“ iz Borovelj (vodi Roman Verdel) se je predstavil na koroškem večeru Prosvetnega društva „Peter Markovič" v Rožeku s čisto samoniklo glasbeno izpovedjo. Reportaža Reportaža Podporni sklad kmetijske zavarovalnice Kmetijska zavarovalnica ima možnost, da podpira kmete in njih družinske člane pri posebnih potrebah z enkratno finančno podporo iz posebnega sklada. Tak sklad ima bolniška, nezgodna in pokojninska zavarovalnica. Te podpore so prostovoljne storitve kmetijske zavarovalnice in jih je možno dobiti le pri dejansko posebnih potrebah. Kmetijska zavarovalnica zaradi tega preveri družinske razmere in dohodke ter premoženje kmeta, preden da finančna sredstva iz podpornega sklada. Iz sklada bolniške zavarovalnice je možno dobiti enkratno finančno podporo, če so stroški za zdravnika znatno višji od tistih, ki jih povrne zavarovalnica kmetu za zdravniške storitve. Podporo dobi kmet tudi v primeru, če so za kmeta ali njegove družinske člane potrebni posebno visoki izdatki, ki nastanejo ob težki bolezni. Iz sklada nezgodne zavarovalnice dobijo kmetje ali njih družinski člani enkratno podporo, če so zaradi posledic delovne nezgode ali poklicne bolezni vsaj 50% invalidni. Mnogokrat si mora kmet v primeru invalidnosti nabaviti stvari, kot npr. stol na kolesih, ki jih pa zavarovalnica ne plača. Iz sklada pokojninske zavarovalnice dobijo kmetje, ki vplačujejo pokojninsko zavarovalnico ali, ki že dobivajo pokojnino, podporo, če ima zavarovani npr. za kakega družinskega člana posbno visoke izdatke ali pa ima visoke stroške za dietno preskrbo. Heidi Stingler Slovenski literarni večr v trgovski zbornici Slovenski koroški založbi, Mohorjeva in Drava se že dalj časa uspešno uveljavljata na koroškem in avstrijskem knjižnem trgu in skušata ujeti korak časa. Zadnja leta obe redno sodelujeta pri avstrijskem tednu knjige, in vidni znak tega je lastna razstavna vitrina na tem sejmu v celovški trgovski zbornici. Pri tem pa le mislimo, da bi morala vsaka založba imeti svojo vitrino, kot jo imajo druge, dostikrat manjše založbe, kajti njuni ponudbi sta pestri in raznoliki. Mohorjeva založba išče nove poti do kupca, skupno s KKZ pa skuša nagovoriti čim širši krog bralcev in občinstva, ki jih zanima slovenska literatura. Temu namenu služijo tudi literarni večeri ob avstrijskem knjižnem tednu. Lani sta ta literarni večer oblikovala Gustav Januš in Peter Handke. Letos pa si je Mohorjeva založba za literarni večer omislila branje mladih slovenskih literatov, vrhunski slovenski literat Pavle Zidar pa je bral iz svojih del in s tem ponovno potrdil pomen skupnega kulturnega prostora. Svoje po- slanstvo za skupni slovenski kulturni prostor izpolnjuje Pavle Zidar tudi s tem, da kot sodelavec in dopisnik Našega tednika redno prispeva kulturno pismo iz Slovenije1', ki ga bomo odslej objavljali vsaka dva meseca. In njegovo sodelovanje z Mohorjevo založbo je velik doprinos skupnemu slovenskemu literarnemu ustvarjanju, in menimo, da bi osrednji slovenski kulturni prostor na široko moral odpreti vrata in seči po knjigah, ki izhajajo predvsem v slovenskem zamejstvu. Skozi literarni večer je vodil dr. Janko Zerzer, ki je dejal, Pavle Zidar šteje med vrhunske in najbolj plodovite slovenske pisatelje. da Mohorjeva založba že 133 let (založba je najstarejša slovenska in koroška založba) izdaja slovenske knjige, brane povsod, kjer so Slovenci. A tudi KKZ je s ponatisom Schei-nigovih Narodnih pesmi in Singerjeve Kulturne in cerkvene zgodovine južne Koroške bistveno doprinesla k plodnemu sodelovanju obeh ustanov. Zerzer je predstavil tudi nadaljnji založniški program obeh ustanov: v seriji »Koroška beseda" bojo izšla dela nekaterih pesnikov in pisateljev, letos bo izšel Urban Jarnik, sledili pa bojo Andrej Schuster-Drabosnjak, Fran Eller in Maks Sorgo. Znanstvena dela s področja narodopisja sledečih avtorjev pa so v načrtu: Marije Makarovičeve, Majde in Petra Fister, nadalje se pripravlja zbirka »Glasbenih pravljic" (Lenčka Kupper in Janez Bitenc) ter »Dobro jutro, sonce" Ivanke Polanc. Lajko Milisavljevič pa pripravlja, zbirko skladb in priredb Antona Nageleta, Joško Kovačič Pa zbirko kompozicij in harmonizacij Franceta Cigana. Literarni del večera so oblikovali Maja Haderlap, France Merkač, Janko Ferk in Gustav Januš ter Pavle Zidar, ki zato ni bral iz svojega novega romana »Jezus v času", ki ga bo Mohorjeva založba letos prinesla na trg, ker bi to bilo tako, kot če bi trgovec z glasbili igral kupcu sam na vsa svoja glasbila. Medtem ko so koroški literati svoje stvaritve sami brali tudi nemško, je mag. Anderja Zi-kulnig nemškogovorečim poslušalcem brala iz Zidarjevih del nemški prevod. -vvafra- Gabrijel Lipuš (levo) in Aleksander Černut (desno) sta s pevsko-instru-mentalnimj vložki zaokvirila literarni večer, ki sta ga priredili Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza. Maja Haderlap (slika), France Merkač, Janko Ferk in Gustav Januš so sooblikovali literarni večer M D ob avstrijskem knjižnem tednu. PISMA BRALCEV Nenasilna ofenzivnost Slovenski Vestnik prinaša 2. 11. 1984 misel dr. Zvvittra, da nemških nacionalistov ni mogoče prepričati; „ Edina govorica, ki jo razumejo, je odločnost in Borbenost ljudstva“. Naš tednik pa navaja 31. 10. 1984 misel dr. Grilca, da mora biti rtaš odnos do večinskega naroda močan. V obe misli se je vredno zamisliti. Predvsem pa ju je treba uresničiti z drobnim, konkretnim delom. Najprej je jasno, da ne more biti več mesta nikakršni defenzivi, nikakršnim kompromisom in nikakršnim zgolj besednim „ukrepom" ali protestom. Za vsak udarec, ki nam ga zadajo, je potrebno povrniti z nastankom nove slovenske ustanove! V tem smislu je že bila ena pomembna „beseda“ takega odgovora ustanovitev Slovenskega Centra na Dunaju. Teh ustanov pa mora biti veliko in hujši ko je udarec, pomembnejše morajo biti ustanove, ki jih odpiramo. Vzemimo najprej otroške vrtce. Matični narod je dolžan, tudi zaradi lastnega obstoja, da pomaga financirati ustanovitev enega ali več slovenskih otroških vrtcev v vsaki slovenski ali dvojezični občini na Koroškem. To ni ukrep, ki bi služil le koroškim Slovencem; obenem bi pomagal prebujati zavest slovenske identitete tudi med „matičnim“ narodom. Celo v času sedanje gospodarske stiske bi ne bilo nič težkega, če