NASLOV VIŠJE, TODA NEENOTNE STANARINE stran 6 Leto XXXV. St. 14 Murska Sobota 7. april 1983 CENA 13 DIN VESTNIK V RADGONI odprli v ponedeljek drugi gradbeni sejem mesto dogovorov in srečanj jugoslovanskih GRADBENIKOV Pomurskega sejma, in predsednik skupščine občine Gornja Radgona Jože Kolbl, sejem pa je odprl podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vladimir Klemenčič. Tovariš Klemenčič je v krajšem nagovoru poudaril, da je prvi sejem gradbeništva pred dvemi leti izpolnil pričakovanja prireditelja, raz-stavljalcev in obiskovalcev ter potrdil usmeritev prirediteljev, da vsaki dve leti organizirajo koristno manifestacijo gradbeništva, industrije gradbenih materialov ter proizvajalcev intervencijske in druge opreme in gradbene mehanizacije. Slavnostni govornik na otvoritvi drugega gradbenega sejma pa je bil Saša Škulj, namestnik predsedstva republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo ter pred-/ sednik prireditvenega odbora letošnjega sejma. Tovariš Skuj) je predstavil usmeritve sejemske prireditve, ki bo v bogatem strokovnem programu nakazala poti za nadaljnji razvoj gradbeništva, ki ga doma sicer omejujejo precejšnja krčenja investicijskih del. Zato pa se morajo, kot je dejal, gradbinci bolje organizirati in povezati za vsa dela, kjer so možnosti, saj bo to porok za boljše rezultate, racionalizacijo gradbeništva in tudi pocenitev doslej vse predragih gradbenih del. Te potrebe pa so danes izražene najbolj v prizadevanjih za izboljšanje kmetijskih zemljišč, to je v melioracijskih delih. Ko je govoril o nalogah gradbincev doma, je tudi opozoril na potrebo po varčevanju in smotrnejšem izrabljanju energije, v nastopanju in izvajanju investicijskih del v tujini pa še na boljšo in načrtnejšo organiziranost in povezanost Vseh sodelujočih. Prav zato bo radgonski sejem z vrsto strokovnih nosvetovani meštn d non v n ra ons Prejac novi predsednik PMS SZDL alistične zveze in samoupravnih socialističnih odnosov v Pomurju. Zlasti pa je veliko prispeval k razreševanju številnih problemov, s katerimi smo se v Pomurju srečevali, in se zavzemal za njihovo tvorno reševanje. Dalj časa je tudi uspešno vodil skupščino Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. Za novega predsednika PMS SZDL so pomurske občinske konference SZDL soglasno izvolile Borisa Prejaca, dosedanjega predsednika OK SZDL Ljutomer, delegati pa so ga soglasno verificirali. Potem, ko se je novi predsednik zahvalil za izvolitev, je poudaril, da se bo dosledno zavzemal za uresničevanje sprejetega delovnega programa in usmeritev ter za krepitev kolektivnega dela in rast frontne organizacije. F. M. gradbenikov za vse naštete naloge. Ob koncu pa je dejal: ,,Radgonski sejem gradbeništva in gradbene industrije pa je tudi mesto in priložnost, da proizvajalci gradbenih strojev in opreme prikažejo svoje dosežke in seznanijo gradbenike s svojo 'ponudbo, gradbeniki pa njih seznanijo s svojimi željami in potrebami . . . Pripravljalni odbor sejma si skupaj s prireditelji želi, da postane sejem tradicionalno mesto srečanja vseh gradbenikov Jugoslavije . . . Letošnjo srečanje strokovnih in poslovnih delavcev in bogata ponudba gradbenih materialov, opreme in strojev pa je priložnost za vse, da se ob tej priložnosti medsebojno povezujejo, dogovarjajo, in informirajo.” V. Paveo Zdravje vsem do leta 2000 Odštevanje se je že začelo! Že vse od leta 1950 dalje, ko je Svetovna zdravstvena organizacija prvikrat razglasila 7. april za svetovan dan zdravja, so bili sedmoaprilski dnevi namenjeni tistim pomembnim zdravstvenim problemom današnje dobe, ki že dolga leta tarejo ves svet. Izbrani problem pa ni aktualen le en dan, pač pa še posebno skozi celotno izbrano leto in nenazadnje skozi vse obdobje, dokler ni bistveno omiljen ali celo odstranjen. Tako smo do sedaj že namenjali posebno skrb zlasti zdravju otrok, delovnemu in življenjskemu okolju, prehrani, nezgodam in težkim boleznim, kot tuberkulozi, raku, čmim kozam, sladkorni bolezni in drugim, ki so še danes toliko pomembne, da v njih pogosto pišemo in razpravljamo ter se z njimi še vsak dan srečujemo in tudi bojujemo. Čmim kozam so dnevi že šteti, dragih bolezni pa je očitno vse manj ali pa so bistveno bolj obvladane kot nekdaj. Do leta2000, ko bo potekel rok svetovne akcije z geslom » ZDRAVJE VSEM DO LETA 2000«, pa nas loči le še 17 let in do takrat naj bi vsem ljudem kjerkoli na svetu omogočili takšno stopnjo zdravstvenega stanja, da bi bili sposobni plodno delati in se dejavno vključevati v dražbenem življenju skupnosti, v kateri živijo. Posebno odgovornost pri tem imajo oblasti posameznih dežel, res pa je, da imamo tudi vsi ljudje dolžnost in pravico, da aktivno ohranjamo svoje lastno zdravje ter da skrbimo zase, ko smo bolni. Taka dolžnost nas veže tudi do svojih družin, do sodelavcev in sosedov. Kaj ljudje lahko sami storimo za svoje zdravje? Možnosti in prilik je polno, le da jih ne cenimo, ker se nam zde preveč enostavne, vsakdanje in zato manj efektne. Resnično pa je, da lahko tako posameznik kot širša skupnost ogromno prispevata k urejanju kopice še neurejenih težav. Vsi se moramo zavedati, da ima onesnaženost življenjskega in delovnega okolja svoje meje in da je stanje zlasti v zvezi z nečistostjo svetovnih in lokalnih virov pitnih voda izredno zaskrbljujoče. Podobno lahko govorimo tudi o higienskem standardu bivališč in njihove neposredne okolice, o higienskem stanju naših tržnic, trgovin, šol, tovarn, jedilnic in restavracij. Premalo smo pozorni tudi do higiene javnih prevoznih sredstev, nič bolj pa do čistoče rok in oblačil. Higienizacija vseh omenjenih okolij je nujna, saj zopet naraščajo obolenja, ki spominjajo na težke higienske razmere vojnih in povojnih obdobij. Z navedenimi problemi je v tesni povezavi tudi način življenja ljudi sedanje dobe. Kroji ga kup pogojev, vezanih na razvoj in materialne možnosti. Vemo, v kakšnih razmerah oblikuje svoje življenje revni nerazviti svet, vemo pa tudi za neustrezen način življenja v bogatih deželah. Če za revne ugotavljamo, da rabijo več hrane, boljšo higiensko zdravstveno zaščito in še kaj, pa moramo bogate ljudi opozarjati, da morajo manj jesti, zmerneje piti, nič kaditi, trošiti manj zdravil, se več gibati in se skratka naučiti bolj primitivno živeti. Pri tem pa zdravi in siti bogati vedno manj razumejo bolne in lačne, saj se razkorakmed njimi vse bolj poglablja. Kljub relativno ugodnim zdravstvenim razmeram tako v svetu kot pri nas pa se ob trenutnem zatišju ne smemo uspavati. Neugodna gospodarska gibanja po vsem svetu so vedno neugodno vplivala tudi na zdravstveno stanje ljudi. Skrbeti za lastno zdravje, kar smo že večkrat zapisali in poudarjali, je torej tudi za naprej naša dolžnost in pravica. Vsi ljudje imamo moč, da si prizadevamo za zdravje in čas za to prizadevanje je ravno sedaj. dr. Jože MIKLIČ spec. ped. MITJA RIBIČIČ S SODELAVCI V POMURJU — Pretekli petek se je na enodnevnem delovnem obisku v Gornji Radgoni in Murski Soboti mudil predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič s sodelavci: članom predsedstva CK ZKJ Dragoslavom Markovičem, članom predsedstva CK ZKS Štefanom Korošcem in drugimi. Na razgovorih s širšim gospodarsko-političnim aktivom Pomurja v soboški Muri (na sliki) je pojasnil nekatere omejitvene ukrepe (boni, polog na meji, mali devizni zakon) in govoril o pripravah na sedmo sejo CK ZKJ in delu Kraigherjeve komisije. Več o obisku na 3. strani. (B. Ž., foto: A. Albert) v‘hotehna prodaja na POMURSKEM SEJMU-Hala B/210 o ' centralno ogrevanje — instalacijski material za centralno ^onje — keramične ploščice — vodoinstaiacijski material — 'torno keramiko DOSTAVA DO DOMA! ODAJA ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA - MOŽNOST NAKUPA s potrošniškim posojilom veseli bomo vašega obiska! Kovinotehna aktualno po svetu Preko pol milijona ljudi je v soboto, nedeljo in ponedeljek sodelovalo v protiraketnih demonstracijah v ZR Nemčiji. V Neu Ulmu (od koder je tudi naš posnetek) seje demonstracij udeležil tudi sedanji zvezni poslanec zelenih in bivši general Bundeswehra Gert Bastian. Demonstranti so blokirali dohode v ameriško vojašnico, za katero domnevajo, da ima v skladiščeno jedrsko orožje. Bližnji vzhod zopet bliže vrelišču Kuvajtski časnik Al Hadaf piše, da bi ameriški predsednik Ronald Reagan utegnil v začetku prihodnjega leta obiskati Bližnji vzhod, če bi jordanski kralj Husein pristal na sodelovanje v mirovnih pogajanjih. Reagan bi tedaj obiskal Egipt, Saudsko Arabijo, Libanon, Jordanijo in Izrael. Tudi to pot v zvezi z ameriškim posredovanjem niso omenili možnosti, da bi v mirovnem procesu sodelovali kot enakopravni partnetji tudi Palestinci. V Kairu ponavljajo Mubarakovo izjavo z začetka letošnjega leta, ko je dejal, da imajo Arabci praktično samo še šest mesecev časa za dogovor o mirni rešitvi bližnjevzhodne krize na podlagi načrta predsednika Reagana. Šest mesecev se postopoma izteka, voditelj PLO pa je prav ob prihodu v Damask izjavil, da Palestinci dokončno zavračajo Reaganov načrt. Menijo tudi, da kralj Husein ni dobil dovoljenja, da na pogovorih z Washingtonom in Tel Avi-vom govori tudi v imenu PLO. Iz Izraela poročajo, da je žarišču NOBENIH PALAČ VEČ Znano je, da smo v preteklosti največ vlagali v zidove. Nad tem smo se dolgo hudovali, pa nič ni pomagalo. Na pamet, stiska nas je pripeljala do spoznanja, da še tako lepa palača sama od sebe ne da kruha, ugotavlja Darkb Marin v TV—15. V stabilizacijski vnemi kar nekako pozabljamo na naložbe, ki smo jih leta in leta krivili za številne težave. Zadnje poročilo pravi, da se investicijska fronta v državi polagoma krči. Število gradbišč se že tretje leto zmanjšuje. Konec lanskega leta sojih našteli 23 tisoč, ki so bila vredna 1.540 milijard dinaijev. Po teh podatkih naj bi letos namenili za nova poslopja le še 220 milijard. Po drugi strani se je vrednost nedokončanih del povzpela na 700 milijard dinaijev. To kaže, da gradimo sicer manj, zato pa toliko počasneje. In še nekaj. Investicijska fronta sicer res usiha, vendar ne povsod enako hitro in odločno. To zgovorno potijujejo zlasti poročila, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in še nekaterih območij v Jugoslaviji. Če nekoliko podrobneje pogledamo, kaj se dogaja v Sloveniji, bomo kaj hitro izzvalo veliko pozornost opozorilo sovjetske vlade, naj Izrael ne poskuša napasti Sirije. Uradno so sporočili, da so organizirali konzultacije izraelske in ameriške vlade (ki po vsem sodeč še trajajo), premier Begin pa je sam zanikal trditev o pripravah za napad na Sirijo in novice o tem ocenil za »izmišljene«. Pozornost opazovalcev je pritegnila tudi izjava političnega komentatorja jeruzalemskega radia, kije dejal, da je v kratkem mogoče pričakovati rešitev libanonske krize. Po tej izjavi naj bi domnevno Libanon sprejel zahtevo, da izraelske čete lahko prihajajo na libanonsko ozemlje, ko gre za skupno patruljiranje. Komentator je trdil, da Libanonci števila vojakov in prehodov niso omejili. Opazovalci so te podatke zadržano sprejeli, ker je malo verjetno, da bi Libanon sprejel nekaj, kar pomeni omejevanje državne suverenosti. Kaže, da se bistveno spreminja stališče japonske vlade do palestinske osvobodilne organizacije. Na sestanek ja- ugotovili, da smo se opozoril, da gradimo preveč, držali dosledno. V zadnjih treh letih smo investicije skrčili za 35 odstotkov. Mnogi so zato že začeli svariti, da bi vsakršno nadaljnje zmanjševanje naložb utegnilo slovensko gospodarstvo hudo prizadeti. Če ne bomo vlagali vsaj tolikšnih sredstev, kot smo jih lani, bi se razvoj upočasnil, to pa bi povzročilo hude preglavice. Za Jugoslavijo to ne velja. V zadnjih treh letih so se naložbe zmanjšale le za 15 odstotkov, in je zatorej investicijska fronta še vedno preširoka. V zvezni resoluciji piše, naj bi zato tovrstno porabo letos skrčili za 20 odstotkov. Januarski podatki pa tudi ta resolucijski okvir močno prebijajo. Namesto zmanjšanja so se v začetku leta investicije v državi povečale, in sicer za 10 odstotkov. Nedisciplina na tem področju se potemtakem nadaljuje, za kar pa za ponskega zunanjega ministra s predstavniki diplomatskih misij arabskih držav so namreč prvič povabili tudi voditelja predstavništva PLO v Tokiu. Čeprav predstavnik za tisk ni hotel komentirati napovedi, da bo vlada predstavništvu PLO podelila diplomatski status, se opazovalci strinjajo, dagre za pomembno novost v odnosu Tokia do PLO. Manjšina o večini Južna Afrika se je odločila, da bo organizirala referendum, na katerem naj bi bela manjšina odločila, ali j e zaželjeno, da barvasti in Indijci sodelujejo pri izvajanju oblasti ali ne. Referendum naj bi bil oktobra ali decembra letos. Po najnovejših statistikah ima Južna Afrika 4,6 milijona belcev, 2,6 milijona mešancev, 800 tisoč Indijcev in 24,7 milijona prebivalcev črne rase. Po tem predlogu večina južnoafriškega prebivalstva še naprej ne bi imela nikakršnih političnih pravic. zdaj nihče ne odgovarja. V naši republiki je bilo v začetku letošnjega leta pripravljenih 207 naložbenih projektov, katerih vrednost je znašala 58,9 milijarde dinaijev, V renubliški komisiji za oceno naložb so ugotovili, daje približno 40 odstotkov takih, ki so izvozno naravnani. To je v primerjavi z letom dni nazaj velika sprememba, ki nazorno kaže, kako se investitorji zavedajo nujnosti povečanja izvoza. Če bi namreč uresničili vse te projekte, bi na konvertibilnem trgu — kot ocenjujejo — iztržili dodatnih 223 milijonov dolarjev. Največ programov je surovinskih. Organizacije združenega dela si na vsak način želijo zagotoviti potrebne surovine, ki jim jih zdaj močno primanjkuje. Do velikih sprememb je prišlo tudi v zvezi z nekaterimi drugimi stvarmi. Znano je. da smo v preteklosti največ denarja vlagali v zidove. Nad tem smo se dolgo hudovali, pa ni nič pomagalo. Zdaj so se stvari temeljito spremenile. V republiški komisiji za oceno naložb so ugotovili, da gre zdaj za Spet peta kolona Med skupinami, ki se hočejo uveljaviti na avstrijskih zveznih in dunajskih občinskih volitvah (potekale bodo istega dne, 24. aprila), seje pojavilo tudi »gibanje proti tujcem«. Nastopa s kratico »AUS«, kar pomeni »ven«. To »gibanje«, ki je sestavljeno iz neonacistov in drugih desnih ekstremistov, je objavilo »sporočilo za tisk«, v katerem je zapisano, da se »AUS« ne bori samo proti tujcem, temveč tudi proti antifašistom. Med drugim je rečeno, da se pod nazivom antifašizem »skriva peta kolona nekdanjih protinemških zaveznikov v srednji Evropi«. »AUS« je nekakšno nadomestilo za Burgerjevo neonacistično »narodno demokratsko stranko« (NDP), ki tokrat ne nastopa na volitvah. Med »poslanskimi kandidati« te skupine je tudi devet znanih razbijačev, proti katerim teče sodni postopek. Zoper desno ekstremistično skupino, ki hoče izgnati z Dunaja vseh 100.000 tujih delavcev, seje vzdignil val ogorčenja. Dunajski antifašistični komiteje za 14. april sklical veliko protestno zborovanje, na katerem bodo zahtevali prepoved neonacistične dejavnosti. Vladajoča socialistična stranka še okleva in ne kaže pripravljenosti za resnejše posege. Podpredsednik SPO Heinz Fischerje zgolj menil, ali spričo neonacističnega rovatjenja ne bi kazalo razmisliti o »higieničnih ukrepih za varstvo parlamentarnega sistema«. Socialisti domnevajo, da se bo novo neonacistično gibanje »sesulo samo od sebe«, medtem ko glasilo komunistične partije »Volksstjmme« od vlade terja, naj proti desnim ekstremistom nastopi 'določili od leta 1945 veljavnega zakona o prepovedi nacistične dejavnosti. Avstrija: ŠE DVA TEDNA Tri tedne pred parlamentarnimi volitvami inštituti za preučevanje javnega mnenja niso poročali o bistvenih spremembah razpoloženja volivcev: še naprej prepričljivo vodi socialistična stranka kanclerja Kreiskega, zastavlja pa se vprašanje, ali bo dobila tudi absolutno večino glasov. Po nekaterih mnenjih so volilci manj razpoloženi, da bi volili socialiste, kakor na primer pred štirimi leti, tako da se je zdaj zanje odločilo 48 odstotkov anketiranih, če bi takšno razmerje ostalo tudi na volitvah 24. aprila, ni zanesljivo, da bo stranka kanclerja Kreiskega dobila tudi absolutno večino v parlantentu — 92 poslanskih mest — čeprav je zaradi veljavnega volilnega zakona tudi to vendarle mogoče. Če vladajoči stranki ne bo uspelo formirati enostrankarske vlade, kancler Kreisky ni pripravljen na koalicijo; kakor je večkrat izjavil, bi socialisti v takšnem primeru vladali z manjšinsko vlado. Kakor tudi doslej, predstavljajo neznanko »združeni zeleni«, ki so imeli v svojem vodstvu, iz katerega so izpadli nekateri uglednejši »zeleni«, hude spore. Kljub vsemu pa je mogoče pričakovati, da bi ta nova politična pričakovati, da bi ta nova nekateri pa trdijo, da celo 8 poslanskih mest v parlamentu, in to zvečine na račun opozicijskih strank. Inštituti za preučevanje javnega mnenja ugotavljajo, dagre vladajoči socialistični stranki vsekakor v dobro podatek, da so Avstrijci bolj kot poprej zadovoljni z vladno gospodarsko politiko oziroma da sedanji gospodarski položaj ocenjujejo bolj ugodno kot pred časom. Ker predvolilni boj skoraj izključno poteka na »ekonomskem planu«, bi takšno razpoloženje državljanov lahko vplivalo na končen izid glasovanja v četrti aprilski nedelji. Precejšnjo nelagodnost demokratičnih in naprednih krogov je izzvala kandidatura tako imenovane skupne liste »zaustaviti tujce«, ki ji dajejo prednost skrajno ekstremistične desne sile. Ta lista in gibanje sta naperjena proti tujim delavcem. Značilno je, da se je »lista« pojavila samo na Dunaju, kjer je zaposlenih največ tujih delavcev. Napredni krogi vidijo v tem odkrito nevarnost za