rvi POSAVSKi *^YT ObzorniK I Leto IV, številka 27, februar 2000 (^ Labod Humanitarna ^Uk akcija in priredite^^HH KRŠKO ZßT SOCIALOfeplM OGROpW | i DRUŽTNE Wi jtfprmadje občine Krdco (6) jji Samuel Kukovičič ¦I aJMLAJŠI SLOVENSKI fj URARSKIMOJSTER r Martina Zivic POJOČA BIOLOGINJA ffllsiMjBriiiitrr Brežice ^ iffljTKI SPOMINJA yJKm NA MLADOST "^^KKosarka v Artičah ^B-KQI DA Bl IGRALA ^V / OLIMPIJA... I — - PÄSAVSKE novice I vsakega 15. v mesecu v Plan i co POzaL ET, ZA NASLEDNJIH T I SOČ LET fjs^C PLANICA IS.- 1 9. 3. ZDQQ ^, ' S L O V E N I |J A Smucarska Zvc/a Slovcnijc 2 1 . ifffiTCTTT FINALE SVETDVNEGA FIS PDKALA V SMUČARSKIH SKDKIH IN PGLETIH I VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. \ Vyf /!' f/ 7^ PROIZVAJALEC CELULOZE IN PAPIRJA: \ "f ^ ^^ • BELJENA CELULOZA LISTAVCEV \ /^^ ^ IN IGLAVCEV / • ČASOPISNI PAPIR Tovorniska 18,8270 Krško, SLOVENIJA • GRAFICNI PAPIRJI Tel.: +386(0)608/21-110,21-210 -, riinin«.. n.Bmn Fax:+386(0)608/21 -115, 22-077 • EMBALAZNI PAPIRJI ObzorniK Tretja ; štev. 27 : februar 2000 ¦ (u)vodnik Hi ALISE MESTO (SPET) SELI? Znano je, da so naselja, kraji, zlasti pa mesta kot živi organizmi, ki rastejo in se razvijajo, včasih (ko postanejo preveliki) pa tudi usi- 1 hajo v nekaterih delih ali v celoti. Koliko se ! to dogaja po vnaprej pripravljenih nacrtih. i koiiko pa bolj stihijsko, je odvisno od vpreze- 1 nosti urbanistične stroke, a tudi od politike in njenega posluha za strokovne argumente i na eni ali pa sprotne potrebe posameznikov, 1 grupacij, ki imajo interes za gradnjo (in se- ! veda denar) na drugi strani. i i ! Že nekje na nižji stopnji osnovne sole učenci i izvedo, da so mesta nastala ob vznožju gra- 1 dov, ob rekah in križpotjih pomembnih poti, ( se nato izza zidov in ograj razvijala povsod i tarn, kjer je pač bil prostor za nove zgradbe. 1 Zgodba o mestu Krško, danes središču ene največjih slovenskih občin in menda kmalu i tudi (ne)formalnem središču (ne)formalne 1 pokrajine Posavje, je po svoje podobna zgod- [ bam vseh drugih mest, a ima tudi svoje izra- i zite značilnosti. I I i i Le malo njegovih prebivalcev ve, da se je mes- 1 to najprej razvilo pod nekdanjim gradom do ! območja današnjc srednje sole oz. Hoeevar- i jevega trga, šele nato se je širilo na obmocje 1 današnje Ceste krških žrtev in naprej proti [ zahodu (Zatonu, kot so rekli skrajnemu delu i mesta). Levi in desni breg sta bila dolgo po- 1 vsem različna svetova, ločena z reko Savo, ! kot Krško in Videm sta celo pripadala razli- i čnima deželama. Bregova sta bila najprej 1 povezana le z brodom in šele stari leseni most , je tesneje povezal oba dela, ki sta po drugi i vojni zadihala skupaj kot Videm-Krško. In 1 kot da se je življenje začelo seliti na videmsko stran, kjer so desetletja zatem nastajale nove i hiše, bloki, a tudi trgovine, banka, kulturni 1 dom, širila se je celuloza in takorekoč z neba (je padla jedrska elektrarna, z njo pa na stotinc i novih ljudi z vseh vetrov. i i ¦ Novi most je sicer najprej omogočil nekakšno 1 prevlado Vidmu, na drugi strani, v starem "NOVO KRŠKO", februarja 2000. Foto: Obzorje mestu pa je življenje vse bolj usihalo, dokler niso v osemdesetih letih stekli poskusi oživljanja sta- rega mestnega in tudi prastarega mestnega jedra z novimi stanovanjskimi bloki in številnimi lo- kali, ki so se razrasli v začctku devetdesetih. Oživljanje ni do konca uspelo, saj so razdalje med obema bregovoma še vedno ostale precejš- nje, nekatere pomembne funkcije pa vedno na nasprotnem bregu. Hkrati pa je tekla selitev živ- Ijenja po desnem bregu navzdol, kjer je v smeri vse pomembnejše cestne povezave kraja s svetom zacelo nastajati njegovo tretje jedro. Ta tretji del mesta, ki se mu, osvobojenemu od Save in železnice ter hribovja, odpirajo veliko večje možnosti prav zdaj, na začetku novega tisoeletja, diha najbolj globoko. Pustimo ob strani dileme, ali je tretje območje mesta dovolj srečna soseščina za tako različne dejavnosti, kot so stadion, igrišča, srednja sola, dom starejših občanov, zdravstveni dom, dializni center, bloki in stanovanjske hišc. pa bencinske črpalke, pokopališče, bodoči mladinski center, nato srednje sole, športne dvorane, pa velike trgovske hiše in celo nekaj industrije in storitvene de- javnosti v velikem konglomeratu... Ali gre tudi v tern primeru zgolj za znano usodo večjih mest, kjer se tovrstne dejavnosti morajo seliti na mest- ni rob, v predmestje, ali pa se v našem primeru morda seli tudi mesto samo? Razdalje med enim (staro Krško), drugim (Videm) in tretjim robom mesta (spodnjim Gričem) se vse bolj večajo. Zdi se, kot da Krško vedno znova prehiteva svoje načrtovalce in se seli (samo v sebi), zdaj sem, zdaj tja. Če s(m)o takorekoč včeraj obnovili staro mestno jedro in mu poskušali še vdihniti novo življenje in razmah, mu zdaj grozi ponovno usi- hanje, saj naj bi se iz njega v kratkem odselili srednja sola, zdravstveni dom, glasbena sola in seveda kup trgovin. Kaj bo ostalo staremu delu mesta poleg občine, sodišča in vrste pro- padajočih starih zgradb? Za ohranjanje življenja so mnogokrat pomembni mostovi. A ideja o mostu za pešce nekje na lokaciji prvega lesenega mostu bo najbrž ostala še dolgo le ideja. Kako pa bo s še nedavno napovedovanim in obljubljenim novim mostom, ki bi morda po dolgih desetletjih zaokrožil in nekoliko povezal to raztrojeno mesto? Ki bi mu morda lahko nekako pocelil ali povrnil dušo, ki jo je prav gotovo imelo pred več kot pol tisoeletja? Ali se morda zaradi povsem drugih (političnih, ideoloških) vprašanj ne ukvarjamo dovolj s področjem, v katerem vendarle živi tretjina pre- bivalcev te obdne? Ali pa se bomo morali za- dovoljiti zgolj s kampanjskim krpanjem lukenj na pločnikih in novico, da tudi v naše mesto naposled prihaja čisto taprava kitajska restav- racija?! Urednik. ObzorniK :.............!7T'i'i"™i""""i'ZÜ!ür *¦ P#SAVSKE novice ______tel. in faks: 20-320______ Fotografija na naslovnici: Mlada pianistka Špela Troha iz Krškega. Foto: Foto studio BB, Krško. februar 2000 3 FOSAVSKI UTRIP ObžorniK Na gradu Mokrice sta se 3. marca sešla slovenska ministrica za gospodarstvo Tea Peterin in novi hrvaški minister za gos- podarstvo Goranko Fižulič Pogovarjala sta se o sodelova- nju in poglabljanju odnosov med državama na gospo- darskem podroqu in zunanji trgovini, največ časa pa sta namenila vprašanjem eiektrogospodarstva in solastništva v Nuklearni elektrarni Krško. Foto: B. Mavsar Dopisnik TV Slovenija za Posavje Goran Rovan sporoca vs*m, ki ga «man klicejo na stare tekfonske številke, da ima nove. Najlažje ga dobite na GSM 041 327 848, po telefonu 0608 490 50 70 ali mu pošljete fax na številko 0608 490 50 71. Prav tako pa ima tudi elektronski naslov: goraH.rovan@rtvslo.si Pokličite uredništvo najbolj domačega časopisa! Povabite nas, pošljite nam svoja sporočila, rezultate, prcdloge ali ponudbe na tel in faks: 0608-20320 Tudi letos se v Posavju vrstijo tis- kovne konference, na katerih vodstva upravnih enot poročajo o delu svojih sluzb v preteklem letu. Zadnje izmed takih srečanj je bilo v četrtek, 2. marca, v Bre- žicah, kjer je delo Upravne eno- te Brežice predstavil novinarjem načelnik enote Darko Bukovins- ki s sodelavkami. (na sliki levo). Pri nas dobite Posavske novice in Posavski obzornik! S takimi napisi bodo opremljeni lokali oziroma mesta, na katerih boste lahko brezplačno dobili časopis Posavske novice (vsakega 15. v mesecu) in revijo Posavski obzornik (vsake- ga 30. v mesecu). Seznam distribucijskih mest bomo postopoma širili in objavljali v obeh medijih. Za zdaj pa objavljamo naslednje: BREŽICE: Študentski servis Maribor, CPB 41, Papirnica Biro, CPB, Mladinski center Brežice, Gubčeva 10 a, Kavarna pri občini, Srejemna avla občine Brežice; Market LIPA v Šentlenartu, Trgovina SNOOPY v Intermarketu, Market TRNJE na Lamu- tovi ulici, KRŠKA VAS: Market POSAVJE, CERKLJE: Market DUŠAK, KRŠKO: Študentski servis Maribor, CKŽ 23, Valvasorjeva knjižnica Krško, Ljudska univerza Krško, Gostilna MURKO, Foto studio BB, C. 4. julija, Hotel Sremič - recepcija, Trafika na Vidmu, C. 4. julija; BRESTANICA: Market MERCATOR, SENOVO. Bar Oaza; KOSTANJEVICA: Pisarna Turističnoinformacijskega centra, Trafika, DOLENJA VAS: Športnorekreacijski center, DRNOVO. Trgovina MAROLT, SEVNICA: Avla občine Sevnica, Market MERCATOR na Glavnem trgu, Bencinska črpalka PETROL, Občinska knjižnica, Recepcija Hotela Ajdovec, Market MERCATOR, BOŠTANJ: Trgovina Urška, LOG: Trgovina Mercator, BIANCA: Trgovina AGROSAN . Časopisa boste la|pko dobili tudi v drugih večjih naseljih v Posavju oz. krajevnih skupnostih, natančen seznam pa bomo objavili prihodnjič. Seveda pa lahko PN in PO tudi naročite na svoj naslov, poravnali boste le stroške pošiljanja. Naročilnico najdete na strani 26. IZJAVA ZA JAVNOST Obrežje, 18« februar 2000 ;.-¦¦:.¦'<<<} Otii'f'? B'e^ire, ki jo jf potrebno upoštevati v Sporazumu med Repubhko Slovenijo ri R^o.jbi:ko H' '/dškc D obmejnem p-ometu in Repubhkd Siove^ija in Republika Hrvaška imata skupno mejo v dolžini 670 km. Od tesa je kar 67 km meje v občini Brežice. Pomembno je tudi dejstvo, da v desetkilometrskem obmejnem pasu živi približno 90 % prebivalstva naše občine. Na hrvaški strani meje je v neposredni bližini Slavno mesto Zasreb, ki s svojo bližnjo okolico predstavlja dvomilijonsko populacijo državljanov sosednje države. Množica teh ljudi dnevno prihaja preko meje v našo občino ali dlje iz gospodarskih, trsovskih, tunstičnih, izobraževalnih ali drugih razlogov. Občina Brežice ima ravno zaradi tako številčnega zaledja hrvaškega prebivalstva ob meji specifičen položaj med maloobmejnimi občinami. Tudi občani občine Brežice so bili in še vedno so z Zagrebom, kot pomembnim središčem, pa tudi drugimi obmejnimi kraji, tesno povezani, saj so se preko meje zaposlovali, izobraževali ter trgovali. Velikosijihje na Hrvaškem ustvarilosvoje družine. Tradicionalne gospodarske, kulturne, šolske in druge povezave so bile izjemno močne, kar je biia logična posledica bližine in slabih prometnih povezav. Samo v Zagrebu živi danes okoli 30.000 Slovencev. Seveda so vseskozi prisotni tudi nasprotni tokovi, saj je ogromno šrevilo ljudi iz hrvaškega Zagorja in ostalih oomejnih krajev stalno živečih v Sloveniji. Mešani zakoni ob meji so samoumeven in zelo pogost pojav, Zaradi naštetih dejstev smo v občini Brežice toliko bolj začudeni in razočarani, da ravno na podroqu naše občine območje obmejnega pasu, ki načeloma zajema 10 km pas, preide v zoženje in na ta način ne vključuje vseh 16 naselij, ki bi vsekakor morala biti zajeta v tern pasu. Glede na izredno prepletenost in intenzivnost tako nekdanjih kot tudi današnjih povezav med prebivalci z obeh strani meja pričakujemo, da bo v skladu s kriteriji za določanje obmejnega pasu le-ta zajemal v območju občine Brežice najmanj 10 km all pa celo več. Prepnčani smo tudi, da bi zaradi gostote naselij in zgrajene infrastrukture (ceste, mostovi) morali v občini Brežice pridobiti najmanj dva dodatna maloobmejna prehoda. Stemi pripombamijeObčina Brežicežeseznanila Ministrstvo za zunanje zadeve, vendar z njimi nikakor ne želimo povzročiti kakršnegakoli dodatnega zastoja pri ratifikaciji sporazuma. Zahtevamo pa, da naše pripombe zelo odgovorno in resno obravnava in upošteva stalna mešana komisija, ki bo ustanovljena po ratifikaciji sporazuma. Udeleženci posveta o obmejni problematic 4 februar 2000 ObzorniK Po pogovorih ob južni meji VELIKO BESED, NA DEJANJA BOMO OČITNO ŠE ČAKALI... Na vabilo brežiškega župana Vladi- sfava Deržiča sta bila 18. februarja skli- cana dva sestanka, katerih osrednja tema je bil v Sloveniji še vedno nerafri- ficirani maloobmejni sporazum 5 sosed- njo Hrvaško. Predstavniki države, ob- čin, krajevnih skupnosti in političnih strank so se pogovarjali tudi o legali- zaciji in ureditvi mejnih prehodov ter načrtovani vzpostavitvi t.im. schengen- skega mejnega režima na južni meji. Kljub dobri volji udeležencev delovnega sestanka, ki je potekal v prvem delu v sejni sobi brežiškega Mla~ dinskega centra, kasneje pa se je večina udeležencev prestavila v neposredno bližino mejnega prehoda Obrežje, v tamkajšnji gasilski dom, kjer so nadaljevali z razpravo o še nesprejetem maloobmejnem spo- razumu, schengenski meji in problematiki južne meje oziroma življenja ob njej, še ne moremo zapisati epiioga. Kajti ustavnost maloobmejnega sporazuma tehtajo na ustavnem sodišču, o sami ureditvi infrasfrukture na naših prehodih, pa ne gre izgubljati besed, kljub temu, da sta tako minister Suklje kot generalni direktor policije Podvršič zatrdila, da je policija že sedaj skoraj v celoti pripravljena na novi režim na južni meji in da bodo prehodi do 2003 leta tudi urejeni. Urejen prehod je prvo ogledalo države, v katero tuj- ä prihajajo ali zgolj potujejo skoznjo, zdajšnja zr- calna slika postavljenih zabojnikov na meji, pa ta vtis dodobra skazi, tudi če zanemarimo nemogoče razmere za delo tamkajšnjih uslužbencev carine in policije. A ni le Obrež|e neurejeno, tudi za zidovi navidezno urejene »hišice v cvetju« na žeiezniški postaji Dobova, potekajo nemogoči delovni pogoji za tamkajšnje može postave. In zakaj bi potem izgubljali besede o prehodih, ki jih sploh še ni? A če pristojni pravijo, da se bo do 1.1. 2003 vse »uredilo«, jim bomo pač prikimali, a nekoliko manj verjeli, saj so zdajšnji prehodi med drugim »črnogradnje«, kar pomeni, da »država« dela brez uporabnega dovoljenja Zato so tudi upravičeni nekateri dvomi posameznih razpravljalcev. Ciril Kolešnik je med drugim opo- zoril na stisko Ijudi živečih ob meji, na neurejene in manjkajoče maloobmejne prehode, ki jih maloob- mejni sporazum niti ne predvideva kakortudi ne vseh slovenskih naselij. Kolešnik je tudi opozoril, da vlada od leta 1991 pa do danes še ni pripravila strateškega načrta gospodarskega razvoja obmejnih območij, ki je ključnega pomena za Posavje, predvsem pa za brežiško obäno, ki meji na močno finančno zaledje Zagreba in okolice. Ternu mnenju se je pnciruži. iuai Milko Veršec, ki je menil, da je vlada tukajšnje prebivalce s pomanjkljivo zakonodajo in nedefinirano mejo, s premaloštevilnimi maloobmejnimi prehodi, ne le prikrajšala Ijudi za lažje sožitje na obeh straneh meje, temveč je to območje onemogočila tudi v razvoju. Mačehovski odnos do te skupnosti in pro- blematike naj bi po mnenju obeh razpravljalcev po- kazala tudi odsotnost posameznih ministrov, ki so bili vabljeni na to pomembno srečanje. Poleg tega, maloobmejnega sporazuma, ki ga je hrvaški sabor že sprejel, večina udeležencev srečanja ne pozna. Sprejetju tega sporazuma pa, kakor je poudaril Ver- šec, nasprotuje tako on kot stranka SDS, ki jo je za- stopa! i srečanju, zaradi spornega 1. člena, ki naj bi prejuJiciral mejo na kopnem in morju. Milena Jesenko, brežiška podžupanja in pred- sednica tamkajšnje Združe- ne liste (na siiki desno), se je zavzela za ämprejsnji I sprejem sporazuma in ure- I ditev odprtih vprašanj, ki se I z oddaljene prestolnice I morda zdijo manj po-1 membna, za življenje na-1 vadnih Ijudi ob meji pa so takorekoč usodnega po-1 mena. Priporoäla je takoimenovani visoki politiki, naj se ozre tudi na probleme malega človeka. Na kopico nerešenih problemov je opozoril tudi Boris Ajster, predsednik KS Jesenice na Dole- njskem, na nujnost ureditve tamkaj- šnje komunalne infrastrukture, ureditev kompleksa Slovenska vas itd.. V kolikor ne bodo ugodno rešene njihove osnovne zahteve, je opozoril Ajster, krajevna skup- nost ne bo podala soglasij in do- voljeni, ki bodo po- trebna ob gradnji in- frastruktur- nih objektov na meji ali pri ¦ gradnji avtoceste, zato je v ¦ imenu tamkajšnjih prebivalcev ¦ podprl zahtevo po čimhitrej- H šem sprejemu maloobmejne-1 ga sporazuma. Po mnenju poslanca Jozeta Avsica di vecino pro- blemov, ki so povezani z življenjem Ijudi v desetkilo- metrskem maloobmejnem pasu, bilo že rešenih, če