Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po poStl K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18* , polletna K 9-—, četrtletna K 4 50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje* v Ljubljani. Selenburgova ulica St. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in , od 6.-7. zvečer. :: Uredništvo v Ljubljani sprejema vse urednlžke rokopise, ki Jih ne vrača. — Upravnlštvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov? Uredništvo »Zarje" v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste. Posamezna številka O vinarjev. Štev. 54. V Ljubljani, v torek dne 8. avgusta 1911. Leto I. Gališka Avstrija. Tehtne obtožbe, nenavadne v ustih avstrijskega ministra je izrekel grof Wickenburg v razpravi o drohobiških dogodkih. Ali pre-vzyišeni gospod je vendarle prišel do zaključka, da so biii vse nesreče krivi le brezvestni agitatorji. Minister sicer ni imenoval teh agitatorjev, ali gotovo je. da ni meril na LSwensteinove. Da pa je sploh mogel storiti tak sklep, je moral neprenehoma brutalizirati logiko svojega govora in z vsakim drugim stavkom po sili brisati vtiske, ki jih je napravil s prvim. Njegova naloga je bila pač težka. Hotel je zngovarjati, a ves stvarni material, kar ga je imel na razpolago, je le obremenjeval tiste, ki jih je miuister hotel braniti. Nujni pred-predlogi, o katerih je razpravljala zbornica, so bili podani zaradi tega, ker je bilo v Droho-byczu petindvajset ljudi ubitih, petindvajset pa težko ranjeuih. Tak mora biti rezultat volitev, da se izsili iz avstrijske vlade kolikor toliko resna beseda o gališki upravi. Nezakonitosti, ki se izvrše brez prelivanja krvi, brez mrtvih in ranjenih, so preveč malenkostne za avstrijske ministre, da bi se ukvarjali z njimi. Petindvajset mrličev je pa vendar tudi na Gališkem tako število, da se ne more kar molčati o njem in celo Poljsko kolo je moralo odpreti n.sta, če ni hotelo izgubiti ves vpliv na vo-lilce. Petiudvajset mrtvih in petindvajset ranjenih — za to j« šlo pri državnozborski razpravi. In od ministra se je pričakovalo, da pojasni, kako je bil mogoč tak poboj. Kaj bo z žrtvami, kaj s krivci? In kaj misli ukreniti vlada, da se ne bodo ponavljale take katastrofe v pravni državi ? Grof Wickenburg pa je spretno zasukal vprašanje, tako da se je naenkrat zanj glasilo: Oemu so se volilci tako razburjali, da so začele pokati puške? S tega premaknjenega stališča je govoril in tako si je omogočil sklep, do katerega niso mogli voditi stvarni podatki, ki jih je sam porabil, ampak želja advokata, ki hoče po vsej sili obraniti, kar se ne da zagovarjati Grof Wickenburg ne more odobravati, da so v Drohobyczu zbasali vse tri volilne komisije v en lokal; ali zaupniki so baje tudi iz srede dvorane lahko opazovali vse, kar se je godilo pri vseh treh komisijah. Tako poročilo je prišlo na Dunaj in tako so baje izpovedali v preiskavi nekateri zaupniki sami. Če bi bilo to tako resnično, kakor j» neverjetno, bi s tem vendar še ne bila opravičena nezakonitost. Ali če so v aktih take izpovedbe zaupnikov, tedaj je bore malo zaupati celi preiskavi, v kateri se podajajo take nemogoče izjave. Grof Wickenburg graja, da se je Lovven- tfAKSIM GOBKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. če ne dobim kruha, vam pa kašo zabelim . . j pošteno vam jo zabelim. Ljudi sovražim zaradi ljudi... To sovraštvo mi tiči v srcu kakor nož in ga reže. Pot se mu je pokazal na čelu, počasi se je primaknil k Pavlu in mu položil roko okolo pleč. Boka mu je zatrepetala. , — Pomagaj mi 1 Daj mi knjig, ampak takih, da se človek, ki jih prečita, ne umiri več. Ježa je treba postaviti ljudem pod glavo, bodečega ježa. Reci ljudem v mestu, ki pišejo za vas, da naj pišejo tudi za kmete! Tako ognjevito naj pišejo, da prevro vso deželo . .. da pojde ljudstvo, v ogenj 1 Vzdignil je roko in zamolklo dejal nagla-sajoč vsako besedo: — S smrtjo je treba premagati smrt — tako je! Umri, da vstanejo ljudje od smrti. Naj umirajo tisoči, da vstauejo ljudske množice po vsej zemlji! Umreti je lahko. Da le vstanejo! Da se le dvignejo ljudje! Mati je prinesla samovar in izpod čela pogledala fiibina. Njegove besede, težke in silne, so jo potrle. V njem je bilo nekaj, kar jo je spominjalo na moža — prav tako je stiskal zobe, mahal z rokami, v njem je bila prav taka nepotrpežljiva Zloba, le da ni bila nema. In tako