demokratične ustanove države, zato zahtevajo prepoved liste in neonacističnih organizacij, ki stoje za njo. Minister za notranje zadeve Lane je izjavil, da bo socialistična stranka po volitvah v parlamentu začela akcijo za dopolnitev obstoječega zakona o strankah, ki zdaj omogoča, da kandidirajo tudi takšne, vsekakor nedemokratične, ekstremistične struje in programi. opremo več kot 60 odstotkov vseh sredstev, za gradbena dela pa le še okrog 25 odstotkov (drugod v državi se ta odnos še ni kaj prida popravil, saj v zidove še vedno vlagajo več kot 40 odstotkov denarja). Izboljšalo se je razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. Kaže, da smo denar vendarle prenehali vlagati v nove poslovne stavbe, da ne nameravamo več graditi marmornatih palač. Pokazalo se je, da bomo letos v gospodarstvo vložili kar 91,5 odstotka razpoložljivega denaija, v negospodarstvo pa le še 8,5 odstotka. Močno se je izboljšala sestava virov financiranja. Še ni dolgo od tega, ko smo ugotavljali, da je odvisnost gospodarstva od tujih, zlasti bančnih sredstev, vse večja. Zdaj tega ne bi mogli trditi. Zbrani podatki kažejo, da bodo investitorji vložili 41,2 odstotka svojih sredstev, 15,4 odstotka bo združenih, posojila dobaviteljev in izvajalcev naj bi znašala 6,7 odstotka, posojila iz tujine pa 1,1 odstotka. Bančnega denarja naj bi bilo le še 17,5 odstotka. Ta sestav virov financiranja je zanimiv še zaradi nečesa drugega. Majhnega deleža tujih posojil. Verjetno bi veljalo ta podatek podrobneje raziskati. Ugotoviti bi veljalo tudi, kaj se dogaja s skupnimi naložbami s tujimi partnerji. Teh skupnih vlaganj je ta čas gotovo premalo. Zaradi vsega tega so spremembe tudi na drugih področjih. Gradbenih del je v Sloveniji vse manj. Lani so se ta dela skrčila še za 12 odstotkov. To so seveda najbolj čutila gradbena podjetja. Zmanjšala se je proizvodnja gradbenega materiala (za 5,6 odstotka). Precej se je skrčil delež slovenskih naložb v Jugoslaviji. Še leta 1980je znašal 14,2 odstotka, zdaj pa samo še 9,5 odstotka. Kljub tem ugodnim premikom pa ne bi smeli misliti,, da je že vse storjeno. Pro--jektantje marsikje še vedno postavljajo arhitektonske spomenike, ker so pač plačani od vrednosti projekta. Delež tujih sredstev je tu in tamAe vedno previsok, čeprav so letos še bolj zaostrili pogoje za najemanje teh sredstev. Malo je programov, ki bi se opirali na združevanje dela in sredstev, na večje gospodarske sisteme, kar je ta čas gotovo ena največjih pomanjkljivosti. Zatorej bo vse. kar se dogaja v naložbeni politiki, treba še naprej skrbno spremljati. globus WASHINGTON -37 članov ameriškega saje poslala Beli v pismo v zadnjih desetih d ' katerem opozarja, da . vsaka skrivna pomoč amens obveščevalne službe ’P sandinističnim gverilcem . karagvi v nasprotju zameri zakoni. TOKIO-Japonska^ je odločila, da bo izko j nizke cene nafte na sve tržišču in povečala svoj »tekočega zlata«. POPAYAN potresu, ki je prizade’j. lumbijsko mesto je i g vljenje 300 ljudi, več kot pa je bilo ranjenih. .. BUDIMPEŠTA -časniki sovkomenW^ sno ocenili, da je c' obisk predsednika pr. na SFRJ Petra Stambo^ je Madžarskem potrdil dobre m Pjlavana odnose med obema LONDON-Britans^ bo Falklandske otoke ।* nilavtrdnjavo.Tojeob® vojne za to otočje । £ nistrska predsednica rjeva. PARIZ - ’=ranci^:,^dobil' (orosila za veliko posej 'oSno-naj bi ga od Evropske gf; darke skupnosti iz . trstvu nafto. V finančnem minis d so povedali, da gre za 6 m dolarjev. RABAT - Majski ložil naj bi izredni ar® posvečen ukrepom gžnje' ljubno razreševan) (6. vzhodne krize, sklicali * april v Fesu. DUNAJ -tar NATO Luns je P < vnimr izjavil, da bi v pr največ pada Avstrija vzdr nunaju pet dni. Na izjavo so ostro reagirali. . NAIROBI žna Afrika za afriško ' ra-velesilo pa njenJ^nestr0' čun predvideva pevec ške za 16 odst- Tudi Poljak.1 varčuj^ Na Poljskem so P* t f objavili poseben o varčevanju z jo, surovinami m rOgr» zaciji v energetiki- poijsk mih poudarjajo, da . Z ni druge izbire, j0 onalno gospodarje ^nlPJ^ na kazalcih o P°r® s« L energije in zabeležili ob mžj pre^ proizvodnji. in mazuta naj bi se1 ’ cementarnah, na Navajajo tudi n jp bodo varčevali z^M’ ftnimi derivati/^S bodo izločili iz P .j0 P^o kamione, ki f goriva, nadzor® z]a porabo vseh v0 ’ gradbeništvu. Jjja o r Podrobna čevanju so * * ,ni jV sprotju z zaht wt samostojnosti P® Aj jo, da so to n načina plamra 1 gredo v koraks « m, nomskimi gačnih načinih g gb^e Poljsko čem odvisno triletnega g®sP° črta. VESTNIK, 7 STRAN 2 aktualno doma RODOLJUB COLAKOVIČ Preteklo sredo je v Beogradu v 83. lelu umrl veliki revolucionar, član sveta federacije Rodoljub Čolakovič, vidni borec jugoslovanske socialistične revolucije, narodni heroj in junak socialističnega dela. Z njim so narodi in narodnosti Bosne in Hercegovine izgubili enega svojih največjih sinov. Rodoljub Čolakovič se je rodil 7. junija 1900 v Bijeljini in si že v rani mladosti izbral pot revolucionarja. Z 18. leti je postal član socialistične stranke BiH, član KPJ pa je bil od njene ustanovitve. Bil je aktivni udeleženec vseh nai- PISMO IZVRŠNEMU SVETU Na podlagi razprave, ki jo je na ^ji 22. marca posvetilo uresničevanje nalog v zvezi s stabilizacijo gospodarskih razmer, je predsedstvo RK SZDL poslalo zveznemu izvršnemu svetu pismo, v katerem obravnava negativne učinke, ki jih R imela uvedba pologa na pravico oo iznosa dinarjev na tisti tnaloobmejni promet, ki je urejen s Posebnimi sporazumi, pa tudi dru-ge senčne strani tega ukrepa zvezne administracije. izhajajoč iz razprave je predsed-s vo sklcmlo zveznemu izvršnemu "rri čeprav svetu predlagati, naj bi uredbo spremenili tako, da bi izvzeli tiste občane SFRJ, ki prestopajo državno mejo v skladu s posebnimi sporazumi o maloobmejnem prometu, pri čemer naj bi število z uredbo dopuščenih prehodov ustrezalo številu prehodov, ki jih navaja ustrezni sporazum (tako na primer zadnja sprememba uredbe dopušča dvanajst prehodov v Italijo brez plačila pologa, medtem ko-ustrezni sporazum z Italijo ne omejuje števila prehodov). V tej zvezi velja povedati, da skladnost s podpisanimi in spodbudami) tudi združenim kmetom in tistim, ki so že doslej bili zavarovani kot kooperanti. Pismo iz Beograda Mevedja usluga samouprav Ijan ju Ob vsakdanjih dogodkih človek često ostrmi pred tem, na kar v življenju naleti. Nekaj takega se je pripetilo v primeru novinarke pesnika Ranke Cičak, ki je v Pečincih, vasi v pokrajini Vojvodina, odkrila, kako posamezniki na račun kooperacije vsvinjereji zlorabljajo milijarde denarja, namenjenega za zeleni plan, ne da bi kakorkoli hoteli koristiti razvoju kmetijstva. O teh ogromnih zneskih so se začele tudi sodne razprave, ki še niso končane in v katerih se obtoženi branijo s svobode, med tem ko je bila novinarka, sicer dopisnica Vjesnika iz Beograda, obsojena za protidržavno dejavnost, ček da je v raznih razgovorih marsikaj izklepetala, zaradi česar so jo obtožili sovaščani, ki nimajo veliko pojma o tem, kar ona lahko pove kot zelo obveščena oseba, pa brez slabe namere. Primer Ranke Cičak je znan naši jugoslovanski javnosti, saj ga je obravnavalo tudi predsedstvo SFRJ, kot vprašanje pa je zastavljeno tudi na drugih političnih javnih mestih in prav z namero, da se pove, kako lahko postane žrtev tisti, ki se javno najbolj pogumno zavzema za samoupravljanje. Zgodba sicer še ni končana, ker gredo procesi na sodiščih počasi, vendar vse kaže, da bo na koncu dognano, če že ne kaj drugega, vsaj dejstvo, da v raznih lokalnih okoljih lahko kaj hitro pohodijo človeka tisti, ki delajo napak, pa se skrivajo za fasado lokalnih oblasti iz samoupravljanja. Problem sploh ni enostaven, kajti vse je zelo podobno tistemu, kar se misli z ljudskim pregovorom: »V volčjem krdelu moraš tuliti po volčje«. Ta nauk daje tudi praksa opredeljevanja za bone in še marsikaj nepremišljenega, kar je rezultat, najčešče, ozkih forumskih krogov krajevnih skupnosti in občin ali tozdov ozdov ali še koga tako ozkega v krogu starega načina upravljanja, ki se pokriva s plaščem samoupravljanja. Seveda ob primeru Ranke Cičak ni mogoče kdovekaj govoriti vnaprej, ker so sklepi o tem v rokah pravosodja, vendar je res nekaj, o čemer nihče ne govori dovolj jasno, da je nemogoče verjeti, daje nekdo sovražnik države, če se bori za samoupravljanje javno in z vsemi javnimi sredstvi, ne samo s sredstvi obveščanja. Takšnasodba, ki deli človeka na dvoje in zamolči eno njegovo bistvo ob obtožbi nekega njegovega drugega bistva, je najmanj enostranska. V primeru Ranke Cičak, in prepričan sem da ne samo nje, pa je uporabljena formula: to sta dve različni stvari, namreč tista o ropanju denarja za zeleni plan in tista o zasebnem besedovanju v krogu ljudi, ki temu niso bili ali niso hoteli biti kos. Ta stvar me znova spominja na marksistično tolmačenje Človekove vrednosti za socializem, ki ga je zapisal v.priročniku marksizma nek francoski publicist. Nista bistvena ne avtor ne delo, ker poznavalci marksizma oboje poznajo, temveč samo dejstvo, da je na primer profesor, ki je zasebno dober vernik, ki hodi ob nedeljah v cerkev, lahko najboljši marksist, če uspešno predava zgodovino ali biologijo, torej znanosti, ki izhajata iz materializma. Tudi za Ranko Cičak bi se lahko reklo, pa ne samo reklo, ker je to dokazano z dejstvi (ocenami v ZSJ, dd koder je uspešno poročala), da je zasebno morda bila takšna ali drugačna, vendar je bistveno, daje bila v odnosu do razvoja družbe po delovanju uspešnejša od vseh, ki so brskali po njeni osebnosti iz zasede malomeščanskega vaškega življenja, ki je bilo pač takšno, kot je moglo biti spričo dejstva, da je prav ta Ranka odkrila v njem mnogo umazanega, nezakonitega, nekomunističnega in škodljivega za razvoj družbe. To je obenerrčposebno poglavje vrednotenja človeka po rezultatih njegovega dela, ki se ne opira samo na knjigovodsko materialne pokazatelje, kakor to najraje delamo, temveč na vse vrednosti človeka, naj bo marksist ali ne, saj v frontni organiziranosti družbe priznavamo prispevek k razvoju družbe vsakomur po tem, kolikšen /e zares, ne le navidez. VIKTOR SIREC j Pred vojno je bil Rodoljub Colakovič zaradi svojih naprednih idej obsojen na večletno ječo. Dve leti je preživel tudi v mariborskih zaporih. Skupaj z M oso Pijadejem je prevedel Marxov Kapital. Bil je španski borec, skupaj s Titom pa je sodeloval v pripravah na odločilne bitke jugoslovanske socialistične revolucije. Colakovič je bil eden od organizatorjev vstaje v Srbiji in BiH, udeleženec vseh za- sedanj A vnoja, po zmagi revolucije pa tudi eden najvidnejših publicistov-književni-kov Jugoslavije. mednarodnimi sporazumi ni kriterij za presojo ustreznosti takšnega ukrepa, kot je bila uvedba pologa, marveč se porajajo dvomi tudi zaradi gospodarskih, političnih in drugih učinkov, ki jih ima ta ukrep in ki niso pozitivni. Zato je predsedstvo RK SZDL v pismu, ki so ga poslali v vednost tudi zvezni konferenci SZDL, poudarilo, daje treba uredbo o pologu obravnavati kot začasen in zato kratkoročen ukrep, ki mu praksa ne sme dati pečata stalnosti in ki ga je treba nadomestiti z drugimi ukrepi zoper pretiran odliv deviznih in dinarskih sredstev iz Jugoslavije (ostrejše sankcije proti kršilcem carinskih in deviznih predpisov in bolj dosledno izvajanje predpisov), pri čemer naj bi takšni ukrepi ne bili navzkriž z jugoslovanskimi mednarodnimi obveznostmi in tudi ne z opredelitvijo za odprto mejo. Mitja Ribičič v Pomurju „Ukrepi so le za pokrivanje lukenj!” Na enodnevnem delovnem obisku v Pomurju seje minuli petek mudil predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Mitja Ribič s sodelavci: članom predsedstva CK ZKJ Dragoslavom Markovičem, članom predsedstva CK ZKS Štefanom Korošcem in drugimi. Ugledne goste je v hotelu Radin v Radencih sprejel član predsedstva CK ZKS Geza Bačič z najodgovornejšimi političnimi in gospodarskimi predstavniki radgonske občine. Na kratko so jih seznanili z dosedanjim devetletnim sodelovanjem med pobratenima občinama Gornja Radgona in Mlade-novac, poslovanjem gostin-sko-turistične in zdraviliške delovne organizacije Radenska in najnovejšimi gospodarskimi gibanji v tem delu regije. Sledila sta ogleda zdravilišča in proizvodnih prostorov Integralovega kolektiva Avtoradgona, nakar se je predsednik jugoslovanskih komunistov s spremstvom v tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti sešel s širšim gospodarsko-političnim aktivom Pomurja.. V izčrpnem in razgibanem pogovoru so politični delavci in gospodarstveniki regije Mitji Ribičiču in Dragoslavu Markoviču obširneje pojasnili družbenoekonomske in politične razmere v tem delu naše republike in države, pri tem pa večkrat nazorno podkrepili. da jih motita pretirano administriranje in državni intervencionizem.Tosepozna tako v majhnih kot tudi sred-njevelikih temeljnih in delovnih organizacijah, še zlasti pa nosilcih gospodarjenja v Pomurju. kakršni so Mura, sozd ABC Pomurka, Radenska, Ina-Nafta, Avtoradgona in še kateri. Član predsedstva CK ZKJ Dragoslav Markovič, ki je večkrat posegel v razpravo, je dejal, da so razgrnjeni problemi dolgoročnega značaja in jih je treba tako tudi reše- Obmejno, narodnostno mešano in desetletja odrinjeno, nerazvito Pomurje (Prekmurje!) se je z velikimi odrekanji, čestokrat na račun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih oziroma številnih vaških, krajevnih, občinskih in regijskih samoprispevkov, v zadnjih par letih dodobra opomoglo in se uspelo postaviti na lastne noge. Postalo je takore-koč sinonim za vzajemnost, pridnost, varčnost in sožitje med narodi in narodnostmi. Argumentov za takšen in tolikšen optimizefn — priče smo mu bili, kot na nekaj prejšnjih, tudi na zadnji seji medobčinskega sveta ZKS — je dovolj, nenazadnje nam ga krepijo doseženi lanski in letošnji gospodarski in siceršnji rezultati, dasiravno ni, da bi jih precenjevali. Nesporno pa drži, da bi bili znatno opogumljajoči, če nam ne bi vedno znova sedali za vrat najrazličnejši omejitveni ukrepi. Kot prebivalstvo pri preskrbi se je tudi gospodarstvo pri uveljavljanju ekonomskih zakonitosti znašlo med kladivom in nakovalom. Marsikje sta jih denimo okostenelo administriranje in državni intervencionizem privedla tako daleč, da so se preprosto vdali v usodo in z danes na jutri krmarijo med motnjami v'preskrbi s surovinami, repromateriali vati. »Številni načeti problemi se navezujejo na eliminiranje administrativnih intervencij pri reguliranju tržišča in cen. Vi ste še preblago dejali, da namreč nimamo enotnega jugoslovanskega tržišča. Trdim, da tržišča snloh nimamo, da je skratka vse docela zregulirano. čeprav vprašanje zdaleč ni tako enostavno,« se je kritično opredelil Markovič. »Bližnja sedma seja CK ZKJ ne bo propagandna ali manifestativna. ampak, delovna. če je treba tudi zaprta, da bomo lahko pregledali številke in odnose in dognali vzroke, zakaj v posameznih republikah, pokrajinah in gospodarskih panogah stvari ne potekajo po resoluciji in zaključkih tretje in četrte seje. Resnici moramo pogledati v oči, zlasti pri uresničevanju naših dogovorov glede vseh oblik trošenja. Eden od velikih vzrokov, da ne moremo odpraviti bonov in depozitov je prav kršenje zakonitosti in dogovorov. Ce bi jih dosledno izvajali v jugoslovanskem merilu, bi hitro prišli do tega, da se da probleme reševati tudi na drug način. Stanje podaljševanja in kontinuitete raznih oblik trošenja nas stalno navaja na to, da moramo z novimi administrativnimi ukrepi nadomestiti slabosti prejšnjih. Njihov končni cilj pa je, da tiste luknje, skozi katere so uhajali dinaiji, devize. dohodek, pokrijemo spet z novimi administrativnimi ukrepi,« je med drugim dejal predsednik predsedstva CK ZKJ Mitja Ribičič, zatem pa nadaljeval: »V Sloveniji napadamo depozit z velikimi topovi, kar mislim, da je nesmiselno. Uvedba depozita je bil nujen ukrep v zvezi z našo borbo za realen kurs dinaija. Z njim smo, če drugega ne. likvidirali mednarodni škandal v Trstu, trgovino na Po-nterossu. ki je ugledu naše dežele povzročila ogromno škodo. Dejstvo, da je tam na račun trdo zasluženega dina- in energijo, najrazličnejšimi izsiljevanji, ki mejijo na gospodarski kriminal, cenovnimi nesorazmerji, izvozno-uvoznimi zapleti in omejitvami, da vsega niti ne omenjamo. Dodatno so v zadnjem času razburili duhove neusklajene dajatve in prispevki iz osebnih dohodkov za skupno in splošno porabo, kakor tudi preslaba pripravljenost za prehod na nov delavnik. Samoumevno je, da smo spričo vsega tega občutljivejši in nestrpnejši, da podlegamo posploševanju, čr-nobelemu slikanju in kriti-zerstvu. Da bi se temu kar najučinkoviteje zoperstavili, bi morala sleherna osnovna organizacija ZK mesečno obravnavati rezultate gospodarjenja in idejna gibanja, pa ne zato, ker bi bila to direktiva, marveč zato, ker je v nasprotnem kaj malo verjetno, da bomo tako kmalu opravili izpit stabilizacije. Med drugim se bo tudi lažje spopasti s kampanjo, ki vlada med delom manj osveščenega delavstva, da namreč po pisarnah sedi zgolj gospoda, ki lagodno drži roke križem, vleče »mastne« plače in ji ni kaj dosti mar za tiste v proizvodnji. Takim poenostavljanjem se je treba postaviti po robu, a ne le z razgaljanji takih primerov v sredstvih javnega obveščanja, ampak na zborih delav- ija našega delavskega razreda živel sloj parazitov, je bilo proti vsem našim predpisom in je objektivno predstavljalo oviro za maloobmejno sodelovanje. Mi smo za sodelovanje s sosednjo Italijo. Avstrijo in Madžarsko na znanstvenem, kulturnem, ekološkem, gospodarskem in trgovinskem področju, vendar v širših razmerah, da koristimo maloobmejni promet za izvoz, ne za šverc, preprodajo ali drobne