bi po ena občina SR Slovenije bila mecen enega od otroških vrtcev na Koroškem. Se pravi, da ne gre čakati na to, kdaj jih kani odpreti avstrijska oblast. Pač pa poskrbimo, ko že bomo imeli svoje vrtce, da jih avstrijska oblast prične financirati. Potem je tu vprašanje slovenskega ali dvojezičnega dnevnika na Koroškem. Brez njega je vsako narodnostno delo le torzo, nekaj kar ni mišljeno zares, nekaj kar je le na pol poti. Tudi tu je seveda potrebna pomoč „matičnega“ naroda. Dnevnik naj obvešča tudi nemško govoreče bralce o nas, služi pa lahko tudi našim zdomcem. Predvsem naj bi bil dnevnik tista oblika tiska, ki ga človek ne naroči le iz zavesti, ampak zaradi dnevne potrebe po raznih drobnih informacijah itd. Se pravi, da je dnevnik eden od načinov, kako doseči, da bo naš jezik potreba. O drugih nič manj važnih rečeh (trgovina, industrija, turizem itd.) naj tokrat ne pišem. Hiter izid prve številke Slovenskega dnevnika in hitra otvoritev otroških vrtcev po vseh občinah dvojezičnega ali slovenskega ozemlja bi bil edino pravi odgovor na mračne načrte o postopni odpravi slovenskega šolstva. Boj za ohranitev sedanje stopnje razvoja tega šolstva namreč ni dovolj. To je še vedno zgolj defenziva. Potrebna je legalna in nenasilna ofenziva z odpiranjem novih in novih slovenskih ustanov! dr. Jurij Zalokar, 64240 Radovljica Slovenska prosvetna zveza razpisuje delovno mesto nameščenca z naslednjimi pogoji za namestitev: 1. dobro obvladanje obeh deželnih jezikov (zaključena srednješolska izobrazba) 2. organizacijske izkušnje in sposobnosti 3. sposobnosti za kulturno-politično delo in aktivno sodelovanje v organizacijah in krajevnih kulturnih društvih slovenske narodne skupnosti na Koroškem Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Gasometer-gasse 10, 9020 Celovec, do 9. februarja 1985. Prijavnici priložite tudi življenjepis in spričevalo. Mlakarjeve mame ni več Kar verjeti ne moreš, da je usoda tako kruta, da ne veš, kako bi naj razumel nedoumljiva pota božja. Vsa se je razdajala za svoje in soljudi, gospa Marija Logar, Mlakarjeva mama; in ravno na poti k opravilom iz ljubezni jo je dohitela smrt, v 49. letu starosti. Spremili smo jo k večnemu počitku v sredo, 7. novembra 1984, v takem velikem številu, da Suha zlepa še ni videla take množice. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Matej Igerc skupno z dekanom K. Sriencem ob številni asistenci duhovnikov in župnij daleč naokrog. Domači dušni pastir ni mogel našteti vseh zaslug rajne za cerkev; vedno spet sta mu žalost in skrb, kdo naj zdaj izpolni nastalo vrzel, zalili besede. Pliberški dekan Srienc je poudaril, da je pokojna delovala daleč preko svoje fare v vsem pliberškem okolju kot mati mladinskih kulturnih skupin in pevcev. V imenu žvabeškega društva Drava, Pevcev in okteta Suha se je Poslovil ob odprtem grobu Herbert Kulmež. Mlakarjevo hišo je označil kot kulturni dom, kjer je dobra mama dala streho, kruha in še kaj otroškim skupinam iz okolice Pliberka, ki so pri Mlakarju vsako leto taborile; pevski zbor »Podjuna" iz Pliberka je bil večkrat deležen gostoljubnosti Mlakarjeve mame ob svojem »sezonskem zaključku", za cerkvene pevce in oktet Suha je skrbela kot, da bi bila prava mati — vsem, nese- bično. Šivala ni le, ob vsem ogromnem delu na mali kmetiji — za svoje in za sosede, pripravila je še obleke za žvabeško Pevsko in instrumentalno skupino in navduševala mladino za slovensko petje v cerkvi in v društvu. Dr. Janko Zerzer se je materi in kulturni delavki zahvalil v imenu Krščanske kulturne zveze za vso njeno nesebičnost in njen idealizem. Tolažba naj bo vsem predvsem to, da je vzgojila vseh svojih 5 otrok v zavzete kulturne delavce in zveste ter verne pripadnike naše narodne skupnosti. V njih živi ona naprej, živi njena ljubezen do materine besede, do petja in vseh vrst kulturne dejavnosti. Marija Logar je bila ena tistih le še zelo redkih materinskih stebrov pri nas, ki so v požrtvovalnosti in kljub trpljenju bile zveste do zadnjega svojcem, sosedom in našemu narodu. Seme za vse to bo ostalo živo in bo rodilo dobre sadove po dobrem možu in zvestih njenih otrocih na Mlakarjevi domačiji in povsod tam, kamor bo življeje zaneslo otroke. 32 let je gospodarila in vzgajala svoje in številne skupine mladih ter pevcev, odkar se je s 17-imi leti poročila od Krajnika v Močuli k Mlakarju. Že ko je bila stara šele 12 let, je pela v cerkvi. Suški cerkveni pevski zbor se je v mrtvašnici na grobu poslovil od nje. Tudi zbor »Podjuna" je zapel v slovo. Oba zbora sta zgubila »mamo dobrotnico". Zgubili pa so vse prezgodaj središče ljubezni v družini mož Berti in otroci Rozina, Marija, Bertej, Jokej in Šte-fej. Vem kako je to hudo — sam sem zgubil svojo dobro mamo tudi prezgodaj, — vendar smo vsi ponosni na Vašo mamo — vzgled matere in zveste Slovenke je bila — in sočustvujemo z Vami. Od tam med zvezdami bo gledala na Vas in nas in se veselila Vaše in naše zvestobe. V imenu NSKS in Krščanske kulturne zveze ter Našega tednika naj bo izrečeno svojcem iskreno sožalje. Njen zgled naj nam sveti in ostal bo spomin na Mlakarjevo mamo. dipl. trg. Janko Urank Podlistek Imajo poveljnike in gredo po zidu navzgor brez težave, tako kakor po tleh, del jih gre na podstrešje, del pa skozi okenske špranje v prostore; povsod vdirajo noter — a kar je res najbolj važno, armada ščurkov prihaja od Kunavca. Od tam, nam je pokazal z roko. Nihče ni vedel, zakaj prihajajo k nam. Zakaj zapuščajo svoje udobno staro bivališče. O teh skrivnostnih obiskih smo seznanili tudi Loj-za, ki je kot najstarejši sin prevzel ostanek Kunavčevi-ne. Bil je nemalo zbegan, zatrdil nam je, da je kot otrok sicer videl kdaj pa kdaj to nadlego, a le dva, tri ščurke, ne pa toliko, kot pravimo mi — armado. Obljubil je, da bo zadevo raziskal. Napredni del barakarjev se je strnil okoli zamisli, da je treba boj s ščurki sprejeti s strupi proti sadnim škodljivcem, nenapredni del pa je bil še dalje prepričan, bil je v manjšini, da je treba ščurke odvrniti z molitvami. Nekega dne pa se je ta neenaki dvoboj nehal, napredni so bili prepričani, da je zmagal strup, nenapredni, to je mi, otroci in naše stare mame, pa smo verjeli v svoje molitve. Ščurkov, kot odsekano, ni bilo več na spregled. Vzpostavljen je bil