strašen ni bili — Tega je treba! — je dejal Pavel in steinovi stranki napravil protizakonit privilegij, da je smela očitno agitirati takorekoč pred nosom komisij, dočim je bila vsem drugim v širokem okrožiu prepovedaua agitacija. To ni bilo v redu, res je. Ali — pravi Wickenburg — kandidatu Lovvensteinu je bila že itak od začetka zagotovljena večina, čemu so torej na-sprotuiki sploh agitirali? Čemu so se razburjali? Naj bi bili ostali mirni, naj bi se hladnokrvno sprijaznili z mislijo, da mora biti L(3-wenstein izvoljen, pa bi bilo vse dobro, nobenega nemira ne bi bilo, nobenih sitnosti in celo streljanja ne. Tako argumentiranje ima na sebi pravi gališki pečat. Tam je včasi vladal nazor, da je dovolj, če imeuuje graščak ali pa okrajni glavar kandidata ; ta naj gre na Dunaj, vse drugo je nepotrebno. Volilci, ki hočejo imeti pri volitvah nekaj svoje volje, so že uporniki; če agitirajo za opoziciouainega kandidata, delajo nered in nemir, grofu Wickenburgu pa se zdi neumno, če hočejo voliti svojega kandidata, ko je .itak gotovo, da bo izvoljen drugi“. Minister sam potrjuje, da so se godile velike nezakonitosti. Kaj pa. če bi bila Lovvensteinova izvolitev ravno vsled nezakonitosti in nasilstev tako gotova, kakor se je zdelo Wickenbiirgu ? čemu nasilstva, čemu „meščanska garda“, čemu pobiranje legitimacij, čemu vse druge nepostavnosti, če je izvolitev Liivvensteina brez njih zagotovljena? Drohobyški volilci so mislili, da je volitev dejanje, s katerim se ima izkazati, na kateri strani je večina. In ker so menili, da more to dognati samo čista volitev, so jih nasilstva razburjala. Hoteli so doseči, da se voli po zakonu, ali tega niso dosegli nikjer, tudi pri okrajnem glavarju ne, zakaj ta je sam odobril nameščenje vseh treh komisij v enem lokalu, pa „meščansko gardo^ pa Lowen-steiuov agitacijski lokal v rezerviranem prostoru, pa izdajanje legitimacij skozi okno itd. In ker jim takrat š"> ni bil grof Wickenburg povedal, da so neumni, če se razburjajo, so se vpričo vseh nezakonitosti razburjali kakor pač ljudje, ki irnajo živce in kri v žilah. Kakor povsod so bili tudi med njimi nekateri manj, nekateri pa pač bolj temperamentni. Nekatere je sleparstvo bolj razdražilo kakor druge. To so raportirali tudi iz Drohobjcza na Dunaj in zdaj je Wickenburg imel. kar je iskal: Brezvestne agitatorje, ki so hujskali muožico, da se ne vda uasilstvu kakor ue-odvratni kazni božji. Da se je strel|alo in da je petindvajset ljudi na pokopališču, petindvajset pa v bolnišnici, tega torej niso krive sleparije, ne nezakonitosti, ne nasilje, ampak — brezvestni agitatorji, ki so v svoji »brezvestnosti" mislili, da veljajo avstrijski zakoni tudi za Galicijo, pa so to hoteli nemara dopvedati tudi množici! Drohobjcz je na Gališkem. Ali grof Wi-ckenburg je govoril v avstrijskem parlameutu, v imenu avstrijske vlade. Če bi imeli obveljati njegovi nazori, tedaj bi se moral gališki zgled vpeljati po vsej državi. Drohobiška katastrofa se je porodila iz specialnih galiških razmer, ali Wickenburgov govor razširja gališke šege po vsej Avstriii. Morda so zaradi tega že pri zadnjih volitvah tumtam začeli posnemati ga-liške volilne navade, rekonstrukcije volilnih okrajev, izdajanje popisanih glasovnic, ure duhov itd. Po Wickenburgovi teoriji bi bilo zdaj še treba, da bi opozicionalne strauke sploh opustile vsako agitacijo, čim izjavi kakšna vladna stranka, da bo itak izvoljen ujeu kandidat Taki nazori pa vendar ne bodo dobili toliko pristašev, kolikor bi menda bilo všeč grofu Wickenburgu. Njegova teorija o poga-ličenju Avstrije je nemogoča in močno se uam zdi, da je grof Wickenburg sam postal nemogoč za Avstrijo. Vsesokolski zlet. Zagreb, 6. kolovoza, Koncem tega tedna se pripravlja v Zagrebu velika parada; vsesoko^ki zlet ima privesti v hrvaško metropolo Slovane od. vseh štirih vetrov. Slavnosti bodo za zagrebške razim n velikanske; zakaj v tem oziru se navijamo kakor v malokaterem drugem. Zagreb, oziroma njegova buržoazija ima nedvomno velikanske ambicije in zlasti če ima goste med svojimi zidovi, se rada pobaha z „alurami“ svetovnih prestolnic. Vidi se, da je naša buržoazija še mlada; zato imajo zunanjosti zanjo največjo veljavo. Nič na svetu je tako ne veseli kakor »kavalirstvo in parade11, Spoznanje, kako lahko 8e v vseh teh rečeh napravi znani kratki korak, ki loči »vzvišeno* od smešnega, dremlje