kupčije. Mitja Ribičič seje ob koncu razprave dotaknil dela Kraigherjeve komisije rekoč, daje ta pred sintezo svojega zahtevnega dela, da pa se med blizu 350 znanstveniki, »smetano« .naše ekonomske, družboslovne marksistične znanosti, javljajo težnje, naj bi ZK ali kar centralni komite s svojo avtoriteto razčiščeval že razčiščena vprašanja, recimo glede vloge tozdov, komun, republik in pokrajin in podobno. »Gre za vprašanja, o katerih ne moremo dopuščati odprte diskusije,« je poudaril Ribičič. Sicer pa je predsednik jugoslovanskih komunistov še posebej opozoril, da moramo več graditi na spodbudnih, zglednih primerih in veliko manj na odklonih in slabostih, saj s tem (ne)hote ustvarjamo široko fronto nezaupanja delovnih ljudi in občanov v socialistično samoupravljanje. »V zadnjem času naravnost fetišiziramo administriranje in državno vmešavanje, doseči pa bi morali, da bodo državni organi (SDK, inšpekcije, banke in drugi) delovali v funkciji samoupravljanja in s tem omogočali ši-rjenje prostora samoupravnim pobudam ljudi,« je v razgovoru s širšim gospodarsko-političnim aktivom Pomurja vsoboški Muri spomnil Mitja Ribičič, ki je bil v popoldanskem delu enodnevnega delovnega obiska pomurske regije spet gost radgonske občine. Branko Žunec cev, po sindikalnih skupinah, na sestankih samoupravnih organov. Prav gotovo pa bi si delali medvedjo uslugo, če obenem ne bi priznali, da ponekod vodilni delavci — ko pride do izbruhov nezadovoljstva med zaposlenimi ali ozkih grl v preskrbi — znenada uidejo iz podjetij na domnevno zelo važne, neodložljive sestanke, s čimer pustijo na cedilu operativce (poslovodne in strokovne kadre), da se znajdejo, kakor vejo in znajo. Ker taki primeri niso osamljeni, bi veljalo vsake toliko časa preveriti delo teh ljudi in jim, če ne gre drugače, izreči nezaupnico. Žal se dogaja, da mora priti nezaupnica od^zunaj,. kar politično ni najbolj sprejemljivo. Prej je njen namen dosežen takrat, ko ti jo izreče lastno okolje ali — preprosto povedano — najhuje je, ko te razkrinkajo v lastni družini. V zadnjem času je padlo kar nekaj krink, nazadnje v soboškem Blisku, kjer je s prvim aprilom uveden začasen ukrep družbenega varstva. Sicer pa velja zaokrožiti, da se pomurski komunisti po zadnjih sejah CK ZKS in CK ZKJ zavedajo resnosti in zahtevnosti časa in razmer, kar nam vliva dobršno mero vedrega optimiznfa, ki nam je v tej oblačni stvarnosti tako zelo potreben. Branko Žunec STRAN 3 1983 pomembnejših dogodkov v zgodovini ZKJ, delavskega gibanja in socialistične revolucije v Jugoslaviji. faktorji bodo bosi? SS, zaupanje med ljudi od tedna Akcija Nič nas ne sme presenetiti Ljutomer MURSKA SOBOTA — Občinska konferenca zveze socialistične mladine je izdala že drugo letošnjo številko Izvirov mladih. V glasilu, ki je izšlo v nakladi 260 izvodov, najdemo precej zanimiv prispevek o delu mladih v murskosoboški občini. Velik del Izvirov mladih je namenjen zapisom s seminarja predsednikov in sekretarjev OO ZSMS, anketi med udeleženci seminarja, kakor tudi vestem iz osnovnih organizacij. Na 15. straneh Izvirov mladih pa velja prebrati tudi ostale prispevke, ki govore o možnostih evidentiranja brigadirjev za MDA, prostem času mladega človeka in podobno. LENDAVA — Na seji izvršnega sveta skupščine občine so razpravljali o poročilu o delu uprave za inšpekcijske službe v Pomurju za lansko leto in o poročilih o delu zavoda za kulturo in zveze kulturnih organizacij v občini. Ocenili so, da je bilo delovanje inšpekcijskih služb zadovoljivo, vendar bo potrebno še več aktivnosti na preventivnem področju. Kulturno delovanje v občini je bilo dobro, kljub kroničnemu pomanjkanju sredstev za kulturna društva, ki jih je v lendavski občini že 24. V letošnjem letu naj bi ustanovili kulturna društva tudi v nekaterih delovnih organizacijah. O LENDAVA — Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov se je tokrat sestalo v temeljni organizaciji združenega dela Gradbenik, sicer pa je to že nekajletna praksa, da izvršilni organ občinskega sindikalnega sveta obiskuje delovne organizacije. Na sedanji seji so najprej ocenili izvedbo letnih članskih sej osnovnih organizacij potem pa spregovorili o aktualni problematiki in delu osnovne organizacije sindikatov v Gradbeniku. Ocena letnih članskih sej je dobra. Sindikalne organizacije so spregovorile o najvažnejših vprašanjih sedanjega časa in se zavzele za dosledno uresničitev stabilizacijskih ukrepov. Na seji predsedstva so razpravljali tudi o osnutku zakona o invalidsko-pokoj-ninskem zavarovanju. MURSKA SOBOTA — Predpreteklo sredo so se v Murski Soboti । na razširjeni seji sestali člani medobčinskega sveta ZKS za Pomurje. i Na dnevnem redu sta bili dve točki: ocena lanskoletnega gospodarjenja organizacij združenega dela regije in sprejem akcijskega programa po 6. seji CK ZKS. Rečeno je bilo, da pomurski komunisti in delovni ljudje vse uspešneje obvladujejo nastali položaj, čeprav ni razlogov za samozadovoljstvo. Zaostrene razmere so za ZK izziv, ki je kot nalašč, da dokaže, koliko je idejno enotna, organizacijsko močna in akcijsko učinkovita. (B. Ž,) ' MURSKA SOBOTA - Center klubov OZN pri OK ZSMS je pred kratkim izdal drugo številko svojega glasila Informacije. Na 15. straneh in v nakladi 70 izvodov predstavljajo delo klubov Organizacije združenih narodov v murskosoboški občini od lanskega sptembra do letošnjega marca. Iz vsebine razberemo, da je delo 14 klubov OZN v občini dokaj pestro in zanimivo, v svoje vrste pa skušajo pritegniti čim večje število mladih klubovcev. V biltenu pa zasledimo tudi podatke o udeležbi članov klubov OZN na številnih sestankih in seminarjih, kjer izmenjujejo izkušnje. MURSKA SOBOTA — Čeprav so se v lanskem letu močno zmanjšale nerešene zadeve v postopku pri upravnih organih občine, pa se število pritožb povečuje. Zato je izvršni svet obvezal upravne organe, da temeljito proučijo vse nerešene zadeve iz prejšnjih let in analizirajo vzroke za povečevanje števila pritožb. Spodbudno pa je, da se je v i primerjavi z letom 1981 v lanskem letu število nerešenih zadev ven-, darle zmanjšalo, čeprav so upravnim organom naložili dodatno delo. | Zlasti velja to za področje prometa, zato se morajo velikokrat uk- varjati zgolj s tekočimi zadevami. M. J. LENDAVA — Izvršni svet skupščine občine je na zadnji seji razpravljal o predlogu družbenega dogovora o natančnejši razčlenitvi meril za organizacijo komunalnih organizacij združenega dela. Predlog je dan v javno razpravo. V njem gre za to, da bi vsaka organizacija združenega dela s področja komunalnih dejavnosti prevzela svoje področje dela in odgovornost. Izvršni svet je razpravljal tudi o dopolnitvi družbenega dogovora o štipendijski politiki. LENDAVA — Na seji koordinacijskega odbora za družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu pri občinski konferenci SZDL so razpravljali o predlogu povečanja stanarin. Povečanje naj ne bi bilo linearno, stanarine bodo višje od 25 do 38 odstotkov, glede na to, koliko za stanarino plačujejo stanovalci. Nekateri plačujejo že skoraj ekonomsko stanarino, drugi pa veliko manj. Predlog koordinacijskega odbora je podprla tudi skupščina stanovanjske skupnosti in poudarila, da bo s subvencijami potrebno reševati socialno varnost delavcev. Odpravljanje pomanjkljivosti Na področju prometne in požarne varnosti, civilne in narodne zaščite, na ta področja je bila predvsem usmerjena lanskoletna akcija Nič nas ne sme presenetiti, so bili storjeni pomembni napori pri podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kljub dobremu načrtovanju pa so bile ugotovljene tudi nekatere pomanjkljivosti, zlasti so premalo storili nekateri nosilci v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela pri reševanju vsakodnevnih tekočih problemov. Tudi varnostno-politične ocene so bile mar- ZDRAVSTVO- Razkorak za sto milijonov Poračun sredstev svobodne menjave dela za zdravstveno varstvo za lansko leto in razkorak za 100,000.000 dinarjev, za toliko so višji zahtevki pomurskega zdravstva, kot jih bodo predvidoma zbrale občinske zdravstvene skupnosti za letošnje leto, so bili poglavitni vzroki, da je pretekli teden na soboškem izvršnem svetu in regijskem posvetu v Rakičanu stekla široka razprava o problematiki zdravstva. Na obeh razgovorih je bilo poudarjeno, da se nivo zdravstvenega varstva v Pomurju približuje republiškemu povprečju, da pa se delež družbenega proizvoda za to prioritetno družbeno dejavnost zmanjšuje. Kljub pomanjkanju zdravstvenega kadra, zlasti v osnovnem zdravstvu, kar pomeni, da pomurski zdravstveni delavci delajo več kot v drugih regijah, so bili v preteklem obdobju storjeni pomembni koraki na _ področju zdravstvenega varstva. Žal pa dovoljena skupna poraba za lansko leto ni omogočala, da bi z aneksom do tedna Mesne industrije SK SEMENARNA LJUBLJANA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TRGOVINA, Gosposvetska c. 5, Ljubljana PONOVNO OBJAVLJA prosto delovno mesto POSLOVODJA prodajalne Beltinci (za nedoločen čas) Pogoj: 1. Srednješolska izobrazba kmetijske smeri, • 2 leti delovnih izkušenj, 3-mesečna poizkusna doba. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh na naslov SK Semenarna PE Maribor, Vetrinjska 30/I, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Kandidate bomo v roku 30 dni obvestili o opravljeni izbiri. Na razgovorih s podpredsednikom IS SR Slovenije Vladom KLEMENČIČEM in predsednikom komiteja za kmetijstvo Milanom KNEZEVICEM so predstavniki SOZD ABC POMURKA razgrnili proizvodne uspehe, načrte za v prihodnje in bilanco uspešnosti izvoza. Doseženi proizvodni rezultati v letu 1982 kažejo uspešnost v zadnjih letih vloženih 6.000 milijonov sredstev v primarno proizvodnjo in terjajo, da ob naložbah v primarno kmetijsko proizvodnjo, v katero so v zadnjih letih največ vlagali, izgradijo tudi predelovalno takoimenovano drugo fazo mesne industrije v Murski Soboti. ABC POMURKA - KZ PANONKA MURSKA SOBOTA Delovna skupnost OBJAVLJA prosta dela oz. naloge šoferja kamiona — prevoz živine Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — poklicna šola za šoferje, eno leto delovnih izkušenj — vozništo dovoljenje „C" kategorije. Kandidati naj vloge z ustreznimi dokazili vložijo v roku 8 dni od dneva objave na naslov ABC POMURKA — KZ PANONKA Murska Sobota, Lendavska 61/b. Podpredsednik IS SR Slovenije se je posebej zavzel, da s pripravo potrebne dokumentacije za gradnjo pohitijo, - saj vsi izračuni kažejo, da bi Mesna industrija s tem izvoznim obratom za proizvodnjo polkonzerv letno povečala izvoz za okoli 13 milijonov dolarjev oziroma 100 %. Kljub temu, da mesna industrija zaradi znanih težav oziroma izgub te branže ni investicijsko in kreditno sposobna, je podpredsednik IS menil, da bo to naložbo možno uresničiti, saj se bo v republiki verjetno treba dogovoriti za način združevanja sredstev za prioritetne naložbe, za katere se finančna konstrukcija ne more zaključiti, med katerimi vsekakor imajo prostor naložbe v proizvodnjo, namenjeno izvozu. Ko je pozornost veljala naložbam so povedali, da ABC POMURKA ima sprejet plan prioritetnih naložb, za katere članice sestavljene organizacije združujejo 20 odstotkov potrebnih sredstev. Na aktivnostih v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti je potrebno načrtovati aktivnosti posameznih nosilcev obrambnih in samozaščitnih nalog v letošnjem letu, so poudarili na seji PMS SZDL v Ljutomeru, ko so ocenjevali dosedanjo akcijo in se dogovarjali o izhodiščih za bodoče aktivnosti. Sicer pa naj bi bile letošnje aktivnosti predvsem usmerjene v nadaljnje usposabljanje in krepitev narodne in civilne zaščite, večje prometne in požarne varnosti ter zaščite in varnosti pri delu. o svobodni menjavi dela zagotovili dovolj sredstev za nemoteno delovanje zdravstvenih organizacij. Tako so ostali osiromašeni skladi • nekaterih zdravstvenih organizacij, zlasti pa seje znašla v težavnem položaju splošna bolnišnica Murska Sobota, ki se je dokaj stabilizacijsko obnašala, saj je znatno zmanjšala število oskrbnih dni, vendar pa zato ni ustvarila potrebnega dohodka in je ostala brez skladov. Kako torej zagotoviti potrebna sredstva za nemoteno delovanje zdravstvenih organizacij? Za težaven položaj splošne bolnišnice bi morali ustrezno uveljaviti regijsko solidarnost, ki doslej še ni zaživela. Za letošnje leto pa bi prevelik razkorak med potrebami in možnostmi morali reševati z doslednejšo uveljavitvijo neposredne svobodne menjave dela, s prilagoditvijo dovoljene porabe realnim potrebam zdravstva ter z doslednim uveljavljanjem delitve dela in sprejetih samoupravnih sporazumov v zdravstvu. Pomemben delež pa morajo prispevati s stabiliza- uspelo v zadnjih dveh letih izvoz povečati z letno stopnjo od 30 do 40 odstotkov tako, da članice te agroživilske asociacije, ki so lani izvozile za 16,300 milijona dolarjev, v letu 1983 načrtujejo izvoz v višini 700 milijonov deviznih dinarjev po tečaju SIV, dočirn bodo uvozile reprodukcijsko blago v vrednosti 550 milijonov dinarjev. Glede izgradnje kafilerije je podpredsednik IS SR Slovenije menil, da je racionalno v Sloveniji graditi le dve kafileriji odprtega tipa, od tega le eno v SV Sloveniji. Predstavniki ABC POMURKE so ga seznanili z neodložljivo potrebo sanacije dvajset let stare kafilerije v Murski Soboti, katere okvara lahko zaustavi klanje, kar je nedopustno ob tem, da 80 odstotkov izvoza kmetijstva predstavlja izvoz mesa, pa tudi sicer premajhne zmogljivosti stare kafilerije v Murski Soboti predstavljajo ekološki problem, saj presežke kadavrov in odpadkov klavnice, ki jih ni moč predelati, zakopavajo ob tem, ko bi iz njih proizvedena mesna moka zmanjšala uvoz beljakovin za živinsko krmo. Sicer pa bodo pri odločitvi o gradnji ozirpma lokaciji nove kafilerije zadnjo besedo imeli izračuni ekonomičnosti. Boris Hegeduš ročju civilne zaščite bo dan poseben pomen zaklanjanju, zatemnjevanju in opremljanju prebivalstva. Obrambno usposabljanje prebivalstva bo v prihodnje moralo potekati po dogovorjenem in usklajenem programu, da ne bi po nepotrebnem trošili sredstev in obremenjevali kadrov. V krajevnih skupnostih bo potrebno dopolniti razvojne programe z nalogami za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami ter skrbjo za zdravo in čisto okolje. Vse aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti v letošnjem letu pa morajo izhajati iz var-nostnopolitičnih ocen in odpravljanja vsakodnevnih pomanjkljivosti, ki vznemirjajo ljudi zaradi malomarnega in neodgovornega ravnanja posameznikov. F. Maučec cijskim obnašanjem tako izvajalci kot uporabniki zdravstvenega varstva. Sicer pa je bilo dogovo-rjeno, da je potrebno v vseh pomurskih občinah v najkrajšem času še podrobneje analizirati stanje in nakazati možne rešitve, ki bi jih potem uskladil koordinacijski odbor pri medobčinski zdravstveni skupnosti. S stanjem pa bi predvsem morali seznaniti zbore združenega dela, ki bi morali povedati odločilno besedo. Rešitve bi namreč morale biti dolgoročne, saj zdravstvene organizacije doslej tudi ne izpolnjujejo nekaterih obveznosti kot na primer prispevka za SLO in informatiko. Seveda pa je potrebno problematiko zdravstva reševati realno in v skladu z-možnostmi pomurskega gospodarstva. Feri Maučec 0 razvoju in organiziranosti ljutomerskega kmetijstva NAJPREJVSEBINA, NATO OBLIKA da bodo hran° Izvajanje plana razvoja kmetijstva v občini Ljutomer s poudarkom na^ izvajanju investicij in samoupravni organiziranosti je bila osrednja tema ponedeljkovega pogovora, ki so ga sklicali na pobudo družbenopolitičnih organizacij in občinskega izvršnega sveta. Poleg vodilnih predstavnikov kmetijskih delovnih organizacij iz občine in iz sozdov (ABC Pomurka, Emona, Slovin), v katere je vključeno ljutomersko kmetijstvo, so se pogovora udeležili tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič, izvršni sekretar CK ZKS Ivo Marenk in predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih. Plani razvoja kmetijstva v občini se ne izvajajo tako, kot so zapisali, nekatere investicije niso bile realizirane, zato razvoj zaostaja. Tako je, denimo. še vedno odprto vprašanje rekonstrukcije farme prašičev na Cvenu, čeprav imajo za ta namen že odobren mednarodni kredit, soudeležbo 40 milijonov dinarjev pa je zagotovil tudi Merkator. Izpadla je tudi gradnja me-šalnice močnih k mil, prav zdaj pa se srečujejo s težavami pri zagotavljanju lastne udeležbe za planirane melioracije. Na pogovoru je prevladalo mnenje, da je treba rešitve iskati v povezovanju s porabniki hrane, ki naj bi prispevali del sredstev za načrtovane investicije. Slednji so sredstva pripravljeni prispevati, vendar pod pogo- Nov predsednik OK SZDL I Programsko volilna seja I OK SZDL v Ljutomeru je ! potekala nekoliko izven ustaljenih shem program-। sko volilnih sej. Poudarek je bil namreč na analizi j delovanja krajevnih sku; ; pnosti v občini. Tudi na tej ; sejiso bili delegati mnenja, ! da je to v bistvu posnetek sedanjega stanja v krajevnih skupnosti, nikakorpa । ne nakazuje bodočega i materialnega in samo-I upravnega razvoja le-teh. Je pa nekaj res: javna razprava o tem dokumentu je imela ravno to nalogo, oa j dopolni analizo z vsem tem, kar ji manjka. To m i nikakršen dokončni dokument, je le osnova za razpravo, ki naj bi izoblikovala dobre temelje za delo krajevnih skupnosti. In '° stališče, seveda skupaj z I vsemi pripombami, sprejeli in jih bodo dodan * । ostalim, ki so se že izobli' i kovala v javni razpravi-i Drugi del seje je bil namenjen sprejemanju Pr0' । grama občinske konference SZDL Ljutomer, o katerem so že razpravlja" na decemberski seji. Takrat so člani OK SZDLbi« mnenja, da je potreb"? I nekatere naloge vsklad« z ostalimi DPO v občim m seveda s programom on činske skupščine. To I bilo tudi narejeno in ta usklajen program so n Programsko volilni se) tudi sprejeli in potrdili- . Zadnji del seje pa Je ® . namenjen volitvam- *7 glasno so razrešili Bom Prejaca dolžnosti preb* dnika OK SZDL, na njesu vo mesto pa izvolili A' j ksandra Pirherja. . p. b-' tud' Dlje časa pa so ^.