mir, oziroma, kakor se meni danes dozdeva: premirje. Zdi se mi, še danes, da so ščurki po neki skrivni želji res prišli v barako, ne božji, ampak človeški. Stara mama je imela prav, ko je naslutila v napadalni množici golazni skrito maščevanje. Prepričan sem, da se je stari Kunavec moral z grenkobo poslavljati od nekoč tako cvetočega in zaokroženega posestva, ki je redilo toliko sinov. A to posestvo so trgali gospodje od železarskega koncerna kos za kosom — in to za delavske ščurke, kakor je moral stari Kunavec sam pri sebi imenovati nas, naše očete, ki so res čisto črni prihajali s šihtov. Množica teh črnih možicev ga je naposled oropala vse plodne zemlje, razen tistega orala okoli hiše. Ščurki, ki so nas kmalu po njegovi smrti v taki obilnosti začeli obiskovati, so bili, po mojem, le snovni del njegovega nazora o nas. In to mnenje se je nekega dne, kakor vsaka misel, izčrpalo, ne zavoljo strupov in naših mplitev, ampak zavoljo nečesa čisto drugega: skritega mehanizma, ki počiva v vsakem nazoru. Nič ne de, če smo se malce odmaknili od samega kraja in prešli na njegove znamenite ljudi ter dogodke, k njim se bomo tako ali tako še povrnili. Morda se še spominjate, da sem se pred tem čudil, zakaj ni Slovenski Javornik fara ali občina, ko ima že tovarno, zakaj je bilo središče kraja zunaj kraja, to je na Koroški Beli. Bili smo pri mejah Javornika. Cestna meja med Javornikom in Belo pa je tekla na jeklenem mostu čez zapackano reko, katere duh je bil katranast in dušljiv. Prav tu, blizu mostu, je bil vel-ban prcdorček iz katerega je tekla paca, kakor smo mi imenovali odplake Železarne. Onkraj mostu se je začela večja državica, kot je bil Javornik — Koroška Bela. Takoj na levi strani mostu je bil Sedejev mlin, trgovina in gostilna napredne usmeritve, na desni pa je bila trgovina za ajmohtarje, h katerim je spadala tudi moja mama. Više gori sta bili še dve trgovini, mesarija lepega Filipa, vila učiteljice Kernove, sredi okrasnega drevja, ki ni rodilo drugega kakor listje. Takrat je v celem kraju imela zidano garažo edino go- spa Kern. V nji je stal bel športni avtomobil. Hišo sem si zapomnil iz več razlogov. Bila je nakak-šna vratarnica na poti v šolo. Mimo nje smo šli potu-ljeno, škileč v okna, ki so se otožno bleščala, kakor njena gospodarica. In za katerimi nisi nikoli uzrl nikogar, redkokdaj koga. Kernova je bila kot duh, nevidna, toda vsako naše slabo obnašanje mimo njene hiše je bilo opaženo in posredovano na pravi naslov. Njen plot je bil svet, gorje, da bi iz njega izruval planko ali ga preskočil. . . ali tam okoli sploh kaj »renčal! Nasproti gospe Kernove je prebivala druga učiteljica, Uhonova Poldka, dosti manj imenitna kot Kernova, velika, redčelasa ženska in huda kot poper. Tako rekoč iz nič. S svojimi kostanjevo rdečimi lasmi je spominjala na naše omare v sobi, ki so bakreno zažarele, ko jih je obsulo večerno sonce izza Petelina. Prav ta Poldka z rdečimi lasmi ima največ zasluge, da sem pisatelj. (Takoj po vojski, ko nas je dobil v roke profesor Molnar na jeseniški gimnaziji, sem v slovenščini obvisel med 1 in 0. Na dobro bi spravil le v primeru, če bi zadnjo šolsko nalogo pisal pet. To pa hi bilo mogoče. Moji stavki so se še vedno po nemško vlačili po ustih, občutka za skladnjo nisem imel, nemščina je vse pomorila. Profesor Molnar je spregledal, da nas bo precej počepalo, pa se je izvil kot Poncij Pilat, dva dni pred nalogo nam je zaupal dva naslova, ki bi prišla v poštev. Vsak je to priložnost izrabil po svoje, jaz sem jo tako, da sem obiskal Uhanovo Poldko in ji zaupal, da sem med 1 in 0. Prosil sem jo, če mi napiše dve nalogi, kakor da bi jih jaz spisal. Pristala je, da mi jih bo, toda obljubiti sem ji moral, da se jih bom naučil na pamet in da bom med počitnicami bral lepe slovenske knjige. Nikoli je ne bom pozabil, dobre Poldke, šolsko nalogo sem pisal manj pet in profesor Molnar je bil nad mano nepopisno navdušen, predvsem pa nad tem kako sem se znašel in me ni bilo treba vreči. Besedo, ki sem jo dal Poldki, pa sem držal. Cele počitnice sem bral, posebno sem bil očaran nad Jalnovimi Bobri. Ta knjiga šele mi je v jezik, ki so mi ga zmrcvarili, spet odprla vrata.) A pojdimo dalje, globlje, v samo Koroško Belo po državni cesti št. 1. Tik ob Kernovi vili je bilo še telovadišče sokolov in Sokolski dom. Telovadišče zunaj je premoglo drog, v samem domu pa so bili še bradlja, koza, konj, krogi, blazine in „federdila“. Sokoli so imeli tudi oder za igranje iger, katere sem silno rad hodil gledat, vendar na veliko nejevoljo mame. Tik Sokolskega doma je bilo še kegljišče kot dolga lesena lopa, tam so vedno bunkale krogle pozno v noč. In tam se je takoj začenjal znani Svetinov travnik z ogromnimi drevesi tepk, s katerih so nas le redkokdaj podili. Tu smo pobirali razmečkane tepke in se nacejali s sladi-no. Nasproti tega sadovnjaka pa je bil nekoliko večji Malejev, skrbno ograjen, po vrhu je tekla bodeča žica. Lastnik je bil pravzaprav Malejev brat, ki so mu vsi rekli le Amerikanec. To je bil krmežljav samec, ki je nosil čuden čevelj na levi nogi, ves dan prežvekoval tobak in šprical slino kot gos svoj poliv. Ves čas je v ustih prelagal bunko tobaka od levega lica k desnemu. (Dalje prihodnjič) Kultura V munchenski založbi '„Deutscher Taschenbuch Verlag - dtv“ sta izšli v žepni izdaji dve uspešnici salzburške založbe Residenz, gre za romana Aloisa Brandstetter-ja „Die Muhle" in Gernota VVolfgruberja „Verlauf eines Sommers11. Brandstetter, epik današnjega časa, manevrira med nostalgijo, ironijo in kritiko. „Mlin“ bo utegnil zanimati širok spekter bralcev, posebno še takih, ki nekaj dajo na dobro splošno znanje avtorja. Junak VVolfgruberjevega romana je Martin Lenau, ki se mora znajti v krogu družine pa v okolju delovnega mesta. Ulrich Greiner je o knjigi zapisal: „Es ist ein Liebesro-man, also ein Kriegsroman." Mogoče je ravno Greinerjev stavek značilen za „potek ro-mana“. Ravno tako med uspešnice minulih literarnih sezon sodi roman „Fasnacht“ na Koroškem rojene in danes na Predarlskem živeče pisateljice Ingrid Puganigg, ki je izšel v založbi Ullstein v Berlinu. V „Pustu“ gre za zgodbo dveh posebnežev, ki jih je družba tako rekoč izpostavila svojevrstni usodi. Gre za pritlikavega petdesetletnega Karla Dubronskega in za