še globoko nekod pod „nezavestnieo“. Da je narodnost v fraku desetkrat bolj komična kakor v delovni suknji, so naši kavalirji vse premalo opazili. In tudi malokdo zna premeriti, kako visoko se smejo napeti besede, da ne napravi frazasti bombast iz navdušenega govora neokusno traparijo. Paradarstvo je postalo pri nas že nekam epidemično; kakor v dobi rimskega cesarstva, ko je klic „panera at circenses" označeval psihologijo množic, tako bi naši višji sloji radi zadovoljili svoji bahavosti in obenem želji mase po Spektaklih. Samo klic po kruhu ostaja pri vsem tem brezuspnšen. Tako ima tudi sokoNki zlet, ki je združen z vsakovrstnimi javnimi nastopi, s teatralnimi produkcijami, z velikimi slavnostmi in intimnimi zabavami, pretežno taka površne namene. Ne tajimo, da so tudi med Sokolaši resni ljudje. Priznavamo, da je v sokolstvu lahko ideja in nekdaj je nedvomno bila. Ali ., večini je danes rdeča srajca in pero za klobukom več kakor vsa telovadba in vsi nauki „o zdravi duši v zdravem telesu". Bazen tega pa opažamo še nekaj drugega, kar nam ne more biti vseeno. Pogostoma se tukaj uganja pravo sleparstvo z nekakšnim demokratizmom. Gospodar in njegov uslužbenec, delodaialec in delavec v maki obleki — to naj bi kakor hokuspokus premostilo vsa socialna nasprotja . in izbrisalo vse socialne razlika. Kakor da ne . bi bilo nobenih gospodarskih zakonov, kakor da delavec ne bi bil več izkoriščan, če telovadi na enem drogu s svojim gospodar em! Vemo, da so hoteli sokolstvu včasi naravnost in namenoma zlorabljati proti socializmu; poznamo mojstre, ki so snovali delavske sokolske oddelke, da bi tudi izven delavnice dobili čim več vpliva na delavce in jih tako odvračali od — organizacije in stavke. Vendar ne pridigamo sovraštva proti sokolstvu. Za probujenje delavstva se bo že brigala socialna demokracija in zavedni delavci se ne bodo dali vjeti na nobene limanice. Ali zanima nas, kako ravna na tem buržoaznem polju buržoazija sama. In kaže se nam slika, ki ni prav nič lepa. Politično strankar«tvo išče tudi tukaj svoje namene ter žuga vsesokolskemu zletu s pravim škandalom. Zagreb pričakuje slovanske goste s severa in z juga. Pripravljalni odbor je sklenil, da nastopi vsaka narodnost posebej združena brez ozira na deželne ali državne meje Tako n. pr. nastopijo Poljaki skupaj ne glede na to, če 80 z Gališkega, iz Rusije ali Prusije. To je gotovo pametno. In bilo bi najbrže tudi vse v redu, če ne bi bilo — Srbov na svetu. Nazadnje morda tudi to še ne bi bilo najhujše, če ne bi imeli na Hrvaškem — pravašev. Zadnji teden so se razdvojeni bratje Frankovci in milinovci (pristaši dr. Mile Starče-viea) pobotali in združili ua podlagi klerikalizma ter indirektnega podpiranja vlade Zdaj pa je treba, da se tudi Bpokažt'jo“. Zadnjih deset let so se nacionalno politična nasprotja med Hrvati in Srbi precej ublažila. Baljinbolj si je krčil pot nazor, da so Srbi in Hrvati enoten narod. V tem zmislu bi bilo seveda pravilno, da bi tudi ob taki priliki, kakršna je sokolski zlet, Hrvati in Srbi nastopili skupno kot en narod. Razume se, da bi tedaj v sprevodu poleg hrvaške morale vihrati tudi srbska zastava. Ali kadar pride praksa tako daleč, tedaj je teorija že vsa siva. Kako bi mogli naši šovinisti gledati, da se nosi po zagrebških ulicah srbska zastava poleg hrvaške?! Nikdar in nikoli ne! Narodno edinstvo se je torej vteknilo v žep, Hrvatje in Srbi se bodo zopet kazali raz- deljene v dva r&roda, kar je približno tako pokimal z glavo. — Treba je časopisa za kmete . . . Dajajte nam gradiva, pa vam bomo tiskali časopis . . . Mati se je posmejala sinu in zmajala z glavo, molče se je napravila in odšla. — Napravi! Vse preskrbimo. Ampak pišite preprosto, da bi teleta razumela! — je zakričal Ribin. XXVI. V kuhinji so se odprle duri ie nekdo je vstopil. — Jefim je! — je dejal Ribin. — Pojdi sem Jefiiu! To je — Jefim ... a tega kličejo za Pavla . . . pravil sem ti o njem. Pred Pavlom je stal, s čepico v roki, v kratkem kožuhu plavolas, širokoličen fant čedne, silne postave in ga gledal s svojimi Bivimi očmi izpod čela. — Na zdravje! — je dejal hripavo, 'stisnil Pavlu roko in pogladil z obema rokama svoje ravne lase. Ogledal si je izbo in sa počasi splazil k polici s knjigami. — Ali vidiš! — je dejal Ribin in pomežiknil Pavlu, Jefim se je obrnil, ga pogledal in začel pregledovati knjige rekoč: — Koliko