^.-ni-tudi pri samoupravni °r^e. zjran os ti ljutom erskega * djstva. Le-to je orS^1^. v sko povezano v tri občini pa ni enotne družb in ne enotne zadružne pr vodnje. Med variantam^ združiti vse kmetijstvoy no delovno organizae‘J£a, organizirati družbeni m sebni sektor posebej, J L v vladala druga. Tako naj' občini v eni delovni °r^beflO ciji združili celotno drvi vS0 proizvodnjo, v drugi zadružno proizvodnjo- prva kot druga j£ z ^i-okviru dveh delovnih 0’^/ zacij - Ljutomerčana' # Križevci-Ljutomer. * v Povedali na P0?0^,’ občini vedo, kaj poznajo pa izhoda iz^kOf p3 organiziranosti. morajo biti cilji jas"’joD' organiziranosti je čili vsebino in vsem" ° y podrediti obliko.yp"! Ps° bodo ob podpon vS; -jjrir zainteresirani za ral tijstva, v Ijutomers^ kos tej nalogi. OKNA KOMBINAT LESNE INDU LOGATEC VESTNIK, 7 STRAN 4 Prednost S SEJE NALOŽBENE KOMISIJE vgradnji Murinih elektrarn! kov zbora uporabni-zbora^^6!49 delegatov, in tovi TJalcev kmediS80^ ranje mn26^’^ *n reguli-Predvsem .vodotokov, puhate na 01?end’dosežene Ščavnice nrj pbn!0ČJu Poteka tudiizgradn;GMeVclb kakor Pri Domaiin?n?drzeva^nikov žancih karncdl ln Radmo-tev širše« °m°g0Ča vključi-njo nadvse°brnočJa v izgrad-n°8ospodarff vod’ ^njemS’11 Paktov. V Pomena L« paje b*stvenega objektov prr'!7 Podobnih Nanovo? v?bnečicih. območne Je? skuP^ini ^dno območje MUpnost\za ^viCon^^Morepa'so taaln0 voraP ' na dokaj ak' astreznihPeS"Je izgradnje ^uri. Na ta n ?"1 na reki deJaH, lahko ?a^-bl’ kot so Var°vali celotn Ve^1 meri za' t?UrJa pred ™ ob.močje Po-s ®dicami noH°rebltnimi P°-mi vPlivi Sav ln Skodljivi-^kovega nesnazevanja «0-Zato mora I unega ok°lja. Jktram na rej'?, ^adnja „ ^vzeli L ^Mnn.kotso I ?°stno meL pravi’ Pred-fengramih dela Vt nadaljnjih i °vsedam; ’ kaJ“ zamu-WkadoknX tUaC1j' bo tež’ hed V Pr‘h°dnjlh n^No'ob^0 izv°lili novo d?S,ipaso°ene vodne sku-Poznanje £^ne sk |rokovni siužti to ama “ — Sk, Modlic , Je postal Slav-Pran^^^an zh C.P°murke jeli a e druge n ‘Zvolili še fea.WŽ^ Sl^ Potrdil del? a ,obdobje Milan Jerše ZANAŠANJE NASE Na zadnji seji naložbene komisije pri medobčinski gospodarski zbornici prejšnji četrtek v Murski Soboti so člani dali zeleno luč nakupu zemljišč in kmetijske mehanizacije tozdu Mursko polje Veržej pri kmetijski zadrugi Ljutomer—Križevci, prekoračitvi izgradnje čistilne naprave Konuso-vemu tozdu Usnjarna Ljutomer, izgradnji prizidka k osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru, nabavi strojne opreme za potrebe delovne organizacije Mura in plinifikaciji občin Murska Sobota in Gornja Radgona. Ob tem so pretresali letošnjo investicijsko sposobnost pomurskih organizacij združenega dela in poudarili, da brez večjega združevanja sredstev ni pričakovati razmaha investicijske aktivnosti. Domala pri vsakem naložbenem zahtevku je bilo opominjano, da se velja strogo pridrževati ,,pravil igre”, se pravi dogovorjenih in uveljavljenih oziroma uzakonjenih meril investiranja. To je še posebej važno pri nabavi uvožene opreme, ki je po besedah Zdravka Praznika za letos in prihodnje leto blokirana, razen ko dž svojo privolitev banka ali gre za skupna vlaganja. Slednje bi recimo lahko izkoristila opekarna Križevci pri Ljutomeru z avstrijskimi partnerji preko delovne organizacije Konstruktor, ko gre zdaj v širitev proizvodnje strešnikov za izvoz. Na tuje kredite ta čas ni, da bi se zanašali, saj je prišlo do resnih zastojev in dotlej se kaže mnogo bolj opirati na lastne sile in sredstva. Sicer pa je v zadnjih treh letih — kot je regijsko naložbeno komisijo seznanil predsednik republiške komisije za. oceno investicij Zdravko Praznik — naložbeni ritem Slovenije dodobra opešal, podobno je v državnem merilu in čeprav smo letos v naši republiki le uspeli hitreje pognati investicijsko kolesje, je delež opreme, zlasti pa gradenih del v strukturi naložb odločno prevelik. Tako smo imeli s 30. septembrom lani v Sloveniji v gradnji 2626 objektov, katerih predračunska vrednost je znašala 158 milijard dinarjev, od tega je na gradbena dela odpadlo 80 milijard. V Pomurju smo takrat gradili 181 objektov v predračunski vrednosti 4,4 milijarde dinarjev, od tega so dobrih 70 odstotkov sredstev ,,snedle” gradbene storitve, čeprav moramo pri tem upoštevati gradnjo dveh hotelov, objekte v kmetijstvu in vso stanovanjsko gradnjo. Glede plinifikacije občin Murska Sobota in Gornja Radgona je bilo podčrtano, da je naposled le prišlo do skupnega jezika, priprave investicijske zasnove — ta je bila zaupana Zavodu za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote — in konkretnih dogovorov med Petrolovo delovno organizacijo Zemeljski plin in bodočimi porabniki, delovnithi kolektivi, interesno skupnostjo za nafto in plin in banko. Omenjeni naj bi hkrati zagotovili potreben delež sredstev, ki se gibljejo v višini petsto milijonov dinarjev. Zdravko Praznik je spomnil, da bi bilo dobro na tem področju izmenjati izkušnje s Tržičem in Žalcem, kjer prav tako načrtujejo plinifikacijo, saj se zna primeriti, da bi pri ovrednotenjih načrtov prišlo do prekoračitev in s tem neljubih revalorizacij programov. Člani komisije so slednjič sklenili, da plinifikaciji dajo vso podporo in soglasje, pripraviti pa je treba dokončno zasnovo investicije in jo predložiti republiški komisiji. Ce bodo konec tega srednjeročnega obdobja tudi v resnici stekli prvi kubični metri plina (alžirskega, domačega ali kakršnegakoli drugega) proti Murski Soboti oziroma Gornji Radgoni, je pa že drugo vprašanje. Branko Žunec o novem delovnem času Letos smo se tudi v naši državi prvič prilagodili poletnemu času, tako kot to že nekaj časa delajo v drugih evropskih državah. Na ta dogodek smo se dalj časa pripravljali in tudi porabili veliko časa za razprave in usklajevanje. Žal pa smo pri tem bili premalo enotni in nismo dosledno upoštevali sprejetih priporočil, tako da je tudi prišlo do nekaterih težav pri prevozih na delo in z dela. Ponekod so namreč ostali pri nespremenjenem delovnem času, marsikje pa so prešli na nov delovni čas. Tako so v nekaterih delovnih okoljih zadovoljni s prehodom na nov delovni čas, v nekaterih pa tudi ne. Sicer pa smo se o tem pogovarjali z nekaterimi občani. MARJETA OBAL, vzgojiteljica in predsednica zbora izvajalcev skupščine soboške občinske skupnosti otroškega varstva: »V vzgojnovarstveni organizaciji Murska Sobota smo sklenili, da se bomo z odpiralnim časom vrtcev povsem prilagajali potrebam združenega dela ih ostalih služb, tako da zaposleni starši Več pozornosti manjšim ne bodo imeli težav z varstvom svojih otrok po spremembi delovnega časa in premiku umih kazalcev. Tudi v naprej • bodo vrtci na Gregorčičevi, Prešernovi in v enoti Štefana Kovača odprti od 6.15 do 1630, popoldansko dežurstvo pa bo v slednjem zaradi časovnih pomikov veijetno odpadlo. V ostalih vrtcih soboške občine bo obratovalni čas od Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja so v lanskem letu v Pomurju doseženi še dokaj pozitivni premiki glede poslovnega uspeha organizacij združenega dela s področja gospodarstva. Za 36 odstotkov višji celotni prihodek, na kar je vplivalo tudi aktiviranje novih osnovnih V Blisku ukrep družbenega varstva Zaradi bistvenih motenj v samoupravnih odnosih in huje prizadetih družbenih interesov so na seji zbora združenega dela skupščine občine v Murski Soboti delegati sprejeli sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v TOZD Blisk. V obrazložitvi je navedeno, da se S 1. aprilom odstavi individualni poslovodni organ, za 12 mesecev se razpusti delavski svet in njegovi organi ter disciplinska komisija, vse- pravice teh pa se prenese na začasni organ. Za dobo 12 mesecev pa se imenuje za začasnega individualnega poslovodnega organa v TOZD Blisk tovariš Jože Kouter, vo-^Ini planer iz delpvne organizacije Panonija. Vse stroške začasnega organa pa seveda nosi prizadeta temeljna organizacija združenega dela. sredstev, večji prodor s prodajo blaga in storitev na tujem trgu, zlasti na konvertibilnem področju, še posebej pa rekordni dosežki v celotni rastlinski proizvodnji, pri čemer izstopa količinska proizvodnja pšenice, koruze in grozdja, so nedvomno spodbudni podatki. To so med drugim ugotovili na seji izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti, ko so razpravljali o važnejših značilnostih poslovnega uspeha OZD iz gospodarstva v pomurski regiji za leto 1982. Omenili so še nekaj ugodnih pokazateljev, ki izhajajo iz informacije SDK, vendar pa so se dalj časa gadržali raje ob določenih negativnih pokazateljih. Navzlic prizadevanjem še vedno niso zadovoljni z deležem izvoza (4,6 odstotka) v celotnem prihodku, ob nepoznavanju pogojev gospodarjenja za letošnje leto pa tudi ni pričakovati večje stimulacije za izvoz. Zlati zaskrbljujoči so izredno visoki neplačani prihodki, kar kaže na neučinkovitost komercialne politike, zato se morajo komercialne službe v združenem delu še bolj strokovno in agresivno lotiti tega problema. Tudi zaloge gotovih izdelkov vzbujajo skrb, kajti znano je, kako težko je priti do reprodukcijskih materialov, za katere je treba odšteti precej deviz. Težko stanje je tudi glede odplačevanja kreditov, še posebej pa obresti, ki lahko »požrejo« ves poslovni sklad. Več naporov bo treba vložiti za izvedbo manjših programov razvoja, ki bodo hitro dali rezultate in odpirali možnost za zaposlitev novih delavcev. Ob dejstvu, da v vseh štirih pomurskih občinah občutijo realno upadanje investicijskih vlaganj in za letos ne predvidevajo nobene pomembnejše investicije, zato je še kako upravičena zahteva po združevanju dela in sredstev. Veliko kritičnih besed pa je bilo na seji izvršnega odbora medobčinske gospodarske zbornice slišati glede prepočasnega reševanja problema INA-Nafte v Lendavi, čeprav so bili vloženi veliki napori same delovne organizacije in občinskih institucij. Prizadevanja v okviru republiških organov niso dala željenih rezultatov, so poudarili v razpravi, saj se omenjena problematika vleče že precej časa, poleg tega pa niso dovolj preučili posledice ob odločitvi, da ne gradimo druge faze lendavske rafinerije. V bistvu je INA-Nafta, kot so opozorili, poleg Gorenje-Kor-tinga in IMV Novo mesto tretji slovenski problem, saj znaša v tem trenutku realna izguba že okrog 2 milijardi dinarjev, spričo zamudnih obresti, ki znašajo letno 300 do 400 milijonov dinarjev, pa se stanje nenehno slabša. V bogati razpravi so izpostavili tudi vprašanje disparitete cen med surovinami in gotovimi izdelki v kovinski in elektro industriji ter premajhnega spoštovanja družbenih dogovorov. Milan Jerše 630 do 1630, za vse vrtce v soboški občini pa velja nov umik, po katerem je jutranja malica ob 9. uri, kosilo od 12. do 13. ure in popoldanski počitek do 1430.« ŠTEFAN TIVADAR, kmetova-_ lec iz Mostja pri Lendavi: »V hlevu imam 7 krav in 15 govejih pitancev. Živali so se nekako navadile na prvi dnevni obrok, ki sem jim ga dajal po 5. uri, torej kmalu zatem, ko sem vstal. Zdaj, ko smo prešli na poletni čas, na moji kmetiji vstajamo, ko je ura 6, to pome- ni, da živalim pokladamo prvi obrok ob enakem »naravnem« času. Živina pač terja svoje vseskozi, ne glede na to ali je zima, poletje, naj ura kaže po starem ali po novem. Bolj prilagodljivi pa smo kmetje v času sezone največjih poljedelskih del, na primer v času spravila krme. Tedaj vstanemo, ko se zasvetli, in delamo včasih še v noč. Torej se prav nič ne ravnamo po uri.« MARIJA GOBEC — Glavna medicinska sestra pri ZD Murska Sobota: »S prehodom na nov delovni čas smo se v pomurskem zdravstvu poenotili, saj sedaj povsod začenjamo delati ob 7.00 uri in traja delovni čas do 15.00 ure, v dvoizmenskem turnusu pa do 21.00 ure. Pome- ni, da je enoizmensko delo časovno ostalo nespremenjeno, medtem ko se je delovni čas v dvoizmenskem turnusu podaljšal za eno uro in traja do 21.00 ure. S strani zdravstvenih delavcev pri usklajeva- Uspešen politične šole Z b nek« 'n od drugod. Manjša skupina slušat j tednom 4fekrafenih skupnosti. Predav ki Konzkem i®su, ob sobotah pa dopoldne- ooiitične šole v e Soboti ^0 da za vzdrževanje stanovanj ostane bore malo. jajo s plačili stanarin oziroma so neredni plačniki. Delna nadomestila stanarine v višini 731.254 dinarjev pa so prejemali redki stanovalci. ki so zadostili pogojem pravilnika za dodeliteg nadomestila, Med njimi ni tistih, ki so lastniki osebnih avtomobilov ali počitniških hišic, oziroma takih, katerih prejemki na družinskega člana presegajo dogovorjeni znesek. Ta se iz leta v leto spreminja, odvisno seveda od osebnih dohodkov. dohodka od premoženja in drugih virov, oziroma socialnega. stanja družine, ki bi naj sodelovala z 20-odstotnim deležem pri plačilu stanarine, vendar je pri samoupravni stanovanjski skupnosti kar nekaj takih primerov, kjer je nadomestilo pri plačilu stanarine stooddstotno. Kljub temu lani namenska sredstva za subvencije niso bila v celoti izkoriščena (le 69-odstotno). letos pa bo upravičencev do delnega nado-omestila za stanarine gotovo več. Ne le zaradi padca življenjskega standarda, ampak tudi zato, kerse omiljuje odstotek znosnih stanarin. to je dopustni delež stanarine v družinskem proračunu. V letu 1983 bi naj bil ta delež 7-odstoten, ob upoštevanju ostalih pogojev, kot je število družinskih članov pa kvadrature na stanovalca in drugih. Posebej kaže omeniti solidar-no.ma stanovanja in upravičence do teh stanovanj, izpostaviti pa problem, ki se v zvezi s koriščenjem solidarnostnih stanovanj pojavlja. Po petih letih bi naj stanovalci solidarnostna stanovanja izpraznili, vendar je vprašanje, kam bi se naj preselili. Sami si FIDLER RADGONA RADKERSBURG VELIKA ZALOGA —Po ugodni ceni ves gradbeni material Ograja za plot, plastična in pocinkana Vse vrste železa in pocinkane pločevine proti rji Vodovodne cevi-črne in pocinkane Žlebovi za streho Motorne kosilnice 4-taktne Žična ograja — črpalka GRUNDFOS Gedore ključi v kasetah Kotna brusilnica 2000 W — 1540 Sch Ves material za centralno kurjavo Sadolin za les v vseh barvah in originalni žeblji za ladijski pod Samokolnice ALKO po 801 in 1001. novih stanovanj ne morejo privoščiti. saj kvadratni meter stanovanjske površine znaša več kot tri tisoč dinarjev, organizacije združenega dela pa tudi ne razpolagajo s tolikšnimi sredstvi, da bi zadovoljile vse potrebe. Tako se solidarnostna stanovanja po petih letih ne sproščajo in ponudba je običajno manjša od povpraševanja. Lani se je v solidarnostna stanovanja vselilo 51 družin, letos pa je razpis za solidarnostna stanovanja v teku. Predvidoma naj bi bilo v stanovanjskem kompleksu Lendavska-sever v juliju vseljivih 27 solidarnostnih stanovanj. Ljutomer Tudi v ljutomerski občini je prosilcev solidarnostnih stanovanj več kot možnosti. Po prednostni listi je bilo kandidatov letos 44. po zadnjem razpisu pa se jih bo v stanovanja vselilo 24. Celotni stanovanjski fond znaša 687 družbenih stanovanj, tako kot drugod pa tudi v Ljutomeru ka-snijo s stanovanjsko izgradnjo po petletnem srednjeročnem planu. Med plačniki stanovanj najbolj tarnajo tisti z nižjimi prejemki in velikimi stanovanji, subvencij pa so bili v preteklem letu deležni le trije občani. Letos pričakujejo, da jih bo več, posebej ker je poleg že omenjene 30-odstotne podražitve stanarin predvideno tudi pretoč-kovanje stanovanj. ^eda*1’ (Kot smo zvede'Lčfne ciji, delegati skup v L« novanjske skupno*dviden davi niso potrdili P^viš®^ ga 30-odstotnega P,,«, stanarin, in tako J® loženodo naslednje ne in do takrat, *0^3 » ceno stanarin občinska skupnost * Zbrani podatki dokazujejo, da stanovanjski problernadk^^gjtd^ Gornja Radgona V gornjeradgonski občini se bodo stanovanja predvidoma podražila v juniju, če bo seveda skupnost za cene’ potrdila 33-od-stotno zvišanje, o tem, da se naj stanarine ne bi zviševale z P lom. pa so se na skupščini o uporabniki. Že sedaj J£ 0 -0 takšnih stanovalcev, kijih® J za plačilo stanarin iztožiti, dolžni za več kot tn Subvencij pa je v nasprotju s K® prav malo, saj je bilo nadomestila stanarine delež«1 šest najemnikov družbenih » novanj in je ostalo za več k® dvesto tisoč neizkoriščenih štev. Letos predvidevajo, stanje drugačno, posebej pa spremenil tudi način, saj morali v tridesetih dneh p pišu reševati vprašanje P « čencev in izplačil °meuotje nadomestil in ne za nazaj, bilo doslej v praksi. Solidarnostnih stanovanj b® Gornji Radgoni niso imeK c pa bo stanovanjska skupni s polagala s v novem bi Tratah. Deset jih' pr« . vSeh dobiti s prenovo. ven ,„i0|iitev skupaj premalo za zad 140 prošnikov. Lendava V lendavski občini zaj .