njegovo ženo Matho, ki je za polovico mlajša od svojega moža. Martha ima spačen obraz, ker jo je napadel pes. Ingrid Puganigg večplastno opisuje življenje tega para. Monumentalno delo je predložil v založbi S. Fischer graški pisatelj Gerhard Roth, ki ga Marcel Reich-Ranicki postavlja v vrsto s Handkejem in Bernhardom. Gerhard Roth, rojen leta 1942, je v zadnjih letih napisal skoraj osemsto strani obsegajoči roman „Landlaufiger Tod“. Že za manuskript je leta 1983 dobil nagrado Alfreda Dčblina, ki je dotirana s skoraj dvestotisoč šilingi. Vzporedno z romanom je izšla žepna knjiga „Dorfchronik zum ,Landlaufigen Tod’“. Alois Brandstetter: Die Muhle; roman; — dtv- Deutscher Taschenbuch Verlag; Miinchen 1984; 334 strani; brošura; 84 šilingov. Gernot Wolfgruber: Verlauf eines Sommers; roman; dtv — Deutscher Taschenbuch Verlag; Miinchen 1984; 340 strani; brošura; 76 šilingov. Knjižna jesen Roman „Landlaufiger Tod“ je gotovo eden izmed vrhov v prozi Gerharda Rotha, ki je že napisal tako pomembne knjige kot „Der gro-Be Horizont11, „Der stil le Oze-an“ ali „Winterreise“. Roman je avtor postavil v štajersko okolico, kjer tudi sam živi. Franz Lindner, dvajsetletni mutec, je glavni junak romana. Zaradi svoje ovire je posebnež. Primoran je, da vse dogodke v svoji okolici bolj Janko Ferk je prebral nekaj novih slovenskih in nemških knjig. točno opazuje kakor „nor-malni11 ljudje, zato si tudi ustvari svojevrstno sliko. V več poglavjih pisatelj obdela Lindnerjeva doživljanja in zaključuje z „Dnevnikom“ junaka. Knjigo je opremil Rothov prijatelj Gunter Brus, ki je pisatelj in slikar. Knjiga „Dorfchronik zum .Landlaufigen Tod'“ je neke vrste povzetek velikega romana in je zanimiva pred- k'v' Si "Dt i svili' HOSA : Ingrid Puganigg: Fas- nacht; roman; Literatur heu-te; Ullstein Verlag; Berlin 1984; 110 strani; brošura; 53 šilingov. Gerhard Roth: Landlaufi-ger Tod; roman; S. Fischer Verlag; Frankfurt am Main 1984; 800 strani; ilustrirano; vezano; 370.— šilingov. Mogoče najvažnejši naslovi knjižne jeseni 1984. „Avstrijska duša“ Ervvina Ringla je izšla v peti nakladi. Gerhard Roth: Dorfchronik zum „Landlaufigen Tod“; proza; Collection S. Rischer; S. Fischer Verlag; Frankfurt am Main 1984; 110 strani; brošura; 100 šilingov. vsem zaradi eksaktnih slik in miniatur. „Vaška kronika11 je kot roman kajpada imaginarna in je razen tega tudi neke vrste ..dopolnilna knjiga11. V treh letih je koroški pisatelj Josef VVinkler, rojen leta 1953 v Kameringu blizu Paterniona, napisal in izdal triologijo „Das wilde Karn-ten“. Triologijo sestavljajo romani „Menschenkind“, „Der Ackerman aus Karnten11 in „Muttersprache“, ki so med leti 1979 in 1982 izšli v založbi Suhrkamp kot vezane knjige, zdaj jih je založba izdala v kaseti kot žepne. Ker sem vse tri romane v Našem tedniku že obširno recenzi-ral, hočem danes samo še enkrat poudariti, da je VVinkler odličen pisatelj mlajše generacije in da to izdajo trilogije priporočam vsem, ki avtorja še ne poznajo. Dokumentarnega značaja je antologija ..Deutsche Prosa. Die Buchner-Preistrager11, ki jo je v založbi Langen Mul-ler izdal kritik in urednik W. Christian Schmitt. V zadnjih šestdesetih letih je Nemška akademija za jezik in pesništvo (Deutsche Akademie fur Sprache und Dichtung) v Darmstadtu podelila Nagrado Georga Buch-nerja. Schmitt je sestavil čitanko s teksti, bodisi prozo ali liriko, vseh nagrajencev od leta 1923 do 1984, se pravi od Adama Karrillona do Ernsta Jandla. Nagrada Buchnerja je ena najbolj priznanih v nemškem kulturnem prostoru in ima vidne nosilce, med njimi Carla Zuckmayerja, Maxa Ri-scha, Paula Čelana, Bach-mannovo, Nobelovca Heinri-cha Bol la, Thomasa Bernhar-da, Nobelovca Eliasa Can-nettija, Petra Handkeja, Rei-nerja Kunzeja, Christo VVolf, Petra VVeissa in vrsto drugih velikih duhov. Knjiga je dragocenost, ki jo predvsem odlikuje zahtevna raznolikost. Josef VVinkler: Das vvilde Karnten; Drei Romane in Kassette; suhrkamp taschenbuch; Suhrkamp Verlag; Frankfurt am Main 1984; skupno 858 strani, brošure v kaseti; skupno 234 šilingov. W. Christian Schmitt (izdajatelj): Deutsche Prosa. Die Buchner-Preistrager; proza in lirika; Langen Miiller; Mun-chen 1984; 352 strani; vezano; 250 šilingov. Radio/televizija 1. SPORED Petek, 16. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Rim postaja Termini — 11.50 Orientacija — 12.20 Na poti po prihodnosti — 13.10 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Risanka — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Primer za dva — 21.20 Made in Austria — 22.10 Šport — 23.50 Poročila. Sobota, 17. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Angleščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 New York ex-press — 12.15 Nočni študijo — 13.20 Poročila — 14.40 Noč v Benetkah — 16.15 Visoka hiša — 17.00 Poročila — 17.05 Športni ABC — 17.30 Flipper — 17.55 Za lahko noč — 18.00 2 x 7 — 18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Šport — 20.15 Povej resnico — 21.45 Šport — 23.00 Elton John — 23.40 Poročila. Nedelja, 18. novembra: 11.00 Ura tiska — 12.00 Šport — 13.15 Mi stanujemo — stanujemo? — 14.50 Trije piloti v Parizu — 16.25 Jakob in Elizabeta — 16.30 Ena, dva ali tri — 17.15 Aliče v čudežnem svetu — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.45 Šport — 20.15 Hudič pride v Št. Florijan — 21.55 Čas branja — 22.00 Panorama — 22.55 Nočni študijo — 0.00 Poročila. Ponedeljek, 19. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Prosim k mizi — 10.00 Šolska TV — 10.30 Noč v Benetkah — 12.05 Secret Squi-rell — 12.15 Visoka hiša — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Pumukl — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Človek in žival — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.15 Ceste v San Frančišku — 22.05 Manjšine — 22.35 Materija 4. načina — 23.35 Poročila. Torek, 20. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Angleščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Bolnišnica na robu mesta — 11.20 Šport bo ponedeljkih — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes in Yogo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Argumenti — 21.50 David — 23.50 Poročila. Sreda, 21. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska TV — 10.30 Argumenti — 12.00 Očetje cunjač — 12.15 In bila je luč — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Bubu in zebra — 17.30 Čebelica 2. SPORED Petek, 16. novembra: 17.30 Mi stanujemo — stanujemo? — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kung fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tabu III — 21.15 Čas v sliki II in politika v petek — 22.10 Jekleno trd mož — 23.40 Poročila. Sobota, 17. novembra: 14.30 Tri dežele — ena skrb: nemir — 15.30 Brez nagobičnika — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Znanje danes — 20.15 Nasilje in strast — 22.10 Poročila — 22.15 Vprašanje kristjana —' 22.20 Beg v San Diego — 0.00 Poročila. Nedelja, 18. novembra: 9.00 Dežela gorja — 10.00 Jutranja glorija — 11.25 Dunajska muzična šola — 14.00 Šport — 17.00 TV-križanka — 17.45 Video-festival v St. Tropezu — 18.30 Okay - 19.30 Čas v sliki — 19.45 Primer za ljudskega odvetnika? — 20.15 Primer za dva — 21.15 Denver elan — 22.00 Poročila — 22.05 Visoki C na morju — 23.05 Šport — 23.25 Poročila. Ponedeljek, 19. novembra: 17.30 Allah Akkbar — alah je velik — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kung fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Bolnišnica na robu mesta — 21.15 Čas v sliki — 21.45 Šiling — 22.05 Potiskači. Torek, 20. novembra: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kung fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Primer za dva — 21.15 Čas v sliki II — 21.50 Klub 2 in poročila. X (04222) 51 26 80, 51 28 25 Sreda, 21. novembra: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kung fu — 19.30 Čas v sliki — 20.15 VVagner — 21.10 Novo v kinu — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnost — 0.10 Poročila. Četrtek, 22. novembra: 17.30 Šolska TV — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 Kung fu — 19.30 Dalli dalli — 21.00 Čas zasmehovalcev — 21.15 Čas v sliki II — 21.45 Klub 2 in poročila. Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Povej da k ljubezni — 22.05 Report z vzhoda — 22.50 Čas branja — 22.55 Poročila. Četrtek, 22. novembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 šolska TV — 10.30 Trije piloti v Parizu — 12.05 Možje brez živcev — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Potepuh — 17.55 Za lahko noč — 18.00 TV-kuhinja — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Report z inozemstva — 21.15 Merilci — 22.15 Nalistano — 23.00 Poročila. Verkaufe Austin-Alegro 1300 (1977), sehr gut bereift, mit Anhangevorrichtung. Preis: 6500 Schilling. Tel.: 0 42 22/56515-33 (von Montag bis Freitag). • Št. Primož PEVSKO-DRUŽABNI VEČER Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni in SPD „Vinko Poljanec v Škocijanu Čas: sobota, 17. 11. 1984, ob 19.30 uri Kraj: kulturni dom SPD „Dani-ca“ v Št. Primožu • Železna Kapla Igra „Sveti plamen" Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli" Čas: sobota, 17. 11., ob 19. uri Kraj: farna dvorana v Železni Kapli Gostuje igralska skupina SPD „Dobrač“ iz Brnce Kuratorija za glasbeno šolo na Koroškem sporočata: Uradne ure glasbene šole bodo od 1. novembra 198^ naprej vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih Slovenske prosvetne zveze. V tem čas° se lahko obrnete v vseh administrativnih zadevah na tovariša Jozija Mečina, Gaso-metergasse 10, telefo° 0 42 22/33 10 8 ali 32 59 4 v Celovcu. V nujnih zadevah lahko P°' kličete tudi številk0 0 42 28 / 2365. __________________________ Radio/televizija 1. SPORED Nedelja, 18. novembra: 9.15 Poročila — 9.20 Živ, žav — 10.10 Jack Holborn — 10.40 Marco Polo — 11.40 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 14.25 Domači ansambli — 14.55 Poročila — 15.00 Ustvarjena drug za drugega — 16.30 Športna poročila — 16.45 Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — 18.10 TV-kviz — 19.30 TVD — 20.00 Banjica — 21.15 Športni pregled — 21.45 Portret — 22.10 Poročila. Ponedeljek, 19. novembra 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Pešec v avtomobilu — 17.55 Pred izbiro poklica — 18.25 Podravski obzornik — 18.40 Pet minut za rekreacijo — 18.45 Zdravo, mati — 19.30 TVD I — 20.00 Hasanova piščal — 20.25 Krhka lepota — 20.55 Dekle in mladenič — • Radiše Igra „SVETI PLAMEN11 Prireditelj: SPD „Radiše„ Cas: nedelja, 18. 11., ob 11. uri Kraj: kulturni dom na Radišah Gostuje igralska skupina SPD "Dobrač11 iz Brnce • Kotmara vas °bčnizbor Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci“ Čas: sobota, 24. 11., ob 19.30 uri Kraj: pri Mežnarju v Kotmari vasi • Obirsko katarinski ples Prireditelj: Alpski klub „Obir“ 2a Obirskem Oas: sobota, 24. 11. 1984, ob 20. uri Kraj: gostilna Kovač na Obir-skem ^a ples igra: „Edelweiss Duo“. • Šmihel PAZSTAVA KOROŠKE PANJSKE ČELNICE Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza, KPD Šmihel in Čebe-arsko društvo Šmihel Otvoritev: v četrtek, 22. 11. 984, ob 19.30 uri v farni dvo-ani v Šmihelu azstava bo odprta od 22. 11. do 2. 12. 1984 21.50 Dobro jutro, trnuljčica — 22.30 TVD II. Torek, 20. novembra: 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 16.25 Šolska TV — 17.35 Poročila — 17.40 Zbis — 17.55 „Od vladike Rada — 18.25 Zasavski obzornik — 18.40 Pustolovščina — 19.30 TVD I — 20.00 Nekaj ljudi dobre volje — 21.00 Aktualno — 21.45 TVD II — 22.00 Iz koncertnih dvoran. Sreda, 21. novembra: 8.45 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.50 Poročila — 17.55 Pe-denjžep — 18.25 Dolenjski obzornik — 18.40 Slike iz ženskega zapora — 19.30 TVD I — 20.00 Film tedna: Vojna romanca — 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.35 Kulturne diagonale — 22.05 TVD II — 22.15 Omizje. Četrtek, 22. novembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.55 PJ v nogometu — 16.45 Šolska TV — 17.50 Poročila — 17.55 Bratovščina sinjega galeba — 18.25 Obalno-kraški obzornik — 18.40 Čas, ki živi — 19.30 TVD I — 20.00 Tednik — 21.05 Šogun — 21.50 TVD II. Petek, 23. novembra: 8.50 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 17.20 Poročila — 17.25 Čez tri gore — 17.55 Jack Holborn — 18.25 Obzornik ljubljanskega območja — 18.40 Misliti ustvarjalno — 19.30 TVD I — 20.00 Včeraj za jutri — 20.35 Ne prezrite — 20.55 Da, gospod minister — 21.25 TVD II — 21.40 Sa-lamander. Sobota, 24. novembra: 8.00 Poročila — 8.05 Zbis — 8.20 Pedenjžep — 8.50 Pešec v avtomobilu — 9.20 Bratovščina sinjega galeba — 9.50 Slovenska ljudska glasbila in godci —■ 10.20 Pred izbiro poklica — 10.45 Čudeži narave — 11.05 ^Včeraj za jutri — 11.40 Ljudje in zemlja — 12.40 Poročila — 12.55 PJ v nogometu — 15.15 Poročila — 15.20 Mali lord Faunleroy — 17.00 Rokomet — 18.15 Čez tri gore — 18.45 Čudeži narave — 19.30 TVD I — 20.00 Naše 33. srečanje — 21.35 Zrcalo tedna — 21.55 Plačanec — 23.35 Poročila. • Celovec Svetopisemska enodejanka „SINJA GORA11 HOREB Prireditelj: Slovenska oddaja ORF in Slovensko kulturno društvo v Celovcu Čas: petek, 23. 