čtiva imate! A čitati ni najbrž kedaj. Na deželi imamo več časa za to... — A manj veselja, kaj? — je vprašal Pavel. — Zakaj ? Tudi veselje imamo! — je odgovoril fant in si otil podbradek. — Sedaj je tak čas, da mora človek mnogo razmišljati; če nečeš, kar lezi pa umri. Ljudstvu se neče umreti, zato je začelo pregibati možgane. „Geo-logija" — kaj je to? Pavel mu je razložil. — Nič za nas! —je dejal fant položivši knjigo na polico. Ribin je glasno vzdihnil in pripomnil: — Kmetu ni nič mar, kako je nastala žemlja, a kako se je razgubila v rokah, kako jo je gospoda ljudstvu izpodmaknila izpod nog? Oe stoji ali če se suče, ni važno — zaradi mene jo lahko obesiš na vrv, — da bi le dajala jesti, da bi krmila ljudi, pa če jo pribiješ na nebo . .’ . — ^Zgodovina suženjstva!" — je Jefim dalje čital in vprašal Pavla. — Ali je za na3? — Tudi o tlačanskem pravu razpravlja! — je dejal Pavel in mu dal drugo knjigo. Jefim jo je vzel v roke in obrnil; odloživši jo na stran je mirno dejal: — To je že minilo! — Ali imate kaj zemlje? — je vprašal Pavel. — Mi? Imamo jo! Trije bratje smo, pa jo imamo — štiri desetine* . . . Sara pesek — bakrovino se da ž njo čistiti, a za žito ni ta zemlja! . . . Nekaj časa je molčal potem pa nadaljeval : — Osvobodil sem se od zemlje — zakaj mi bo? če redi človeka ali če ga ne redi, roke mu le zveže, četrto leto sera že za hlapca. * Ruska desetina meri dober hektar. A jeseni pojdem k vojakom. Ujec Mihajlo mi pravi: ne hodi! Sedaj, pravi, pošiljajo vojake nad ljudstvo. Jaz pa pojdem ^vseeno. Vojska je ubijala ljudstvo tudi pod Stepanora Timof-jejevičem Razinom in pod Pugačevim. Tega mora biti konec ... Kaj pravite? —je vprašal in pozorno gledal na Pavla. * — Čas je že! — je odgovoril Pavel in se nasmejal. — Ampak težko je! Vedeti je treba, kaj je povedati vojakom in kako jim je povedati ... — To se da proučiti! — je dejal Jefim. — A če izve oblast — vas ustrele! — je končal Pavel in radovedno pogledal Je-fima. — V tem ne poznajo šale! je mirno pritrdil fant in naprej pregledoval knjige. *— Pij čaj, Jefim, kmalu bova morala oditi 1 — je pripoihnil Ribin. — Takoj! — se je odzval fant in vprn šal: — Revolucija ... ali je to punt? Ves rdeč, razgret in čemeren je prišel Andrej. Molče je stisnil Jefimu roko, sedel poleg Kibina, ga motril in se nasmejal: — Kaj gledaš tako neveselo? — je vprašal Ribin in ga udaril z dlanjo po kolenu. — Tako ... —je odgovoril Malorus. — Ali ste tudi delavec ? — je vprašal Jfefim in pokimal Andreju. — Tudi! — je odgovoril Andrej. — Zakaj pa ? --------------------- (Dalje.) modro, kakor če bi Varaždinci in Srščani trdili, da so vsak zase poraben narod. Bog daj norcem pameti Torej: Hrvatje pojdejo zase, Srbi pa zase. Ce je že tako, tedaj mora veljati zanje vsaj enako načelo kakor za vse ostale slovauske narodnosti. Po tem načelu se je sklenilo, da pojdejo vsti Srbi, naj so že kjerkoli doma, skupaj. Zdaj pa je pri pravaših, pri teh najbolj hrvaških Hrvatih, ogenj v strehi. Kaj? Srbi iz Mitroviče in Eume ali pa celo iz Gospiča in Zagreba da bi korakali skupaj s Srbi iz Belgrada ali Nila? Ne, ne, ne, nel Tisti, ki smo jim vedno odrekali srbsko ime, da bi se pokazali kot Srbi ? 1 Tega bog ni videl 1 Kdor je na Hrvaškem doma, je Hrvat in nič druzega ne in če maršira, ima marširati pod hrvaško zastavo ter ima biti rdečebelomodro navdušen, nikakor in nikoli pa ne belomodrordeče. Pravaši groze z nasilnostmi, z napadi, s škandali, s pretepi. Pravaškega žuganja se ne bi bilo treba bati, Kako malo opravi njih huj-skarija, smo videli, ko so organizirali svoje tolovajske »legije". Socialni demokrat je so tem črnim stotnijam pokazali pest, pa so bile razpršene. Ali zdi se nam, da se vrši pravaško hujskanje v družbi nekega drugega, ki stanuje na Markovem trgu in potrebuje obnovitev nacionalnih prepirov in takega klanja, da postane »neizogiben", kakor je bil »neizogiben" Eauch in »neizogiben" Khuen Hedervary. Saj pravaši nikdar niso bili nič druzega kakor biriči vladajočega sistema. Dva razreda. Od marsikaterega meščanskega veljaka se pogostoma čuje mnenje, da sploh ni nikakršne razlike med delom in kapitalom. Nasprotsto, ki se pojavlja med delavci in kapitalisti, je baje le umetno povzročeno. To nasprotstvo in zlasti stavke, pripisujejo taki možje bolj ignoranci obeh slojev, kakor pa drugim razlogom. Pa do danes ae ni posrečilo niti