^ih novanjski fond 91- jg ja® stanovanj. Solidarnostna pfe. dobilo 19 od 26 prosiKev. ^uša11 ostalih sedem pa boo .oljrii' poskrbeti leto. Prav taK« god imajo tudi v Lend v kam s solidarnostnimi. , pel najetih stanovanjih^ tneg« let. vendar zaradi izselitev. Prav takoje t jeinel® stanarin, o njihove -^ti. nadomestilu pa kaže z L se bo po pričakova h jjh.l® upravičencev razširil ( . (jodo bilo 70) pa tudi subvencij ugodneje. cement premog VESTNIK, 7 STRAN 6 kulturna obzorja PETČFI TUDI V PREKMURŠČINI Petofija.Največjegamadžarskegapesnikajeob P J . an;u predstavil hunglrist Lajos Bence, razstavo pa so v sodega J lendavskim!, pripravili knjižničarji Pok?lin^ Murski Soboti Ob tej priliki so učenke srednješolskega centra^ slovenščini in madžarščini interpretirale Peto ij P izbor v čitalnici pa kaže zapisati, daje izjemno za ' jn Poleg biografskih, tudi slikovnih podatko p . jz družini iz katere je'izviral ter pomembnejših m čitank njegovega življenja, so razstavljeni tudi odlomki tzšolskihčit v prekmurščini iz let 1870 in 1872 ter publikacija ^P st^ dvojezični izdaji, ki jo je izdala Pomurska zaloz P , a Jožeta Hradila in z ilustracijami akademskega s i j jras|e Gaborja. Naogled pa so tudi pesnikove Starejše zb jn mladino, zbrana in izbrana dela. Petofy vmadz L ln antologijah ter enciklopedijah. LJUBITELJSKA TRDOŽIVOST PetbfiuV °.,voritve razstave ob 160-letnici rojstva Sandorja knjižni«’ v ?e na ngJed v čitalnici pokrajinske in študijske kulturnega centra v Murski Soboti. F oto: A. Abraham Podelitev bralnih značk in srečanje s pisatelji tekafc,kU ^rtek so po osnovnih šolah soboške občine po-bralce ^čanJa s pisatelji, ki so obiskali šolarje in najbolj vnet Nimi nagradili s cicibanovimi, Kranjčevimi in blatni n?1 bralnimi značkami. Srečanja je v sodelovanju goste na Jeralo občinsko društvo prijateljev mladine v litrski številni mojstri pisane besede. Tako je bi Bogojino ?°h in Jakovcih med šolarji rojak Ferdo Godina, v ^gašovetk Je naP°til pesnik Ivan Minatti, na Cankovi in G^rovi^- Se Je s š°larji pogovarjal Branko Hofman, Nada Gornjih pje °biskala ^"io in Grad, Pavla Rogan je bila v ^cih m Šalovcih, Miroslav Slana-Miros v Pucon-Kar°lina Kn ® Janez Švajncer pa v Prosenjakovcih, d?mačl? V Blincih manič in Manko Golar sta bila v gosteh pri ^o13^ Literarno srečanje v pionirski knjižnici V pionirskem oddelku knjiž nice Kulturnega centra v gradu je bilo pred kratkim zanimivo literarno srečanje z mladinskim pisateljem Vitanom Malom. Pisatelj. ki je tudi urednik otroških oddaj na ljubljanskem radiu, seje z mladimi bralci pogovarjal o svojih delih in načinu, kako nastajajo. Največ zanimanja1 so požele njegove začetne knjige ža otroke: Teci, teci kuža moj. Ime mi je Tomaž in tudi na filmu proslavljena Sreča na vrvici-. Pisatelj pa seje razgovoril tudi o delu Tretje oko. v katerem so zbrane njegove izkušnje snemalca. Te bo uporabil tudi v fotografski nadaljevanki, ki jo pripravlja za Delo. bb o ZANEMARJENI ^»^VORANU 93) je bil° na Kaminih obzorjih v oh?5 Tunin Pr»znih stelu •Ldvorana zapisano, da „je sledi svoje plJ^ki rPlpF Brez besed pustila tudi plesna skupina.” Vodja izh"111 sknJ' plesnih 1 se Je Pred kratkim uspešno predstavila na Zah?”9 skal«-1 ^rv3tske J”? V Murski Soboti, na republiškem srečanju ”ast^Val °biatna P1esnih dn’8^ in plesnem gledališču v Celju, kot Fot -Steklenice so po enem od zadnjih Slek « n=°^rat Posnnvr Si^0 že navsezgodaj pospravili. Tako Po; tistp °dru> da sm^a>'Jne ^v°je) steklenice, postorili pa tudi h v jn°sti o«,’ 0 katerih hi ° ,°spoh vadili. Predvsem pa niso le Pred dv°rani l eta'Tnejvarn kritično govorili, ampak bi kazalo več Usp«. fakini ot ,udi električne napeljave pod odrom slikana knas.topom m ^ijivi opremi. Zaradi slednje je potrebno tudi v ^držirr Ju vzdrževal^?0 truda- da sta oder in dvorana On’enien„Je' °$tki Pa ~ občinska zveza kulturnih organizacij PnOsti nem zapku Pa PPtem letijo na neprave naslove, kot je bilo erpretiranem na zadnji skupščini kulturne RIMSKE GOMILE: Na prvi pogled navadne vzpetine v gozdu, pa vendar prave stare rimske gomile. V te gomile, ki jih je narava sicer v stoletjih močno spremenila, so Rimljani pokopovali padle vojščake. Legenda pravi, da so ponavadi pokopavali po tri vojake v tri gomile, da bi se ne vedelo, v kateri je kdo pokopan. Ob trupla so polagali tudi vso vojščakovo opremo in orožje. Prav zaradi tega pa je verjetno večina teh gomil, v katerih je bilo sicer najdenih veliko zgodovinskih virov — na Negovi denimo znamenite »negovske čelade« — danes izropanih. Precej gomil so odkrili tudi ljudje sami pri delu v gozdovih in marsikdaj so naleteli na pravo kulturno bogastvo. Na posnetku sta dve izmed rimskih gomil nad Benediktom, obe že prazni, kar dokazujejo udrtine na njunih vrhih. Sicer pa so na tem območju znana še takšna rimska pokopališča padlih vojakov v Podragu, posebej pa še v Trotkovi. Za trdoživo je ljubiteljsko kulturno ustvarjalnost na letni konferenci zveze kulturnih PREDSTAVLJAMO VAM NAGRAJENCE PIHALNI ORKESTER ŠTEFAN KOVAČ MURSKA SOBOTA Pihalni orkester ŠTEFAN KOVAČ iz Murske Sobote je začel delovati 1932. leta kot godba na pihala. Prvi javni nastop so imeli 1933. leta. Po osvoboditvi je godba sodelovala na raznih manifestacijah in delovnih brigadah. S svojimi programi je sodelovala tudi v Avstriji in na Madžarskem. Pihalni orkester ima v svojih vrstah instrumentaliste, ki sodelujejo v godbi že več desetletij. Z vztrajnim in požrtvovalnim delom je pihalni orkester vrsto let dosegal lepe rezultate pod vodstvom dirigenta Jožeta Grleca in sedaj pod vodstvom prof. Ladislava Vorbša. V zadnjem času je opaziti veliko skrb za pomladitev orkestra, s tem za porast števila članov kakor tudi prizadevanja za nov kvaliteten repertoar. S svojimi nastopi prispevajo k slovesnemu vzdušju ob raznih praznikih in večjih prireditvah, prav tako pa se s svojim programom vključujejo tudi v proslave v združenem delu. Pihalni orkester je bil ves čas nosilec instrumentalnega dogajanja v občini Murska Sobota. Letos praznuje pihalni orkester Štefan Kovač svojo 50. obletnico delovanja, zato jim za priznanje mi ob jubileju čestitamo in zaželimo še naprej uspešno delo. organizacij občine Murska Sobota označil tajnik republiške zveze Tone Štefanec. Posebej je ob tej priliki izpostavil tudi širšo kulturno-po-litično vlogo tako zveze kulturnih organizacij kot samih društev ter potrebo po tako-imenovani javni tribuni o kulturi, na kateri bi naj bila med osrednjimi tudi beseda o vzgojnem delu v ustvarjalnosti tako v profesionalnih kot neprofesionalnih kulturnih sredinah, pa tudi združenem delu. Kot trdna vez s slednjim bi lahko služil aktiv kulturnih animatorjev, ki so velikokrat prepuščeni le lastni iznajdljivosti, v Pomurju pa bi lahko bilo bolj manifestativno tudi medobčinsko sodelovanje. Na letni konferenci, ki seje je udeležilo triindvajset od osemintrideset delegatov (med katerimi so bili pogrešani člani predsedstva), so prisotni prisluhnili poročilu o delu zveze in posameznih društev, ki ga je podala tajnica Greta Škerget, dopolnili so ga predstavniki posameznih društev, beseda pa je tekla tudi o programu za tekoče leto. Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, ki ned- PRIČAKOVANA PROJEKCIJA Pomurski gledališki studio, o katerem je bilo že veliko povedanega in zapisanega, je imel v ponedeljek sejo programskega sveta, kateri je sledilo sodelovanje članov na vomno do neke mere vplivajo na razmah ljubiteljstva na-| sploh, posebno ukrepi pri! porabi goriva, kar je pri lju-i biteljski kulturi še kako pomembno, tako za ogrevanje prostorov in prihajanje na vaje oziroma gostovanja, v občini opažamo povečano zanimanje za vključevanje v organizirane oblike kulturne dejavnosti; Pomembno pri tem je, da taki interesi priha-i jajo predvsem s tistih območij' občine, kjer so že bili zametki kulturnih prizadevanj, vendar; so v zadnjih letih zamrli. Tako se takozvane bele lise v občini krčijo, želja po lastni ustva-ijalnosti in prisotnosti v krajevnih skupnostih pa raste. »Tako je zapisano v uvodu predloga programa zveze kulturnih, organizacij občine Murska Sobota za leto 1983, na srečanju kulturnih ljubiteljev združenih v zvezo, pa je bila podana tudi pismena ponudba izvajalcev — najbolj delavnih med kulturno-ume-tniškimi društvi v občini in posameznih skupin. Letno konferenco zveze kulturnih organizacij občine Murska Sobota je uspešno vodila predsednica Erna Brumen. Brigita Bavčar delovni vaji skupine, ki izvaja B-prog ra m. Izhodišče B-programa je projekcija gledališkega dela Kreature v režiji vodje studia Rajka Stuparja in izvedbe mladih ljubiteljev gledališča iz vseh štirih pomurskih občin. Regijsko je t udi financiranje svojstvene, ha delegatski osnovi organizirane oblike gledališkega dela v Pomurju, od katerega so TialiiinLbfami slovenskih središč odmaknje-ni.gostovanjavednodražja.la-stna gledališka ljubiteljska ustvarjalnost pa največkrat na nivoju veseloiger. Prav zato je napovedana uprizoritev teksta dr. Bratka Krefta, ki je prenesen v današnji življenjski trenutek, toliko bolj pričakovana in upajmo, da bodo Kreature prav kmalu na do-, mačem odru. bb | Kulturni koledar ČETRTEK, 7. APRILA MURSKA SOBOTA — V fotogaleriji Kulturnega centra bo ob 18. uri otvoritev razstave pod naslovom Slovenska pokrajina. S svojimi deli sodeluje dvanajst avtorjev — umetniških fotografov, izbor in postavitev razstave pa je delo rojaka Jožeta Kološe-Kološa. Razstava bo na ogled do 17. aprila, na sliki spodaj pa je Koštabona 4. PETEK, 8. APRILA 1 DOKLEŽOVJE - V dvorani vaškega doma bo ob 20. uri folklomo-glasbeni večer. Nastopili bodo člani kultur-no-umetniškega društva Beltinci: folklorna skupina, moški pevski zbor in tamburaška skupina. LENTY — V prireditvenem domu bo ob 18. uri otvoritev prenosne razstave akademske slikarke — lendavske rojakinje Marike Danč-Roth, ki bo v okviru izmenjave med mestoma na ogled do 25. aprila. SOBOTA, 9. APRILA * RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin bo od 19. do 20. ure otvoritveni 'Ogled razstave del likovnega ipedagoga Milana Mitiča iz pobratenega mesta Mlade-novac. Ob 20. uri bo v kongresni dvorani hotela Radin nastop sindikalnega mešanega pevskega zbora Štefan Kovač iz Murske Sobote. MURSKA SOBOTA — Ob 20. uri bo v prostorih hotela Diana modna revija mladih — Muralistov. Na reviji pa bodo prikazani najnovejši modeli pomladno — poletne kolekcije oblačil. NEDELJA, 10. APRILA GORNJA RADGONA — V avli osnovne šole se bo ob 9.30 pričela revija otroških in mladinskih pevskih zborov. razstave MURSKA SOBOTA — V avli splošnoizobraževalnega oddelka knjižnice Kulturnega centra v gradu je na ogled razstav ob 100-letnici Karla Marxa. V čitalnici pokrajinske in študijske knjižnice Kulturnega centra pa je na ogled razstava ob 160-letnici rojstva največjega madžarskega pesnika Šandorja Petofija. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: dr. Alois Bernatzky — VRTNI KO LED AR, svetovalec za vse leto (Mladinska knjiga), Polonca Kovač-PET KUŽKOV IŠČE PRAVEGA (Mladinska knjiga) in Oton Župančič - MEHURČKI IN PETDESET UGANK (Mladinska knjiga). Kinematografi Kino PARK v Murski Soboti bo v petek, 8., in v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri predvajal risanko ža najmlajše LOLEK IN BOLEK. 1983 STRAN 7 naši kraji in ljudje V Rihtarovcih v radgonski občini so si oddahnili, ko so po vsej vasi napeljali vodovod. Precej fizičnega dela so opravili pri kopanju in zakopavanju kanalov. Od radenskega vodovoda, pravijo, da je voda kvalitetna, so položili kar 787 metrov cevi. Morda še podatek, da so opravili 1.160 delovnih ur in ob deležu krajevne skupnosti še precej globoko segli v žep. Rihtarovska pomlad kak napotek. Vsi so zatopljeni v svoje delo in hočejo vsako vedro uro izkoristiti za zunanja opravila, dosti dela pa je v sadovnjakih in pri živini. Na njivah je še preveč mokrote. Štefan Puhan, ki je na 4-hektarski kmetiji — nekaj zemlje ima še najete — za fizična dela sam, ne tarna. Hlev je poln, da bolj ne more biti. Vsako leto proda tri ali štiri bike, po tisoč litrov mleka vsak mesec, ob skrbi za krmo pa ni opustil prašičereje. Vitalnosti mu ne manjka, o vsem je seznanjen, marsikaj odobrava, pa tudi pokritizira BELTINCI Zadovoljni nad skupnim uspehom so se začeli dogovarjati o novi nalogi — asfaltiranju vaških cest. Naveličali so se blata, ki je ob množici kmetijskih strojev že prava nadloga. Takole so se dogovorili, večina je bila za to, da bodo razpisali poseben — tokrat samo vaški referendum o krajevnem samoprispevku. Do tega referenduma pa vse do danes še ni prišlo, čeprav so imeli tekst za razpis že pripravljen za tisk. Zakaj? O tem raje ne govorijo, ali pa vsak zavije po svoje. Iz pogovorov pa lahko razbereš, da ni šlo samo okrog tistega o poznem razpisu referenduma. Nekateri so baje celo odsvetovali, da bi imela kakšna vas v eni krajevni skupnosti še svoj, poseben samoprispevek. Skoda, da je bilo tako in to v primeru, ko skoraj nikogar ni bilo treba posebej prepričevati o novi prepotrebni naložbi vseh 28 domačij. Tudi Franc Zemljič in Štefan Puhan menita tako, saj sta kot člana vaškega odbora sodelovala pri vseh dogovarjanjih. Ob množici spomladanskih opravil so dogovore okrog asfalta malo odložili, dobra zamisel pa ne bo šla v poza; bo. Pustili so času čas. Pa ne za dolgo. Pri odlašanjih je tako, da je treba čedalje globlje segati v žepe. Tega se domala vsi dobro zavedajo. Rihtarovsko popoldne. Na cesti nikogar, ki bi ti dal vsaj Tudi v Rihtarovcih se prebuja pomlad. Kmalu bo spet vse v zelenju in cvetju. Dela je več kot dovolj in precej ga opravijo s stroji. Pri Zemljičevih se je nekaj zataknilo pri ročni motorni žagi, vendar se je takoj našlo nekaj svetovalcev in spet je zabrnelo. včasih, če je treba. Že od leta 1957, ko se je vrnil od vojakov, je član zveze komunistov, ob vaških funkcijah se mora kot porotnik ukvarjati z najrazličnejšimi problemi na sodišču, pa še bi lahko naštevali. Dovolj ima svojega dela, vedno pa najde čas tudi za ostalo, kar je pomembno za celo vas, pa naj gre za dogovarjanja ali fizično delo. Ni se hvalil, to so povedali drugi. Denarja je malo, je povedal, vendar bodo morali dobro zamisel o asfaltiranju vaških cest čimprej uresničiti, morda pa še prej položiti kanalizacijo v delu vasi. Za začetek bi bilo dovolj, če bi ob domačijah očistili jarke. Pa ne vsak ob svoji. Potreben je skupen dogovor, ker bo sicer morda kdo spet odlašal in namen ne bo dosežen. Tudi o družabnosti so povedali nekaj stavkov. Darja je vzgojiteljica, Štefan kmetovalec, oba pa sta vsak po svoje obujala spomine na tiste čase, ko jih je združevalo domače delo, od »damfar-ja« naprej. Zdaj večino opravil prepuščajo strojem. Vse gre hitreje, nekaj tistega pristnega ljudskega domačega pa je čedalje manj. »Saj bi se lahko kje pogosteje sestali, povedali kakšno po domače, ali zapeli,« je povedala ena od vaščank. Kje pa? Gasilskega ali vaškega doma nimajo, tiste najnujnejše sestanke, ki imajo dokaj uraden prizvok, pa imajo v gostinskem lokalu ali pa v kaki domačiji. Bo že kako, pravijo, saj je skoraj vsak drugi domačin kje zaposlen in v prostem času ne drži krožem rok. Zemlja ni zanemarjena. Janko Stolnik Foto: Branko Žunec GOSTOVANJA KUD Beltinci je že sprejelo program gostovanj, prireditev in Pr® J Poleg osrednje prireditve — folklornega festivala, bodo z kulturnim programom, v katerem bodo sodelovali: folklorna skup moški pevski zbor in tamburaši s pevkama, meseca aprila gosto Dokležovju in Bogojini. , , todo Skupaj z mladinsko organizacijo, KK SZDL in osnovno S v pripravili kulturni program s kresovanjem ob 27. aprilu m beltinskem parku, v programu pa imajo tudi gostovanja v zamejs • CRENSOVCI p|ocjno de|0 UpQ^QjgnceV Člani društva upokojencev v Črenšovcih so na začetku ocenili delo in sprejeli program za prihodnje obdobje. Na za’-e,k“ u[1)j konference jim je osnovna šola Črenšovci pripravila tudi kratek program. - -o,. Iz poročila predsednika društva Štefana Vučka in razp^8*avnosti zemamo, da je bil odbor dokaj aktiven, saj so poleg društvene oej v svoje delo vključevali naloge s področja stabilizacije gospodarstva, pa tudi kmetijski problematiki so posvetili vso P«z $ Obiskovali so bolne člane in jih tudi skromno obdarili. Orgam ((( tudi članske izlete in se vključevali v delo drugih organizacij, samoupravnih organov po krajevnih skupnostih. K izpoH ng programu iz preteklega leta so letošnjemu dodali še udejstvo športno-rekreacijskem področju. AntonH®^ NEDELICA . Priprave na referendum 31. julija 1983 se bo izteklo plačevanje .^^$0 samoprispevka, ki so ga Nedeličarji uvedli pred petimi leti. V & še naprej pripravljeni z združenimi sredstvi postoriti to in ono, pripravljajo na nov referendum. V kraj bi radi napeljali tele omrežje, grobi asfalt želijo prevleči s fino plastjo, prekriti nam vaški.dom itd. V vaškem odboru SZDL so se o pogovarjali, zato bodo kmalu prišli s predlogom na zbor vas Prepričani so, da bo tudi letos glasovanje povsem uspelo. Spoznavajmo svet in domovino v Turnišču Na valovih prvega programa radia Ljubljana tudi v kullurno-zabavna redakcija pripravlja radijsko oddajo uSp® svet in domovino”. . po^urja'11 V sodelovanje na oddaji so bili vključeni tudi mladi iz r sicer ekipa iz Radence in ekipa OO ZSMS Planika TOZD Tuf g()j|njek# iz Radenec so žal v prvem krogu tekmovanja izpadli iz n ,j kfi sodelovanja, medtem ko so se mladi iz Planike uvrstili v naa»J tekmovanja po zmagi z ekipo Nove Gorice s 7:4. n april* Člani OO ZSMS Planika TOZD Turnišče se bodo v soboto- ' 1983 ob 16.45 uri, v kulturnem domu v Turnišču v tekmova srečali z ekipo OO ZSMS Senovo. sodrl0*^ Oddaja bo popestrena z zabavnim delom v katerem bodo je p* ansambel Predmestje, pevka Ditka Haberl in Marjan Smode' ne. N’ bosta prispevala tudi igralca iz narodnega gledališča iz Uu gnituf' oddaji bodo sodelovali tudi čevljarski obrtnik Jože delavec iz Turnišča Jože Kocet, znan kot dober pevovodja tako tu1” mešanega in moškega zbora ter moškega planiškega okteta, pevovodja več mešanih pevskih zborov izven krajevne skupnos i $ f. ter Štefan Kekec — član AMD Gorenje-Varstroj iz Lendave. Na slamnate strehe ostali le spomini »Ko sem se leta 1933 omožila sem, je bilo sicer nekaj his več kot danes, vendar so bile bolj slabe, stare in večinoma krite s slamo. Zdaj je vse drugače...