bi poslanci DZ maloobme|ni sporazum že ratificirali. Ta namreč govori v prid ravno tukajšnjim ljudem, ki jih povezujejo številne družinske ter ekonomske povezave, ki so bile stkane že v nekdanji skupni državi. Med drugim ureja prehod z maloobmejnimi pro- pustnicami ljudem, ki imajo dvolastniška razmerja (v eni ali drugi državi kmetijske površine, gozdove), legalni prenos kmetijskih pridelkov, sodelovanje ob naravnih in drugih nesrečah itd. Ce bi bil maloobmejni sporazum že sprejet, bi od leta 1997, ko ga je vlada poslala v državni zbor, imeli za sabo že dragocene • triletne izkušnje. Kajti tri leta po ratifikaciji sporazumc, gre le-ta v ponovno presojo, če je še veljaven ali bi ga bilo potrebno nemara dopolniti, spremeniti, kar pa presoja meddržavna komisija, ki lahko operativno takoj reagira na morebitne težave. Ta pa glede na do sedaj še nesprejeti sporazum, ne obstaja. S sprejemom sporazuma bi bilo potrebno pohiteti tudi zaradi tega, ker Evropska unija priznava ob vstopu nove članice do tedaj že sklenjene sporazume. In če smo se v Posavskih novicah v najavi sreča- nja na meji spraševali, kaj nam bodo ti pogovori prinesli, ne moremo zapisati nie novega, razen tega, da je bila izoblikovana izjava za javnost kot neke vrste petieija (ki je niso vsi podprli), da na jugu Slove- nije bije zadnja ura, da se prične klobčič težav in problemov tudi razreševati. A za to bo morala v prvi vrsti pohiteti in poskrbeti »država« (vsaj o tern so bili vsi razpravljalci, eni opravičujoče, drugi obtožujoče, enotnega mnenja). Bojana Mavsar Boris Ajster februar 2000 5 ÜOSPODARSTVO ObzorniK Podpis poqodbe z Adriaplinom PLINIFIKACIJA V PETIH LETIH Potem koje občinski svet občine Krško januarja sprejel sklep, da podeli koncesijo za distribucijo zemeljskega plina v občini Krško mešani družbi Adriaplin iz Ljubljane, je le nekaj dni kasneje na krški občini sledil podpis pogodbe, ki predvideva, da bo izbrani izvajalec vložil v projekt okoli 750 milijonov tolarjev ter v petih-letih zgradil najmanj 40 kilometrov piinskega omrežja, plin pa bo lahko po tej pogodbi dostavljal, distribuiral in prodajal 29 let. Adriaplin je mednarodno, lahko bi rekli celo evropsko podjetje, saj so njegove lastnice družbe iz Italije (ITALGAS iz Tonna z 51 % deležem), iz Avstrije FERNGAS iz Gradca - 38 % delež in Slovenije (GEOPLIN iz Ljubljane z 11 % deležem), s tern pa so tudi omogočene povezave v evropski plinski sistem, ki je že del bodoče Evrope. To je največje privatno podjetje za dristribucijo zemeljskega plina v Sloveniji, v upravljanju imajo okoli 250 kilometrov plinovodov, s plinom pa oskrbujejo že 13.000 gospodinjstev v dvanajstih slovenskih oboinah, tako . da bo Krško trinajsta. Znanoje tudi, da podjetje gradi čistiino napravo v Sežani, v pripravi pa imajo tudi druge projekte širom Slovenije. Kot nam je zagotovil tehnični direktor podjetja Babič, nameravajo začeti z izgrad- njo takoj, ko bodo pridobili vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja. Tako bodo najprej pripeljali plin na obmoqe Krškega in Leskovca, in sicer v obmoqe Žadovinka (kjer je že obstpječa glavna plinska postaja, ki jo bodo po ustrezni obnovi tudi uporabili), Grič in Narpla ter ožji del Krškega v dveh letih, ostali del Krškega (do Dolenje vasi) v štirih letih, obmoqe Brestanice in Senovega v treh letih, Obmoqe Kostanjevica - otok že letošnjem letu, vključili pa bodo tudi obmoqe do Drno- vega in Velikevasi. Z izgradnjo naj bi za- ključili vpetih letih in v tern času priključili okoli 3.500 porabm- kov, med katerimi tu- di tiste, ki so doslej dobivali plin direkt- no iz Geoplina. V prvi vrsti bodo skušali plin vključiti uporabo v najveqih mestnih kurilnicah, za kar bo potrebna predelava obstoje- čih kotlarn in tudi na- peljav, kar pa naj bi bilo smiselno, saj je po njiihovih naved- bah kurjava z ze- meljskim plinom cenejša vsaj za 30 odstotkov. V tern pnmeru torej ne gre le za precejšnjo investicijo in modernizacijo ter racionalizacijo ogrevanja, pač pa tudi za mnogostranske učinke, o katerih so predstavniki občine in Adriaplina govorili tudi med priložnostnim kosilom v hotelu Sremič. Tarn so predstavniki podjetja poudarili, da nameravajo v izvedbo projekta vključiti domača podjetja in predvsem obrtnike, pri čemer lahko po izkušnjah iz drugih občin dobi redno ali občasno delo kar nekaj deset izvajalcev in ustrezno število delavcev. Prven- stveni interes Adriaplina je namreč zagotavljanje in prodaja plina, medtem ko zemeljska, gradbena, montažna in servisno-vzdrževalna dela najraje prepuščajo usposobljenim domaäm izvajalcem, katerih kvaliteto in izvedbo pa zelo strogo nadzorujejo. Po zagotovitvah obeh strani naj bi se še letos veselili ob otvoritvi prvega piinskega priključka v Krškem, še zlasti, ker je tudi direktor občinske uprave Franc Glinšek predstavnikom Adriaplina obljubil vso pomoč občinskih služb pri zagotavljanju potrebne dokumentacije in izvajanju postopkov. (S.M.) Pogodbo o koncesiji sta podpisala župan Franci Bogo vie in direktor Adriaplina inženir Alberto Cervetti. Kmečka zadruga Bohor MLEKO TUDI PO EVROPSKIH ZAHTEVAH ARMEŠKO - Člani Kmečke zadruge Bohor so se 27. febru- arja v gostišču »Mirt« na Armeškem sestali na letnem obč- nem zboru, na katerem so sprejeli poročilo upravnega ter nadzornega odbora zadruge, zaključni račun za leto 1999 in si zadali tudi plan dela za letošnje leto. Z lanskoletnimi rezultati odkupa mleka so člani zadruge lahko vsekakor zado- voljni, saj so v vseh mesecih presegali načrtovani plan oziroma so v tern pro- storu edina zadruga, v kateri se je od kup mleka poveceval skozi vse leto. 72 pridelovalcev mleka je dalo v letu 1999 vodkup 1.984.708 litrov mleka, kar po mem 124.708 litrov več od načrtova nega odkupa. Glede na preglede mi- kroogranizmov v posamezmh vzorcih mteka pri odkupu je več kot zadovo- Ijivo tudi to, da je več kot 85 odstotkov mleka najvišjega ekstra razreda in prvega razreda, zaradi česar že lahko- rečemo, da to mleko že zdaj v celoti odgovarja vsem predpisamm evrop- skim kriterijem. V KZ Bohor so presegli tudi načrtovani odkup mladega pitanega goveda, nekoliko manjši od- kup v primerjavi z odkupom v letu 1998 pa so zabeležili pri odkupu telet, na kar pa sta nekoliko vplivala tudi uvedba davka na dodano vrednost ter uvoz cenejšega, pa čeprav po kvaliteti slabšega mesa na slovenski trg. V zadrugi so sicer načrtovali odkup 500 telet, realizirani odkup pa je znašal 437 telet. Glavni kupec mesa zaenkrat še vedno ostaja Meso Kamnik, pa čeprav se po besedah predsednika Kmečke zadruge Bohor Francija Bogoviča, spre- minjajo tudi razmere na podroqu trgo- vine, saj prihajajo vedno bolj v ospre- dje s svojim vplivom na dobavitelje monopolisti, kot je na primer družba Mercator. Knjigovodska vrednost ka- pitala Kmečke zadruge Bohor v ne- premičnminah, to je v objektih in opre- mi, znaša danes nekaj čez 27 milijonov tolarjev, poleg tega pa imajo tudi delež delnic preko združenega podjetja Mlekodel, ki je nastalo iz naslova last- nmjenja ljubljanskih mlekarn in sicer v višini 34 milijonov tolarjev, pa čeprav je na trgu ta vrednost praviloma nižja. Letos so iz tega naslova, na osnovi last- ništva, že prejeli tudi prvo izplačilo divi- dend kotčistega likvidnostnega priliva v višini okoli štirih milijonov tolarjev. ____________________(B.M.) y^ 1 POSAVSKI ITT ObzorniK ZZZZZZZZZZZZ ' PtSAVSKE novice 6 februar 2000 ObZörniK IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Če za vodo skrbiš s srcem VODOVOD, Kl BO KOS TUPI SUŠI___________ BOŠTANJ - Vasi Boštanj, Dolenji Boštanj in del Radne se v tej krajevni skupnosti napajajo preko velikega vodovodnega sistema iz cele vrste zajetij, kot je sistem postopoma rastel skozi desetletja. Še vedno je v upravljanju vaškega odbora Boštanj, ki ima za ta namen Vodovodni odbor, kateremu zadnja leta uspešno predseduje prizadevni Alojz Rupar, upokojenec iz Dolenjega Boštanja. V minulem letu je prišlo do nekaj za- menjav. Cevi za začetek tesa vodovoda je davnega leta 1963 polagal še Anton Veteršek, ki je bil vsa ta leta vz- drževalec in sospodartesa vodovoda. Poles prvega zajetja v dolini potoka Grahovice so zsradili še zajetja Urška, Polžjek, Zagrajšek in Vrtino. Slednja, tudi v dolini Grahovice, do giobine 25 metrov, je bila pred leti rešitev za ta sistem, odkoder tudi še sedaj dobivajo večtno vode. Naj ob neuspehu pri iskanju take globinske vode v sevniški občini izdamo majhno nadrobnost, kako so bili Boštanjčani uspešni pri tern. Takratni tajnik KS Rudi Dolenc se je bil izuril tudi v bajaličarstvu. Tako je de- lavcem Geološkega zavoda z globin- skimi svedri pred tern z leskovo rogo- vilo pokazal, kje naj vrtajo. Odkion ro- govile je pokazal ravno na mestu, kjer so zatem vrtaIi v bližini vodnjaka prvega zajetja v bližini sedaj že opuš- čenega mlina Podlipnik. In res, do zadosti vode, bojda tudi za daljno bo- dočnost, so prišli že po 25 metrih. Vanjo so zatem potopili globinsko črpalko, ki dela noč in dan. Če se ustavi, jo običajno ni mogoče pognati, ne da bi poslaü motor na previjanje v Mari- bor. Na tem odseku je lani pnhajalo do številnih izpadov električne energije. ¦KHjL Ker so bili nenapovedani, RBÄ„ „.....¦— črpalke ni bilo mogoče pred tem izklju- čiti. Tako se je Boštanjčanom skoraj red- no dogajalo, da so kljub zadostni koli- čini vode v zajetju trpeü sušo v ceveh. Zbiralnik nad pokopališčem je imel v sebi namreč le 50 kubičnih metrov vo- de, kar ni zadostovalo niti za eno in- tenzivno pranje v boštanjskih naseljih! Zato je vodovodni odbor lani skleni zgraditi nad sedanjimi zbiralniki nov 200 kubični zbiralnik. To zimo so ga že napolnili, tako da upajo, da bo ta zalo- ga vode premostila morebitne zastoje na črpalki. Seveda vse pod pogojem, da bo morebitne izpade elektrike Elektro vestneje napovedoval krajevni skupnosti. Že leta 1998 je vodovodni odbor položil pet kilometrov novih zmogljivejših cevi, veänoma premera 100 milimetrov, lani pa se en kilometer. Izkonstili so polaganje kabla za kabel- sko televizijo in zamenjali večino do- trajanih pocinkanih cevi. Vodo v novem zbiralniku naj bi pred vidoma pustili do pomladi, ko naj bi jo izpustili in rezervoar očistili. Zatem ga bodo zasuli z zemljo, da se voda v njem ne bi segrevala. Poslej vodarine ne pobira več prizadevni Alojz Štem- pelj. Ta bi vedel povedati mnogo zgod in nezgod otem neprijetnem opravilu. Hkrati z vodarinoje namreč pobiral tu- di prispevek za odvoz smeti. Natančno je vedel, kdaj lahko potrka pri posa- mezni hiši, da gospodarja ne bi spravil v nepnjetnosti, ker pri hiši ne bi imeli denarja. Običajnoje potrkal kmalu za- tem, ko so tarn prejeli plačo. Tudi stari gospodar Anton Veteršek bi vedel po- vedati nešteto zgodb. Oddaljeni stu- denec v Polžjeku seje ob deževju obi- čajno skalil, podobno je bilo z Urško. Veteršku je dosti konstilo, da je bil tudi prizadeven lovec. Dostikrat je prve de- ževne kapljice prehitel tako, da se je na zajetje odpeljal neposredno z lova z nepogrešljivim mopedom in pnvil ventile. Tudi za pomoč pri posameznih strankah in zamenjavi priključkov si je pomagal z istim mopedom, z obvezno aktovko in vodoinštalaterskim orodjem na prtljažniku. Nekoč sredi poletjaje kot za stavo prh čelo zmanjkovati vode. Prevenli so vse hidrante in to, če kdo ne zaliva vrtov. Na kraju so pogledali še v eno svetlo delavnico v obrtni coni (ugledno ime bodi zamolčano). Gumijasta cevje dr- žala v črn vodnjak. Naj zapišemo, da je bnhtna glava zlivala v koš brez dna, saj je vodovodna voda izginjala v sav- ski podtalnici. Se nekaj časa so se po- strani gledali zaradi dokaj mastnega rd- čuna, poslej je bilo vode dovolj. Vestnega gospodarja Vetrška je lani za- menjal zasebni obrtnik Mirko Hribar. Le-ta je dosegljiv po mobitelu. Vodo mere odslej odčitajo dvakrat letno, po- rabniki pa dobivajo položnice. Čas bo pokazal, ali ni bil stari blagajnik Štem- pelj bolj učinkovit za äm bolj reden dotok vodarine v blagajno. Ta denar je namreč edini vir, s katerim se to ne- navadno podjetje, ki to ni, Vodovod Boštanj, živi. Bodi v zahvalo staremu gospodarju Antonu Veteršku zapisana še ena. Se- daj že tudi pokojni okoljevarstvenik sevniške občine dipl. komunalni mženir Jože Kolar je o njem ponavadi dejal: Veteršek ima številne vodohrame pos- pravljene kot lekarno. Težko boste do- bili boljšega. Čeprav nad boštanjskim vodovodom bdi krajevna skupnost, so se pred leti spomnili hvalevredne akci- je: na posvet z zdravstvemm mšpekto- rjem iz Celja mag. Kandorferjem so po- vabili vse gospodarje vaških vodovo- dov. Udeležba je bila dobra in mšpek- tor Kandorfer je uvodoma dejal, da se mu kaj podobno hvalevrednega ni pri- merilo na vsem velikem obmoqu enajstih občin širše celjske in posavske regye. Tako je, če za vodo skrbiš s sr- cem! Alfred Železnik MARIJA JAZBEC - LETOŠNJA NAGRAJENKA GZS SEVNICA - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podeljuje nagrade za izjemne gospodarske dosežke že vseod leta 1969. Letošnji kriteriji pri izboru posameznikov za ta priznanja so bili še strožji, saj so poleg do sedaj že merljivih kriterijev rezultatov poslovanja, upoštevali tudi razvpj lastne blagovne znamke in lastnih proizvodov, obvladovanje trga in sposobnost uporabe modemih organizacijskih Struktur, ki so usmerjene v prihodnost. Med štirimi letošnjimi nagrajenci v skupini malih podjetijjeto priznanje prejela tudi nekdanja direktorica sevniškega Inpleta Manja Jazbec, ki se je v letošnjem letu upokojila. Vsekakor hvale vredno ob dejstvu, da se tekstilna industrija že nekaj let nahaja v knzi, da so bili letošnji kriteriji pri izboru še zahtevnejši, še toliko bolj pa,.ker je Jazbečeva to nagrado med dominantnimi moškimi poslovneži prejela šele kot deveta ženska v vsej zgodovini podeljevanja teh nagrad. (B.M.) 4\m$&L tožk februar 2000 7 Fredstavitev ObzörniK NAJMLAJSI URARSKI MOJSTER V SLOVENIJI Komaj 20-letni Samuel Kukovičič iz Brestanice, ki je pred nedavnim odprl poslovne prostore Urarstva Kukovičič v starem mestnem jedru Krškega, je najmlajši urarski moj- ster v Sloveniji. Ta naslov si je prislužil z edinim slovenskim urarskim patentom, ki pred- stavlja posebno urarsko orodje za popravilo vseh vrst ur. Ze v zgodnjih otroških letih so Samu- eia pritegnili urni mehanizmi, zato se je po končani osnovni šoli, ki jo je jiskoval v Brestanici, vpisal v Sred- sijO urarsko solo v Celju. Ze v drugem letniku je napisal raziskovalno nalogo < razvoju urarstva na Slovenskem, s ¦ oudarkom na mehanskih urah. Na- i'.go je v fretjem letniku nadgradil z novo raziskovalno nalogo, ki je te- ¦ eljila na servisiranju mehanskih ur, kateri je kot plod lastnega razisko- vanja in razmišljanja predložil tudi noseben mehanizem v povečanem merilu, ki je bil skupaj z nalogo pred- stavljen in ocenjen z visokimi oce- nami tudi v tujini. V zadnjemu letniku se je še temeljiteje posvetil raziskova- nju. Ponovno je napisal obširno razi- skovalno nalogo o popravilu mehan- skih ur, kar je samo še potrdilo njego- vo strokovnost in neomajno voijo do dela. Zaradi vidnih dosežkov, izbolj- šav in nedvomno tudi talenta, se je v sodelovanju z Ministrstvom za zna- nost in tehnologijo večkrat predstavil tudi radijskim poslušalcem v oddajah Mladi znanstvenik, kjer je predstavljal in zastopai Srednjo urarsko solo Cel- je, ki je edina izobraževalna sola za poklic urarja v Sloveniji. Po ogledu urarske industrije v Evropi, kjer se je tudi specializiral, se je še trdneje odločil, ne glede na to, da so v Sloveniji bolj uveljavljene baterijske kot mehanske ure, da bo nadaljeval delo s poudarkom prav na teh urah, kajti v njih je, kakor pravi Samuel, vedno življenje. »Urarstvo je kot mi- krokirurgija. Razlika je le v tern, da gre v tern primeru za uro. Toda zame kot urarja je ura živo telo«, nam je povedal ob predstavitvi svojega de- la. Ni se odločil za trgovino, kajti uro lahko kupiš skorajda v vsaki trgovini ali jo celo kot