za pičico ublažiti nasprotstva med delom in kapitalom, marveč se godi ravno narobe: Nasprotstvo je vsak dan večje. Zakaj? To je sedaj naloga socialista, da nam raztolmači. Socializem zatrjuje, da je človeška družba razdeljena v dva razreda, namreč v razred lastnikov kapitala in v razred lastnikov delovne sile ali moči. Ta dva razreda se srečavata na gospodarskem polju kot nasprotuika. Kapitalizem sam na sebi ne rodi ničesar; primoran je torej stopiti na trg in delati ponudbe za delovno moč, ki je edina last, katero ima delavski razred na razpolago. Pri nakupovanju te delovne moči se poslužuje kapitalizem istega načina, kakor pri nakupovanju vsakega drugega blaga: kupiti jo izkuša kolikov mogoče po nizki ceni. Razred lastnikov delovne moči pa zopet na drugi strani ponuja to svojo last za mezdo, kar pomenja kruh za njega. Iz tega je razvidno, da imata ta dva razreda vsak po eno prednost in oba sloja potrebujeta produkcije. Delavski razred je aktivni, kapitalistični pa je pasivni faktor. Oba se takorekoč družita in preustvarjata surovino v izgotovljen produkt. Na ta način si ta dva razreda stojita nasproti kot tekmeca z diametralno nasprotnimi interesi. Kapitalistični razred kupuje delovno moč kolikor mogoče po nizkih cenah in posledica tega 80 majhne plače ter dolgi delavniki. Ako bi posamezen kapitalist prelomil to gospodarsko postavo svojega razreda in pričel delovati v svojem podjetju po principih pravičnosti, bi žrtvoval samega sebe ob svojem poizkusu. Delavski razred pa zopet izkuša prodati svojo lastnino, delavno moč, kolikor mogoče po visokih cenah in ob krajšem delavnem času. In da se delavcem vspešneje uresničijo želje, se organizira, v zavesti, da je v združenju moč. V današnjem gospodarskem zistemu se pripisuje vsa produkcija kapitalističnemu razredu, ki si lasti pravico do nje, dasiravno jo izvršuje delavski razred. Vzrok je ta, ker delavec, ki dela za mezdo, takoj, ko je bil najet pod pogodbo plače, ki jo bo prijel za svoje delo, priznava, da postane ves njegov produkt brez ozira na količino in kakovost last njegovega delodajalca. Ce se pojavi stavka, tedaj je to navadno vprašauje, koliko produkta je deležen eni ali drugi teh dveh razredov. Kolikor več produkta si prilasti en razred, toliko manj ostaue drugemu. Tako bijeta ta dva razreda v človeški družbi neprestan boj za prvenstvo. Ali je pa temu mogoče odpomoči ? Da; popolnoma lahko, dasiravno je marsikomu to težko razumeti. Socializem je sredstvo za rešitev te uganke. Delavski razred naj vzame v svojo posest mašinerijo, zemljo in ostala sredstva za produkcijo in naj producira na svojo pest. Ta sistem, kadar se uresniči, bo učinil, da postane ves svet družba pridelovalcev. Delavskih nesporazumljenj takrat ne bo več, kapitalizem bo dokončal tek svojega obstanka. Socializem prav gotovo nastopi v prihodnji dobi človeške evolucije in svet se že pripravlja za to dobo. NOVICE. * Z ozirom na kolero v Trstu je vojno ministrstvo odredilo sledeče: 1. Vojaške osebe prihajajoče v vojsko iz Trsta, je tekom pet dni zdravniško nadzorovati. 2. rezervisti in nadomestni rezervisti ter možje stalno na dopustu ne smejo biti poklicani k vojaškim vajam oziroma k aktivni službi. 3. Ne dovoljujejo se dopusti za Trst. 4. Instradacije se ne smejo odrediti preko Trsta. * Veseljak grof Khuen. Iz Zagreba nam poročajo k dopisu, ki smo ga imeli predzadnjo soboto pod tem naslovom: Tukajšnji »Obzor" se bavi z zabavami grofa Khuen He-dervaryja in pravi: »Zabave narodne dolovne (t. j. vladno) stranke v Budimpešti so dosegle znamenitost Vsak dan se pripovedujejo anekdote o njih. Največ se pa pripoveduje o grofu Khuen Hedervaryju, ki je glavni aranžer teh zabav. Iu tako se ljudje radovedno povprašujejo, kaj to pomeni, da pripravlja grof Heder-vary toliko veselic? Kakšne cilje ima minister, da vlači svojo stranko po »lumparijah" ? Eni pravijo, da hoče minister osebno zbližati posamezne poslance. Drugi menijo, da bi rad po-bavil svoje ljudi in jih odškodoval za dolgčas, katerega se navžijejo v parlamentu. Nekateri pa zopet trdijo, da grof Hedervary sam ljubi družbo, pa zato zbira svoje ljudi okoli sebe. Včeraj se je o tem govorilo tudi o kuloarjih državnega zbora in ugibalo to in ono. Neki časnikar pa je dejal: »Gospoda, jaz Vam razložim to reč. Minister Hedervary vodi zato svojo Btranko na zabavo, da ji ne ostane časa za