11., ob 19.30 uri Kraj: dvorana avstrijskega radia ORF, SponheimerstraBe 13, Celovec Igrajo dekleta Strokovne šole za ženske poklice v Št. Petru pri Št. Jakobu v Rožu Režija: Peter Sicker • Bilčovs VEČER VOZNIKOV (Autofahrerstammtisch) Prireditelj: Posojilnica Bilčovs Čas: sreda, 21. 11., ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Referent: major Adolf Reiter PRIPOROČAMO VAM SLEDEČA FILMA TEDNA: Ljubljanska TV I, 23. novembra ob 18.40 uri ESrE" novega ne more uresničiti v Salamander V svojem dnevniku je novi-nar Pierre zapisal nekaj EBSF" AimPfn iunaki se ioraio z 55i »da ZJSTi ,eda njihovih spoznanj in 2. SPORED Nedelja, 18. novembra: 16.00 Nedeljsko popoldne — 17.15 Filmi Jamesa Masona — 18.55 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Inšpektor Vinko — 21.10 V prvem planu — 21.30 Glasbeni oder — 22.00 Skrivnost črne punte — 22.30 Muzikanti — 23.15 Poročila — 23.20 Mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu. Ponedeljek, 19. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Mesto basni — 18.00 Miti in legende — 18.15 Narava in človek — 18.45 Glasbeni album — 19.00 Špotni grafikon — 19.30 TVD — 20.00 Dnevi J RT. Torek, 20. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Mali svet — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Glasba za mlade — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Čas podvigov — 21.35 Zagrebška panorama — 21.50 čas Jazza. Sreda, 21. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Merlin — 18.15 Spomin na kolubarsko bitko — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabavna sreda — 21.05 Zagrebška panorama — 21.20 Glasbena dogajanja — 22.05 Oddaja iz kulture. t Četrtek, 22. novembra: 16.20 Smučajmo vsi — 17.25 TVD — 17.45 Čuvaji časa — 18.15 Znanost — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TVD — 20.00 Umetniški večer — 22.30 Zagrebška panorama. Petek, 23. novembra: 17.25 TVD — 17.45 Otroška televizija — 18.15 In tudi letos — 18.45 Večer z orkestrom — 19.30 TVD — 20.00 Baletna oddaja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Vidiki — 21.50 Nočni kino. Sobota, 24. novembra: 15.45 Zvezda v prahu — 17.05 Posnetek lutkovne otroške predstave iz Bugojna — 18.05 Dnevnik J. Otčenaška — 19.00 Zakladnica narodne glasbe — 19.30 TVD — 20.00 Zabava vas Nina Spirova — 20.30 Dokumenti našega časa — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.45 Martin Luther — 23.20 Poezija. • Žitara vas KONCERT Prireditelj: SPD „TRTA“ v Žitari vasi Čas: nedelja, 25. 11., ob 14. uri Kraj: ljudska šola v Žitari vasi Gostuje: Mešani pevski zbor DPD „Svoboda“ in citraška skupina iz Črne Prireditve PRIREDITVE e Dobrla vas POPOLDAN DRUŽINSKEGA PETJA, VIŽARJEV IN PRIPOVEDNIKOV Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Čas: nedelja, 2. 12. 1984, ob 14.30 uri Kraj: Kulturni dom v Dobrli vasi Nastopajo družine, vižarji in pripovedniki Izobraževalni tečaj od 19. novembra do 15. decembra 1984 za mladince od 17. leta naprej in mlade odrasle v Bildungsheim St. Georgen am Langsee Težišče programa: Jaz in moj čut za življenje; Jaz in družba Jaz in moji odnosi Način dela: Predavanje, diskusije, pogovor, časopisi, skupinsko delo. Cena: 3200 šil, obstaja možnost, da zaprosiš za podporo. Prijave: do 25. oktobra 1984, B. Bildungsheim, 9313 St. Georgen am L., tel.: 04213/2046 Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" v Libučah prisrčno vabi vse ki radi pojejo, prav posebno še tenoriste, da bi prišli na pevske vaje. e Celovec Osrednja gledališka predstava „STRIČEK VANJA" Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu Čas: sobota, 8. decembra 1984, ob 14.30 uri Kraj: mestno gledališče v Celovcu Gostuje: Slovensko ljudsko gledališče iz Celja Katoliška mladina in Krščanska kulturna zveza v Celovcu načrtujeta anketo o mladini na dvojezičnem ozemlju. Radi bi ta projekt uresničili skupaj s študenti sociologije (morda more kdo to uporabljati za diplomsko nalogo ali disertacijo. Prosim študentke in študente, da se prijavijo pri Katoliški mladini, Viktringer Ring 26, tel.: 51 10 55 • Bilčovs Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza sporočata, da je nadaljevalni tečaj za zborovodje v soboto, 24. novembra, ob 15.30 uri v društveni sobi v Bilčovsu (nad Posojilnico). • Dom v Tinjah V soboto, 17. novembra, od 9. do 16. ure TEČAJ ZA ŠIVILJE voditeljica: Blandine KURNIK, Clovec Nadaljnji termini: v soboto, 24. 11. in 1. 12. 1984 v soboto, 17. novembra od 14. do 19. ure TEČAJ ZA SPRETNE ROKE: SLIKANJE NA STEKLO ZA NAPREDUJOČE Voditeljica: Renate TERPE- TSCHNIG, Gospa Sveta Nadaljni termini: v soboto, 24. 11. in 1. 12 1984 v soboto, 17. 11., od 15. do 17. ure Forum za vzgojna vprašanja: „VPLIV MATERINE OSEBNOSTI NA VZGOJO OTROKA" Predavateljica: s. Regina TOL-MAJER, provincialka v Celovcu v nedeljo, 18. 11. 1984, od 14. do 19. ure SREČANJE CERKVENIH ZBOROV IZ PODJUNE IN SKUPNA VAJA Voditelja: prof. Jože ROPITZ, škofijski kantor žpk. Maks Ml-CHOR, pokrajinski kantor v nedeljo, 18. 11. 1984, ob 19.30 uri KONCERT: »ROSENKRANZSO-NATEN" od Heinricha Ignaca Franca BIBERJA Izvedba: Hemma MUSCHIK in Franz PRASSL v torek, 20. 11. 1984, ob 19.30 uri LITERARNI VEČER S HUM-BERTOM FINKOM, nemško „Vest sile" Humbert Fink bere iz svoje knjige: ..Poslanstvo Boga" — kulturna zgodovina svetnikov v sredo, 21. novembra, ob 15.30 uri LITERARNI POPOLDAN ..Življenje gre svojo pot" Aleš VALIČ bere pesmi iz pesniške zbirke Tomaža BOLETA ..Življenje gre svojo pot“ ob glasbeni spremljavi Lada JAKŠE. Po recitalu je predviden pogovor z avtorjem in izvajalcema. v sredo, 21. 11. 