nagrado najdeš v pral- nern prašku. Osredotočil se je na popravilo ur, kar naj bi bil pravza- prav osnoven in specializiran poklic urarja. Prepričan je, da ni ure, ki se je ne bi dalo popraviti. Tako nam je ob obisku pokazal dve uri iz 17. sto- letja, ki jih je dobil v popravilo. Tak- sne, a seveda tudi mlajše, ima še veli- ko~fjudi po svojih domovih, ne zave- dajoč se, za kakšne vrednosti prav- zaprav gre. Zato se specializira tudi za cenilca ur, kajti stare ure, bodisi ročne ali stenske, dosegajo vrato- lomne cene pri ljubiteljih in zbiralcih starin. In tovrstnim mehanskim uram je potrebno vrniti življenje. Upa, da se bodo trendi iz tujine tudi pri nas obrnili in da bodo ljudje vendarle pri- ce Ii dajati poudarek mehanskim uram, kajti te niso zgolj potrošni ma- terial. »Po svetu so ure poživitev, mod- ni dodatek in izražajo osebnost člo- veka, pri nas pa si ta miselnost šele utira pot« meni mladi urar. V lanskem letu so mu podeliii najvišje priznanje - patent, za izdelavo po- sebnega urarskega orodja, ki služi za popravilo vseh vrst ur, vendor ga Samuel zaenkrat, ne glede na to, da je povpraševanje zelo veliko, še ne želi prodati, kajti ta cenovno kotira vedno višje. Ob priznanju je pridobil tudi obrtno dovoljenje, s katerim je z letošnjim letom stopil na samostojno pot urarja. »Vsak urar pa mora imeti za dobro in kvalitetno izvajanje svo- jih storitev: železne živce, orlovske oči in ženske roke,« nam je še dejal Samuel. Bojana Mavsar Novičke izpod Bohorja Planinsko društvo Bohor Senovo je 12. februarja organiziralo in uspešno i/vedlo 5.tradicionalni Valentinov pohod iz Kozjesa na Bohor. Udeležilo se ga je 70 planincev, ki so v pičlih 4 urah prišli na cilj, do koče na Bohorju. Nekaten od njih so se pred tern še razgledali širom po Sloveniji z razglednega 984 m visokega Velikega Kopnvnika, kjer so pričele cveteti prve spomladanske jarice. Poleg domačih planincev iz občine Krško, seje pohoda udeležiio precej planincev tudi iz Atomskih Topiic, Podčetrtka in Kozjega. Zvečer istega dne pa se je v Domu XlV.divizije na Senovem precejšnje stevilo ljubiteljev naravnih lepot udeležiio predstavitve brošure o Slapovih najužnih poboqih Bohorja, ki jo je izdalo Turistično društvo Senovo skupaj / avtorji: prof. Antonom Ramovšem, prof.Bogoljubom Aničičem in prof.Dušanom Klenovškom. Brošura bo naprodaj na več mestih, med drugim tudi v Turistično informacijskem rentru Krško in v Turistični pisarni Kostanjevica na Krki. Tunstično društvo Senovo bo organiziralo za občane organiziran ogled vseh 4 siapov, svoje članstvo in druge pa še na jpomladansko čistilno akcijo in označevanje poti. Pot stirin siapov bo imela tudi svoj /nak, ki ga je oblikoval R DESIGN SENOVO. Kje lahko nabavite brošuro o naravnih znamenitostih Bohorja? VTuristični pisarni Kostanjevica, Ulica talcev 20, Kostanjevica V Podjetniškem centru Krško, Bohončeva 9, Krško Pri Tunstičnem društvu Senovo, Titova 98, Senovo 8 februar 2000 ObzorniK UOGODKI Podelili priznania mladim ustvarialcem POTRES (LE) NA RISBAH IN V SPISIH ________ Že tretje leto zapored so na Ministrstvu za obrambo R5 - Upravi za zaščito in reševanje v skladu s prograrnom aktivnosti izobraževanja, informiranja in usposabljanja predsolske in šolske mladine v primeru naravnih in drugih nesreč, razpisali državni natečaj za izbor najboljšc risbc in spisa za šolsko leto 1999/2000. Ta je potekal najprej na nivoju regij, nanj pa se je v Posavju letos odzvalo devet osnovnih šol in trije vrtci. Medtem ko so v minulem šolskem letu otroci iz vrtcev in osnovnošolci ustvar- jali na temo »poplave«, je bila letošnja razpisana tema »potres«. Na Upravo za obrambo Krško so prejeli 44 likovnih del in 39 spisov. Kakor je 23. februarja ob zaključku natečaja, na podeIJtvi pri- znanj mladim ustvarjalcem najboljših del poudanla vod|a Uprave za obram- bo Krško Zdenka Močnik, se odziv s strani posavskih i/obrazevalnih usta nov in !eta v leto povečuje, kar dokazu- je, da se sistem zaščite in reševanja vra- čd tudi v sole. Kako pomembna je po- učenost, varnost in zaščita naših otrok v pnmeru nesrece, se zavedajo pred- vsem »šolniKi« v brežiški občini, kjer sta biii že uspešno izvedeni dve praktičm vaji »Požar v soli«, in sicer na Osnovni šoli Brežice in Dobo... Letos bodoto vrstno vajo reševanja in evakuacijo otrok izvedli tudi na Osnovm šoli Savo Zdenka Močnik Kladn'k v Sevnici. Tudi na omenjeni raz- pis se je odzvalo največ šol prav iz teh dveh občin. Na osnovni šoli Globoko so sedmošolke izdelale celo dve ob- sežni projektni nalogi, ki sta vsebinsko na izredno visokem nivoju. Med številnimi izvirnimi likovnimi ter pisnimi izdelki mladih ustvarjalcev, ki so bill raz- stavljeni v sejni sobi CZ na Občini Krško, pa smo zaman iskali pnspevke učencev iz šo! po krški Qbcini. Ti so res malošteviini, kajti izmed vseh šol, so pnspevke poslali le iz osnovne sole Senovo. Štinčlanska komisija, ki so jo sestavljali uslužbenci Uprave za obrambo Krško, Regijskega centra za zaščito in re- ševanje, je med nsbami in spisi izbrala najboljše in jih poslala na nadaljnji republiški izbor, v Krškem pa so 23. februarja podelili priznanja v obliki bosatih knjižnih nagrad naslednjim: Priznanja za likovna dela: Uroš Prosenik (WZ Brestanica), Mela- nya Mlakar (WZ Studenec), Anja Daničič (WZ Sevnica), Erika Slu- ga (WZ Brestanica), Rok Umek (WZ Krško), Anja Kostrevc (2.r. OS Krme|j), Anja Zaplatar in Ves- na Simeonov (obe 1.r. OŠ Tržiš- če), Vesna Šinkovec (3.r. OŠ Tržiš- če), Bine Košir, Rok Volanč (oba 4.r. OS Sevnica), Suzana Koprivc (4.r. OŠ Brežice) in Mateja Gro- bovšek (5,r. OS Globoko), Jasmi- na Baton (8.r. OŠ Pišece), Peter G- zel, Marko Šetinc in Anej Kostrevc ,.(vsi 8.r. OS, Globoko). Priznanja za spise: Zdravko Seliskar, Kristina Lopert, Rok Prah (vsi 4.r OŠ Brežice), Jure Kozmus (4.r. OS. Sevnica). in Gašper Ko- strevc (5.r. OS Krmelj), Kaja An- drojna (8.r. OŠ Boštanj), Mateja Bogovič, Špela Derstvenšek, Bar- bara Češnjevar, Minca Ferlin, Moj- ca Pušnik (vse 7.r. OŠ Senovo) in Janja Bogovič (OŠ Artiče). Priznanja za projektno nalogo: Ana Radanovič, Matej Krevelj in Vita Preskar ter Irena Verstovšek in Lara Urek (vsi učenci 7.r. OŠ Globoko). Bojana Mavsar Tone Pavček nadvse uspešno zaključil razborške duhovne večere PRAZNIK PREŠERNOVE PESMI IN ŽIVLJENJA RAZBOR - Lansko - letoinji cikel »Razborških večerov« je bil v sobo- to, 6. februarja, zaključen z nasto- pom pesnika Toneta Pavčka pod na- slovom »Ob dvestoletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, o prešernih Slo- vencih«. Ubrano je pel moški zbor župnije Razbor; razstavili so tudi sli- ke Jožeta Zlavsa o Francetu Prešernu in lepotah Slovenije. Številno občin- stvo so namestili kar v farni cerkvi, saj bi bil mladinski dom pretesen. Številni obiskovalci so bili navdušeni nad kakšnih 20 minut dolgim Pav- čkovim uvodom. To je bil en sam ve- letok Prešernovih poezij, naravnanih na sodobna dogajcrija. Pesnik Pav- ček je začel s primer|avo Prešerna in cerkve. Slednja izžareva hlad in praznino, pri pesniku je podobno, ču- timo ga na zunaj, ne v srcu. Podobna dva tokova razbira pesnik tudi v ži- vljenju, kjer nastopata dva tokova. Pavček je opozoril tudi na Prešernov pogum in humor, ko je v svoji pesmi zapisal, naj gredo rakom žvižgat. Kdo bi si upal dandanes kaj podob- nega zabrusiti politikom, ki bi si to pogosto zaslužili. Pesnika Prešerna moramo jemati predvsem človeško. Pesnik je povedal tudi Prešernovo pe- sem Pevcu iz boleče izkušnje ob po- kopu lastnega sina pred dvajsetimi leti. Na novo dvojnost je opozoril ob znameniti Zdravici. Od te pesmi, ki je najveqa vinska himna in je biia napisana v času najhujše Metterni- chove diktature, smo Slovenci v svojo himno vzeli internacionalističen del, ne, da bi zanosno zapeli svojim fan- torn in dekletom. Pavček je nato price! vzneseno govo- riti o prihajajoči pomladi in obnavlja- jočem se čudežu poezije. Nato se je hudomušno vpraša! ob pomisli, da je nedavno siavil sedemdesetlet- nico, če ne bi bilo potrebno postaviti pike. Spostljivo je govoril o svoji materi, ki ga je naučila delati in ljubiti trte. Obljubiti ji je moral, da ne bo nikoli pustatelj, torej človek, ki ne ni bil. Priznal je, da je vedno kljuboval svojim vzgojiteljem, ker so ga vzgojili napačno. Hudomušno je zaključil, da je človek na svetu zato, da gleda sonce. Pesnik je nato še obiho odgovarjal na vprašanja iz občinstva. S Pavčkovim večerom so duhovni večeri na župniji Razbor doživeli nesporni vrhunec. Alfred Železnik februar 2000 9 ÜOSPODARSTVO ObzorniK Predstavljamo posavske podjetnike BOJAN KASTELIC, ETBIN REGALI BOJAN m KASTEÜcWl Da tokrat predstavljamo kar dva po- djetnika seveda ni slucajno. Etbin Regali in Bojan Kastelic sta nam- reč tista, ki sta leta 93 ustanoviia ra- čunalniško podjetje Car, ki se je v osmih letih delovanja že dodobra uveljavilo v Posavju in tudi širše na Dolenjskem. Oba sta bila prej že za- poslena v različnih podjetjih, nazad- nje pa sta skupaj delala v Hermesu, kjer sta se odločila, da nadaljujeta skupaj. Podjetje Car, katerega sta polovična lastnika, zdaj zaposluje že 10 stro- kovnjakov, med njimi se Etbin in Branko Lavrenčič lahko pohvali- ta, da sta si uspela pridobiti naziv Mi- crosoft Certified Professional (MCP), Car pa je edini na Dolenjskem in v Posavju, kateremu je uspelo pridobiti licenco Microsoft Certified Solution Provider (MCSP). Seveda se v pod- jetju ukvarjajo z razvojem lastnih pro- gramov za vodenje trgovin, sroritve- nih dejavnosti, podjetij in obrti, kate- re uporabljajo števiina podjetja, obrt- niki in samostojni podjetniki. Teh je že okoii sto, med njimi: brežiški Opel Kruno, novomeška Tovarna posebnih vozil (TPV), krški Avtoline, sodišča v Krškem, Brežicah in Sevnici ter številni drugi. Izdelali so tudi nekaj progra- mov za širšo rabo, tako za tiskanje črtne kode in deklaracij kot ugankar- ski slovarček. Ukvarjajo se tudi z ra- čunalniškim inženiringom, s prodajo računalniške opreme, sestavljanjem računalnikov in izvajanjem rac'unal- niških tečajev, tako za otroke, začet- nike kot za menadžerje in ostale vo- dilne delavce. Za vse tečajnike pri- pravljajo tudi svoje priročnike. Tečaje izvajajo v svoji računalniški učilnici v poslovnih prostorih Imperiala, ki jih imajo za zdaj v najemu, radi pa bi jih odkupili, svojo prodajalno pa ima- jo v starem delu Krškega. Na Vidmu imajo tudi svoj servis za popravilo ra- čunalniške opreme in računalnikov. seveda pa so njihovi strokovnjaki, ta- ko programerji kot serviserji stalno prisotni tudi na terenu. Po mnenju Bojana Kastelica je v Po- savju na tern podroqu konkurenca, ki pa ni tako vsestranska, tako so na nekaterih podroqih celo edini, ki po- nujajo svoje rešitve, sami pa obvladu- jejo skoraj vsa področja računalniš- tva, tudi vodenje proizvodnih pro- cesov. V Carju se ukvarjaio tudi s po- stavljanjem računalniških omrežij, tako infraneta kot Ian in Ian wan mrež za podjetja, ki imajo večje število raču- nalnikov. Imajo tudi svojo vstopno točko za internet in svoj strežnik, na katerem se svetu predstavlja že 53 po- djetij, klubov in društev ter po- sameznikov, zato ni čudno, da imajo vsak dan v povprečju po 500 obiskovalcev. To, da obvladujejo tehnologijo izdelave spletnih strani, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Na tern podroqu vidijo tudi svojo bodočnost, zato bi radi postavili močnejši univerzalen strežnik, ki bi uporabnikom Interneta omogočal najem programske opreme, igranje igric, na njem pa bi bil tudi kanal, na katerem bi lahko obiskovalci dobivali najnovejše informacije iz regije, oglaševali, pre- birali male oglase in podobno. Da bi olajšali dostop do interneta čim večjemu številu ijudi, razmišljajo o uporabi obstoječih kabelskih siste- mov, spremljajo pa tudi razvoj novih tehnologij za prenos v svetu, saj ne bi radi zaostajali. Radi bi tudi združili vse gospodarske subjekte v Posavju v računalniški mreži, da bi lažje izme- njevali podatke, informacije, pa tudi tržili, zato že pripravljajo prodajo po Internetu, ki bi ga morali po njihovem podjetniki več uporabljati pri svojem delu kot doslej, sicer jih bo kmalu po- vozil čas. Etbin Regaii, ki v podjetju skrbi za programsko opremo, opaža, da je zelo težko obdržat strokovnja-_____ ke. Za uresnicirev svojih nacrtov zato iščejo programerje, eko- nomiste, vzdrževalce računal- niške opreme. Ze zdaj redno delajo s štirimi zunanjimi sode- lavci, dobro sodelujejo z neka- terimi drugimi računalniškimi hi- šami, zato ne izključujejo mož- nosti, da bi kdaj celo prišlo do kakšne združitve Etbin je vesel, da je v podjetjih vse manj piratskih progra- mov, kazni za kršitelje so namreč hu- de, po njegovem pa uporabniki pre- malo skrbijo za varovanje svojih po- datkov in še vedno ne zauoajo podat- kom v elektronski obliki. Mnogi tudi ne zaupajo domačim strokovnjakom in jih iščejo drugod, kar pa je seveda dražje in marsikdaj zanje celo bolj neugodno. Ker je dejavnost podjetja Car zelo pestra, nam je tokrat zmanjkalo pros- tora, da bi kaj več napisali tudi o nju- nih lastnikih. Zato le nekaj skopih po- datkov. Etbin se v svojem prostem ča- su posveča konjereji. Doma imajo namreč dve kobili - polnokrvni angle- žinji: petletno Balerino in sedemletno Dreams of Paris. Obe sta breji in pri- čakujeta naraščaj. Seveda pa se ve- liko posveča tudi svoji hčerki Ajdi. Tudi Bojan ima hčerko Zivo, sicer pa rad zahaja na avtomobilistične in motori- stične dirke, tako ne zamudi skoraj no- bene speedway dirke v Krškem in v Ljubljani, rad tudi plava in jadra, ven- dar ima za vse to zdaj premalo časa. .1 ETBIN %EGALI 10 februar 2000 ObzorniK Informativna priloga Občine Krško | obcinakrsko Informacije OBČINE KRŠKO številka 6, februar 2000 V tokratni, iz šcsti številki Informacij Občine Krško, Vam predstavljamo organi- ziranost socialnega varstva v občini Krško ter stalni ru- briki Iz županovega urnika in Prireditve. V prejšnji številki smo Vam predstavili občinsko upra- vo kot celoto, v tej pa za- čenjamo s predstavljanjem posameznih področij. Socialno varstvo je prvo ta- ko področje. Organizirano je v okviru Oddelka za družbene dejavnosti. V tem mesecu začenjamo dobrodelno akcijo z nas- lovom "Krško za socialno ogrožene družinc". Upa- mo, da boste sprejeli naše vabilo k sodelovanju. Med drugimi se je vabilu že od- zval Posavski Obzornik. V Posavskih Novicah Vas bo- mo podrobno obvestili o poteku akcije in o zaključ- ni prireditvi, ki bo v ne- deljo, 26. marca letos, ob 15. uri, v Kulturnem domu Krško. Informacije obcine Krško pripravlja uprava Občine Krško. Ureja: Matej Drobnič. Naslov: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško. Telefon: 0608/22-771, faks: 0608/22-221, el. pošta: občina.krsko@insert.si Dobrodelna akcija KRŠKO ZA SOCIALNO OGROŽENE DRUŽINE V mesecu marcu ne le, da se začenja pomlad, ampak tudi praznujemo dan iena in ma- terinski dan, ob katerem raz- mišljamo tudi o druiinl, o do- mu. Zato ni naključje, da za- čenjamo dobrodelno akcijo »Krško za socialno ogroiene družine« prav v tem mesecu. Z akcijo ielimo pomagati in hkrati opozoriti na druiine v naši občini, ki iivijo med nami, vendor so zaradi pomanj- kanja materialnih sredstev prikrajšane za marsikatero dobrino. Otroci v teh družinah žal nimajo osnovnih pogojev za razvijanje svojih sposobno- sti, kljub temu, daso le-te vne- katerih primerih nadpov- prečne. Družina je osnova, ki nas oblikuje, nas pripravi za pot v svet in nas sprejema, ko se vračamo. Teiko si predstav- ljamo iivljenje brez podpore tistih, ki nas imajo radi. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Krško smo izbra- li deset druiin, ki jim z akcijo ielimo pomagati. Pri izboru smo upošrevalimaterialno og- roženost, aktivnost druiine pri reševanju socialnih stisk, invalidnost in bolezen, šolski uspeh ter nadarjenost otrok, stanovanjske razmere v kate- rih druiine iivijo. Druiine za- radi različnih vzrokov nimajo urejenih domov, otrokom ne zmorejo zagotavljati enakih pogojev izobraievanja kotjih imajo njihovi vrstniki, saj jim dohodki omogočajo zgolj iivljenje z danes na jutri. Dobrodelna akcija Krško za socialno ogroiene druiine bö potekala ves mesec in jo bomo zaključili z dobrodelno prire- dirvijo v nedeljo, 26. marca le- tos,. ob 15. uri, v Kulturnem do- mu Krško. Na prireditvi, kate- re izkupicek bo namenjen iz- branim druiinam, bodo nasto- pili znani slovenski in domacl izvajalci. Vabimo vas, da se prireditve udeleiite, prav tako pa vas vabimo, da po svojih močeh prispevate svoj delei k akciji. Sredstva bomo zbirali na po- sebnem računu Centra za so- cialno delo Krško: 51600-603-30923 Sklic: 26755 K sodelovanju je med drugi- mi pristopil tudi Posavski ob- zornik, ki bo v svojih Posav- skih novicah podrobno pred- stavilpotek akcije in zaklju- čno prireditev. Prav tako bo- do v naslednji številki Posav- skega obzornika objavljena imena darovalcev in višina zbranih sredstev oziroma pomoci. V tej stevilkipa vam predstavljamo izbrane dru- iine. Prva družina je iz KS Veliki Trn Stiričlanska družina. Deklici obiskujeta 2. in 4. razred osnovne sole. Mati je zaposlena kot delavka, dela izmenično, prejema nizko plačo, od tega ima še preživninsko obveznost. Oče otrok je invalid I. kategorije, prejema minimalno invalidsko pokojnino. Stara hiša, v kateri so živeli, je v tako slabem stanju, da v njej ni varno bivati, začasno so se preselili v gospodarsko poslopje, kjer so si zasilno uredili prostor za bivanje. Pred dvema letoma so začeli z nadomestno gradnjo. Dela izvajajo v glavnem s pomočjo huma- nitarnih, dobrodelnih prispevkov, akcijo vodijo sami. Hiša je pozidana in pokrita, ostalo je nedokončano. Brez pomoči sami ne bodo zmogli nada- Ijevati del, saj so njihove materialne zmožnosti zelo skromne in zadoščajo le za skromno preživetje. Druga družina je iz KS Zdole Družina je tričlanska. Oče je invalid, operiran na glavi zaradi tumorja in ima ohromelo desno roko in nogo. Je nesposoben za pridobitno delo, nima lastnih prejemkov, mati pa je zaradi duševne manj razvitosti ravno tako nesposobna za pridobitno delo in prejema po svojih starših pokojnino, ki znaša 53.922,00 SIT, od katere pa ima odtegljaje za kredit in dodatno zdravstveno zavarovanje. Družina ima nekaj zemlje, vendor je problem z obdelavo le-te, ker doma razen sina, ni nihče sposoben za delo na zemlji. februar 2000 11 informativna priloga Občine Krško ObzorniK Večkrat prosijo za enkratne denarne pornoči, ker se z rednimi dohodki ne morejo preživeti. Sin se sola v Novem mestu in prejema republiško štipendijo ter otroški do datek. Družina z nizkimi dohodki ne dosega ravni socialne varnosfi, zaradi tega prejemajo še denarni dodatek. Prihodki jim zadoščajo le za skromno preživetje. Družina živi v hiši, ki je bila v letu 1983 obnovljena s pomočjo akcije Nedeljskega dnevnika. Ponovno je v slabem stanju, nujno bi bilo prebeliti stene in prebarvati stavbno pohištvo, popraviti streho in žlebove, pa tudi notranja oprema je dotrajana. Socialnoekonomske razmere druži- ne so skromne zaradi invalidnosti obeh zakoncev. Zaradi tega tudi pri hiši ne morejo sami ničesar narediti. Tretja družina je iz KS Krško Družina je šestčlanska. Mati je gospodinja, oče je zaposlen, trije otroci so še šoloobvezni, ena deklica pa je šolo zaključila, vendor je še brez zapo- slitve. Družina prebiva v nedokončani stanovanjski hiši, ki je le zasilno urejena za bivanje. Oče je bil pred leti odvisen od alkohola, kar pa v zadnjih letih uspešno premaguje. Zakonca sta vključena v zdravljenje, motivirana in se trudita za izboljšanje razmer v družini. Družina obdeluje nekaj zemlje, s čimer si skušajo izboljšati materialne razmere. Pomoč bi potrebovali pri dokončanju stanovanjskih razmer (ureditev ene etaže za bivanje). Četrta družina je iz KS Raka Družina šteje pet članov: oče, mati in trije mladoletni otroci, ki so še šolo- obvezni. Redno zaposlena je samo mati, ki prejema nizek osebni dohodek, medtem ko se je oče preživljal z delom na kmetiji, ki je bila usmerjena v živinorejo. V lanskem letu je oče hudo zbolel, tako da ni več sposoben za delo, zato se petčlanska družina z majhno plačo zelo težko preživlja. Poleg tega pa imata starša še dodatne težave zaradi duševne manjrazvitosti enega otroka, ki občasno potrebuje tudi posebno obravnavo. Družina bi potrebovala pomoč pri ureditvi stanovanjskih pogojev. Peta družina je iz KS Krško Mati živi sama z dvema odraščajočima sinovoma. Oba sta dijaka in v šoli zelo uspešna. Mati je nezaposlena, prijavljena na Zavodu za zaposlovanje Krško kot brezposelna oseba in že več let aktivno išče zaposlitev. Zase in za dva nepreskrbljena sinova prejema denarni dodatek. Za sinova prejema tudi otroški dodatek. Sinova prejemata tudi štipendijo, katero porabita predvsem za mesečno vozovnico in malico. Z dohodki, ki jim zadoščajo le za skromno preživetje, sinovoma ne more poravnati vseh šolskih obveznosti, zato potrebujejo pomoč pri šolanju ofrok. Šesta družina je iz KS Podboqe Družina je sedemčlanska. Oče je delavec, vendor je njegov osebni dohodek nizek. Mati je gospodinja, brez zaposlitve, katere pa poleg šestih otrok tudi ne bi mogla opravljati, saj so štirje otroci še predšolski. Družina živi v zelo slabih stanovanjskih pogojih. Bivajo v majhni napol podirajoči hiši, v kateri imajo v uporabi le dva prostora. Premoženja nimajo. Edini dohodek je očetova plača, za otroke prejemajo otroški dodatek. Zaradi skromnih prihodkov se družina bori zq vsakodnevno preživetje. Družina si želi zgraditi novo stanovanjsko hišo. Navajajo, da imajo veliko prijateljev, ki bi jim pri delu pomagali. Družini bi bila dobrodošla pomoč pri urejanju dokumentacije ali načrta za gradnjo ali kasneje pomoč v ma- terialu. Obstoječa hiša ni primerna za obnovo. Sedma družina je iz KS Leskovec Dröiina je osemčlanska. Trije otroci obiskujejo OS, trije pa so še predšolski. Zaposlena je samo mati, ki prejema nizek osebni dohodek. Oče nezaposlen, i___________________________ KRŠKO ZA SOCIALNO OGROŽENE DRUŽJNE \______________________/ iskalec zaposlitve, družina prejema denarni dodatek ter otroški dodatek. Stanovanjske razmere družine so zelo slabe. Bivajo v prizidku pri stari hiši, uporabljajo kuhinjo in dve sobi, ostalo ni dokončano. Ogrevajo jih na trda goriva in s pec jo na petrolej. Zaradi prostorske stiske bi želeli nadaljevati z dograditvijo oz. obnovitvijo hiše, vendor je težava zaradi pomanjkanja materialnih sredstev. Osma družina je iz KS Podboqe Družina je sedemčlanska. Oba starša sta brez zaposlitve.Preživljajo se z denarnim dodatkom, za svojih 5 otrok pa prejemajo še otroški dodatek. V letnih mesecih si pomagajo tudi tako, da oče opravlja priložnostna dela. Doma imajo nekaj zemlje, ki je slabo rodovitna in v hribovitih predelih. Za delo morajo poprijeti tudi starejši otroci. Trije otroci obiskujejo osnovno šolo, dva pa sta št- predšolska. Zivijo v skromni, stari kmečki hiši, z dvema prostoroma. Stanovanjske razmere so za tako veliko družino zelo slabe, zato so začeli z gradnjo nove hiše. Naredili so izkop, kupljenega pa imajo tudi nekaj materiala, vendor pa imajo premalo finančnih sredstev, da bi lahko hišo tudi zgradili, zato bo trajalo dolgo časa, da si bodo ustvarili pogoje za normalno bivanje. Deveta družina je iz KS Koprivnica Družina je tričlanska, otroka sta osnovnošolca. Oče je zaposlen, vendor ima nizke dohodke. Zivijo v manjši stanovanjski hiši, katero je potrebno obnoviti. Glede na nizki dohodek v družini tega ne bodo zmogli. Najnujnejša je izdelava kopalnice. Deseta družina je iz KS Senovo Družino sestavljata mati in hčerka. Zaradi nevzdržnih razmer sta se morali odseliti od doma. Deklica je dijakinja srednje sole, zelo dobra učenka in dobra športnica. Mati je brez zaposlitve. Skromna denarna sredstva - denarna pomoč jima zadošča le za najnujnejše življenjske potrebščine, nikakor pa ne zmoreta kriti tudi stroškov treningov in tekmovanj. Tudi štipendija deklici komaj zadošča za vozovnico in najnujnejše šolske potrebščine. 12 februar 2000 ObzorniK Informativna priloga Občine Krško IJz zuhano(7Lqa urmka \______________________ V začetku februarja sem se v Bruslju udeležil dvodnevne evropske /con- ference z naslovom Lokalne skup- nosti in jedrske e/ekframe, ki jo je organiziralo združenje Group of European Municipalities with Nu- clear Facilities and their Futures (CMF). To je bilo prvo takšna kon- ferenca, kijoje omenjeno združenje organiziralo v sodelovanju z evrop- skim parlamentom. Konference so se udeležile lokalne skupnosti iz dr- žav zahodne, srednje in vzhodne Evrope. Konference, ki se je odvijala v pro- storih Komisije EU, so se udeležili tudi evropski komisarji za ener- getiko, ekologi/o in zdravstvo, pred- stavniki svetovne trgovinske orga- nizacije ter evropskiparlamentarci Stanje v Evropski skupnosti V EU, kjer je približno 200 reak- torjev, trenutno ne gradi/o nove nu- klearne elektrarne, saj je dovolj in- sta/irane moči Poleg tega je zaradi sproščanja trga investicijski vložek novogradenj previsok. Obstoječe elektrarne v EU so večinoma stare 20 do 30 let, stroški izgradnje so večinoma že povrnjeni, tekoči stroški obratovanja pa so relativno nizki, kar jim na trgu omogoča konku- renčnost. Po svetu je skupaj 430 nuklearnih elektrarn, novogradnje so v Kore/i, Kitajski in Japonski. Zapiranje nuklearnih elektrarn v Ev- ropi Skupna ugotovitev konference je, da so razlogi za zapiranje jedrskih elektrarn skoraj vedno posledica političnih odločitev ali sprememb in niso ekonomske, ekološke ali tehno- loške na rave. Zanimiv primer je za- prtje švedske jedrske elektrarne na me/i z Dansko, kar je bil danski po- goj za vstop Svedske v EU. Od za- prtja dalje Svedska uvaža energi/o in to iz Danske. S slovaškim kole- gom sva bila enotna, da je podob- no tudi pri pogo/evanjih Avstrije v zvezi z našo elektrarno. Posled ice zaprtja nuklearnih elek- trarn Posledice zaprtja so nam predstavili župani mess, kjer so zaprli nuklear- ne objekte. Stranskipojavizapiranj ^————————— so ravno nasprotn/ kos prigradnji. Po- veča se brezposelnost, ni zagotov- Ijenih sredstev za prestrukturiranje, ukinjena so kvalitetna delovna mesta in priha/a do t.i. bega možganov, zmanjšane ali ukinjene so tudi držav- ne bonitete lokalnim skupnostim. Svoj referat je na konferenci predsta- vil tudi Roland lauer, župan prijate- l/ske občine Obrigheim, ki je izpo- stavil nemške probleme in dileme za- radi politike zelenih. Velika dilema je nakup energije iz vzhodnoevropskih držav, ki je sicer cenovno ugodnej- ša, vendor pridobljena v man/ var- nih elektrarnah. Moja zaključna ugotovitev je, da je položaj v Evropi podoben kos pri nas v Sloven'i/i. Problem/' so podobni: ve- činoma nerešena vprašanja trajnih odlagališč radioaktivnih odpadkov, varno in ekonomsko upravičeno de- lovanje elektrarn, veliko vmešavanje dnevne politike ter tradicionalno dob- ri odnosi med nuklearno elektrarno in lokalno skupnostjo. Ob koncu naj še omenim izziv pred- sednika združenja GMF, da bi bila druga konferenca v eni izmed sred- njeevropskih držav in sicer pri nas v Krškem. Bomo videli. Projekt je nam- reč odvisen od sodelovanja NEK, Agencije za jedrsko varnost in Mini- strstva za energetiko. Po večletnih prizadevanjih je izgrad- nja novega zdravstvenega doma v Krškem realnost. Že /eta 1998 je ob- čina Krško pridobila /3 milijonov SIT za projekte za nov zdravstveni dom. Izbrana je bila projektantska hiša Medicoinženiring iz Ljubljane. lansko leto, 6. januar/a, smo začeli usklajevati idejni projekt, ki je bil v začetku v velikosti približno 6000 m/ Pri usklajevanju so bill strokov- njaki enotni, da je to prevelik in fi- nančno prezahteven projekt za na- šo občino. Po prizadevnem delu občinske uprave, projektantov, Sa- vaprojekta, Elitea ter direktorja Zdravstvenega doma Krško, smo projekt uskladili na 4500 m2 ter ga predstavili Ministrstvu za zdrav- stvo. Omenjeno ministrstvo je projekt podprlo in v proračunu RS našemu Zdravstvenemu domu namenilo 60 milijonov SIT, v proračunu občine Krškopa bomo zagotovili potrebno pariteto za leto 2000 v višini 90 milijonov SIT. Pomembno je namreč, da se investicija začne že v letošnjem letu, ki je volilno leto, saj bo, zaradi sestavljanja vlade, v letu 2001 težko pridobivati sredstva za takeprograme Investicija bopo prvih ocenah veljala med 800 do 900 milijoni SIT, v treh letih pa jo bo s 40 odstotnim deležem podprlo Ministrstvo za zdravstvo. Po prvem valu oddaje koncesi/ zdravnikom, ki opravljajo privatno prakso, so se pojavili nekateri or- ganizacijsk/ problem/' v dežurni in urgentni službi. Novi zdravstveni dom v Krškem je zasnovan tako, da bo možna podelitev koncesij tu- di znotraj zdravstvenega doma, kar bi omogočalo laž/e organizi- ranje omenjenih služb. S tern je zdravnikom odprta tudi možnost sovlaganja v investicijo. Franci Bogovic, župan občine Krško Novi zdravstveni dom po- staja realnost obänakrsko Alpinist TomažHumar govoril svetnikom V četrtek, 17. februarja, je Planinsko društvo Videm povabilo v Krško znanesa vrhunskega alpinista Tomaža Humarja Sprejel ga je tudi župan občine Krško Franci Bogovič. V sproščenem pogovoru o športu v naši občini, o načrtih za prihodnost ter o gradnji nekaterih objektov, je Tomaž Humar predstavil tudi svojo željo, da ustanovi fond, ki bi pomagal družinam tragično preminulih alpinistov. Šport, katerega zadnje desetletje so zaznamovali Slovenci, na žalost terja tudi veliko življenj. Svojo pomoč je ponudila tudi občina Krško. O svojem zadnjem podvigu je Tomaž Humar govoril tudi pred občinskimi svetniki._______________ februar 2000 13 Informativna priloga Občine Krško ObzorniK Podjetniške priložnosti V Podjetniškem centru Krško, na Bo- horičevi 9 Vam nudimo informacije o poslovnih priložnostih iz 220 Euro Info Centrov v Evropi. Te informacije tudi redno objav- Ijamo na oglasnih tablah, ki jih ima- mo na Občini Krško, Obrtni zbornici Krško in na sedežu Podjetniškega centra. Informacije stalno ažurira- mo, ker imajo kratek rok trajanja. Poleg informacij iz tujine o poslovnih priložnostih pa v Podjetniškem centru lahko izpolnite tudi obrazec, s kate- rim se boste brezplačno plasirali na domači in tuji trg. Oglasite se osebno in pomagali vam bomo izpolniti prijavo, s katero se boste bodisi prijavili na objavlje- no ponudbo oziroma povpraševa- nje tujega partnerja; ali pa boste od- dali svojo ponudbo oziroma zahte- vo po posredovanju vaše ponudbe aii povpraševanja v tujino. Za vas v Podjetniškem centru spre- mljamo tudi javne razpise. Kratke in- formacije o tern boste izvedeli pre- ko radia Krško, za kaj več pa se obr- nite na Podjetniški center Krško, kjer vam bodo postregli s podrobnejšimi podatki. Do tega trenutka poroča- nja so še vedno aktualni naslednji razpisi: 1. Ministrstvo za ekon.odnose in razvoj, ministrstvo za gospodarske dejavnosti in min.za malo gospodarstvo objavljajo javni razpis za sofinanciranje tržnih raziskav na ciljnih trgih v tujini - rok prijave na razpis je lO.marec 2000 (rqzpis je namenjen domačim pravnim osebam, ki so izvozniki blaga in storitev) (Ur.list RS, St. 100/99-stran 6756) 2. Ministrstvo za ekon.odnose in razvoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavljajo javni razpis za sofinanciranje udeležbe podjetij Slovenske živilsko predelovalne industrije na specia- liziranih sejmih v tujini - rok prijave na razpis je 21.februar 2000 ( na razpis se lahko prijavijo domače pravne osebe z največ tremi projekti, kar pomeni, da je en sejem en projekt) (Ur.list RS, St. 100/99-stran 6757) 3. Ministrstvo za gospodarske dejav- nosti in Ministrstvo za malo gospo- darstvo in turizem objavljata javni raz- pis za sofinanciranje usposabljanja kadrov na področju trženja - rok za prijavo na razpis je 13.marec 2000 (na razpis se lahko prijavijo domače pravne osebe, ki so izvozniki blaga in storitev) (Ur.list RS, št. 100/99- strati 6758) 4. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za malo gospodarstvo objavljajo javni razpis za sofinanciranje uvajanja medna- rodnih standardov kakovosti po sis- temih ISO 9000 in/ali ISO 14000, tehnične mape in Evropske nagrade za kakovost - rok prijave 22.februar 2000 (na razpis se lahko prijavijo do- mace pravne osebe, prednost dobo imela podjetja iz sektorjev predelo- valne dejavnosti in 7ali gradbeništva, ki so izvozniki blaga in storitev) (Ur.list RS, St. 100/99-stran 6758) 5. Ministrstvo za šolstvo in sport ob- javlja javni razpis za dodelitev sub- vencij zvezam in društvom v letu 2000-rok prijave na razpis je 7.marec 2000 (na razpis se lahko prijavijo zveze in društva, ki so izrazito stro- kovno usmerjena ter povezana z vz- gojnoizobraževalnim sistemom in vk- Ijučujejo otroke,učence in dijake ter strokovne delavce, ki delajo na vzgoji in izobraževanju) (Ur.list RS, št. 102/99-stran 6892) 6. Ministrstvo za gospodarske deja- vnosti objavlja javni razpis za prido- bivanje poroštev Republike Slovenije za posojilne obveznosti pravnih oseb v letu 2000 Rokza prijavo jeodprtdo 31.1.2000 oz do izčrpanja poroštvenega pote- nciala, sicer pa bo odpiranje prijav vsak zadnji ponedeljek v mesecu ob lO.uri. (Ur.list RS št.6-7, stran 458) Podrobnejše informacije glede vse- bine kot tudi prijav na razpise ter pri- dobitev razpisne dokumentacije lah- ko dobite osebno na sedežu lokalne- ga pospeševalnega centra: PODJET- NIŠKI CENTER KRŠKO, BOHO- RIČEVA 9/11, KRŠKO ali po telefonu vsak dan med 8. in 15.uro na tel. 232-220, kontaktni osebi za pod- ročje pospeševanja podjetništva sta Marija Krušič in Egon Lapuh. vas obvešča o naslednjih aktivnostih: 1) S turističnimi društvi, Občinama Krško in Sevnica kot tudi z nosilci turistične ponudbe organiziramo skupen nastop na 39.mednarodnem turističnem sejmu Alpe-Adria, ki bo od 21.do 25.marca 2000 na Gos- podarskem razstavišču v Ljubljani. Za predstavitev in promocijo na sej- mu še vedno sprejemamo prijave in, če se še niste prijavili, vas Vabimo, da se čimprej oglasite v Podjetni- škem centru na Bohoričevi 9, kjer boste oddali prijavo. 2) K sodelovanju vabimo tudi zain- teresirane občane, ki bi se radi iz- šolali za turističnega vodnika. Za- interesirane vabimo, da se oglasijo in izpolnijo formularje za prijavo. 3) Organizatorje prireditev poziva- mo, da nam sporočite svoje prire- ditve vsaj en mesec pred dogod- kom, lahko pa nam sporoäte tudi letni program prireditev za leto 2000. Za vse informacije pokličite TIC Kriko (na telefon 232-220), kon- taktni osebi za turizem sta Sonja Mr- gole ali Lea Colarič. Lepo vas pozdravlja Marija KRUŠIČ Lokalni pospeševalni center PODJETNIŠKI CENTER KRŠKO r Informacije o razpisih ministrstev r Turistično-informacijski center Krško Na laskem Petrovem sejmu v Brestanici 14 februar 2000 ObžorniK Informativna priloga Občine Krško SOCIALNO VARSTVO V Občini Kriko imamo področje socialnega varstva organizirano v okviru Oddelka za dru- žbene dejavnosti, ki ga vodi Ernest Simončič. Poleg tega Oddelek deluje še na podroqu zdravstvenega varstva, predšolske vzgoje, vz- goje in izobraževanja, dela z mladimi, kulture in športa. V naslednjih stevilkah Vam bomo predstavili tudi ta področja ter področja dela ostalih oddelkov Občine Krško. Področje socialnega varstva urejata Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92) in Pravilnik o stan- dardih in normativih socialno varst- venih storitev (Uradni list RS št. 52/ 95), pravice do doplačil v social- nih zavodih pa ureja še Samouprav- ni sporazum o uresničevanju social- no varstvenih pravic (Ur.list SRS št. 27/89). Zakon določa, da javna služba na področju socialnega varstva obse- ga socialno preventivo, prvo socia- lno pomoč, osebno pomoč, pomoč družini za dorn in na domu, institu- cionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogo- ji. Nadalje zakon določa, da obči- na zagotavlja mrežo javne službe za osebno pomoč ter za pomoč družini na domu. Osebna pomoč obsega svetova- nje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvi- janje, dopolnjevanje, ohranjanje ter boljšanje socialnih možnosti. Pomoč družini pa obsega pomoč za dom, pomoč na domu in socialni servis. Pomoč družini za dom vključu- je strokovno svetovanje in pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani ter pri skrbi za otroke in uspo- sabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju. Pomoč družini na domu zaje- ma socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucio- nalno varstvo. Socialni servis je oblika pomoči pri hišnih in drugih opravilih v pri- meru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti, v primeru nes- reč ter v drugih primerih, ko je ta ^_ .. .________________ pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje živijenje. Program socialnega varstva v občini Krško izvajajo Center za socialno de- lo, Rdeči križ, Varstveno delovni cen- ter Krško - Leskovec, društva ter splo- šni in posebni zavodi, ki izvajajo in- stitucionalno varstvo za naše občane. Center za socialno delo opravlja storitve, ki mu jih določa Zakon o so- cialnem varstvu, to je storitve osebne pomoči in pomoči družini za dom, ki jih izvaja preko Enote za pomoč na domu in preko javnih del. Center vodi tudi »Materinski dom« v Podboqu, ki pa je potreben adaptacije, da bi s tern pridobili več prostora, saj je po- treb za te vrste zatočišč več, kot pa je možnosti. Oblika preventivnega dela Centra za socialno delo je izvajanje projekta Mladinske delavnice v Osnovni šoli Jurij Dalmatin v Krškem, v Osnovni soli Adam Bohorič v Brestanici in na Osnovni soli Senovo. Mladinske delavnice so namenjene učencem 7. in 8. razredov osnovne sole. Osnovni namen je, pomagati učencem na poti odraščanja. Izkaza- lo se je, da so Mladinske delavnice pri tern lahko dovolj učinkovite. S po- močjo igranja vlog, pantomime, risan- ja in veliko pogovarjanja, spoznava- jo učenci različne vsebine kot so ver- balna in neverbalna komunikacija, kreativne delavnice, spoznavanje sa- mega sebe, vrednote, moralo, odgo- vorno starševstvo. Poudarek je na zdravem načinu življenja in dušev- nem zdravju. V projekt Mladinske de- lavnice je vključena priprava okrog- lih miz z aktualno tematiko mladih, ogled prireditev, organizacija izletov z ogledom zavodov in drugih institu- cij in drugo. Projekt Mladinske delav- nice izvaja strokovna delavka Cen- tra za socialno delo, prostovoljci štu- dentje, izobraževanja, strokovna usposabljanja, supervizijo pa izvaja Društvo za preventivno delo v Ljub- ljana Posebna oblika dela z mladimi je pro- stovoljno delo, ki vključuje dvajset prostovoljcev. Namenjeno je usposa- bljanju in nudenju osebne pomoči otrokom s težavami. Preventivno vzgojni program »Za bo- Ijšo kakovost življenja« predstavlja dopolnilni izobraževalni program na vzgojnem podroqu za učence višjih razredov osnovnih šol in za srednje- šolce. Cilji programa so: - pozitivno usmerjati mlade v življenju, s pozitivno motivacijo, ob upošteva- nju moralnih in duhovnih vrednot, -.posredovati miadim na neobreme- njujoč način znanje in vzpodbujati os- veščenost za kakovostno in zdravo življenje, - preprečiti negativne posledice zdravstvenega, socialnega in vzgoj- nega značaja, - spodbujati pri mladih samostojno razmišljanje, samozavest posamez- nikov, retoriko in komunikativnost. Pri Centru za socialno delo od leta 1994 izvajajo tudi projekt »Skupine starih za samopomoč«. V Krškem de- lujejo tri skupine Bor, Lipa in Breza, v katere je vključih 37 starejših članic in članov. Skupine vodita strokovni delavki Centra. Delo skupin zajema redna teden- ska srečanja vseh članov z vnaprej določenimi pogovomimi temami. Poleg rednih srečanj organizirajo tudi praznovanja (pustovanje, mik- lavževanje, praznovanje obletnic, božično-novoletno srečanje vseh skupin), izlete in tradicionalna skup- na srečanja iz dolenjske in posav- ske regije ter vseslovenska srečanja skupin starih za samopomoč. Program Rdečega križa obsega - aktivnosti za preprečevanje vseh vrstzasvojenosti, predvsem kajenja, alkoholizma in zlorabe drog, akcije za zdravo in čisto okolje ter pono- vno oživitev in vzpostavitev službe nege na domu, - program krvodajalstva, -dejavnosti na podroqu motiviranja prebivalcev za darovanje človeških organov, - aktivnosti na področju prepreče- vanja širjenja AIDS-a, -zagotavljanje ukrepov zdravstve- nega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spo- padih, preventivno socialno varstvo, - letovanje socialno ogroženih otrok v zdravilišču Debeli Rtič, S prirmditvie ki je bila potvečena letu starejiih in izmenjavi izkuienj pri delu v skupinah za §amopomoi februar 2000 15 Informativna priloga Občine Krško ObzörniK - program Sveta za podmladek in mladino pri RK Slovenije ( krožki RK po šolah ) ter - program poizvedovalne službe (za begunce, pogrešane osebe, in- ternirance, vojne ujetnike, razdru- žene družine in žrtve množičnih nesreč). Na področju preventivnega dela, osebne pomoči in svetovanja se v občini Krško uveljavlja tudi Drušf- vo Izvir za prostovoljno de- lo, preventivo in svetovanje, v katerega so vključeni nekateri strokovno usposobljeni delavci iz področja socialnega dela in sve- tovanja ter študentje družboslovnih fakultet, ki že izvajajo del tega programa. Ključne usmeritve za delo drušrva so individualno svetovalno delo, skupinsko delo z otroki, skupinsko delo z mladostniki, skupinsko delo z odraslimi ter prostovoljne dejav- nosti. Varstveno delovni center Kr- ško - Leskovec organizira zapo- Oslitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odra- sle osebe. V njegovi sestavi deluje tudi Bivalna enota. Občina Krško je npr. v novembru 1999) v celoti plačevala oskrbo 31 občanom v splošnih zavodih in dvema občanoma v posebnih za- vodih, sofinancira pa oskrbo 97 občanom v splošnih in 15 obča- nom v posebnih zavodih, oskrbo v Bivalni enoti VDC Leskovec pa so- financira za pet oskrbovancev. V občinskem proračunu so poleg vseh oblik pomoči sredstva namen- jena tudi za novoletno obdaritev so- cialno ogroženih otrok ter za enkratne pomoči socialno ogroženim družinam in posameznikom. Programi javnih del V zadnjih letih se v reševanje social- ne problematike občina vključuje tudi preko javnih del. Ze sedmo leto poteka program oseb- ne in gospodinjske pomoči na domu, ki obsega predvsem nego, gospo- dinjsko pomoč, laično socialno po- moč ter pomoč pri varsrvu otrok (do- datna pomoč družinam zaradi spe- cifičnih potreb otrok). V programu javnih del je zaposlenih deset izva- jalcev, ki skrbijo za 78 upravičencev do pomoči na domu. V letu 1998 se je uveljavila Enota za pomoč na domu pri Centru za social- no delo v kateri šest delavk skrbi za 57 upravičencev do pomoči na do- mu. Vzpostavitev mreže pomoči na domu je zakonska obveznost občine. Po normativih in standardih socialno varstvenih storitev je kot minimum za občino kot je Krško predvideno pet izvajalcev pomoči na domu. Program »Razvoj varstva starejših oseb na po- dročju socialnega varstva v Sloveniji do leta 2005«, ki ga je v letu 1998 sprejela Vlada RS, govori o nada- Ijnjem razvoju mreže organiziranih storitev, ki v bivalnem okolju predvi- deva 100% povečanje sedanjega normativa. V letu 1998 je bil po izteku progra- ma »Pomoči pri varstvu in vzgoji otrok in učne pomoči« v juniju uveden pro- gram javnih del »Psihosocialna po- moč družini«. Program je zastavljen kot pomoč dru- žini pri urejanju medsebojnih odno- sov, pomoč staršem pri vzgoji in os- krbi otrok ter pomoč pri urejanju od- nosov med partnerjema. Posledično se s takim načinom dela zmanjšuje nujnost nameščanja otrok v različne oblike institucionalnega varstva za- radi neurejenih družinskih razmer. Program javnih del »Pomoč družinam s posebnimi potrebami« je namenjen družinam s kronično bolnimi otroki ter otroki in odraslimi s posebnimi potre- bami in družinam z večjim številom otrok. Strokovni delavci CSD so ob stikih s temi družinami spoznavali, da so star- si in svojci preobremenjeni, da pogos- to ne zmorejo sami opraviti vsako- dnevnih opravil. Potrebe prizadetih oseb so bistveno večje, saj ves čas potrebujejo nekoga ob sebi. Potrebu- jejo stalno varstvo in pomoč. Za na- daljnji razvoj ali pa tudi že za sam obstoj rabijo dodatne zdravstvene in druge pripomočke. Družine pogosto ostajajo izolirane od svojega okolja. Odrasle invalidne osebe pa potre- bujejo pomoč pri osamosvajanju, ob izgubi svojcev, ob nastanitvi izven doma, v bivalnih enotah in drugje. Podatki s terena kažejo, da vedno več družin z odraslo osebo z zmerno ali težjo motnjo išče pomoč, ki je do se- daj ni. Vzrok je v staranju staršev oz. oskrbnikov in njihovi nemoči še na- dalje popolnoma samostojno skrbeti za te osebe. Tako smo samo v letu 1999 do oktobra dobili dodatne šti- ri prošnje za pomoč v družini, kjer vključitev v organizirano obliko ni mo- žna ali pa starši iz različnih vzrokov še ne želijo oddati take osebe. Predlagana pomoč družinam in po- '.ameznikom bo obsegaia: -varstvo in pomoč pri negi otrok, mla- dostnikov in odraslih oseb s posebni- mi potrebami v družinah, - varstvo in pomoč invalidnim osebam v bivalni enoti, - spremstvo otrok in mladostnikov v vzgojno-varstvene in druge institucije m pri opravljanju nujnih obveznosti, - počitniško varstvo ter pomoč pri or- ganizirani rekreaciji, - dr jžabništvo, razvijanje potrebe po samopomoči ter pomoč pri uve- Ijavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in socialnega zava- rovanja. Za organizacijo predlagane pomo- či bi tern družinam in posamezni- kom lahko zagotavljali celovitejšo pomoč, naravnano na njihove po- trebe, s čimer bi se lahko izboljšala njihova kvaliteta življenja. V letu 2000 na novo uvajamo pro- gram javnega dela »Pomoč ljudem pri polnovrednejšem vključevanju v življenje«, kot dopolnilo k social- no-varsrvenim dejavnostim, ki jih iz- vaja Center za socialno delo. Pro- gram je namenjen osebam, ki so postavljene pod skrbništvo (invalidne osebe, osebe z duševni- mi motnjami) ali se za njih ureja us- trezna oblika skrbništva. Namenjen je tudi odvisnikom od alkohola in nedovoljenih drog ter osebam z dolgotrajnimi duševnimi stiskami. Namen programa je zmanjševanje ali preprečevanje socialne izključe- nosti, nudenje pomoči pri izbo- Ijšanju kvalitete njihovega življenja ter pomoč pri vključevanju v delo in življenje v skupnosti. S program javnih del »Koordinacija dejavnosti in progra- mov« nadaljujemo tudi v Društvu Izvir za prostovoljno delo, preven- tivo in svetovanje in v Medobän- skem društvu za cerebralno parali- zo »Sonček«. V prihodnjem letu želimo nadalje- vati izvajanje programa dela z Romi v naseljih, kakor tudi nadaljevati sofinanciranje progra- ma »Romterne Roma«, ki ga za pri- padnike romske skupnosti izvaja Društvo za razvijanje preventivne- ga in prostovoljnega dela. Uved- ba javnih del v romskih naseljih je namenjena večanju socializacije Romov. Načrtovana je pomoč pri razvijanju osnovnih higienskih na- vad, pomoč pri urejanju bivalnih prostorov in okolice, učna pomoč za otroke Romov, ki so učno neus- pešni, pomoč pri razvijanju de- lovnih navad ter pri skrbi zase. 16 februar 2000 ObzorniK Informativna priloga Občine Krško [PRIREDITVE j 04.03 - ob 20.00 uri: VELIKO PUSTOVANJE S PLESOM ČAROVNIC - Alfi Nipic s svojimi muzikanti Hotel Sremič - bogate nagrade , zaželjena rezervacija 04.03 ob 14.00 uri: PUSTNI KARNEVAL ZDOLE Zdole THD Zdole PUSTOVANJE V KOSTANJEVICINA KRKI: 1 05.03. ob 15.00 uri: PUSTNA POVORKA OKOLI KOSTANJEVIŠKEGA OTOKA IN OKLIC KURENTA 06.03. ob 18.00 uri: BAKLADA OKOLI KOSTANJEVIŠKEGA OTOKA ob 19.00 uri: OBČNI ZBOR PRFORCENHAUZA ¦ možno tudi ob 16.00 uri Kulturni dom Kostanjevica na Krki 07.03. ob 10.00 uri: GONJENJE MEDVEDA PO ULICAH KOSTANJEVICE - OBISK V OSNOVNI SOLI ob 17.00 uri: ORANJE IN SEJANJE PO ULICAH KOSTANJEVICE 08.03. ob 15.00 