« nam je ob obisku v IVANJŠEVCIH (na Goričkem) pripovedovala okrog 70 let stara Jolanka Kučan. In tudi najstarejša domačinka, 79-letna Terezija Nenčič, se še prav dobro spominja lesenih hiš, v katerih so gorele petrolejke, pokrivačev slamnatih streh, cepcev za mlatenje rži in pšenice ... Razvoj pa je vse to v marsičem spremenil. Tu in tam sicer še stoji kakšna >cim-prana« hiša, vendar s slamo krita ni več nobena, v vasi imajo elektriko, ljudje so si zgradili vodovode in delo na zemlji je z uporabo mehanizacije postalo veliko lažje. »Ce bi bila jaz zdaj mlada ...«je še pristavila Terezija. A kaj, ko se mladost ne vrača. SKORAJ PRI VSAKI HIŠI TRAKTOR V Ivanjševce pa se bodo, kot kaže, vendarle vrnili nekateri mlajši, ki so se zaposlili v Murski Soboti ali kje drugje, obdelovanje zemlje pa prepustili svojim staršem, dedkom in babicam. Toda njim vse bolj pojenjajo moči. Pogoji za kmetovanje pa so se v marsičem spremenili na bolje. Od 22 domačij le pri 4 nimajo traktorja, da ne naštevamo še ostalih strojev in kmetijskih pripompčkov. Polja, ki ležijo večinoma na ilovnati zemlji, sicer niso dovolj rodovitna, vendar pa je z dobrim gnojenjem tako z naravnimi kot umetnimi gnojili na njih kljub vsemu možno doseči obilen pridelek. Tako je tudi na travnikih, kjer imajo nekateri celo tri košnje. Potemtakem je prihodnost v živinoreji. In res. V Ivanjševcih spitajo letno okrog 200 glav goveje živine, česar ne uspejo v mnogih večjih vaseh. MIKA JIH TUDI TELEFON Tako majhna vas, kot so Ivanjševci, si seveda ne more zastavljati velikih razvojnih načrtov. 1950. leta so kljub vsemu uspeli zgraditi gasilski dom, ki ga uporabljajo tudi za sestanke in ostale družbenopolitične aktivnosti. Pred dvema letoma pa so začeli urejati novo pokopališče in graditi tudi novo mrliško vežo. V ta namen zbirajo sredstva s krajevnim samoprispevkom in doslej je bilo treba odšteti za strokovna dela in material okrog 70 tisoč dinrjev. Če ne bi tudi organizirali prostovoljnih delovnih akcij, pa bi jih stalo še precej več. Vse pa kaže, da je prvotna zagnanost nekoliko popustila. Predsednik vaškega odbora Ernest Nenčič nam je dejal, da je vse težje dobiti ljudi za prostovoljno delo, ker jih je malo in vsakega čaka precej opravil doma. Izrazil je tudi nezadovoljstvo, ker jim krajevna skupnost Prosenjakovci, v katero spadajo, v ta namen ni dodelila niti dinarja solidarnostnih sredstev. Vendar IvanjševčarjT ne mislijo odnehati. Poleg že začete investicije veliko I razmišljajo o napeljavi telefona, zanj se poteguje več občanov, vse bolj v ospredju I pa je tudi ideja, da bi h ga- I sitskemu domu prizidali dvorano, v kateri bi lahko prirejali razne zabavne in druge prireditve, da bi tudi na ta način zbrali nekaj sred- | štev za skupne krajevne potrebe. g Posebej težko pa že ča- I kajo, kdaj bodo naposled | skozi vas potegnili asfalt, ki se jim je z berkovske strani sicer že približal, vendar ob- I ljuba, da bodo to cestno po- ] vezavo posodobili hkrati z izgradnjo centralne dvoje- _ žične osnovne šole v Pro- I senjakovcih, še ni uresniče- I na. Res pa je, da zdaj občin- ska cestna skupnost za to cesto veliko bolj skrbi kot I prej. Vseeno so torej na boljšem. _ GRAJ Z zbora krajanov Bakovec * Krajani Bakovec so na svojem letnem shodu 0PraV'^e let°-pregled dela za preteklo leto in tudi sprejeli plan dela za te^.]0 0 opr3j Zbor vaščanov je bil zadovoljivo obiskan. Podano pory ^por^. vljenem delu v preteklem letu, pa je tudi bilo soglasno sprejet san>°!jj je bilo razvidno, da je največji del zbranih sredstev uvedeneg ^je1 spevka bil namenjen za že ob referendumu o samoprispev ’ bil program dela. Tako je razvidno, da je za izgradnjo . L |ireaSsg so konec lanskega leta kupili gasilsko vozilo. Let*’®, jesef'^il' obnove gasilskega doma, ustanovili bodo mladinsk ^[vc jjti pripravili proslavo ob praznovanju 60-letnice usta j Z skega društva. VESTNIK, 7. STRAN 8 kmetijska panorama PRIDELOVANJE sladkorne pese Najboljši pridelovalci so v Pomurju Kaj bomo delali v tem mesecu . — V SADOVNJAKU V Tovarni sladkorja v Ormožu so prejšnji* ~ letu Za Priznanja pridelovalcem sladkorne pese v lanskem > • najboljšega zasebnega pridelovalca so razglasili e Vaneče, Novinec, drugo mesto je pripadlo Hermanu Škaperju z Vaneče, tretje pa Gezi Grofu iz Sebeborec. Na slovesnosti pa so izročili priznanja tudi pridelovalcem, ki so zbrali največ točk na območju posameznih temeljnih zadružnih organizacij. Poglejmo, kdo so! TZO Murska Sobota: Aleksander Hašaj, Markišavci; Bela Bokan Vaneča; Herman Skaper Cankova: Korovci; Skakovci; Domajinci čl n je naslednji: družbeni sektor Pomurja 1435 hektarjev, zasebni proizvajalci pa 1440. Medtem, ko bodo družbene kmetijske organizacije V Sloveniji letno porabimo 110.000.000 kilogramov sladkorja, v ormoški'tovarni pa ga letno proizvedejo 25.OOO.OOO kilogramov, torej okrog eno četrtino oziroma 8 kilogramov na prebivalca. Grof, Sebeborci. _ TZO Beltinci: Anton Janež, Bra-tonci; Izidor Camphn Bogojina; Avgust Puhan, Bogojina. TZO Lendava: Ludvik Toth, Banata; Rozalija Vida, Dolina, Stefan Tuške, Banuta TZO Dobrovnik: Janez Mesehč, Genterovci; Jože Tivadar, Ka-movci; Pavel Uljančič, Kobile. TZO Turnišče: Štefan Horvat, Turnišče 14/a, in An-Premeša, Turnišče 94. ‘70 Crenšovci: Štefan Kre-^iri, Crenšovci 5; Ivan Stanko, ^«£an Kozlar, Crenšov-u ‘. Rotizaf Martin Lebar, Jože Prša, Velika °'arta; Jože Lebar, Gaber je. n TZ0 Gornja Radgo-"a~Radenci: Karel Rožanc, rastje—Mota; Jakob Vajs, Radenci; Ivan Kokol, Mele. . Apače: Marijan Flandrija, Lutverci; Tomaž Jaušovec, pasova; Štefan Gerič, Konjišče ‘70 Videm ob Ščavnici: Karel n , ’ Kutinci; Janez Kaučič, “mehnečici; Matija Mertik, “Kerjane, VG Kapela — o/ . Kooperacija: Vinko ramič, Dragotinci; Ivan ^amuda, Hrastje—Mota; artmMikl, Biserjane. TZO Klas Križevci: Jože Memenčič, Bunčani; Ivan Vr-nJak, Ključarovci: Alojz Je-Lukavci. TZO Kmetovalec Ljutomer. Drago Poštrak, Lezanjevci; Franc Heric, Lven; Marjan Hanžel, Ljuto- Ljutomerčan — TOK ^operacija: • Alojz Saboti, “Jaševci; Jakob Skuhala, Kljuje'. Slavko Miki, Badličan ^Perant iz Medjimurja). oro ^^Benimi kmetijskimi sannacijami, ki so lani pri-sladkorno peso, je v • lotk zbral Kmetijski mat iz Čakovca, druga V Tovarni sladkorja v Ormožu so prejšnji teden razglasili najboljše pridelovalce lanskega leta. Med zasebnimi pridelovalci je največ točk zbrala kmetija Marije in Stefana Ciguta iz Noršinec, drugi pa je Herman Škaper z Vaneče. Na sliki: Marija Cigut in Herman Skaper. Foto: S. S. je Kmetijska zadruga Ljutomer—Križevci — TOZD Mursko polje Veržej, na tretjem mestu pa je tokrat Kmetijsko gospodarstvo Rakičan — TOZD Poljedelstvo Lendava. Priznanja so torej podeljena. Na slovesnosti v Tovarni sladkorja se je zbralo mnogo pridelovalcev, .ki so jih seznanili z lanskimi uspehi in načrti na področju pridelovanja v tem letu. Povemo naj, da sta družbeni in zasebni sektor v severovzhodni Sloveniji in delno na območju Hrvaške peso pridelovala na skupni površini 4923 hektarjev. Povprečni hektarski donos je lani bil 4.000 kilogramov na hektar več kot leto prej in je znašal 46.000 kilogramov. Žal pa je bila vsebnost sladkorja doslej najslabša; v povprečju 13 in pol odstotka. To je imelo za posledico, da so nekateri pridelovalci dobili za kilogram pese manj, kot pa so proizvodni načrt uresničile stoodstotno, ponekod v zasebnem sektorju še vedno vprašljiva uresničitev planskih obveznostih Ne le pospeševalci, ampak tudi sami upravniki V Jugoslaviji imamo 21 tovarn sladkorja. Po količini proizvodnega sladkorja je ormoška tovarna na 13. mestu, po obsegu kooperacijske proizvodnje sladkorne pese pa na 7. mestu. ti prav od njih je odvisno, ali bo načrt izpolnjen ali ne. Nerazumljivo se nam namreč zdi, da na nekaterih območjih plan presegajo (lani na primer so na območju TOZO Dobrovnik posejali za 30 odstotkov več sladkorne pese kot pa so je bili „dolžni”), drugod pa krepko zaostajajo. Še enkrat naj spomnimo, da so letošnji pogoji pridelovanja sladkorne pese še bolj ugodni od lanskih; ob 15,5-odstotni digestiji bodo namreč pridelovalci dobili kar 3,25 dinarja, povrnili jim bodo stroške prevoza, lahko bodo kupili sladkor po tovarniški ceni, prav tako pesne rezence itd. Pridelovalci sladkorne pese imajo v teh dneh tudi prednost pri nakupu goriva za traktorje, vzamejo lahko dovolj mineralnih gnojil, zaščitnih sredstev in tako naprej. Sladkorna pesa na območju Pomurja dobro uspeva, zato naj bi jo sejalo čimveč kmetov. S. SOBOČAN Lani je sladkorno peso pridelovalo 4000 kmetov, od katerih je le 160 takih, ki so imeli peso na več kot enem hektarju. Ostali proizvajalci pa so torej imeli to poljščino na nekaj de-setarskih njivah. pričakovali na temelju sklenjene pogodbe. Tam je namreč zajamčena cena ob 15,5 odstotka digestije. Kljub manj sladki pesi (enako je bilo tudi z grozdjem), pridelovalci vseeno niso bili oškodovani; k primerni donosnosti je prispeval visok hektarski pridelek, nekaj pa tudi letošnje doplačilo. Moralo pa so seveda dvignila tudi podeljena priznanja. In kako letos? Setev sladkorne pese se naglo bliža. Plan I ' ° P',dena Slovenca 13 3P0V njivskih površin 4 ',em prišli do te nesrečne številke? ekakoHm je uspelo «7. Ce nismo opravili zimskega škropljenja, posebno kjer se je razpasel ameriški kapar, bomo škropili vsaj pred cvetjem. Škropljenje je potrebno tudi proti škrlupu, cvetožeru, zimskemu pedicu in drugim škodljivcem. Ko bodo peclji plodov vidni, bomo ponovno škropili proti škrlupu in vsem škodljivcem, ki se pojavljajo v tem času. Ce nismo posadili sadnega drevja, je sedaj zadnji čas. V suši zalivamo mlado drevje, posebno na novo posajeno. Rahljamo kolobarje in jih pokrivamo z gnojem. Proti koncu meseca, ko je drevje muževno (v mezgi) cepimo in precepljamo na lub. Šibka debla in veje krepimo s puščanjem t. j. v razdalji nekaj cm napravimo v lub na severni strani od vrha do tal za pedenj ali več plitve zareze. Voluhar je poleg zajca najhujši sadjarjev škodljivec in ga najuspešneje zatiramo v zgodnji pomladi. — V VINOGRADU Zadnji čas je, da v vinogradu postavimo kole, ali pa da napne-mo žice in privežemo šparone. Ko se je zemlja dovolj osušila, začnemo s pomladnim kopanjem ali oranjem. Zrigolane vinograde zasadimo. Proti peronospori škropimo prvič, ko so pogajnki dolgi 15 ali 20 centimetrov. Ce kislih vin nismo drugič še pretočili, opravimo to sedaj pri čim manjšem dotiku z zrakom. Vse posode dotočimo, prazne sode pa operemo in žažveplamo. — NA VRTU Ponovno sejemo solate, špinačo in rdečo peso, sadimo grah in zgodnje solate. Prve setve graha okopljemo in prisujemo, višje sorte obtaknemo z natičjem. V aprilu sejemo na prosto vse vrste kapusnic, posebno zelje, ohrovt in pozno cvetačo. Posadimo semenice kapusnic, korenje, redkev in pes. Sorodnih vrst ne sadimo, da se izognemo križanju. Pripravimo zemljo za paradižnike, kumare in papriko. Iz toplih gred presajamo na prosto dovolj utrjene sadike ranega zelja, ohrovta, cvetače in zgodnje koPrabe. Zatiramo prve plevele in preganjamo bolhač^Na lepotnem vrtu odkrijemo in dvignemo vrtnice, jih obrežemo in privežemo h kolom. Pri vrtnicah spenjalkah izrežemo stare mladike, če jih nismo zrezali takoj po cvetenju mlade razpeljemo in privežemo. Odkrijemo trajnice, jih okopljemo in pognojimo. V začetku meseca začnemo saditi čebule gladiol, konec meseca pa posadimo gomolje dalij-in kan. A. H. KMETIJSKA ZADRUGA LJUTOMER - KRIŽEVCI SE PRIPRAVLJA NA VELIKO ŽIV INOREJSKO RAZSTAVO PRIKAZ REJSKIH DOSEŽKOV V težkih gospodarskih razmerah, ki nas zadnje čase pestijo, smo dali osnovno prednost proizvodnji hrane. V te napore se različna območja različno vključujejo. V proizvodnji mleka dosega območje zadruge Ljutomer-Križevci že nekaj let nazaj največje proizvodne rezultate ne Samo v Pomurju, pač pa je med prvimi tudi v slovenskem kmetijskem prostoru. Taki rezultati so posledica več kot petdesetletnega intenzivnega rejskega, pospeševalnega in selekcijskega dela, kije bilo na tem območju. Medtem ko so v govedoreji v najbolj kriznih letih ha ostalih območjih zmanjševali ali ukinjali kontrolo proizvodnosti in selekcijo, je prav ta zadruga ne glede na pomanjkanje finančnih sredstev vztrajala pri selekcijskem delu, za kar gre zahvala seveda tudi rejcem, ki so sprejeli program dela. Rezultati kontrole proizvodnosti »A« za leto 1981 Jlrganizacija: štev, krav: kg mleka Standardna laktacija kg tolšče % tolšče k.2 Ljutomer-Križevci TZO »Klas« Križevci 665 4420 165 3,73 TZO »Kmetovalec« Ljutomer 284 3821 139 3.64 Skupaj zadruga: 949 4240 157 3.70 Vsi zasebni rejci Pomurja 6489 3700 141 3,80 Družbeni sektor Pomurja 458 3804 145 3,81 Tudi v tržnem mlekarstvu, to je v količini oddanega mleka na kravo, je to območje daleč nad ostalimi. Količina oddanega mleka na kravo v letu 1981: Štev, v odkup Količina odkupljenega melka Štev, v odkup zajetih rejcev KZ Ljutomer — Križevci Celotno Pomurja zasebni sektor Število krav v lit. mleka. 1083 10586 zajetih krav po gosp. po kravi 3426 6659 2249 29464 4259 1647 Štev. gosp, z nad 4600 lit. KZ Ljutomer — Križevci 29 Vse organizacije v Pomurju 59 % 54 21 Štev, krav v rejah z nad 5 kravami 241 1946 % 50 21 Iz vseh tabel je razvidno, daje prizadevanje za povečanje količin mleka, predvsem pa izboljšanje kvalitete krav na območju te zadruge zelo intenzivno. Zato je razumljiva želja rejcev in zadruge, da bi po desetih letih ponovno organizirali živinorejsko manifestacijo, s katero bi hoteli prikazati rezultate svojega dela, predvsem pa tudi drugim pokazati, kaj se da doseči z vztrajnim in dolgoletnim delom. Razstava, .ki jo načrtujemo za mesec september, bi naj poleg uspehov v govedoreji prikazala tudi uspehe, ki so jih kooperanti te zadruge dosegli na drugih kmetijskih področjih. mn Milan Erjavec Brezplačni servisi za zetorje Pred dnevi se je tudi v Pomurju ustavila ekipa serviserjev znane češke tovarne traktorjev Zetor iz Brna. Sedem mehanikov, ki jih vodi vodja poslovalnice tehnično servisne službe Avtocentra-Merkur iz Zagreba ing. Sosič, ekipo pa spremlja tudi inšpektor, zadolžen za servisiranje zetorjev v Jugoslaviji. Ekipa tovarne Zetor« ki ima s seboj diagnostnični avtobus in rezervne dele, se je pred spomladanskimi deli na polju odločila opraviti brezplačne preglede in popravila vseh tipov traktorjev tvrdke Zetor, ne glede na starost. V Jugoslavijo prihaja že vrsto let, letos pa so doslej pregledali več sto traktorjev v Srbiji, Istri in Sloveniji. V Sloveniji so bili to pot prvič. Tak pristop do lastnikov okoli 60.000 traktorjev Zetor, samo letos jih bomo uvozili okoli 2.300, pred leti pa smo jih tudi 3—4 tisoč, je vsekakor posnemanja vreden. Boris Hegeduš ORVIT LJUBLJANA VITAMINSKA IN MINERALNA MEŠANICA ZA PRESUŠENE KRAVE IN VISOKO BREJE TELICE — ORVIT ORVIT je posebej prirejen pripravek za uporabo v času 60 dni pred telitvijo. Dodajamo ga krmi vsak dan 10Q—’. 50 g. Po telitvi prenehamo dajati ORVIT in ga zamenjamo s primerno mineralno vitaminsko mešanico za molznice (KALMIN ali VITA-FOS). Kadar dodajamo ORVIT, ni potrebna nobena druga mineralno vitaminska mešanica. rejah nad 5 krav, ki so dosegle v laktaciji prek 4600 Na področju KZ Ljutomer-Križevci je največ rejcev oz. krav, ki so dosegle v laktaciji prek 4600 lit. mleka. Pri tem upoštevamo samo tiste reje, ki so za vse krave (nad 5) dosegle hlevsko poprečje nad 4600 litrov mleka. STRAN 9 1983 DOMAČA PAMET -KJE Sl? SOLIDEN UMSKI POTENCIAL »Ob kadrovskem (umskem!) potencialu, ki nam je ta čas na voljo — med 36.900 zaposlenimi jih je 1842 z višjo in 961 z visoko izobrazbo, 40 pa z magisterijem ali doktoratom — bi se morali skrbneje in z bolj izostrenim posluhom lotevati kadrovanja«. Dobesedno tako smo zapisali v prejšnji številki našega časnika in dodali, da je med njimi veliko takih, ki sploh niso na pravih mestih glede na usposobljenost (izobrazbo oziroma kvalifikacijo). Ob tem velja dodati, da pomeni tak potencial solidno osnovo za izkoriščanje in razvijanje obstoječih teh-nično-tehnoloških zmogljivosti, kakršne ta čas premore skrajni del severovzhodne Slovenije, da pa je odločno preskromen z vidika siceršnjih (domačih in svetovnih) potreb tehnično-tehnolo-škega razvoja. Skozi odstotke gledano je visoko izobraženega kadrovskega potenciala le 6,^odstotka, kar pomeni zaostanek Pomurja za deset, če ne. več let za slovenskim in iiajmanj enkrat toliko za svetovnim poprečjem. Za poznavalce gospodarskih gibanj tak položaj ni presenetljiv, saj zatrjujejo, da so proizvodne zmogljivosti po organizacijah zdru-' ženega dela prerazdroblje-ne, preskromno izkoriščene, tehnologija je zastarela (visok odstotek opreme je od- pisane!) in novatorsko-raz-iskovalno delo si prepočasi utira pota v reprodukcijske procese. K temu dodajajo: tudi če bi imeli v Pomurju visok delež kadrovskega potenciala, bi ta, brez ustrezne izobrazbene sestave, silil gospodarstvo v delovno intenzivne panoge — te so, mimogrede rečeno, tudi sicer prevladujoče — kar bi kratkomalo pomenilo siromašenje slovenskega gospodarstva. Iz poročila o značilnostih lanskega zaposlovanja v Pomurju se da razbrati, da so napovedi za prihodnja leta vse prej kot rožnate. Na regijski skupnosti za zaposlovanje v Murski Soboti celo napovedujejo, da bo konec tega leta v Pomurju že kakih 2500 iskalcev zaposlitve, med njimi večje število mladih, strokovno usposobljenih kadrov. Izobrazbeni sestav se predvidoma ne bo spreminjal, kvečjemu nižal in visokoizobraženi se bodo še naprej zaposlovali večidel v negospodarstvu. Sklep, ki se ponuja, je na dlani: le pametna naložbena politika ob sočansem načrtnem usposabljanju kadrovskega potenciala — ob delu in iz dela — ter zahtevna, kapitalno in tehnološko intenzivna proizvodnja so porok, da Pomurje tudi glede kadrov zlagoma pride na zeleno vejo. RADENSKA PO SLEDEH JAPONCEV Lani seje od 834 zaposlenih kar 98 delavcev ali skoraj 12 odstotkov vseh, ki so zaposleni v tozdih Tovarna polnilne opreme in Mineralna voda delovne organizacije Radenska, tako ah drugače ukvarjalo z nova-torstvom. Resda ne gre za izume, marveč koristne predloge in tehnične izboljšave, toda že sama množičnost, ki zanesljivo prerašča v gibanje, dokazuje, da v teh kolektivih ubirajo po sledeh in zgledih »dežele vzhajajočega sonca« (Japonske) in ljudi, čigar nravi in delavoljnost so nazorno predstavljeni v knjigi avtorjev Veljka Rusa, Lojzeta Sočana in Staneta Možine Japonska od posnemanja do izvirnosti. Prihranki 70 koristnih predlogov in tehničnih izboljšav, ki so jih predložili delavci, so vredni, da jih omenimo, saj se gibljejo okoli šest milijonov dinarjev. Predlagateljem so zanje izplačali nekaj nad 600 tisoč dinatjev. Največ inovacij beležijo pri pripravi brezal-kohola, na nalivalnih linijah, v toplarni in livarni. Take, nesporno zavidanja vredne rezultate, je v dobršni meri pripisati dobro zastavljenemu pravilniku in — kar je bistveno — dejstvo, da delavci niso v tolikšni meri obremenjeni z našo staro, tradicionalno »boleznijo« — zavistjo. Branko Žunec Obiščite nas na sejmu gradbeništva v Gornji Radgoni, kjer vam bodo strokovnjaki dajati žeijene informacije. TURNIŠČE: CENE PUJSKOV Da so cene pujskom v zadnjem času kar precej poskočile, je pokazal tudi pretekli četrtkov sejem v Turnišču (31. marca). Nekateri rejci so iztržili kar 7.000,00 dinarjev za par pujskov, najnižja cena pa je bila 6500,00 dinarjev. Po je dokaz, da se še kako izplača rediti plemenske svinje in tudi vse večje je zanimanje za rejo bekonov. Tako so marsikje, kjer imajo hleve, vendar v njih niso imeli svinj, spet napolnili ta prostor in si tako zagotovili meso, V mesnici je pač predrago. Osnovna šola Puconci obvešča, da bo v vrtec za leto 1983/84 od 11. do 13. aprila vpis 1983 v *1 ništvu šole. Vpisovali bomo otroke stare od treh let do vstop3 Šolo- Istočasno bo orientacijski VPIS ŠOLSKIH NOVINCEV' . la) za v obvezno pripravo na osnovno šolo (mala soi 1983/84. Ob vpisu naj starši predložijo izpisek iz rojstne knjige. 