1984, ob 19.30 uri SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE Slovenski etnografski muzej v Ljubljani hrani številne primere vezanih delov kmečke ženske in moške noše ter notranje hišne opreme iz 19. in prve polovice 20. stoletja. Predavateljica: dr. Marija MAKAROVIČ, Ljubljana od sobote, 24. 11. 1984, od 15. do 21. ure, do nedelje, 25. 11. 1984, od 9. do 17. ure KREATIVNI-UMETNIŠKI DNEVI Z BARBARO MČSENEDER ZA UČITELJICE IN UČITELJE TEČAJEV ZA SPRETNE ROKE od sobote, 24. 11. 1984, ob 15. uri, do nedelje, 25. 11. 1984, ob 17. uri DNEVI DUHOVNE OBNOVE ZA DIJAKE 5. in 6. razr. srednih šol ..Življenje v družini — starši in jaz" Voditelj: žpk. p. Ivan ANTOLIČ, Sveče Izobraževalni tečaj za dekleta (od 18. leta naprej) Čas: od ponedeljka, 26. novembra 1984, ob 9. uri, do sobote, 1. decembra 1984, ob 13.uri lz_ sporeda: „Ženske na cesti — aktualni dogodki prometnih nesreč" (major Reiter) * „Slo-venski jezik — slovenska knjiga" (prof. Mahnič) * ..Poslušati in govoriti" (mag. Merkač) * ..Jezikovne vaje" (mag. Pušenjak) * ..Pozitivni in negativni vidiki kulturnega udejstvovanja žene (učit. Katz) * „Vpliv zemeljskih žarkov in vodnih žil na človeka" (Johann Kol-lich) * „Žena v medijih" (Marija Halmer) * »Kuharske specialitete" (s. Monika) * »Vsakdanjost in kultura" (Milka Olip) * »Hipnoza in njeni učinki" (mag. dr. Gutounik) * Živeti v dialogu" (rekt. Kopeinig) Cena: za penzion in ves izobraževalni spored (znižana cena) šil. 1350.— PODJUNSKA JESEN 1984 kulturni teden od 20.—25.11.1984 DAN in KRAT PRIREDITEV PRIREJA torek, 20.11. ob 19.00 Posojilnica Pliberk * DVOJEZIČNOST V VRTCU IN ŠOLI Podijska diskusija (dr.Inzko, dr. Moser, dir.Vauti, Fr.Kert, M.Kraiger vodi dir. H. Germ) MePZ PODJUNA-PLIBERK sreda, 21.11. ob 19.00 pri Zadjaku v Dobu * VAŠKI VEČER V DOBU za stare in mlade (flencanje turščice, petje, pripovedovanje, družabnost) FARNA MLADINA DOB in MePZ PODJUNA-PLIBERK ob 19.00 gostilna HERBERT v Libučah * VAŠKI VEČER V LIBUČAH za stare in mlade (stare šege, petje, pripovedovanje, družabnost) MoPZ KRALJ MATJAŽ Libuče petek, 23.11. ob 16.00 * ČARODEJ copranje za male in velike FARNA MLADINA Vogrče Lj.šola Vogrče (žpk. Mirko Pihler) ( sobota, 24.11. ob 14.30 * ČARODEJ copranje za male in velike FARNA MLADINA Pliberk Lj.šola Božji grob (žpk. Mirko Pihler) ob 17.00 * ČARODEJ copranje za male in velike KPD-DRAVA Žvabek farna dvorana v Žvabeku (žpk. Mirko Pihler) ob 20.00 dvorana SCHV/ARZL v Pliberku * JUBILEJNI KONCERT Petletnica obstoja MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč (sodeluje Mlada Podjuna i.dr.) MoPZ KRALJ MATJAŽ Libuče nedelja, 25.11. ob 14.30 * DRUŽINE POJEJO, DOMAČINI PRIPOVEDUJEJO KPD-šmihel farna dvorana v Šmihelu Prisrčno vabljeni! MoPZ Kralj Matjaž iz Libuč vabi na JUBILEJNI KONCERT ki bo v soboto, dne 24. novembra 1984, ob 20. uri v dvorani gostilne Schvvarzl. Nastopata: mlada Podjuna in MoPZ Kralj Matjaž. Veselimo se Vašega obiska Šport POSOJILNICA BOROVLJE NOREA REPRO NAŠ TEDNIK PRI® LETOS ZOPET izbor najbolusriljubljenega nogometaSetfleta 1984! (od petka 16. novembra cUbprka 4. decembra 1984) Vključena so vsa^fiSŠtva južne Koroške! Za sodelujoče imamo prip'ravljerilj|reWcjličRjn nagrad, mdr. dopust z Našim tednikom na Jadranu, smuči Blizzard (Blažej cler^vožnja z vstopnico na glavni tribuni v olimpijskem stadionu v Miinchnu za tek” Bayern — Monchengladbach (Norea-Repro) in _________druga presenečanja, ki jih bomo objavili prihodnji teden._ MOHORJEVA BLAŽEJ-CENTER Kako bo potekal izbor? — V izbor so letos vključena vsa moštva južne Koroške (do koroške lige). — Vsak navijač lahko izpolni eno glasovnico. — Glasovnica mora biti popolnoma izpolnjena. — Ime in naslov morata biti na vsak način čitljivo napisana (nečitljivih glasovnic ne bomo sprejeli) — Glasovnice lahko izrežete iz Našega tednika ali pa jih dobite pri domačih Posojilnicah in Zadrugah. Seveda pa lahko pridete po glasovnice tudi na uredništvo NT. Za sodelujoče imamo pripravljene odlične nagrade: mdr. Enotedenski dopust na Jadranu (Naš tednik) Smuči Blizzard (Blažej Center) Vožnja z vstopnico na glavni tribuni v olimpijskem stadionu v Miinchnu za tekmo Bayern — Monchenbladbach (Norea Repro) 4 sortimentov tiskovin 5 ovojev za potni list (z imenom dobitnikov) (Norea Repro) Dve hranilni knjigi z vlogo 1000 šilingov (Posojilnica Borovlje) Vigredni abo za tekme SAK, Sele in Šmihel Večerja za dve osebi — gostilna Juenna Večerja za dve osebi — gostilna Miklavž (Bilčovs) Večerja za dve osebi — gostilna Šoštar (Globasnica) in mnogo drugih nagrad. SLOVENSKI ŠPORT Glasovnica — Stimmzettel Moj nogometaš leta 1984 je: Mein FuBballer des Jahres 1984 heiBt: Moštvo/Kiub: Odpošiljatelj: Absender: ............................................................... (Prosim pišite čitljivo / bitte lesbar schreiben) Glasovnico pošljite na športno uredništvo NT / sendet den Stimmzettel an die Šport-redaktion NT, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. ■ W r naš tednik Ani Muller-Klemenjak se je preteklo nedeljo udeležila svetovnega prvenstva v teku na 10.000 metrov, ki je bilo letos v Madridu. Lani je naša Ani dosegla 40. mesto, letos pa kljub izredno težkim pogojem odlično 33. mesto. Uspešni atletinji iskreno čestitamo! Pogovor z njo in z njenim trenerjem in možem Pepijem Mullerjem objavljamo v naslednji številki NT. Peter Štern (SAK) je bil letos najboljši igralec prvenstva! Naš tednik ocenjuje na tekmah SAK, Sel in Šmihela posamezne igralce. Ob koncu prvenstva smo izračunali poprečno oceno vsakega posameznega igralca. Pri tem se je izkazalo, da tudi posamezne ocene igralcev zrcalijo uvrstitev moštev na lestvici. Najboljši igralec v jesenskem delu prvenstva je bil Peter Štern, ki je letos prišel k SAK. Pri točnejšem pregledu tabele vidimo, da imajo igralci SAK odlične ocene, večina igralcev ima poprečno oceno nad 3,50. Iz tega lahko sklepamo, da je kader igralcev dokaj kakovosten, saj nobeden od Igralcev nima manj kot tri točke. Štirje igralci so očividno nosilci igre Selanov. Jakopič, Fera, Olip in Užnik so poprečno odlično ocenjeni in kaže, da so naše ocene popolnoma zadele položaj na igrišču v Selah. Ocene Šmihelčanov pa dejansko kažejo trenutni slabi položaj podjunskega moštva. Le Šuler in Lo-pinsky imata poprečno dobro oceno, ocene ostalih igralcev so že dokaj nizke. Simptomatično za slabo uvrstitev Šmihelčanov je, da je igralo v Šmihelu letos kar 24 (!) igralcev v štirinajstih tekmah. Verjetno je hotel trener Mačk preiskusiti vse igralce, ki v Šmihelu vsaj nekoliko znajo žogo brcati. Rezultat teh poizkusov je slabo deseto mesto. V oklepaju je število tekem, ki jih je odigral vsak posamezni igralec. Igralec, ki ni odigral pet tekem, v tabeli ni naveden. 