uri: POGREB KURENTA IN VESELA SEDMINA - oganizator pustovanja v Kostanjevici na i Krki: TD Kostanjevica (tel. 87-325, ga. M. Jankovič) , Sekcija Šelmarija (tel. 87-345, g. M. Kuplenik) 07.03. ob 14.00 uri: PUSTOVANJE IN RAJANJE ZA OTROKE - K D Svoboda Brestanica, PGD Brestanica in KS Brestanica 12.03. ob 19.00 uri: GREGORJEV PLES Organizacija plesa v dvorani Kulturnega doma Podboqe - živa glasba, KD Stane Kerin Podboqe 22.03. obi6.00 uri: SREČANJE TURISTIČNIH PODMLADKOV Posavja in Dolenjske- Dom 14. divizije Senovo, organizator: OS Senovo 23.03 ob 16.30 uri: PROSLAVA V POČASTITEV MATERINSKEGA DNE - Kulturni dom Kostanjevica na Krki, Organizator: Vrtec in OS Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki 23.03. ob 15.00 uri: V POČASTITEV MATERINSKEGA DNE - komedija: REVIZOR 93 v Kulturni dvorani Podboqe - gostuje KD Anton Aikerc Koprivnica 24.03. ob 19.00 uri: LOKALNO OCENJEVANJE VIN - clanov društva - Kulturna dvorana Kostanjevica na Krki, Organizator: Društvo vinogradnikov Kostanjevica na Krki 25.03. ob 19.00 uri: LOKALNA POKUŠNJA VIN LETNIK 99 - Kulturna dvorana Podboqe, Organizator: Vinogradniško društvo Podboqe 25.03. ob 17.00 uri: ZA MATERINSKI DAN Kulturni dom Beno Zupanač Zdole, Organizator: THD Zdole 25.03. ob 08.00 uri: POHOD PO POTI ŠTIRIH SLAPOV, Jablance, PD Bohor in TD Senovo 31.03. do 22.05. : ŠTUDIJSKA RAZSTAVA - Nuia Lapajne, Lamutov likovni salon Kostanjevica na Krki Tun's Hen a pisarna Kostanjevica na Krki Z letošnje predpustne degustacije vina v Kostanjevici februar 2000 17 PiŠMA ObzorniK SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V OSNOVN! SOLI SAVO KLAONIK Ob kulturnem prazniku slovenskega naroda so v Osnovm Soli Savo Kladnik Sevnica izvedli tretji kulturni dan, katerega različne dejavnosti so potekale vse do konca meseca februarja. Ideja ravnateljice Anice Pipan, da bi bila osrednja tema lerošnjega kulturnega dne "Gradovi v Posavju", je zaživela med uätelji in učenci. Zahteven in vsebinsko bogat kulturni program je obsegal proslavo in stevilne druge dejavnosti, ki bodo gotovo obogatile "obzorja" mnogih učencev, saj so v času praznovanja kulturnega praznika skozi drugacne oči spoznavali svojo širšo posavsko deželo. Učenci razredne stopnje so si ogledali sevniški grad, delovali v glasbeni delavnici, kjer so spoznavali glasbo, priredili giasbeni koncert in se zabavali z glasbenimi pravljicami. Učenci višjih razredov so obiskali sosednji posavski občini in sicer: učenci 5.razredov Kostanjevico in tamkajšnjo Galerijo Božidar Jakac v cistercijanskem samostanu, šestošolci so si ogledali Brežice in znameniti Posavski rnuzej v brežiškem gradu, učenci sedmih razredov pa muzej izgnancev, srednjeveški trg in Baziliko v Brestanici. Za mesec februar so preuredili šolsko avlo in zunanjo vitrino v prijeten kulturni kotiček današnjega časa, življenjskega obdobja velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in časa srednjeveške preteklosti. V času od 18. do 29. februarja pa so bila v avli osnovne sole na ogled tudi likovna in literarna razstava najboljših risb, spisov in makes obiskanih gradov, ki so jih v tern času izdelali učenci osnovne sole, kamor so povabili vse ljubitelje kulture, predvsem pa starše, sorodnike in prijatelje. Novinarski krožek OS Sovo Kladnik Sevnica NARA VOSLOVNI DAN V soboto, 12.2., smo imeli učenci OS Brežice naravoslovni dan. Tema letoš- n/e ZDRAVE SOLEje stres, zato smo tudi naravoslovni dan nameni/ipred- vsem STRESU. Delo je potekalo v razredih. Učenci smo ob pomoči razredni- kov ugofav/ja/i vzroke in znake stresa ter se pogovarjali, kako rešiti nastale težave, komu jib zaupati, koga prosit/ za pomoč. Učenci 5. in 6. ruzredov smo si ogledali še zanimivo razstavo metuljev. V ö.razredu nam je o stresu spregovorila tudi medicinska sestra, ga. Milka Kramar. Učenci 3., 4., 6. in 7. razredov smo si ogledali potujočo predstavo NAUČIMOJIH IN PUSTIMOJIM ŽIVETI, ki jo je vodil Erik Vidmar. Tema pa je bila: droga, aids, prvi koraki v spolnost. Učenci smo predstavo spremljali z velikim zanimanjem. Povprašali smo jih za mnenje: - Predstava mi je bila zelo všeč, ker mi je data odgovore na neka vprašanja- - Bila je res odlična predstava, ker je bila povezana s humor/em. - Igralci so res razumeli naše probleme. Povedali so nam zanimive stvari. - Bila mi je najbo/jla predstava do zdaj. Predvsem zaradi humorja in voditel/a. Novinarski kroiek, OS Breiice Pise: Mitja Hn'bar As era Depala vas, a sera Celovec, afera mariborsko letališče, afera Zavrč... in prehitro lahko pridemo do zaključka, da sloven ska politi- čna agora posta/a sfera političnih obračunov za ceno obračunov sa- mih. Vzroki in posledice pa so v resnici drugačni. Obstaja nekoliko glavnih protagonistov, ki s pomoqo popolnega obvladovanja toka informacij kontrolirajo si oven ski politični prostor. Ce pride v toku informacij do prevelike entropije, sledijo premestitve na nova delov- na mesta, upokojitve in drugi povra- čilni ukrepi. Se posebej se vseskozi na občudovan/a vreden načm zlo- rabljajo medi/'i, ki se ob najmanjši podstavljeni informaci/i v imenu (kvazi)raziskovalnega novinarstva spremenijo v rablje. Pri tern pa j/'m s vso svojo bizarnostjo pomagajo parlamentarne preiskovalne komi- sije in druga so rodn a inkvizicijska telesa. Osebe v vlogi prič, preisko- valcev ali preiskovancev lahko skozi noč postanejo žrtve dneva v snopu televizijskih luči, jutri pozabljene, a moralno oporečne. In nikar ne mislite, da se to jutri ne more zgoditi vam, tudi to je demokracija. Naša liberalno demokratična uredi- tev temelji na premisi, da je vsak posameznik pogrešljiv in nadomestljiv, če je to v višjih inte- resih države (to pa nam zveni še ka- ko znano). In kje lahko iščemo vzro- ke za tako opurtonistično in utilitari- stično politiko? Osnovni vzrok je po- manjkan/e meščanske tradicije in po/i- tične kulture, ki se jo pridobi skozi spe- cif ično socializacijo, naša je poteka- la v pre/šnjem režimu. Saj se vendor ne moremo postavljati ob bok demo- kracijam, kotje Anglija, kije svojo de- mokratično pot začela z Magno Car- to leto 1215. Z nastankom svobodne in suverene Sloveni/e so bile poza- bljene vse tiste vrednote prejšnjega sistema, ki niso bile slabe, bile so boljše. Osnovno vodilo politike je postala pragmatičnost. Zahodne demo- kracije že ugotavljajo, da tudi kapita- listična ekonomija, parlamentarna demokracija in drugi stebri družbene ureditve niso najboljši, najpravičnejši, zato iščejo pot v drugačno ureditev 20. stoletja. In tako smo mi komaj dodobra vstopili v prostor, kiga drugi poskušajo zapustiti. Tudi pri nas se že pojavl/ajo strani demokracije, za katere Ijudje prej niso- vedeli in si jih ne zelijo. Kapital in strankarska opredelitev sta že začela definirati pojma res- ničnosti in pravičnosti. Za resnično velja tisti, za čemer stojijo stran- karski interest in denar. Sreču/emo se z oblikovanjem ekonomsko po- litičnega elitizma. In vsi opt/mis si, ki mislijo, da lahko kakrsen koli volilni izid to spremeni, se zelo mot/jo. V vseh političnih strankah, katere koli barve, gre za manifestacijo istega duha. V trenutku, ko postanejo go- spodje poslanci, spremenijo identi- teto in niso več tisto, kar so bill prej (pa če to želijo ali ne). Rešitev. Filozofijo moramo živeti, da bi jo lahko spremenili. Ne dovoli- mo, da nas delijo na /eve in desne in da slovenski narodzavedejo na tiste "za in proti". Samo narod, ki ne bo dovolil, da mislijo names to njega, bo dočakal emancipacijo človeka. ^DEMOKRACIJA MANJSINE 18 februar 2000 ObzörniK ÜD TU IN TAM MLADI GLASBENIKI TOKRAT TEKMOVALI V KRŠKEM KRŠKO - Glasbena šola Krško je bila 18. in 19. februarja organizator 3. regijskega tekmovanja mladih glasbcnikov iz Posavja in Dolenjske, na . katerem so ucenci «rsxe in oreziske mk glasbene sole prejeli skupno kar de- '^jyet zlatih priznanj. Dvodnevno tek- J movanje so zaključili najboljši učen- ' /ei znastopom pred polno sg^^^ / dvorano krškega kultur- d^vH^Z ^^nega doma- Bfl^^^^^H Značilnost letošnjega H^^^^^^B^fcv. tekmovanjd ' \ " jr po strožjih krite- y^ rijih ocenjevanja kot i doslej. Ravnateljem do- 1 lenjskih in posavskih glasbe- ¦ nih šol je namreč uspelo pridobiti v ocenjevalno žinjo znana imena iz slovenskega glasbenega življenja (Matija in Tomaž Loren/, Jernei Brence, Marcos Baiuk. Tatiana Vasle, Doroteia Cestnik Spasič, Slavko Goričar, Anton Grčar, Anton Rupar), zato je pričakovati, da bodo učenc! posavski glas- benih šol, ki so prejeli zlata pnznanja na re- gijskem tekmo vanju, dosegali tudi dobre uvr stitve na državnem tekmovanju, ki bo potekalo od 23. do 26. marca v Ljub Ijani. In teh ni malo, saj so učenci iz krške in brežiške glasbene sole prejeli skupno 9 zlatih priznanj. Od dvainpetdesetih podeljenih priznanj na regijskem tek- movanju, so jih učenci posavskih glas- benih šol prejeli kar tndeset (GŠ Krško 19, GŠ Brežice - 9, GŠ Sevnica - 2), kar je nedvomno pokazatelj prizadevnega dela tako učencev kot njihovih učiteijev ter vodstva tukajšnjih glasbenih šol, ki znajo med množico glasbeno šolajočih se otrok odkriti izjemno nadarjene glasbenike. Mednje vsekakor sodi tudi mlada pianistka krške glasbene sole Špela Troha, ki jo poučuje prof. Karolina Vegelj Stopar. Špela je namreč le dva dni pred tern, 16. febru- arja, s svojim klavirskim nastopom na mednarodnem tekmovanju v Zagrebu, dosegla v konkurenci dvatntndesetih pianistov prvo mesto in postala absolutna zmagovalka v svoji kategonji. Bojana Mavsar | Fotografije: FOTO BB Vtekmovalnih disciplinah: godala, petje, kitara in komorne skupine s pihali, so zlata priznanja na 3. regijskem tekmovanju v Krškem prejeli učenci: Gašper Kodrič - kitara, kategorija 1 .a, Marko Ferlan - kitara, kat. 1 .b, Polonca Žerjav - kitara, kat. 1.c, Primož Barkovič - kitara, kat. I.e. (vsi iz GŠ Brežice), Rok Železnik - kitara, kat. 1.a., Samo Štajner - kitara, kat 1.b., Peter Cizl, Klara Šušterič, Matej Mešiček in Ales Gošek - kvartet saksofonov, kat. 1., Jasmina Erjavec, Jernej Er- javec, Mateja Horvat, Kiemen Glas ter Peter Tomažin pihalni kvintet, kat. 1., Nina Pirc - violina, kateqoriia 1.b. (vsi iz GŠ Krško). V času, ko takorekoč za vsakim vogalom nastajajo novi gostinski lokali, bifeji, ban, okrepčevalnice, ko smo v Krškem dobili tudi novo pizzerijo in čakamo na kitajsko restavracijo, mehiške pa še za zdaj ni na vidiku, kar ^^^^^^ nekako pozabimo na ^^^^^^^^^^^^M^^BP^^^^^^^^^^B ^^^H^^^^^^^^^^^^ lokal, ki je prvi oznanil pnhod tovrstne »civilizacije« v mesto. Marsikdo se še dobro spominja zgražanja, ki je nastalo, ko so mimoidoči prvič videli na zidu stavbe na Lesti KrsKin zrtev sy napis »pizzerya«, kot nekaj neokusnega, kar že zaradi imena samega ne sodi na javno mesto. No, vonj sveže pečenega testa, kečapa in različnih r adevov je kmalu premagal še najbolj , ddrte nasprotnike in tudi tiste, ki so trdili, da tega pa že ne bodo poskusili. Danes so seveda pizze med najbolj pogosto za- željenimi toplimi obroki tudi v našem me- stu. In kako je danes v Pizzeriji Hotela Sremič, ki še vedno domuje na istem naslovu v starem Krškem, nasproti zdravstvenega dorna in v soseščini policije. O tern smo povprašali poslovodkinjo Marjano Hle- bec, ki nam je povedala: »Res je, v naši pizzeriji še vedno pripravljamo pizze po istem receptu kot pred več kot dvajsetimi leti. Sama se seveda tistih začetkov ne spominjam, zato pa raaa, Kot tudi druge moje kolegice, prislunnemo gostom, ki se"vedno znova vračajo in povedo, da »take pizze ne dobiš nikjer drugje«. Seveda dobite pn njh tudi druge dobrote, kot razne siadice, hot dog, sadne frapeje, palačinke in še kaj.V pizzeriji Hotela Sremič pa gredo v korak s časom in konkurenco, zato v svojo ponudbo uva- jajo tudi nekatere novosti, med katerimi posebej radi omenjajo organizirano praznovanje rojstnih dnevov za otroke. » Zakaj bi skrbeli, ali boste uspeli pravo- časno pripraviti vse potrebno za prazno- vanje7 All bo dovolj prostora za številno družbo7 Naj vaš otrok preživi nepoza- ben dan s svojimi prijatelji v prostoru, ki ga pnpravimo za druženje, igro, zabavo in uživanje. Poleg našega osebja bo za prijetno vzdušje in vašo brezskrbnost poskrbel animator, ki je ves čas praznovanja v lokalu z otroci, » pravi Marjana Hlebec. V pizzeriji obljubljajo še nekaj presenečenj, in sicer bodo v decembru pripravili obisk Miklavža in takrat bodo med otroki, ki bodo preko leta s svojimi prijatelji praznovali v njihovem lokalu, izžrebali 5 dobitnikov lepih nagrad. Delovni čas Pizzerije Hotela Sremič je vsak dan razen nedelje in praznikov od 7. do 21. ure, v poletnem času pa od 7. do 22. ure. | Marjana Hlebec OBZORJE TUDI POSLEJ S PREDSEDNICO V cetrtek, 25. februarja 2000, je bil v prostorih drusrva na Valvasorjevem nabrežju v Krškem občni zbor Kul- turnega drusrva Obzorje, na katerem so zbrani člani pregledali dejavnost drusrva in poslovanje v minulih dveh letih. Sprejeli so tudi program dela za leto 2000 in nekaj manjših statufarnih sprememb. Društvo bo v bodoče imelo sedemčlanski upravni od- bor, ki ga bo vodila nova predsednica drusrva Marija Kalčic Mirtič. februar 2000 19 Fredstavitev ObzorniK Mladinski center Brežice DOM, Kl SPOMINJA NAMLADOST 22. marec bo dan, ko bomo na Gubčevi 10a v Brežrcah upihnili prvo svečko. Zalem bomo zaprli oči in si želeli ter sanjali. Trajalo bo kar nekaj časa, da bomo zapisali v ve- liko knjigo želja vse tiste drobne in velike stvari za katere se bomo trudili v naslednjem letu. Ne, ne praznuje nek malček. Ali pa tudi? 22. marec bo prva obletnica aktivnega delovanja Mla- dinskega centra Brežice. In še vedno pišem predstavitveni clanek - česa in kje, kaj in kdo? Kaj nas res še ne poznate? Zgodovina bi bila lahko daljša in šte- vilo sveč na torti večje, če bi bilo od- ločanje hitrejše. Tako pa se med mla- dimi in zagnanimi (včasih baje tudi neumnimi) ter starejšimi in preudarni- mi usoda in čas postavita vedno ne- kako na stran slednjega. Tako je tra- jaio - September 96 s prediogom, leto 97 v znamenju usklajevanja, lefo 98 že s popolnoma konkretnimi na- slovi in imeni ter na koncu s prvimi resnimi upori in leto 99 z dejanji. Ko smo se pojavili z znakom, ki bi ga marsikdo zamenjal za novo grad- beno podjetje, skriva pa le del naše preteklosti in poti, so vsi, ki so že pre- živeli podobne mladinske poizkuse v Brežicah, samo odkimavali. Nego- tovi, polni nezaupanja, večina pre- I pricanih v neuspeh. A vedno je za nekaj pravi čas, ideja dozori, Ijudje odrastejo, se naučijo, ne- kateri se zamenjajo, osta- nejo entuziasti. Tako sva se v ponedeljek I zjutraj leta 99 dobila dva spodporot.i. Koordinacije mladih - zveze vseh dru- štev, političnih podmlad- kov in zavodov mladih, ki so si želeli ustanoviti sku- i pen center za mlade v Bre- žicah. Naša lokacija - bivši dorn JNA. Tisti dom, ki večino moje generacije spominja na mladost, nedeljske do- poldneve in matineje s I priokusom vojske, varnosti v stilu vzgoje mladih pio- nirjev ali pa zaključnih proslav, os- novnošolskih srečanj. Ko sem takrat stala v avli, si niti upala ne bi pomisliti na danes in to kar je danes tu. In kaj vse si takrat ne bi rnogli predstavljati? Pa vendor je. Začeli smo s prostorom - urejanjem in opremljanjem z »izkušeno« opre- mo, ki je s sabo že prinašala zgodbo nekega javnega zavoda. Seveda je mati občina stala ob strani in kot vsa- kg budno pazila na lepo obnašanje svojega otroka. Danes upamo, da ljudje vsaj pribli- žno vedno, da v Brežicah obstaja Mladinski center. Naše delovanje ob- sega od gostinske dejavnosti v klub- skem prostoru, ki je obenem prvi sa- mostojni vir prihodka, s katerim smo zmanjšali tudi nezaposlenost mladih, saj si je začeten tim dveh omislil po- moč preko javnih del, in obenem zas- novali reden program Mladinskega centra. Ce začnemo z najmlajšimi - vsako sobotood 10.00 do 12.00 boste lah- ko svoje malčke pripeljali na sobotne Ziv Zave. Tu jim tedensko pripravlja mo ideje