razmišljanje o položaju. To vem iz skušnje. Leta 1896. so bili na Hrvaškem veliki dogodki in kot časnikar sem se odpeljal z nekim tovarišem dol na Hrvaško prosit grofa Heder-varyja, tedanjega bana, za intetvju. Ban nas je zelo presrčno sprejel in dejal: Gospoda, najbolje bo, če prideta k meni na večerjo, tedaj se pogovorimo o stvari. Pa sva šla k banu na večerjo. In to je bil tak krok, da do jutra nisva prišla do intervjuja — in oba sva se tako sijajuo zabavala, da sva se odpeljala v Pešto in šele v Pešti sva se spomnila, počemu sva bila v Zagrebu." — Tako se javlja o ministrskem predsedniku, da bi pozabil na svoje „težke muke". Pijanec na ministrskem stolu — prav kakor da smo v ogrski polovici mo- SPISAL E. K. Ne ubijaj! (Dalje.) »Kaj je s povestjo?" sera vprašal; »ali se je pri breznu res kaj zgodilo?" „Kako da ne?" je starec živahno potrdil. »Pravim Vam, žalostna povest! Nikar ne recite, da pripovedujem samo žalostne reči. Ho! Doživel in pripovedoval sem tudi že marsikaj veselega. Ali veste, kako smo imeli na kordonu Otočane za Turke, pa smo ujeli gospo svojega lastnega polkovnika, ker je bila tako gosto zamotana v pajčolane?" »Spominjam se. Toda pripovedovati ste mi hoteli povest o Orni jami". »Nu da, to je čisto druga reč. Ej, življenje, življenje! Veselo je že tudi, ali vendar. Tu misliš: Solnce sije, da ti ni treba nositi peči in svetilke seboj. Aj, bogami — naenkrat ti razgreje sneg gori na hribu in — bog ti pomagaj — cel plaz se utrga in zdrkne navzdol pa ropoče in bobni, kakor da bi Turki razstrelili okop in še hujše. Ako si pravočasno skočil na stran, tedaj je bila le dobra šala in lahko se smeješ, kakor da greš domov od svojega dekleta. Da . . . ali ne skoči se vselej pravočasno in če je že bil pravi čas, skočiš morda ravno tja, kjer je napačno ... Ali hočete tudi požirek, gospod?" Sava se je ustavil, potegnil iz torbe stekle- nico ter mi jo ponudil. »To ni slabo žganje", je dejal, »temveč prava slivovica". V tem je brisal otvor steklenice z rokavom. Odklonil sem, on pa ni odjenjal. »Aj, človek vendar ne more nosi licelega gozda s seboj, da bi si po poti lahko zakuril, če je mraz"; je modroval. Kako je mogel govoriti o mrazu, mi je bilo seveda neumevno. »Gorkota ne tiči v lesu, temveč v ognju in vseeno je. ali prihaja ogenj iz lesa, ali pa iz žganja. Mraz ne bi bil tako hud, a človek lahko oslabi od njega ter dobi trde kosti in to je hudo. Duša stanuje samo v gorkem telesu lahko, zato je treba greti srce in želodec. Pijte, gospod! Kristovi apostelni bi bili tudi pili, ako bi bili imeli tako dobro rakijo". Malo bi bilo koristilo Paveliču pojasnje vati škodljivost opojnih pijač in včasi so že taki momenti, da mali in veliki duhovi brez pomisleka preskočijo najljubša načela — »čemu bi bilo kesanje in pokora, ako ne bi bilo greha", je dejal Sava v takem položaju. Ustregel sem starcu ter si privoščil požirek iz steklenice. Tedaj jo je sam približal ustnicam in z naravnost pobožnim obrazom je pil. Ko je steklenico zopet vtaknil v torbo, je rekel sentimentalno : »Ali je prav, da tukaj pijem, ubogi Stevo pa tega menda niti ne ve? — E — tudi on bi lahhko sedaj ravno tako pil in vesel bi bil lahko, ako ne bi bil toliko premišljeval. Kajti narhije. Odkod naj bi tudi prihajali vsi cinizmi madjarskih vlastodržcev, če ne bi pijane politike vodil pijan človek!" * Zaradi dvojnega nmora je bil minuli petek v Varaždinu obsojen Ignacij Kavor na dosmrtno ječo in da plača 1600 kron odškodnine svojemu polbratu in polsestri, ki ju je težko ranil. Kavor jo minulo zimo ponoči zavratno s sekiro ubil svojega očeta in mačeho ter z istim orodjem ranil polbrata in polsestro. Nesrečnež je oče osmih otrok. Očeta je smrtno zasovražil, ker je menil, da ga je namenoma oškodoval pri materini zapuščini. Pravdal se je zato z očetom, a izgubil, dasi je sam njegov odvetnik izpovedal, da se mu je pri zapuščini res zgodila krivica. Njegov zagovornik dr. H. Križman je proti razsodbi vložil ničnostno pritožbo in priziv. * 4000 kron v vodo padlo. Neki dunajski trgovec se je v petek vozil s svojo soprogo v čolnu po Donavi pri Klosterneuburgu. Pred vožnjo sta denar iu dragocenosti povezala v culico in jo djala na vavro v čolnu. Kmalu pa je čoln zadel ob neko traverzo ter se je prevrnil. Oba sta si le s težavo rešila življenje. Denar in dragocenosti v skupni vrednosti 4000 kron pa so zginile v