2. Vpisovali bomo otroke, rojene od 1. 3. 1977 do & g. 1978, po želji staršev pa tudi mlajše, rojene d 1978. GRADITELJI! Obveščamo vas, da smo zaradi velikega zanimanja potrošnikov našo akcijsko prodajo NOR^'A stropov z brezplačno dostavo v območju 60 km podaljšali do vključno 30. 4. 1983. PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! (MM! OPEKARNA MARIBOR—RADVANJE p. o., MARIBOR , 62000 MARIBO R, STREL IŠKA 16 a tel. (062) 39'9^ STRAN 10 VESTNIK, 7. MURSKA sobota I Kviz „Tito—revolucija—mir tDobra udeležba (61 na- poudaril pomen tovrstnega Soboti, kije zbrala 421 stopajočih) in precejšnje (znanje osnovnošolcev, srednješolcev, mladih delavcev in članov osnovnih organizacij zveze sociali-I stične mladine — to je osnovno obeležje občinskega tekmovanja »Tito —revolucija—mir« v Murski Soboti.Tekmovanje, ki ga je Iv sodelovanju s komisijo za idejnopolitično delo organizirala občinska konferenca zveze socialistične mladine je potekalo v prostorih I srednješolskega centra tehnično pedagoških usme- ritev. Vse nastopajoče in njihove mentorje je pozdra-Ivil predsednik OK ZSMS Stanko v—- ki je tudi ljubezen do narave Kdo iz radgonske in lenarške občine ga ne pozna? Skoraj vsakdo, ki tako kot on ljubi narava lepo, čisto in prav po njegovi za slugi tudi prijetnejšo. Če ne njega, pa vsaj sadove njegovega dela — okrasna drevesa in rastline, ki med drugim krasijo tudi okolico znane cerkve in nekdanje romarske poti v Gradišču v Slovenskih goricah. Za tukajšnje domačine sta dovolj le dve besedi: Gradiški Reinči. ?S let šteje danes Hinko Mlinarič iz Gradišča v Slovenskih goricah .Pane priznav a let — tudi med .obiskom smo ga našli pri delu, ravno je urejal že skoraj zadnje strani obširne kronike o delu in življenju domačega gasilskega društva. »A novinarji?« so se mu živo zasvetile bistre oči izpod delo-ynega čela in pogovor je stekel, živ m preprost, za kakšno ima tudi svoje delo. To pa je veliko in pomembno. Najprej je osnoval dve revesnici na Negovi, kjer je bil gozdar več kot dve desetletji, vse 4o 1953. leta. sem se po službeni M n sl' Preselil v Gradišče, mi miru,« je razlagal ^Jenje svojega konjička in poudaril pomen tovrstnega preizkušanja znanja mladih. Poznavanje naše revolucionarne preteklosti in sodobnih družbenopolitičnih tokov, ki jim je vtisnil neizbrisen pečat s svojim velikim delom tovariš Tito, nedvomno potrjuje upravičenost takšnih tekmovanj. Mladi iz murskosoboške občine so se pomerili v dveh skupinah, in sicer osnovnošolci — skupno jih je bilo 38 — ter srednješolci, dela vči in mladi iz krajevnih skupnosti (23). V prvi skupini je zmagal ŽE ČETRT STOLETJA OLEPŠUJE VIDEZ GRADIŠČA V SLOVENSKIH potrebo po delu v naravi. »Posebej še po upokojitvi sem pogrešal stik z naravo. Naša romarska cerkev je lepa in mogočna, zato sem se najprej lotil njene okolice, pa tudi sicer olepševanja kraja. Pomagali so mi člani turističnega društva in ostali krajani in kmalu je nastala drevesnica med Osekom in Gradiščem. Žal je danes opuščena...« Tudi doma himalajski bor Hinku lepo uspeva. Soboti, ki je zbrala 42 točk. V drugi skupini pa je bil najuspešnejši Milorad Vidovič s kar 50,5 točkami od 60 možnih, drugi je bil Miran Ja-blanovec, tretja pa Gablka Novak — vsi predstavniki srednje družboslovno ekonomske šole v Murski Soboti. Prvi trije v obeh konkurencah so se uvrstili na regijsko tekmovanje »Tito —revolucija—mir«, ki bo 23. aprila v Ljutomeru. Vsi nastopajoči so dobili priznanja za sodelovanje, prvi trije pa diplome in prak- Zato pa so dokaz Hinkovega dela številna eksotična drevesa v ’ okolici cerkve in osnovne šole. Srebrne jelke, plemenite jelke (teh ni nikjer v okolici, saj so izjemna redkost), himalajski bori, lepotna grmičevja zlatega zvončka, magnolije, krasne ciprese, ameriške duglazije ... Vse to je sad dela Hinka Mlinariča. Prav tako lepo pa je seveda tudi pri njem doma, čeprav poslej tu za okrasno dre-vesje ne bo več toliko prostora, saj gaje lani nekaj izredčil in nasadil sadno drevje. Hinko Mlinarič pa tudi drugače živi s krajem. Ob vrtičkarstvu in sadjarstvu zbira vse obstoječe zapise in pričevanja o življenju kraja, se kljub teži let spreminja v pridnega kronopisca. Pa še nekaj „ mu ne da miru, to je turistična dejavnostvGradišču.Leta 1967je bil med ustanovitelji gradiškega turističnega društva, zato ga boli, da rezultati njihovega dela na jezeru propadajo, saj so bazeni že povsem neuporabni. »Prav tako, kot me zaboli srce, ko vidim, da rastline, ki so zrasle iz mojih sadik, pri marsikomu usihajo. Vse, kar se zasadi, potrebuje za uspešno rast skrb, nego, vzdrževanje ...« V. Paveo PRIZNANJA LOVCEM ODLIKOVANJA PRVE STOPNJE LZS Ob praznovanju 60-letnice lovstva v Prekmurju so bila članom lovske organizacije podeljena številna priznanja. Najvišje republiško priznanje RED ZA LOVSKE ZASLUGE L STOPNJE ki ga podeljuje Lovska zveza Slovenije, so prejeli trije člani Zveze lovskih družin Prekmurja. To so-Bela Bergles, član LD Mlajtinci, Geza Hodošček, član LD Tišina, in Branko Radišič član L D Murska Sobota. BRANKO RADIŠIČ — V lovsko organizacijo seje vključil leta 1953. Izhaja iz lovske družine. V tej organizaciji je doslej opravljal več odgovornih funkcij. Veliko smisla in veselja je zlasti pokazal za lovske trofeje, se usposobil za uglednega strokovnjaka, po čemer je znan v Sloveniji in Jugoslaviji. Je stalni član republiške komisije za ocenjevanje trofej. Kot ocenjevalec trofej je sodeloval na vseh lovskih razstavah vdomovini. bil paje tudi član komisije za ocenjevanje trofej v Italiji. Franciji. Romuniji itd. Uveljavil se je tudi kot predavatelj po lovskih družinah ter - veliko pri-spevalk temu, daso trofeje pravilno in estetsko pripravljene. Prav zato je zelo cenjen med mladimi lovci. Je odličen kinolog, saj je v svoji lovski karieri izšolal štiri lovske pse ptičarje. Je republiški sodnik in izprašan poklicni lovski čuvaj. BELA BERGLES -Član lovske organizacije je od leta 1946, ko je bil tudi med ustanovitelji LD Brezovci. V tem časti je opravljal številne odgovorne funkcije na najrazličnejših področjih in tudi v lovski organizaciji. Med drugim je bil predsednik gradbenega odbora za gradnjo prekmurskega lovskega domaf v Murski Soboti, pod njegovim vodstvom že deset let prirejajo tradicionalno jesensko prireditev v Moravskih toplicah, na katero prihajajo ljubitelji zelene bratovščine iz Avstrije, z Madžarske in iz Slovenije. Bil je med pobudniki za sodelovanje z Lovsko zvezo Železne županije na Madžarskem, sodeluje pri izdaji revije Lovske tute itd. Ves čas delovanja v lovski organizaciji se zavzema za varstvo m gojitev divjadi. Je starešina LD Mlajtinci. GEZA HODOŠČEK — Izhaja iz lovske družine in nadaljuje tradicijo. V lovski organizaciji je aktiven od leta 1954 dalje. V tem času je opravljal več pomembnih funkcij, bilje med drugim starešina in predsednik nadzornega odbora v lovski družini Petanjci in pozneje na Tišini, predsednik komisije za športno strelstvo pri ZLD Prekmurja, uveljavil pa se je tudi kot tekmovalec na republiških in državnih prvenstvih. Od leta 1968 dalje je predsednik komisije za lovske izpite. Kot dolgoletni veterinarski inšpektor je veliko prispeval k prosvetljen-stvu lovstva v Prekmurju. Veliko je predaval po lovskih družinah in šolah o lovstvu, živaloslovju in boleznih živali. Geža Hodošček je še vedno zelo aktiven v lovski organizaciji. kjer, uspešno opravlja nekatere odgovorne funkcije. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA ŽALEC 30 LET Rado Pušenjak-Prlek 10 LET PROIZVODNJE SCHIEDEL NAS SILI ZARADI RASTOČIH STRqa^ GEADBIENIŠTVA TAŽNPr?V DELA K UVAJANJU SODOBNEGA - MON-ŽlTUDi i NAČINA GRADNJE. K TEM USMERITVAM TR-JUjr L 'GM ,,GRADNJA" ŽALEC, KI RAZVIJA IN VGRA-°M0cnA strukcijske ,SISTEME OZ-ELEMENTE, KI GORočUn0 VEČJO FLEKSIBILNOST TLORISOV, DOL-FUNKCIONALNOST STANOVANJ IN NENA-^Vodnhn SIGNALNO IZGRADNJO. SVOJO PRO- D°SEŽKni SM0 ŽELELI PRIBLIŽATI NOVIM TEHNIČNIM šČAN ia čl NA PODROČJU RACIONALNEGA IZKORI-UJA TOPLOTNE ENERGIJE. Smrt — pravijo — ne izbira ne trenutka, ne krajg. In ko izbere, nam zmanjka besed. Takrat iščemo, kaj vse bi morali dejati, kaj vse reči, da bi življenje ne čutilo tega krutega udarca. A malo je tistih besed, ki bi tolažile, toliko manj, kolikor več je človek dal življenju. In takrat spregovorijo njegova dela — ne besede. Kolikor več je bilo dejanj, toliko’ manj je treba besed — tudi tolažilnih, kajti prehojena pot je največja tolažba. To velja tudi za Rada Pušenja-ka-Prleka. Sredi dela je omahnil borec, funkcionar, častni občan občine Ljutomer. Rado Pušenjak-Prlek seje rodil 1907. leta v Cezanjev-cih. Takoj po fašistični okupaciji so ga v maju 1941 kot zavednega narodnjaka z družino izgnali iz Ljutomera, v Ljubljano, kjer seje takoj vključil v organiziran odpor proti okupatorju. Zaradi aktivnega sodelovanja v na-rodno-osvobodilnem odporu je bil leta 1942 aretiran in intčrniran na otok Rab. Po kapitulaciji Italije seje vključil v partizanske enote in do oktobra 1944 opravljal dolžnost sekretarja rajonskega komiteja KPS za Višnjo goro, nato pa je bil poslan v rodno Prlekijo z nalogo, da razširi organizacijo odpora proti okupatorju. Na ljutomerskem območju je postal član okrožnega komiteja KPS in član okrožnega odbora OF. Po vojni vihri je takoj prevzel pomembne naloge na področju trgovine in preskrbe v Mariboru in Ljubljani, obenem pa tudi odgovorne dolžnosti v organih komunistične partije in drugih družbeno-političnih organizacijah. Septembra 1955 je bil izvoljen za predsednika občine Ljutomer in to funkcijo opravljal od novembra 1956. V tem času je bil član občinskega in okrajnega komiteja KPS. član okrajnega odbora OF in predsednik sveta za gospodarstvo takratnega okraja Murska Sobota. Po odhodu iz Ljuto-me^je bil v Mariboru direktor'podružnice Jugoslovanske investicijske banke in direktor ter svetovalec v poslovnem združenju MARIS vse do upokojitve. V dveh mandatnih obdobjih je bil v občini Ljutomer izvoljen za republiškega poslanca, od leta 1974 pa do leta 1980 pa je bil podpredsednik izvršnega sveta SO Ljutomer, v katerem je odgovarjal za vodno in cestno gospodarstvo. Poleg tega je Rado Pušenjak opravljal še vrsto pomembnih funkcij v občini, regiji pa tudi v Mariboru. kjer je imel stalno bivališče. Kljub dejstvu, daje Rado Pušenjak-Prlek večino časa po osvoboditvi služboval zunaj občine Ljutomer, paje vedno našel čas in bil pripravljen skupno z vodstvom občine in družbenopolitičnih organizacij reševati ključne probleme razvoja občine. Prlekije in Pomurja. Svoje bogate izkušnje in strokovno znanje je vedno in vsepovsod usmerjal v korist občanov in delovnih ljudi domače pokrajine. Pri tem pa se je tudi aktivno vključeval v reševanje problemov širše družbeno-politične skupnosti. Pomembni so njegovi uspehi pri urejanju težavnih vprašanj vodnega gospodarstva. saj so se načrti b gradnji nasipov ob reki Muri in regulacije Ščavnice prav po njegovi zaslugi krepko pomaknili naprej in sojih pričeli uresničevati. Za vse to delo je prejel tudi vrsto visokih odlikovanj, med katerimi naj omenimo red dela z rdečo zastavo in zlati znak OF slovenskega naroda. STRAN 11 ne zgodi se vsak dan S skalpelom v srce Med največje medicinske dosežke sodijo tudi kirurški posegi, pri katerih strokovnjaki ,,popravijo” poškodovano ali obolelo srce. Nekaj sto tiso« operacij opravijo vsako leto po vsem svetu. V zadnjem času pa zdravniki opažajo, da spremlja zahtevne nosege nezaželena scena. Se posebno bolniki, ki so prestali operacijo, pri kateri kirurgi narede t. i. by-pass, dobe čez čas čustvene in duševne motnje. Cesto imajo delirije in halucinacije, mučijo jih nenavadne sanje, trpe depresijo in tesnobo. Depresije in halucinacije ima prvi teden po srčni operaciji dobra tretjina vseh operirancev, a nato motnje izginejo, vendar ne pri vseh. Strah pred ponovnimi halucinacijami povzroča stalno tesnobo in depresijo. Stvar je toliko resna, da so zdravniki pred nedavnim osnovali mednarodno združenje, katerega namen je, da spremlja psihopatološke pojave, ki spremljajo srčno kirurgijo. Konzorcij je že opozoril vse zdravnike, naj pri pooperativni Legi namenijo prav tolikšno ikrb nadzoru duševnega azpoloženja bolnika, kot jo namenijo njegovemu telesu. Do kakšnih težav lahko pripelje srčna operacija pri občutljivih ljudeh, lepo kaže primer 55-letne bolnice, ki ji je dr. Richard S. Blaceher vstav« umetno zaklopko. Tretji dan po operaciji, ki jo je dobro prestala, je začela tožiti, da jo mučijo sanje o smrti, nato je začela dobivati prisluhe in je govorila o čudnih glasovih v sobi, čez čas pa je že tudi videla demone, kako plezajo skozi okno. Bolnica se je razvila v tipičnega paranoika z blodno mislijo, da jo nameravajo v bolnišnici zastrupiti. Primer je prevzel psihiater, ki je bolnico ozdravil. Kaj je vzrok, da prihaja do takšnih motenj? Strokovnjaki menijo, da gre za posledice dajanja posebnega pomena srcu. Za ljudi je ta organ središče čustev, resnice, ljubezni, zato posege vanj jemljejo čustveno in z bolj ali manj močnimi duševnimi prizadetostmi. Za nameček je bolnik po srčni operaciji ves čas obkrožen z zdravniškim osebjem, ki noč in dan nadzoruje njegovo stanje. Takšna popolnoma nedejavna vloga bolnika je za nekatere hud psihološki pritisk, ki, povezan z drugimi dejavniki, lahko povzroči že omenjene težave. Da težave niso obrobnega značaja, kaže podatek, do katerega so prišli strokovnjaki nekega newyorškega medicinskega centra na osnovi temeljitih anket med bolniki. Pacienti, ki se srečujejo z emocionalnimi in drugimi psihičnimi težavami pred srčno operacijo in po njej, imajo šestkrat večjo stopnjo smrtnosti kot tisti, ki teh težav nimajo. < LJUBEZEN — Ljubim te, ljubim te, neskončno te ljubim . — Prepozno. Moje srce je že oddano! — Kdo pa je kaj govoril o srcu? DVOUMNA Marko pride domov blaten od glave do pet, zato je očku zmanjkalo potrpežljivosti: — Umazan si kot prašič, Upam, da veš, kaj je to. — Vem, očka. Prašič je prašičev sin. ZAKRKNJENI ZAPORNIK Sovjetski novinar Victor Louis je leta 1979 v londonskem časopisu ,,Evening News” zapisal, da bi Sovjetska zveza pristala na izpustitev, če bi se takrat 85-letni Hess obvezal, da se bo odrekel nacizmu. Izpustili bi ga že prej, če se Hess ,,ne bi demonstrativno obnašal kot nacist in če ne bi obstajala nevarnost, da ga zahod-nonemški neonacisti izkoristijo za dosego svojih ciljev.” Louis nadalje pravi: Spandau, zapor v severozahodnem delu Zahodnega Berlina, v katerem je danes en sam zapornik, obsojen na nurnberškem procesu: Hitlerjev ,,namestnik” Rudolf Hess. Spandau je bil po letu 1933 zapor za tisoče Hitlerjevih žrtev, ki jim je po večini bila namenjena plinska celica. Na sliki: izmenjava ameriške in sovjetske straže. MH*jswwm"t —'»»tv rx-t- Vsako leto se število prebivalstva naše Zemlje poveča za okoli 90 milijonov. XXX V Tibetu, Mongoliji, na Tajskem in ponekod v Burmi čaja ne sladkajo temveč — solijo. XXX Zemlja se na svoji poti okoli Sonca giblje s povprečno hitrostjo 29,7 kilometra na uro. drugje smo prebrali ----—— -------------------------—-------i--- Žejna dvogrba kamela spije naenkrat tudi po 70 litrov vode. XXX Pozimi leta 1960 so v sovjetski raziskovalni postaji Vastok na Antarktiki zabeležili minus 88,3 stopinje Celzija. XXX V eni sami kapljici vode je okoli petdeset milijonov bakterij. Avtomobil za uro Ker smo pred nedavnim pomaknili naše ure za 60 minut naprej, smo to vzeli za povod pisanju o urah. Švicarji trdijo, da 95 na vsakih sto ljudi nosi ročno