3,20 Gusti Zablatnik <7); 3,18 Nužej Lampichler (13); 3,00 ' Janko VVoschitz (12); 3,66 Mrkun, igral je le tri tekme: 3,66 Luschmg,.igral te štiri tekme) 3,20 F. Dovjak; 3,00 Nobel, 5: S 'S "■ MOlschnig; 3,09 Andrej; 3,00 KrauZ ^B mTcTI z? Mijatovič; 2,72 W. Berchtold; 2,42 Guetz; 3,50 VaucejNgral ie štiri tekme). Šport NT: SAK je postal jesenski prvak in s tem dosegel pravzaprav zastavljeni cilj. Ali je tudi trener SAK zadovoljen z uvrstitvijo? Jagodič: Seveda sem zadovoljen, čeprav sem pravzaprav pričakoval večjo prednost za ostala moštva. NT: Kaj so bili vzroki, da je SAK proti koncu prvenstva nekoliko popustil? Jagodič: Prvenstvo smo začeli odlično. Priprave so bile optimalne, večina gledalcev je „živela“ vse prvenstvo od teh priprav. Toda v času prvenstva so se začele poškodbe, že v VVolfsbergu je izpadel Raczynski, pozneje je izpadel Polanšek. Pa tudi legionarja Jovičevič in Ratajec sta bila dostikrat poškodovana. Verjetno bi nobeno moštvo v podligi ne prebolelo toliko izpadov. V zadnjih kolih je treniralo le še nekaj igralcev. To je bil tudi vzrok, da smo nekoliko popustili. Z Jagodičem se je pogovarjal Silvo Kumer NT: Kateri so bili največji konkurenti v boju za naslov jesenskega prvaka? Jagodič: Nedvomno ASV, Wei-tensfeld, St. Leonhard in VVolfs-berg. Ta moštva bi gotovo lahko brez nadaljnjega igrala tudi v koroški ligi. Najboljše moštvo te četverice pa je VVeitensfeld, ASV je imel letos mnogo sreče in po mojem vigredi ne bo igral dolgo na vrhu lestvice. NT: Kako bi ocenil Selane in Šmihelčane? Jagodič: Selani so dobro' moštvo, četrto mesto ustreza njihovi kakovosti. Šmihel pa je letos izredno slab, po mojem je prvi kandidat za izpad iz podlige. To je pravzaprav škoda, ker imajo odlično igrišče. Takšno igrišče bi potreboval SAK. NT: V kakšnem stanju je letos Košatovo igrišče? Jagodič: Igrišče je izredno slabo, ker ga poleg Pošte uporablja mnogo drugih moštev. Brez pretiravanja lahko rečem, da je bilo letos domače igrišče naš največji nasprotnik. Treningi so lahko potekali le pri dnevu, ker nimamo razsvetljave. Poleg tega pa moramo deliti igrišče z igralci Pošte, ki igra v 2. razredu. Ker smo tehnič- Jagodič: SAK potrebuje v najkrajšem času lastno igrišče „Selani so dobro moštvo ... no dobro moštvo, nas slab teren še bolj prizadene. NT: Letos je bilo opaziti, da se v prvem moštvu menja generacija igralcev. Je to načrtovano ali se je to samo tako razvilo? Jagodič: To gotovo ni bilo načrtovano. Starejši igralci štejejo slejkoprej k stebrom moštva in jih še vedno potrebujemo, čeprav niso vedno igrali. Drži pa, da skušam vgraditi v moštvo tudi mlajše igralce. NT: Po polovici leta lahko gotovo oceniš razliko med SAK-om in tvojim prejšnjim klubom AS K? Jagodič: Prva razlika je že na igrišču. ASK je igralsko slabše moštvo, njihov trenutni uspeh je Naš športni reporter Silvo Kumer se je pogovarjal s trenerjem SAK Lojzetom Jagodičem. Jagodič je med drugim dejal, da je SAK velika družina ter da pod takšnimi pogoji rad dela. „Če bomo prišli v koroško ligo, bom moštvo gotovo treniral.“ pogojen predvsem od borbenosti in sreče. Igralci se borijo za vsako ceno, lepota igre ni važna. Igralci SAK pa igrajo predvsem za publiko, nekoliko se celo bojijo dvobojev. To je sicer lep nogomet, toda ni usmerjen na končni cilj. To hibo smo letos že nekoliko odpravili. Druga razlika pa je v značaju. Igralci ASK imajo znatno slabši karakter kot igralci SAK. NT: Kako se počutiš kot trener in igralec SAK? Jagodič: Vse sem si predstavljal nekoliko bolj formalno. S časom sem pa spoznal, da je SAK velika družina, vsi odnosi so dokaj prijateljski. Pod takšnimi pogoji je prijetno delati, ker vsak vsakemu zaupa. To je osnova za uspeh na igrišču. ... Šmihel je po mojem prvi... NT: Ali si imel težave zaradi jezika? Jagodič: Težav nisem imel prav nobenih. Tudi Štern, Raczynski in Naschenvveng so se že odlično vživeli. Deloma govorijo ti trije na igrišču bolj slovensko, kot ostali igralci. NT: Kako oceniš delo odbora? Jagodič: V moštvu pod 23 igrajo igralci, ki bi pri kakšnem drugem klubu v podligi igrali v članskem moštvu. Kljub temu je pa to za SAK premalo, ker SAK združuje le vrhunske igralce. V mladinskem moštvu sem videl nekaj talentov, ki bodo morda v nekaj letih zreli za višje naloge. NT: Kako se bo pripravil SAK za vigredno sezono? Jagodič: Pozimi bomo sodelovali na nekaterih turnirjih v dvorani, mdr. na turnirju KFV, Kleine Zeitung in verjetno tudi Kronen Zeitung. Priprave se bodo začele v nedeljo, 20. 1. 1985. Trenirali bomo dvakrat tedensko na prostem, enkrat pa v dvorani. Dobre priprave bodo osnova za osvojitev krone prvaka. NT: Bo postal SAK prvak? Jagodič: Če bodo priprave v redu, gotovo. Stoodstotno pa ni nič na svetu. NT: Se bo SAK v primeru osvojitve prvega mesta v koroški ligi ojačil? Jagodič: Težko je govoriti že zdaj o koroški ligi. Gotovo se bomo morali nekoliko ojačiti, ker potrebujemo na nekaterih mestih nove igralce. NT: Ali imaš že konkretne predstave? Jagodič: Da, moštvo bi gotovo okrepila Roscher iz Dobrle vasi in Morolz iz Rožeka. Baje Roscher zna celo slovensko, to je tudi predpogoj za vsakega drugega igralca. NT: Ti imaš sicer s SAK pogodbo za dve leti, toda boš treniral SAK dejansko do konca naslednjega prvenstva? Jagodič: V koroški ligi bom moštvo gotovo treniral. Prepričan sem, da bomo tudi tam igrali dobro vlogo. Kaj bo potem, pa še ne morem reči. Na vsak način se počutim pri SAK zelo dobro in upam, da bo to tudi v bodoče tako. ... kandidat za izpad. Škoda, imajo odlično igrišče." Ob koncu jesenskega prvenstva smo se pogovarjali s trenerjem SAK Lojzetom Jagodičem. SAK je postal letos jesenski prvak, osvojil krono zimskega prvaka in s tem nedvomno dosegel zastavljeni cilj. Največji del tega uspeha je gotovo prispeval trener Jagodič, kateremu je uspelo iz kupa odličnih nogometašev skovati udarno moštvo, ki je po neuspešnem letu zopet navezalo na uspehe prejšnjih let.