valovih Donave. * Proti modernizmu. Včeraj smo poročali o otvoritvi semenišča v Perudžiji. Tej vesti imamo še pripomniti, da je bil pred letom dni nadškof z rektorjem vred odstavljen, ker sta bila oba osumničena, da pospešujeta oziroma trpita modernizem na vseučilišču. Oba sta bila osebna prijatelja rajnega papeža Leva XIII. Marsikaj se je izpremenilo v reakcionarnem zmislu, odkar je Pij X. na Petrovem prestolu! * Drzen cerkveni rop. V mestecu Ca-stelvechio v italijanski pokrajini Aquila se je te dni dogodil drzen cerkveni rop. Iz tamošnje stare cerkve je bilo na zvit način odnešenih mnogo zelo starih dragocenosti. Tatovi so pokradli zlat kelih iz petnajstega stoletja in še veliko drugih dragocenosti, a so bili na kolodvoru, preden so mogli s svojim plenom zbežati, še pravočasno prijeti. Tatovom je pri delu pomogal tudi kapucin. * Vklenjeni orožniki. V neki francoski vasi blizu mesta Toulona so orožniki zalotili v kavarni kvartopirce pri hazardni igri. Ti pa se niso hoteli udati varuhom postave, ampak so urno planili na orožnike, jih podrli na tla, razorožili, zvezali, zaprli vrata in jih zvezane pustili tam ležati do prihodnjega dne. Še le gostilničar jih je oprostil. Tako je bila enkrat vklenjena sveta Hermaderd. * Angleški duhovnik proti čudežem. Duhovuik Thompson, kateremu je winšesterski škof prepovedal maševati, je izdal že meseca aprila t. 1. knjigo »o čudežih v novem testamentu", v kateri je izrazil jako svobodomiselne nazore o Kristusovem življenju. Po ujem so čudeži nekaj naravnega, ki vsebujejo v sebi gotove, v lepši obliki izražene dogodke. Tako n. pr. je treba pojmovati »Kristusovo vstajenje" ne v telesnem, ampak v duševnem zmislu. V obče bi se lahko izločili vsi čudeži iz svetega pisma, pa ne bi prav nič zgubilo ni svoji vrednosti. * Rekord aviatikc. V petek, dne 4. t. m. zjutraj ob 6. uri je zapustil aviatik Vedri-nes s svojim aparatom mesto Londou, srečno preletel rokavski preliv in letel ob francoski obali do mesta Dieppe, kamor je dospel ob osmih 47 minut. Preletel je 120 kilometrov zračne črte. Ob 6 zvečer je V e d r i n e s nadaljeval svoj polet iz obmorskega kopališča Dieppe proti Parizu, kamor je dospel ob sedmih 25 miuut. * Roj vlomilcev s policisti v Rero-linu. O krvavem boju vlomilcev z beroliuskirai vsi njegova nesreča se je izlegla menda iz samega premišljevanja". »Kdo je Stevo", sem vprašal. »Morda svetnik, ali pa angel", je odgovoril starec. »Kaj vem, kaj napravi bog iz graničarjeve duše, kadar jo pokliče k sebi ? V gostilni Vam bom vse povedal, če me hočete poslušati. Zakaj povest je žalo«tna. Molčal sem iu korakala sva dalje. Kmalu sva dospela na vrhunec. Na drugi strani se je steza spojila z ugodnejšo potjo. Tudi ostrega vetra ni bilo tukaj čutiti; blagi večerni mrak naju je hladil in poživljal in zopet sva lahko iztegovala kolena, ki so se bila začela že nekoliko tresti. Med hojo nisva niti opazila, da je solnce že zašlo. Sedaj sva naenkrat videla, da so začele zvezde svetiti v jasnem blišču. Zarasle gore, ki ko se nama prikazale, ko sva prekoračila vrhunec, je prevevalo tihotno sanjavo šumenje in dihale so čudovito mističen čar, ki je opajal in utrujeval misli, pa dramil vsakovrstne v skritih globočinah speče melanholične občutke. Tiho in neopaženo se je misel podložila čuvstvom. Iz starčevih prs se je izvil globok vzdihljaj. Slišal sem ga, a zdelo se mi je, kakor da' bi bil čul glas težkomiselne prirode in kakor da bi čutil, da se njeni posamezni deli, ne da bi jih motilo človeško početje, združujejejo v neizmerno mogočno celeto. Nekaj skrivnostnega, česar ni bilo mogoče izraziti, kar se je dalo komaj slutiti a napram čemur se je zazdela usoda posameznega Člo- policisti smo že zabeležili v »Zarji" brzojavno vest. Poročamo še naslednje zanimivosti: Hišnica hiše št. 9 v gentinski ulici je v petek zapazila okrog 1 po noči, da se na stopnišču nahajata dva neznana vlomilca. Zaprla je vrata in hitela na bližnjo stražnico po policaje. Hišnica ter dva stražnika Hager in Weiumann so se vrnili in v temi sledili po stopnicah vlomilcema. Stražnik Hager je bil že prekoračil stopnjice prvega nadstropja, ko je zadonel močan glas odzgoraj: »Stoj, ali pa streljamo!" Hager vzame hitro v roko svoj brovvning in odvrne: »Glavo proč! Roke kvišku! Drugače streljamo!