za delavnice -- od gline, risanja, plesanja, prstnih barv, igra- nja, žoganja,... vse kar je del recepta dobrega otroštva. Enkrat mesečno smo povabili skozi abonmaje, pa tudi za izven, na ogled lutkovne predsta- ve. Za tiste malo večje, ki se jim zdi, da jih nihče ne razume in da jih starši ne slišijo več, smo pričeli z organizacijo koncertov samo za osnovnošolce, ki bodo potekali enkrat mesečno. Vsi pa ste seveda vabljeni k ogledu malo drugačnih gledaliških predstav v katerih zagotavljamo smeh in že- lodčne krče, zato na vhodu podelimo robčke, enkrat mesečno predstavimo en koncert za uho in dušo ter enega za noge, redno polnimo svoja dva razstavna prostora z razstavami fo- tografij, stripov in slik, vsake toliko ča- sa pa k sebi pokličemo tudi katerega od pesnikov ali literatov, ki nam pred- stavijo svoja dela. Verjetno zaradi zgodovine zelo tesno sodelujemo z Društvom študentov Bre- žice (DŠB) in smo sežev preteklosti pojavljali kot soorganizator prvega brežiškega festivala kulturnih dni - KULT 99, ki ga letos jemljemo pod svoje okrilje, projekta Problematika Patricia Čular 20 februar 2000 ObzorniK Fredstavitev mladih, literarnih večerov, v naših pro- storih pa se pod okriljem DSB redno odvijajo potopisna predavanja. Seveda je podpora ostalih članov za- četne Koordinacije mladih velika in priskočijo na pomoč pri vsaki akciji, še posebej delovni, svoje programe v prihodnosti pa pridno začrtujejo vz- poredno z našim delom. Klubski prostor, ki smo si ga uredili predvsem za druženje in postavitev programov, ki jih pripravljamo, nam je v prvem letu vzel veliko - moči, živcev, entuziazma in uporniških ro- gov, pa vendor smo tudi za letošnje leto zasnovali veliko. KULT 2000 naj bi ponovno poskrbel za kulturno pre- bujanje Brežic in ulic, okrogle mize in svetovalni projekti, ki se ukvarjajo s problematiko mladih bodo posku- šali predstaviti in osvestiti ne le mla- de temveč tudi njihove starše. Začeli bomo z delavnicami neformalnega izobraževanja v glasbi, igranju, lut- karstvu, ročnih spretnostih, ki bodo razširil naše znanje, seveda pa je ena izmed naših največjih želja razviti tudi profime storitve, ki jih bomo ponujali podjetjem in z njimi ponuditi možnost vsaj delne zaposlitve mladim in še kakšen samostojen vir financiranja. Stavba v kateri se nahajamo nam ponuja veliko prostorskih zmožnosti, vendor je njeno urejanje in vzdrže- vanje dolgoročnejši postopek - za- enkrat ga izvajamo v svojih prostorih sami. Zeleli bi, da dobi pomen kulru- re, druženja različnih svetov, različnih programov. Večkrat se zvečer, ko ostajam v pi- sarni in analiziram napake in dobre strani dela, ki ga opravljamo, počutim osamljeno. Pa ne zato, ker v klubu ne bi bilo dovolj mladih, ali pa bi nam ob sobotah primanjkovalo prosto- voljk za pomoč pri otroških progra- mih. Odziv mladih je skorajda nad pričakovanji. Razlog leži drugje, v tisti starejši ge- neraciji, ki je že toliko stara, da jim je spomin zadosti opešal in ne pomnijo svoje mladosti. Ze toliko stara, da se mogoče, kljub številnim razposlanim vabilom, ne ču- tijo vabljeni na prireditve, čeprav ne- katere posvečamo, zaradi izbrane vsebine, le njim. Zaradi tistih starejših, ki trdijo, da je potrebno mlade podpreti, pa s svoji- mi dejanji in vsiljevanji zamišljenih vzorcev le še večajo prepad. Zaradi njih, ki vidijo prvo hudo in zah- tevajo le dokazovanje nasprotnega, da bi potem utihnili in ne šli še korak dalje - k pomoči. Zaradi ... Zato še pcsebej za njih, še enkrat, ponavljam, nekaj kar rada govorim o našem centru: Mladinski center Brežice je mozaik, sestavljen iz majhnih pisanih ka- menčkov. Cisto vsak od vas bo našel v njemu enega samo zase, samo potruditi se je treba. Se hočete? Ne le za mlade, tudi zase. Patricia Čular, unv. dipl. ing., direktorica MC Brežice Prostor za druženje in prireditve V galeriji IMPRO DEtAVNICA Z MATJAŽEM JAVSNIKOM V_______________________________________ Sport in rekreacija ObzürniK MEDNARODNI KARATE TURNIR "KOPER 2000" HYPO IZ SEVNICE NAJBOLJŠI Na mednarodnem karate turnirju KOPER 2000, kjer se ga je udeležilo preko 350 tekmovalcev iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije so bili najuspešnejši člani Karate kluba Hypo iz Sevnice, ki so osvojili kar 11 medalj, od tega štiri zlate, štiri srebrne in tri bronaste. Tokrat so člani Karate kluba Hypo nastopili v popolni sestavi. Na tekmovanje je odpotovalo kar 18 tekmovalcev, na turnirju pa sta bila najuspešnejša Denis ORAC, ki je osvojil dve zlati medalji v katah in športnih borbah ter Rok CREPINSEK z dvema osvojenima medaljama, eno zlato v katah in eno srebrno v športnih borbah. Odlično pa se je predstavil tudi mladi talentirani Jasmin DAUTBEGOVIC brat starejšega Besima, ki je briljiral v športnih borbah. V svoji starostni skupini je namreč osvojil srebrno medaljo. Tekmovalci in tekmovalke so na turnirju nastopili v katah in športnih borbah posamezno v absolutni kategoriji. S tern turnirjem so sevniški karateisti bogatejši še za enajst medalj. Stevilo osvojenih medalj s tega turnirja (11) pa je do sedaj njihov svojevrsten rekord osvojenih medalj z mednarodnih turnirjev. \ Prihodnji mesec se bo mladinska ekipa Karate kluba Hypo udeležila Srednjeevropskega pokala na Madžarskem. Glavni trener Karate kluba Hypo Jurij Orač, pa že pripravlja program priprav za tovrstno tekmovanje, ki se ga bodo udeležili njegovi varovanci. Spisek kandidatov je že več ali manj pripravljen, po vsej verjetnosti pa bo dobil priložnost tudi kakšen tekmovalec iz mlajše starostne skupine, ki se je že izkazal na predhodnih tekmovanjih. Karate klub Hypo se iskreno zahvaljuje za izkazano pomoč OS Savo Kladnik Sevnica in Hypo Leasing Celje d.o.o. za organiziran prevoz na tekmovanje. (Jurij Orač) ZIMSKO DP ZA KADETE IN MLADINCE Od 18.2. do 20.2.2000 je v Kranju potekalo zimsko državno prvenstvo za kadete in mladince. Plavalci in pla- valke Plavalnega kluba Celulozar so dosegli izvrstne rezultate. Med kadeti se je najbolje izkazal Jaroslav Kova- čič, ki je dosegel 2,mesto v disciplini 200m dels in, 3.mesto v disciplini 50m delfin in 4.mesto v disciplini 100m delfin. Rok Kerin je v disciplini 400m mešano osvojil 3.mesto in tri- krat priplaval 4.mesto, in sicer v dis- ciplini 1500m kravl, 400m kravl in 200m mešano. Mitja Furst je osvojil 5,mesto v disciplini v disciplini 400m mešano. Nika Jevnik je sedemkrat plavala v finalu, vendor ji zaradi bolezni in poškodb v lanskem letu ni uspelo osvojiti medalje.Med mladinci je najbolje plaval Jaka Marušič, ki je dosegel 8.mesto v disciplini 100m prsno, prav tako pa so 8.mesto os- vojili kadeti v štafeti 4x 100m mešano. Vsi plavalci in plavalke plavalnega kluba Celulozar Krško so na zimskem DP v Kranju priplavali svoje najboljše rezultate letos. Sara uspešna v Italiji Sara Hojski, ki je nastopila v repre- zentanci deklic in dečkov in zastopa- la Slovenijo v italijanskem Viaregiju, je v finalu v disciplini 100m delfin, osvojila visoko 2.mesto. (B.B.) .jWrvprirrnTTrnri Zimske gimnastične p rip rave »PIRAN- ZIMA '2000« Gimnastično društvo »RAIN« Krško bo v času zimskih počitnic od 28. fe- bruarja do 4. marca v Piranu izvedlo I. zimske gimnastične priprave za selekcijske telovadke mlajših kategorij - ml. deklice »B« in deklice »B« pro- grama Gimnastične zveze Slovenije - letnik 89-91. Priprave bodo potekale v gimnastični dvorani Osnovne sole Cirila Kos- mača Piran, telovadke pa bodo nas- tanjene v Penzionu Maksimilijan Pi- ran. Zimskih gimnastičnih priprav pod naslovom:«PIRAN-ZIMA '2000« se bo udeležiio 5 selekcijskih telovadk, ki bodo ob kondicijskem treningu opravile 10-12 intenzivnih 3 urnih dvoranskih treningov namenjenih predvsem tehnični izvedbi elementov oz. gimnastičnih prvih B in C težav- nosti ter posameznih telovadnih sestav na gimnastičnih orodjih. Priprave predstavljajo tudi zaključek polletnega intenzivnega dela/pri- prav podmladka-ekipe za nastop na III. kvalifikacijski tekmi GZS, ki bo predvidoma 9. aprila 2000 v Novem mestu, kjer se bo tri članska ekipa Rain - kategorije deklice »B progra- ma prvič predstavila na tekmi drždv- nega ranga. GD »RAIN« Krško . ^lLljjLLl:c'l/i".j ':' " t ¦ ; i;- SAVAPROJEKTOVI KOLESARJI ZAKLJUČILI VOŽNJE ZA VN UMAGA Kolesarji krškega Savaprojekta so prekolesarili še preostale tri tekme za VN Umagu. Tekme so potekale po cestah hrvaške Istre, "pika na i" pa je bil vzpon na Oprtalj. 18.2. je 143 km dolgo relacijo od Buj preko Oprtlja do Umaga med našimi kole- sarji najbolje prevozil Gregor Zajc, ki je zasedel 18.mesto, sicer pa je startalo 189 tekmovalcev. Naslednji dan se je na 158,6 km krožni progi, ki je potekala po isti trasi, odlično odrezal Krčan Igor Kranjec, ki tek- muje v dresu Perutnine Ptuj - Radenska Rog, saj se je uvrstil na 5.mesto, naj- boljši član Savaprojekta pa je bil Jure Golčer, ki je zasedel 32.mesto. Že na startu te etape je imel smolo mladi Primož Cetrtič zaradi strgane verige, po odločitvi glavnega komisarja dirke pa je moralo končati predčasno dirko 132 tekmovalcev, med drugim tudi preostala trojica kolesarjev Savaprojekta. Na zadnji dirki za VN Umaga 20.2., je Igor Kranjec na cilj 142 km dolgo etape prikolesaril kot tretji, najboljši Savaprojektov posa- meznik pa je bil Gregor Zajc, ki se je uvrstil na 52.mesto. Terian in Kraqeli zaupata oliem Silkolene" Občni zbor Hopla Teama V Jesenicah na Dolenjskem sta minuli konec tedna kar dva bencinska državna prvaka s podjetjem Fuchs (nem.: lisica) podpisala sponzorsko pogodbo za sezono 2000. Radizelčan Sašo Kragelj, večkratni državni prvak v motokrosu in Lavričan Matej Ferjan, trikratni državni prvak v speedwayu, bosta tako tudi v tern letu zaupala motornim oljem Silkolene. Tako kot je prt nas v navadi, so tudi tokrat številke ostale skrivnost. Oba 23 - letnika pa bosta v tej sezoni paradna konja za omenjeno znamko v obeh športih na dveh kolesih. Kraselj, ki se letos ponovno vrača v svoj matični klub Orehova vas, je že več let vozil z izdatno pomoqo dolenjskesa podjetja, Ferjan pa se je prve pomoči lahko veselil šele sredi lanske sezone. Po njegovih uspehih pa se je Dean Šinko, direktor podjetja Fuchs, odločil, da bo izdatno podprl tudi najuspešnejšega člana AMTK Ljubljana. Leteči Lavričan bo svojo prepoznavno rožnato barvo, po kateri so ga poznali domala po vsej Evropi tako zamenjal za modro barvo novega sponzorja. Načrti obeh dirkačev so tudi letos drzni, saj namerava Kragelj nastopiti na kar desetih dirkah za svetovno prvenstvo, Ferjan pa bo z nastopi v Sloveniji in v treh najmočnejših evropskih ligah: Angliji, Poljski in Švedski, poizkušal zbrati vsaj 120 dirk. Glavni cilj pa seveda tudi zanj ostaja čimboljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu in še četrti naslov državnega prvaka. Podobno kot lani pa bodo Ferjana tudi letos na vseh dirkah spremljaii njegovi navijači iz krškega Hopla teama, ki je prav v soboto praznoval svojo prvo obletnico in šteje že blizu 200 čianov. Na občnem zboru, ki je bil v Gasilskem domu na Bohoričevi v Krškem so člani lahko slišali vse kar se je zgodilo v enem letu obstoja društva, ki ob Mateju Ferjanu podpirajo in navijajo tudi za: skakalko v višino Budna Janjo, smučarksega skakalca Martinjak Aleša ter kartista Ivkovič Roka. Ne smemo pa pozabiti tudi na speedwayista Štojs Denisa, ki je aktiven tudi v nogometu. V lanskem letu so Mateja organizirano in bučno spremljaii na kar 21 - tih dirkah, najbolj pa so bili znani po svojih roza majicah, zaradi katerih so morali včasih požreti tudi kakšno okroglo zgodbico. Letos se jim to ne bo več dogajalo, saj so vsi, ki so se udeležili občnega zbora že tam prejeli nove klubske majice. Te so tokrat v barvi Matejevega in klubskega glavnega sponzorja, podjetja Fuchs - Silkolene. Katja Šajnovič 22 februar 2000 ObzorniK V Sport in rekreacija Artiče - 24. rekreacijska liga v košarki Košarkaška rekreacijska liga ima v Artičah dolgoletno tradicijo, saj njeni začetki segajo v sedemdeseta leta, ko je bila v okviru TVD Partizana ustanovljena košarkaška sekcija, idejo za ligo pa sta dala domaana Milan Jazbec in Drago Ivanšek. I Danes so pogoji za igranje košarke v Ar- tičah seveda mnogo boljši, kot so bili pred dvema deset- letjema, ko so se morali kljub zagna- nosti in volji odpove- dati sodelovanju v prvenstveni ligi, saj niso imeli zahtevane dvorane. V začet- nem obdobju so v rekreacijski ligi so- 1 delovale predvsem ekipe iz bližnjih krajevnih skupnosfi Artiče, Sromlje, Zdole, Globoko, Pišece, Bizeljsko, Sentlenart in Dolenja vas. Letno je v ligi sodelovalo od osem do deset ekip, oziroma okoli 80 igralcev, najštevilnejša je bila liga v sezoni 1981-82, ko je bilo kar 14 ekip, vendor so organizatorji morali v naslednjih letih ligo omejiti na deset ekip. S preselitvijo v novo telovadnico pri osnovni soli je prišlo do precejšnjih sprememb v orga- nizacijskem pogledu, izvedbi in tudi kvaliteti igre, saj sodelujejo ekipe, za katere igrajo bivši aktivni košarkarji iz Brežic, Podbočja in Krškega, s tem pa se je povečal tudi obisk, o čemer smo se lahko prepričali tudi na finalni tekmi letošnje ________—^^^^^^M sezone, kjer je ¦ bilo I vzdu- I š j e I dostoj- no igre v najelitnejšem tekmovanju. Artiški organizatorji pripravljajo za naslednjo, petindvajseto sezono nekatere novosti in spremem- be,ki bo- do temu tekmova- nju za- gotovile še lepo prihod- nost. Petan Jože, najstarejši rekre- ativni igralec na tekmovanju (ekipa Plava generacija): »Košarko igram že od rnalih nog. Kasneje sem igral tudi v II. slovenski ligi za KK Novo- les Novo mesto. V vseh 25 letih rekreacijske lige v košar- ki v Artičah, sem igral na vseh tekmovanjih. Na srečo brez večjih težav ali poškodb, le enkrat sem imel zvin noge. Letošnje osvojeno 6.mesto naše desetčlanske ekipe, je najslabsa uvrstitev do sedaj, saj smo bin vedno med prvimi tremi. Pa nič ne de, bo pa drugo leto bolje. Sicer pa igramo košarko dvakrat na teden." Letos je na parketu telovadnice artiške sole zaigralo okoli 90 košarkariev v 9 ekipah. Po odiqranih tek- mah, ki so vselej v tem kraju podpr- te z bučnim navijanjem s tribunje zna- na tudi zma- govalna eki- pa. Prvo me- sto si je 19. februarja priigrala ekipa Nukle- arne elektrarne Krško, ki je v fi- nalnem obračunu premagala eki- po Okrepčevalnice Štritof; 3.mes- to je zasedla ekipa Zidarstvo in fasaderstvo Levak, 4.mesto - Pre- dikat Zdole, 5.mesto - Krško, 6.mesto - Plava generacija, 7.mes- to - Sadjarska zadruga Posavja Ar- novo selo, 8.mesto - Tapetništvo Kukavica ter 9.mesto - Klovni. mam_________ HIJHII4Ji"i;"r Za najboljšega streleca tekmovanja je bil proglašen Černelič Gorazd (ekipa Zidarstvo in fasaderstvo Levak) februar 2000 23 Frosti čas ObzürniK Posavski glasbeniki MARTINA, POJOČA BIOLOGINJA V zabavno-glasbeni oddaji ORION, ki jo predvajajo na pr- vem programu TV Slovenija, bo v marčevski oddaji nas- A topila tudi Martina Zivic iz Kapel, v spremljavi tria Royal ^H iz Krškega. Martina je študentka zadnjega letnika bio- ^^H logije na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, študentka so- ^^B lo petja na Akademiji za glasbo in obetajoča pevka ^^K zabavne glasbe. ^^m Danes dvaindvajsetletna Martina ni več neznana, vsaj ne tistim, ki sprem- ^H Ijajo glasbeno dogajanje in vzpon glasbenih talentov iz posavskih ¦ logov. Kakor mnogi, je tudi Martina prešerno prepevala že v osnov- ^^1 nošolskem zboru. To je bilo v kapelski soli, nadaljevanje njene glasbene ^^ poti pa je začrtal plakat na ogiasni deski brežiške gimnazije, kjer je so- i.anje nadaljevala. Na njem je namreč z veliki črkami pisalo prepro- sto vprašanje: »Ali rada poješ?