“ V tem trenutku je že padel prvi strel na stražnika. Takoj pa se je vsula prava toča strelov na oba stražnika, ki sta bila v tem neprijetnem položaju, da je tema vlomilca zakrivala. Ze pri tretjem strelu 86 je na tla zgrudil stražnik Hager, smrtnonevarno zadet v pljuča. Za nekaj časa je ponehalo' streljanje. Znova se je zaslišal pok. Eden vlomilcev si je končal svoje življenje, pognal si je kroglo v glavo. Drugi vlomilec pa je zaklical svojim preganjalcem: »Gospod stražnik! Moj tovariš je že mrtev. Pridem sam dol. Ne streljam. Sicer sem hudodelec, pa vam vendar dam častno besedo, da pridem dol." Stražnik Wei-mann mu odvrne: »Pridite le dol' Držite pa kvišku roke in odložite orožje!" Vlomilec seje prostovoljno izročil v stražnikove roke, ki ga je. odvedel na stražnico, kjer je bil takoj zaslišan. Poleg tega senzacije polnega degodka pa vzbuja sedaj posebno pozornost med berolin-skim prebivalstvom razglas policijskega predsednika J a g o w a , znanega delavskega krvnika iz predlanskih moabitskih nemirov. V tem razglasu naznanja plemeniti vzdrževatelj redu, da bode odslej kaznoval vsakega straž,nika, ki bo prepozno rabil orožje. — Nevarno ranjeni stražnik Hager leži v bolnici in se bori s smrtjo. * Rogat plen. Berolinska policija je pretečeni teden napravila pravi lov na vlomilce, tatove in druge zlikovce. Posebno v bližnji vasi Ziegenhals je prišla na sled veliki tatinski družbi, ki je po Berolinu zadnje dneve udrla v razne prodajalne zlatnine. Policijski uradniki so na podnoč obkolili omenjeno vas. Ko se je stemnilo, so prodirali od vseh strani proti vasi in nenadoma napadli vaške prebivalce. Preiskali 80 vse hiše. Prebivalci so se tega napada zelo ustrašili in so kakor okame-neli stali pred uradniki. Policija je dobila v pest 20 zrelih tičkov, pri katerih je našla veliko zlatnine, dragocenosti in raznih ur. Bogat plen v eni noči. * Lov na opico. Berlinčanom se je te dni nudil v Charlottenburgu čuden prizor. Z balkona neke hiše so letele na ulico različne stvari, posode za cvetlice in slednjič tudi kletka s kanarčkom. Ljudje so se začeli ozirati po storilcu in kmalu so zapazili na balkonu opi co, ki je mirno opazovala svoje junažke čine. V tem je prišel tudi lastnik opice — neki zdravnik. Na vse načine so poskušali vloviti gibčno in skokonogo žival, a vse zaman. Morali so poklicati požarno brambo. Vendar se je opica znala tudi tem možem urno umikati in je skakala iz balkona na balkon. Dolgo časa se je opica igrala z gasilci »mance", dokler se ni sama po svoji neprevidnosti vjela v past. Skočila je na balkon, katerega vrata so bila odprta; od tu smuk v sobo; skrila se je pod posteljo, izpod katere jo je izvlekel neki gasilec. Izročil jo je gospodarju, ki bo moral tšeti precej kron za poškodovane stvari. * Kaj je z Rihterjem ? Kakor berolin-ski listi poročajo, so roparji ugrabljenega inženirja Rihterja pripeljali v vas Tirnovadržik in od tu na malem ribiškem Čolnu po reki veka smešpo malenkostna in brezpomembna, je napolnjevalo nebo, gore. dolino, gozde; male ia velike zvezde na firmamentu ter slabotne lučice v oddaljenih kočah so odsevale enak neprodiren misterij . .. midva pa sva molčala, ker ni bilo besede, ki bi se bila drznila zglasiti ob tej svečani uri, da bi motila divno harmonijo, ali pa ki bi bila celo poskusila izreči neizrečno. Počasi sva se približevala vasi Gundara, cilju najinega današnjega potovanja. Mirno je ležala pred nama, kakor da bi ne spali samo prebivalci, trmveč tudi hiše, drevje, ploti . . . Samo nekaj malo lučic nama je pošiljalo nekaj medle svetlobe nasproti. Spoznilo se je, ali tema in izgubljene luči in pozna ura v samoti se ni dotaknila nobene strune pod lobanjo in zdramila nobene misli. Morda nisem bil niti popolnoma buden — ali pa slutijo res tisti filozofi resnico, ki trdijo, da se človekova duša vč si potopi v vesoljui duši svetovja in se tako pretrga posamezno življenje? Vsekakor sem liki brezvesten, podoben mesečniku, korakal proti cilju. Kaj se je godilo s Savo, ne vera. Toda pozneje je trdil tako trdovatno, kakor je bila njegova navada, da je videl ob robu Kozjega gozda se dvigajoče prikazni, ki niso bile ne človeške ne živalske. Ako bi mu bil kaj pripovedoval o optičnih zmotah in o živahnosti domišljije, bi bil Sava užaljen mislil, da se mu rogam. (Dalje.) Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določi. umov: TolstoVIška slatina, pošta Guštanj, Koroško, l»rie lul11 gos»"na-letovlžž