« Po nekaj dnevih oklevanja, .jgÄfiBL čeprav je sama sebi takoj pritrdilno odgovorila, se je vendarle A^^gM» podala v brežiško glasbeno solo, kjer je postala učenka so!' "^mm petja pri prof. Marjetki Podgoršek - Horžen. In slednja ji je, kaK t pravi Martina, na široko odprla vrata v svet petja klasične glasb' ; Po končani srednji Soli se je vpisala na Biotehnični fakulteto nc. studij biologije in na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, ,_^___ kjer je v ianskem letu končala solopetje z odliko. Ne glede na «^^^^^B to, da sta dva vzporedna študija izredno naporna, saj Martini praktično ne ostane nič prostega časa, se je v letošnjem šolskem letu, po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih, vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer nadaljuje študij solopetja in klavirja. Vendar pa ji, ne glede na to, da je študentka klasične glasbe, zabavna glasba ni tuia. Ze leta 1993 ie začela prepevati v skupini Maaic iz Sevnice, s katero I je izdala au- I dio kaseto in se obänstvu predstavila tudi na zna- I ni glasbeni p r i red i tv i » M e I o d i j e morja in son- ca« v Kopru. Sedaj že ne- kaj let sode- luje s skupi- no Royal iz Krškega, s katero je v minulem letu, s skladbo »Del tebe«, že uspešno nastopila v oddaji ORION Televizije Slovenije. Tokrat se ponovno vrača pred televizijske ekra- ne v to zabavno-glasbeno oddajo, v kateri za mlade talente in njihove pesrhi, glasujejo gledalci. S spremljavo Tria Royal bo nastopila z balado »Nocoj«, v soboto, 18.marca ob 2O.uri na I. programu TV Slovenija Martina piše sama besedila za pesmi, glasbeno spremljavo pa Matjaž Prevejšek iz Lepe vasi, ki igra v spremljajočem triu Royal, njen sopotnik pa je tudi v zasebnem življenju. Za aranžmaje skrbi Peter Čepin iz Brestanice, skupgj pa snemajo v šentjernejskem studiu Objem zgoščenko, katera naj bi izšla v jesenskih mesecih. Resda vitka, rjavolasa in modrooka bodoča biolo- ginja, tik pred zaključkom študija še ne ve, če bo ta poklic tudi opravljala, vsekakor pa si življenja brez glasbe, kakor nam je zatrdila, ne more več predstavljati. Kakorkoli že, čas bo pri- nesel svoje. Vsekakor pa velja v so- boto, 18. rnarca, prisluhniti naši po- joči biologinii Martini Zivič in njenim prijateljem. Bojana Mavsar IMatjaž Prevejiek flH Martina Živič '¦ PREÜOZE BLAGA opravljam s kombijem nosilnosti 1,4 t. Informacije: GSM 041-769-801, Drago. Dobro je vedeti od dobro obveščenih: - kakšen je političen trenutek, - kakšno je videnje jutrišnje Slovenije, - kako vpliva na življenje ljudi ob meji nepodpisan maloobmejni sporazum in kje so ovire za to. Kaj sodijo o tem v ZLSD, bo povedal BORUT PAHOR na pogovoru v četrtek, 9.marca 2000 ob 18.uri v restavraciji Blasovnice Brežice Vabljeni občani in občanke, ki vas ta tematika zanima. Območna organizacija ZLSD Brežice Vsem občankam, ki vam mednarodni dan žena dviga samozavest in dostojanstvo, čestita za 8.marec Območna organizacija ZLSD Brcžicc. v,_______________ y AUTOSEJEM v Krškem vsako nedeljo od 8. do 13. ure. Posredovanje pri prodaji vozil. Informacije: GSM 041-769-801, Drago. 24 februar 2000 ObzorniK KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE Valvasorjeva knjižnica Krško v letu 1999 VEČ KNJIG, VEČ OBISKOVALCEV IN TUDI VSE VEČ PROBLEMOV Na 13. seji sveta Valvasorjeve knjiinice Krško, ki je bila 28. februarja, so člani sve- ta med drugim obravnavali tudi Poročilo o delu knjižnice v letu 1999, ki ga je s po- moqo sodelavk in sodelavcev pripravila in podala direktorica Ida Merhar. Ceprav je v primeru, ko gre za duhovno bogast- vo, ki nam ga nudijo knjige, nekako težko sprejeti številčne podatke, odstotke in razmerja, je tudi knjižnica ustanova, ki ima svoja pravila poslovanja, podobna drugim organizacijam in podjetjem. V na- daljevanju nanizani podatki namrečsami po sebi kažejo na probleme, s katerimi se sreajjejo v krški knjižnici, članom sve- ta, ki v tern organu predstavljajo uporab- nike in ustanovitelja pa so znak, da se bo potrebno v kratkem spoprijeti z na- raščajočimi problemi in se zlasti v okviru občinske uprave odločiti, kako bo tekel nadaljnji razvoj te sicer dobro delujoče ustanove. V Valvasorjevi knjižnici Krško so v minulem letu pridobili in strokovno obdelali 6.289 enot knjižni- čnih gradiv, poleg teh pa so obdelali še 682 član- kov. Nabavljenih je bilo 5.146 enot knjižničnih gra- div v vrednosfi 20.123.374,45 tolarjev, 282 enot v vrednosti 757.075,00 tolarjev je bilo podarjenih, 7 pa zamenjanih. Temeljna knjižna zaloga Valva- sorjeve knjižnice je ob koncu leta znašala 82.159 enot, kar sicer pomeni že 98,12 odstotno dosega- nje standarda, ki predvideva tri knjige na prebi- valca občine. V letu 1999 je bilo v knjižnici vpisanih 7.592 čla- nov, ki so si izposodili 307.821 enot knjižničnega gradiva, v takoimenovani medknjižnični izposoji pa je bilo izposojenih 205 enot, medtem ko so 27 enot posredovali drugim knjižnicam. Med člane knjižnice se je vpisalo 1.294 novih uporabnikov. Primerjava pokaže, da se je izposoja z letom po- prej povečala kar za 15,11 odstotkov, kar pomeni za kar 40.407 enot več kot v letu 1998. Knjižnico je namreč obiskalo kar 115.527 uporabnikov, to pa je 4,5 odstotka več kot v prejšnjem letu. Poleg osnovnega dela so v knjižnici pripravili v minulem letu kar 12 tematskih knjižnih razstav, iz- vedli 15 predstavitvenih ogledov knjižnice za učen- ce osnovnih sol in vrtcev, 21 pravljičnih ur, v so- delovanju s knjižnicami osnovnih šol pa so izvedli knjižni kviz, ki ga je rešilo 311 učencev. V knjižnici so pripravili 5 prireditev za odrasle in 2 za otroke, pri čemer se je izkazalo, da bi zaradi velikega zanimanja potrebovali veqi prostor za prireditve. V minulem letu je bila opravljena raziskava študentov - uporabnikov Valvasorjeve knjižnice Krško. Preko Centra za socialno delo so izvedli anketo o starejših uporabnikih, ki ne morejo priha- jati v knjižnico in bi jim knjižnično gradivo dostav- Ijali na dom ter raziskavo med člani Društva gluhih in naglušnih Posavja, s katerimi je bila v khjižnici posneta televizijska oddaja Prisluhnimo tišini. Kakor je po eni strani razveseljivo, da se izposoja v krški kniižniri \7 lf»tn v leto veča, pa to povzroča vse večjo preobremenje- nost zaposlenih, s čimer pa vsaj deloma trpi tudi kvaliteta njihovega dela z obiskovalci. Dodatne probleme pomeni tudi vse večje pomanjkanje prostora za odlaganje oziroma ustrezno hranje- nje knjig in knjižničnih gradiv. O tern pa več pri- hodnjič. (po) m jlalvasorjeva Iffllknjižnica Krško . L.____________________ NAJ1OU I2POSOJANI KNJIGE V LETU 1999 Slikanice: 1. Rieger: Liza, Suzi in Pavle; 2. Pfister: Mavrična ribica zgladi prepir; 3. Sykes: Presenečenje za malega tigra; 4. Pfister: Zaklad skalnih mišk: 5. Pfister: Brez panike; 6. Truus: Zlata knjiga potovanja; 7 Rieger: Liza in Pavie; 8. Velthuijs: Žabec in Račka; 9. Moost: Zmedo ali to se lahko zgodi; 10. Baens: Mala panda Vanda; 11. Baronian: Prosim, gospod medved; 12. Amos: Jakova strašna noč; 13. Kazuo: Očka snežak: Pepi, Piko, Pika; 14. Scheidl: Nova sestrica; 15. Baumgort: Larina skrivnost; 16. Cooper: Nikoli ne zaupaj veverici; 17. Suhodolčan: Živalski vrt Petra nosa; 18. Rair: Belko in črnuhek; 19. Baronian: Rada te imam iz vsega svojega srca; 20. Waddell: Ti in jaz, mali medo Mladinska literatura: 1. Brezina: Prišlo je iz ledu; 2. Zoller: Eva+Martin; 3. Gosciny: Asterix; 4. Muck: - Lažniva Suzi; 5. White: Moj divji font; 6. Dahl: Matilda; 7. Blyton: Zbirka pet prijateljev; 8. Johnson: Pasja Mora; 9. Bieniek: Poljubi me; 10. Schuster: Skrivnost odraščanja za dekleta; 11. Muck: Blazno resno zadeti; 12. Pohl: Pogrešam te, pogrešam te; 13. Vidmar: Princeska z napako; 14. Davies: Poletno sanjarjenje; 15. Kuclar: Ne bom več pobegnila; 16. Fuchs: Julija Grozna; 17. Novak: Hudobna graščakinja; 18. Pokkanen: Dober dan, Amerija, 19. Omahen: Silvija; 20. Garland: Okostnjak brez prsta Lsposlovne knjige: 1. Clark: Krik v noči; 2. Sparks: Ljubezen v steklenici; 3. Steel: Grenki blagoslovi; 4. Sheldon: Nebo, polno zvezd; 5. Clark: Razdrta zibelka; 6. Clark: Še se bova srečala; 7. Brandford: Njena pot; 8. Steel: Izginil je; 9. Holt: Hčere Anglije; 10. Morgan: Imenovali so jo dvoje src; 11. Fielding: Dnevnik Brigite Jones; 12. Cornwell: Dokaz; 13. Beishir: Pies bogov; 14. Coelho: Ob reki Piedri sem sedela; 15. Sheldon: Jutro, poldne, noč; 16. Walters: Odmev; 17 Waller: Mostovi Madisona; 18. Coelho: Alkimist; 19. Zbirka kurjih juhic: 20. Anderson: Ruševine Neleposlovne knjige 1. Goleman: Čustvena inteligenca; 2. Rozman: Peklenska gugalnica; 3. Keber: Leksikon imen; 4. Thomas: Odkrijte svoj stil; 5. Littauer: Osebnostni plus; 6. Schlessinger: 10 neumnosti s katerimi si ženske...; 7 Ehrhardt: Pridne punce pridejo v nebesa; 8. Bolz: Lep obraz; 9. Gray: Moški so drugačni, ženske tudi; 10. Edney: Popolna nega in vzgoja mačke; 11. Norwood: Zakaj jaz? Zakaj to?; 12. Fogle: Enciklopedija psov; 13. Visokošolski študij in poklici; 14. Kotier: Marketing management; 15. Gray: Cesar vam mati ni mogla...; 16. Goock. Velika knjiga iger; 17 Young: Govorica obraza: 18. Martine: Astrologija ljubezni in spolnosti; 19. Fogle: Popolna nega in vzgoja psa; 20. Kelder: Vrelec mladosti februar 2000 25 Ubvestila ObzorniK HOTEL SREMIC KRŠKO Vas ob materinskem dnevu vabita na mod no revijo treh generacij, ki bo v soboto, 25. marca 2000, ob 20.00 uri v Hotelu Sremič Krško. Sodeluje otroška in mladinska manekenska skupina, kot presenečenje pa skupina manekenk v zrelejšem starostnem obdobju. Za pies in dobro voljo bodo poskrbeli člani 3lasbene skupine Slovenski zvoki kot gost večerd bo nastopi! pevec latinsko amenskih pesmi Alberto Grcgorič iz Ljubljane. Lahko boste spremljali nastop državnih prvakov v stepu in zmagovalce zadnjesa pevskega festivala na Bizeljskem. Vstopnice lahko dobite na recepciji Hotela Sremič Krško po 1.500,00 Agencija Lukec d.o.o., Bohoričeva 19, Krško Vam nudi ugoden najem kombi vozila CITROEN JUMPER 1.9 TD, let. 1998. Jumper je udobno kombi vozilo, ki sprejme 8 oseb in šoferja. Opremljen je z ABS sistemom zaviranja, servo volanom, dodatnim ventilatorjem pod zadnjo klopjo in sodobnim radiom, ki predvaja s šestimi CD-eji. Informacije: Tel. in faks: 0608-22-269, 22-694, GSM: 041 663-058 NORI FnSJCNK "DOßOVn 2000" Pooznanjevanju prihoda pusta poobmočju občTne Brežice, ki bo v nedeljo, 5. marca, bodo dan kasneje, 6.3. pust ozna- nili po KS Dobova. V torek, 7.3. bo v Ločah vdopoldanskem času pustna svatba, ob 19. uri zvečer 8.3., pa bodo porav- nali pokojnega MILENIJA. Pri tern bodo sodelovali trobilni kvintetQDLoce, misijonarin ministranti,sevedasorodstvo, vse žene pa bodo obdarjene. 9.3. bodo v Ločah kropili po- kojnega Milenija ob delegaciji z venci in raznimi govorniki, za glasbeni tempo pustnega rajanja pa bo skrbela Qasilska godba na pihala Loče. 10.3. bodo v Ločah ob 19.uri opravili zadnjeslovood Milenija. Zadnji dan fašjenka Dobova 2000, 11.3., boob 14.uri v Ločah formirana mednarodna povor- ko, v kateri bodo tudi maske iz Italije in Hrvaške, pa kurenti iz Ormoža, Hajdine in Ptuja, maske iz Kostanjevice ter kosci in orači iz Dobove. Ob 15. uri, ob prihodu povorke v Dobovo, se bodo obiskovalcem predstavile posamezne skupine, če- mur bo ob 16. uri sledilo zadnje slovo od Milenija. Prebrali bodo testament in rajnega Milenijuma upepelili. Seveda temu sledi vesela sedmina ob spremljavi Ansambla Tonija Deželana. »^yjj|-«^PI . "¦" V varstvo takoj vzamem otroke od prvega MBjUU,/1 '^HH 'eta starosti naprej - vsak dan, lahko tudi v po- ^\p i g:i| Wfk %¦ ^ ( poldanskem času in po potrebi preko vikendov. fc -^mmm MŠm Informacije na GSM: 031 535-214. I C3/Ml®5Dll7[j3D(äS\ ObzorniK &ffüVice | I DA, podpisani__________________________________________I | želim(o) prejemati na naslov: I I ulica__________________________posta__________._________i telefon_______________________iaks___________________ | a - Posavski obzornik____iivod(ov) (ustrezno obkroii) | I b - Posavske novice_____izvod(ov) ¦ c • Posavski obzornik in Posavske novice ______izvod(ov) I Stroške poiiljanja za ieto 2000 (1.000 SIT za Posavski obzornik, I | 885 SIT za Posavske novice oziroma 1.885 SIT za oba časopisa) | I bom(o) poravnai(i) v 8 dneh po prejemu računa. i I Kraj:______________ Datum:_________Podpis: ¦_______I I I i_ __¦___________________________________________________________i ObzorniK "'"Tin :........ ..'.'. • POSAVSKE novice Posavske novice in Posavski obzornik - časopis in revijo za Posovje izdaja Kulturno društvo Obzorje v Krškem za obmoqe občin Sevnica, Krško in Brežice. Posavski obzornik je vpisan v register javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko !500,zdne 27.11.1997, prva številka je izšla 15. decembra 1997. Posavske novice so posebna informativna izdaja Posavskega obzornika. Glavni in odgovorni urednik vseh izdaj: Silvester Mavsar. Za točnost podatkov v občinskih informativnih prilogah odgovarjajo njihovi uredniki. NASLOV: p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Tel. in faks: 0608-20320. El. pošta: posavski.obzornik@siol.net. IZHAJANJE Posavske novice izhajajo vsakega 15. v mesecu, Posavski obzornik pa vsakega 30. v mesecu. NAROČILA: Obe ediciji sta brezplačni, naročiie pa ju lahko na svoj naslov s poravnavo stroškov pošiljanja, ki znašajo: za izvod Posavskih novic - 858,00 tolarjev/ letno in za Posavski obzornik 1000,00 tolarjev/letno oziroma 1.858,00 tolarjev za obe ediciji. ŽR pri APPKrško: 51600-678- 72359. OGLAŠEVANJE: Posavske novice (časopis): Cena za 1 cm v stolpcu znaša 1.000 tolarjev (barvni 1.500 tolarjev). Posavski obzornik (revija): Cena za 1 cm v stolpcu 1.500 tolarjev (barvni 2.000 tolarjev). V ceni ni 19-odstotni DDV. Ostali pogoji oglaševanja so sestavni del cenika, ki ga dobite v uredništvu. MALI OGLASI: do dvajset besed 1.000 tolarjev. Mali oglas, naročen v eni izmed edicij, bo po želji brezplačno objavljen tudi v naslednji izdaji druge edicije. Nenaročene prispevke pošiljajte predvsem po elektronski pošti ali na disketi, zapisane v programskem jeziku Word. Lahko jih oddate tudi v nabiralnik pred uredništvom na Valvasorjevem nabrežju 5 v Krškem. Oblikovanje: Boštjan Colarič & Dlan design, Krško. Osvetljevanje Spes grafika, Novo mesto. Tisk Posavskih novic: Masen d.o.o., Senovo. Tisk in vezava Posavskega obzornika: Grafika Bucik, Semič. Tisk ovitka: Kolortisk Geršak, Leskovec. 26 februar 2000 POMLAD V PROOAJ ALNAH LABODA /ia vas smoM / pripravili m novo i I pomladno Kyi kolekcijo' küw. ^*w...............^^ 'i Vabljeni ste v Labodovo prodajalno na Cesti 4. julija 28 v Krškem |H vsak dan med 8, in 20, uro in ob sobotah med 8, in 13, uro. KB Labodl Felicia - popust 100.000,00 SIT Octavia - darilo v vrcdnosti 50.000,00 SIT Popust na Ictnik 99 do 170.000,00 SIT ! 4mš)>$ kfAc m "««uses i PBODAJNI SALONI Bohončcva 10,8270 KRŠKO rnvvfi#iii #nbvni tc|, 0608/232110| 0608/232117 v Krskcm, Bohoriccva 10, Tel: 0608/232117 .. d.^:..l t«..«.m^i.. 4A v^i AiAA/jft^jiA /^ aha Prodaja novih in rabljenih voxil - Servis vozil v Breiicab, Tovarmska 10, Tel.: 0608/69109,63 242 Klepar$ka iB liia^ka delavnica .JTehnKlli presledi V0lil V Sevnki, KVCdrOVa 25, Tel.! 0608/41 789 V$i modcli avtomeWlev Skoda pod usednimi pojoji Kartica, pogrni se! KARTICA tekočega računa Poštne banke Slovenije, d.d. ACTIVA/MAESTRO debetna kartica Yarn omogoča: I tU rXl S p°štna Banka A*L II UJ^U) Slovenije d.d. 1 omnt 1 Kartica velja samo v Slovens / Veltd only m Slovenia STRflNKfl JflNEZ St. raCuna Oznaka banke ^tfB^^^^ 12345678 91398BB1 ffWJJJÄ 00000001 2002-04 l^K^W 1 • identifikacijo pri plačevanju s čekovnimi blanketi, • plačevanje blaga in storitev brez čekovnih blanketov na prodajnih mestih Activa, opremljenih s POS-terminali, • dvigovanje gotovine na vseh bankomatih v Sloveniji, • dvigovanje gotovine na vseh bancnih okencih in prodajnih mestih, ki imajo oznako Activa gotovina. Vabimo Vas, da odprete tekoci racun Postne banke Slovenije, d.d. na najblizji posti ali v Komercialnem centru Maribor. PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Ulica Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Tel.: 062/228 82 00, faks: 062/228 82 10, http:/ /www.pbs.si