uro. Trije od preostalih petih naj bi bili brez ure, dva pa sta lastnika žepne ure. Prve ročne ure so pričeli izdelovati v Švici in sicer leta 1790. Danes izdelujejo v Švici specialne ročne ure, ki stanejo ,,samo” 40 tisoč dolarjev. Prav tako Švicar Gunther Roskdpf je leta 1865 izdelal prve ure s stroji. Pred tem je bilo urarstvo izključno ročno delo. V Švici so tudi pričeli z zbiranjem starih ur. To se je kasneje razširilo po vsem svetu. Ročne ure, ki jo je leta 1880 za oficirje nemške mornarice izdela! Gerrard Pe-reggio se danes prodajajo in kupujejo po 50 tisoč zahodno-nemških mark. Ročna ura se je močno razširila leta 1927, ko je plavalka Mercedes Glayce prepla- ,,V zaporu ni kot posameznik temveč kot .simbol’”. Rudolf Hess je bil od aprila 1933 do 10. maja 1941, ko se je odločil, za svojevrstni polet na Škotsko, Hitlerjev namestnik. Naj spomnimo: namen njegove odločitve je bil v tem, da bi nacistična Nemčija sklenila z zahodnimi zavezniki separatni mir. Za polet se je Hess odločil mimo Hitlerja. vala Rokavski preliv, seveda z uro na roki. Zaradi mode ročnih ur so se žepne znašle v predalih. Danes dajejo za žepno uro, izdelano v začetku tega stoletja tudi pet do desettisoč mark, dočim znaša naša cena za dobro očuvano žepno uro iz 18. stol, med 150 do 250 tisoč mark. Najstarejša ura, ki kaže dneve in mesece in ki jo je v 16. stol, izdelal Jacques de la Gard iz Bloisa, pravzaprav nima cene. Čuvajo jo v pariškem Louvru in samo za zavarovalnino dajejo letno milijon dolarjev. Posebno ceno imajo ure, ki so jih nekoč nosile znamenite osebnosti. Tako so pred nedavnim prodali uro, ki jo je ob koncu prejšnjega stoletja nosil britanski vojvoda Wellington za 27 tisoč funt šterlingov. Najstarejšo žepno uro je izdelal okoli leta 1504 Ntirnber-žan Peter Henlein. V zadnjih letih niso redkf primeri, da stanejo stare ure nič manj kot nov avto. Hess je v Spandauu že 36. leto. Od leta 1966, ko so iz zapora spustili Hitlerjevega ministra za vojno industrijo Alberta Speera in vodjo nacistične mladine Baldurja von Schiracha, je edini zapornik, ki ga izmenično po en mesec stražijo britanski, ameriški, francoski, sovjetski pa spet britanski itd. vojaki. Hess je poslednji od 22 obtoženih na procesu proti vojnim zločincem v Niirn-bergu (med tistimi desetimi, ki niso bili obsojeni na smrt). Iz Spandaua pa so takole ,,odhajali”: minister za zunanje zadeve Konstantin von Neurath (obsojen na 15 let) je umrl leta 1956 (83 let star), veliki admiral Erich Raeder (obsojen na dosmrtni zapor) je umrl leta 1960 (star 84 let), minister za gospodarstvo Walter Funk (obsojen na dosmrtni zapor) je umrl leta 1960 (star 69 let), Pravice šefov? V stari Franciji je veljal zakon »droit de cuissage«, kar bi lahko prevedli kot stegenska pravica, ne pomeni pa prav nič drugega kot pravico zemljiškega gospoda do zabave v postelji z vsako podložniško nevesto. Pri nas je bil ta fevdalni nenapisani zakon poznan kot. pravica prve noči. Iz poročila o spolni diskriminaciji. ki je izšla za Evropsko gospodarsko skupnost, bi lahko sklepali, da francoski šefi še niso povsem pozabili na davne pravice fevdalnih gospodov, saj študija navaja, da je odstotek žensk, ki so se pritožile zaradi spolne zlorabe svojih nadrejenih, naj višji v Franciji. Na drugem mestu so se znašle Britanske s 7 odst., na trete jem pa so Italijanke s 6 odst., kolikor velja tudi 'za Danke. Seveda to ne pomeni, da je bilo toliko odstotkov žensk posiljenih, temveč da so bile tako ali drugače pod spolnim pritiskom. oziroma brez dlake na jeziku povedano, da so bile predmet pohote svojih nadrejenih. Študija je zajela 3,392 zaposlenih žensk, v poprečju pa je odstotek tistih, ki so bile pod kakršnim koli spolnim pritiskom, dokaj visok — 6 odst, vseh anketiranih. MALO V ČRNINI — Najbolj nesrečna ženska sem. Dvanajst dni po poroki mi je umrl mož. — Umiri se, se vsaj ni dolgo mučil... Nekakšna epidemija plezanja po zidovih je z.a*]p^st v svetu. Pred štirinajstimi dnevi se je neki nas a poskušal na eni od poslovnih zgradb v Uub!ian'a ga' slika pa prikazuje 26-letnega hollywoodskes n0« skaderja Rona Broylesa, ki je preplezal »južno -gu neke 75-nadstropnice v Houstonu. Pri svojem P je uporabljal vakumske kline. RESTAVRACIJSKI Na Javi so za javnost odkrili slovito budistično svetišče Borobudur, ki so ga strokovnjaki iz vsega sveta rešili pred uničenjem. Obnovitev svetišča velja za naj večji restavracijski podvig doslej. Borobudur je okrog 1200 let staro svetišče, zgrajeno na umetnem hribu. Celih osem stoletij je ležalo zapuščeno in pozabljeno, zaraščeno z džungelskim rastlinjem, dokler ga evropski raziskovalci v prejšnjem stoletju niso znova odkrili. Takoj so vedeli, da gre za pravi arhitektonski biser. V zemljišča, — Preklic moram dati v časopis in to samo zato, ker sem med majhnim prerekanjem v gostilni sestnik. - Tega se pa »Marikine pasike« Sando- zemljišča, amp rju povedal, da je malopo- žgansko mai o MALOPOSESTNIKI TAKŠNI IN DRUGAČNI Nedaleč od švicarskega Ziiricha so si arhitekti neobičajno stanovanjsko naselje. Fasade so o f okroglemu skupnemu dvorišču, zunanje stene P nekakšen zid proti zunanjemu svetu. S takšno g y dosegli manj'odtujenosti, ki je posledica bivanj kasarnah. Bilo je veliko kritik, toda družine, kise navdušene. šestdesetih letih je se bo svetišče se^PA/'O in J vzel v roke UP4P_vnjakoV, sodelovanjem strok . s vseh področij . usPe^ podporo vsega ' odkriti „bolezen ^vrat^ ga tudi ozdraviti- R kapinov’ so očistili 1,300.232* <" nato pa so jih „0^ pomočjo računalniško cirali in vstavili na V sto. -o Nadvse skrbno b tudi drenažo. ff -s0Č e vzdržala naslednjih ^[he0W zatrjuje indonezijs* Soekmono. toiba STRAN 12 VESTNIK, 7. AP1 za vsakogar nekaj upravno poslovanje Ali lahko uveljavimo dedno terjatev • VPRAŠANJE: T. S., Pristava: Pred.^leti nama J^^ mama; jaz sem bila stara 3 leta, sestra P . zapuščine. Pred nikoli omenil, da bova kaj podedovali i ::n takratni varuh kratkim sem zvedela, da sta se ocei -v ocj tega 1-000 sporazumela, da dobiva vsaka po 6.15 odstotne zamudne dinarjev varščine, 6-odstotne obresti i s0 rekli, da je obresti. Tako je zapisano na sodišču, a g pa, da to Prepozno, da bi uveljavljali zahtevek 0 ’ naju zanima, lahko storiva šele, ko umre. Zdaj je oce , pripada na ali lahko zdaj terjava to, kar nama po Povem naj, da je temelju zaznambe v personalni mapi na so • , posestva, °ce bil poročen, dobili sva torej mace ’ mačeha mu je Polovico posestva pa ima najina polsestr l Zanima me tudi, namreč rodila hčerko). Oče ni napravil oporoK.^ sem se ah morda posestvo ali njegov del preyz vendar sodelujem z Poročila na malo posestvo (4 hektarje), venaa zadrugo kot tržna proizvajalka. tako ODGOVOR: Vaše vprašanje je boriti. Menimo pa, najbrž ne bomo mogli zanesljivo v celoti g vajini materi Po vašem vprašanju, da sta vi in va a . očeta in je ta Pndobili le dedno terjatev do dediča nPnremičninah, katere terjatev kot zastava (hipoteka) vpisana pri sestra to terjatev Je oče takrat podedoval. Vsekakor bi vi1 zdaj bo najbrž jjiorali izterjati najkasneje po vajini polno . sestra pa le 'et0 ze prepozno, saj ste sedaj vi stari 55 le , “anj- . na ste vi, vaša sestra, Vaš oče je sedaj umrl, dediči po njem & premoženje, še mlajša polsestra in seveda očetov oada v zapuščino, « ga je vaš oče nekoč dedoval po vaši ma ’ razumn0 dobili oste morda svojo dedno terjatev la sanii jn če bo Piacano od dediča, ki bo dedoval, če to n dedne terjatve v edič hote? doseči izbris zastavne pravice vaj oče ob zemljiški knjigi. Toda vaše vprašanje kaze n , q posestva smrti več ničesar ni imel, saj pravite, da je P o£e ob smrti macehinega, polovico pa polsestrinega. dedne pravice 5e imel Premoženje, se bodo a Takrat se bo gotavljale, ko bo po njem zapuščinska o ste kmetica. tud> ugotavljalo, koliko pride v poštev dejstvo, vpraSanje ne Natančnejšega odgovora vam zal n, ^a sodišču v memo dati. Ob uradnem dnevu se ® knjigo lahko pomeni, kjer vam bodo po vpogledu v zemljico P^robneje odgovorili. . .. terjatvah tudi sedaj Se to: predvojnih 6150 din je pri dednih terj toliko Koliko kolekov je V Uradnem listu SRS 23/82 je objavljena nova taksna tarifa. Menimo, da to utegne zanimati naše bralce, zato navajamo nekatere akte in vi-šinojtakse. ___ Za pritožbo zoper odločbo izdano v upravni stvari, 40 dinarjev; za izdajo oziroma podaljšanje potne listine za 300 dinarjev; za izdajo dvojnika potne listine 600 dinarjev; za začasno dovoljenje za zadrže- J. c. P. s . Trtnik M^nja za rubriko Pravni nasvet pošiljajte naslov: ^a Sobota, Titova 46/1. PRIPIS potrebno? vanje na mejnem prehodu 20 dinarjev; za dovoljenje za gibanje in bivanje na mejnem prehodu 20 dinarjev; za orožni list za samokres 800 dinarjev; za dvojnik listine o končani šoli ali strokovni kvalifikaciji 40 dinarjev; za overovitev vsakega podpisa 20 dinarjev; za overovitev pogodbe, katere vrednost znaša do 5.000 dinarjev je potreben kolek za 100 dinarjev; če je vred- Mednarodno vozniško dovoljenje Mednarodno vozniško dovoljenje se izdaja na osnovi mednarodne konvencije o cestnem prometu in v skladu z določili zakona o temeljih varnosti cestnega prometa ter zakona o položaju in pooblastilih AMZJ. Izda se lahko državljanom SFRJ in tujim državljanom, ki imajo jugoslovansko vozniško dovoljenje. Podatki, ki se vnesejo, morajo popolnoma odgovarjati podatkom iz originalnega vozniškega dovoljenja. Mednarodno vozniško dovoljenje je potrebno za potovanja v iz-venevropske države ter za ZR Nemčijo, NDR, Švedsko, Španijo, Grčijo, Turčijo, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Mednarodno vozniško dovoljenje velja največ 3 leta od datuma izdaje, če se veljavnost jugoslovanskega vozniškega dovoljenja ne izteče pred tem rokom. To pomeni, da se rok veljavnosti veže na rok veljavnosti jugoslovanskega vozniškega dovoljenja. Za izdajo je potrebno predložiti jugoslovansko vozniško dovoljenje, potni list, osebno izkaznico ter 2 fotografiji v velikosti 3,5 krat 4,5 centimetra. Mednarodno vozniško dovoljenje lahko dobite v turističnih pisarnah AMD in AMZ Slovenije. j saj ti ne bo dolge VELIKO ZANIMANJE Te dni so v Beogradu sklenili letošnji avtomobilski sejem, na katerem je razstavljalo svoje modele 310 proizvajalcev. Glede na to, da so tuji modeli že bili predstavljeni v ženev- skem salonu, je bil na beograjskem sejmu osrednji eksponat Zastavin jugo 55. Sicer pa seje jugoslovanska avtomobilska industrija tokrat predstavila VRŠ PRIPIS ST. 1 1 kar s 15 novimi modeli. Veliko vprašanje je seveda ali bodo prav vsi na voljo že v krajšem času. Jugoslovanske avtomobilske tovarne so lani naredile 219.330, načrtovale pa so proizvodnjo 306.000 avtomobilov. Za letos planirajo 297.750 avtomobilov. Povpraševanje po njih je še vedno veliko. To se utegne zmanjšati po uveljavitvi novih (višjih) cen. ŠT-11 1983 — Za rabo ni, nagrado za izum pa sem le dobil! (J. Š., M. Sobota) — Vole so prodali v Italijo, gospodar je na delu v Nemčiji, jaz pa čakam na električno energijo v Jugoslaviji. (S. S., M. Sobota) — Slavek, a si že slišal, da bomo mi kmetje ob Muri odslej orali z električnimi plugi? — Da, toda nisem še slišal, kdaj bomo gradili elektrarne na Muri. (J. F., Bakovci) LEPI SPOMINI — Kako je bilo kaj na poročnem potovanju? — Odlično, to pot bi še ponovil, vendar sam ... SLAB VID — Ste kaj izgubili, vam je kaj padlo v vodo, da se tako sklanjate čez mostno ograjo? — Očala so mi padla v Ledavo. — Saj pa to sploh ni Ledava, ampak Kučnica. — Veste, brez očal tako slabo vidim! nost nad 5.000 do 10.000 dinarjev, potem je taksa 200 dinarjev; če je vrednost od 10.000 do 15.000 dinarjev, tedaj je treba za overovitev kolek za 300 dinarjev. Za vsak dinar nad 15.000 dinarjev pa po 0,5 odstotka, vendar največ kolek za 600 dinarjev. Ce je vrednost pogodbe neocenljiva, potem jo je treba v primeru overovitve kolkovati s 100 dinarji. Za prepis' uradnih aktov ali listin, ki se prepišejo pri državnem organu, in če jih prepišejo prizadete osebe, je treba kolkovati s kolkom za 10 dinarjev. Za preris dela detajla iz načrtov zemljiškega katastra se plača po številu točk in znaša: do 10 točk taksa 40 dinarjev, za vsako nadaljnjo točko nad 10 točk pa taksa po 4 dinarje ... Za pregled kraja, kjer naj se postavi zgradba ali naprava, če znaša predračunska vrednost do 500.000 dinarjev, 'je taksa 200 dinarjev, če pa je vrednost objekta nad 500.000 dinarjev, pa znaša taksa 1.000 dinarjev. Za pregled celih stavb ali posameznih prostorov, da se dovoli njihova uporaba — do 10 prostorov — je taksa 200 dinarjev, nad 10 prostorov pa 600 dinarjev itd. tujec v Jugoslavijo? Pri prehodu jugoslovanske meje imajo lahko tuji gostje v osebni prtljagi poleg obleke in obutve tudi druge predmete. Gostje iz tujine lahko prinesejo čez mejo dva fotografska aparata, kamero, prenosni glasbeni instrument, prenosni gramofon, radijski sprejemnik, magnetofon in manjši televizijski sprejemnik. Tisti, ki bi se med oddihom v naši državi radi ukvarjali s športom, lahko pripeljejo športni čoln, pribor za ribolov, lovsko puško in pribor za kampiranje. Vse to sodi k osebni prtljagi in tuji gostje morajo te predmete le ustno prijaviti na mejnem prehodu. Vse drugo pa je treba prijaviti pismeno. Direktor zvezne carinske uprave je tudi povedal, da pri tujcih ne bodo carinili 200 cigaret oziroma 50 cigar, steklenice vina in žgane pijače, prav tako pa tudi ne razumne količine živil. Turisti bodo lahko prinesli tudi toliko kave, kolikor je bodo porabili v času dopustovanja. SESTAVIL MARKO NAPAST KLETVICA TOČKA. IZ KATERE IZHAJA , ŽARČENJE LJUBEZENSKO PESNIŠTVO ŽENSKO IME GORA V ŠVICI PREBIVALEC GORICE SAMEC DOMAČE ŽIVALI VZHOD REKA V JUŽNI ANGLIJI MESTO NA JAPONSKEM SLOVENSKI PESNIK (SREČKO) PROSTOR. KJER SE KOPLJE PREMOG POJAV V NEVIHTI' PREB GROMOM VELIKO SOVJETSKO MESTO OB VOLGI ZADNJA BRAZDA NA STRMEM POBOČJU JUŽNO 'AMERIŠKI ČAJ UBOŠTVO VPITJE. KRIČANJE NRAVSTVE- NO NAČELO ZA RAST NUJNO POTREBNE SNOVI INDONEZIJSKI DEL MOLUKOV ČLOVEK. KI IZVAJA ANKETO NADARJENOST NASILNA TATVINA SVITANJE. ZARJA SPANSKI SPOLNIK ANTON ČEHOV KONEC POLOTOKA MOLZNE ŽIVALI MOČNO PODALJŠAN SEKALEC PRI SLONU Orodje za OBDELAVO KOVIN REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: reklama, ekrazit, svarilo, tat, lom, atek, ŠI, vosek, RR, krik, A, Asama, col pek. imovina, Jesenin, Ant, aki. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA STRAN 13 TERMIKA ljubljana, kamniška 25 PODROČJE UPORABE PERUTA pASADE TLAKI RAVNE STREHE VRTNARSTVO FILTRIRANJE perlit fasade Zakaj toplotno Izolirati zunanje zidove hiše? Ill Toplotno Izolirana hiša s perlitfasado pomeni: — prihranek pri celotnem atrošku gradnje (tanjši zidovi, manjši radiatorji, manjše peči za centralno gretje) — občutno zmanjšanje stroškov ogrevanja — hitrejšo gradnjo — ugodno bivalno klimo v prostoru — estetski [zgled Skozi navaden zid brez toplotne Izolacije izgubljata velike koiičkte toplote. Toplota, ki bi lahko ostala v prostoru, vam tako po nepotrebnem uhaja. / Pri toplotno zunaj izoliranem zidu se vam toplota, ki bi sicer uhajala skozi zid, akumulira in se vrača v prostor. Izgube toplote so tako občutno zmanjšane, zato so tudi stroški za toplotno energijo precej nižji, kot v hiši, ki ni Soplotno Izolirana. Poleti peril! omet preprečuje prekomerno pregrevanje zidov. Zaradi toplotne Izolacije hiše imate večkratne prihranke: Namesto debeliti opečnih zidov brez toplotne Izolacije, lahko gradile tanjSe zidove s perlit ometom, ki bodo nudili enak odpor prehodu toplote kot debel opečni zid. 4 cm perlit ometa na 30 cm opečnem zidu se enako upira izgubam toplote kot 60 cm debel opečni zid. Obiščite nas na gradbenem sejmu v Gornji Radgoni v hali A Grelna telesa lahko vgrajujete mnogo manjša. POTROŠNIK, Murska Sobota Poslovalnica Železnina Gornja Radgona Kerenčičeva ul. 5 Tetefon: (069) 27-085 SE S SVOJIM PROIZVODNIM PROGRAMOM izoliral tovarna izolacijskih mate^i o-61000 LJUBLJANA, Ob žele^L jug°sia TOZD Ljubljana, n. sub. b-J:’ 442^ Ob železnici 18 — tel. (061) 4 jesSfLo TOZD Jesenice, njut°j (064) 81^ TOZD Novolit^ n^ub^o., 008, TOZD Obrtna dejavnost, Ljubljana. Ljubljana, Zaloška 113 — t®1’ UubvM TOZD Tectum, n. sub ®^ Pog ježami 5 - tel. DSSS Ljubljana, Ob ((|61) 443 IZOLIRHfl izolirka LJ U BLJANA PREDSTAVLJA NA SEJMU GRADBENIŠTVA IN GRADBENIH MA TERIALOV V GORNJI RADGONI OD 4. D010. APRILA 1983. PROIZVODI ZA HIDROIZOLACIJE: bitumenske strošne lepenke pergamih . izoval-hidroizolacijski trakovi izotekt-bitumenski varilni trakovi bitumenska šindra ibitol-bitumenske razitopine bitumenska masa za temelje bitumenska masa za strehe BP bitumenski kit izoplast trakovi-alpena trakovi alumizol KOMBI PLOŠČE PROIZVODI ZA TERMO—AKUSTIČNO IZOLACIJO: styropor izomat plošče izodekor plošče kombi plošče kombi S plošče novolit plošče styropor paleta izoloiz-stisljive plošče izoloiz-talne izolacijske preproge izoloiz-stropne plošče izoloiz-talne izolacijske plošče fenoterm-mineralna volna fenoterm plošče žlebaki iz mineralne volne izokork masa styropor embalaža izorol omarice tamar plošče PROIZVODI ZA CESTOGRADNJO: bitumenske emulzije rezani bitumen bitumenske mase za fuge PROIZVODI ZA ELEKTROIZOLACIJE: bitumenske mase za elektroindustrijo PROIZVODI ZA ANTIKOROZIJO: ibitol lak ibitol lak za visoke temperature alubitol bitacid-kislinoodporna masa bitumenske mase za cevovode PROIZVQDI ZA AVTOINDUSTRIJO: alukor N-notranji ahtikorozijski premaz alukor Z-zunanji antikorozijski premaz avtobitol-osnovni premaz alukor pasta avtoobioga S-sendvič plošča avtoobloga l-enostavna plošča avtofon-protihrupna avtoobloga IZOTEKT RILNI TRAK SE NIKOLI NI BILA ENERGIJA TAKO DRAGA, ŠE NIKOLI IZOLACIJA TAKO POMEMBNA! KRKA, tovarna zdravil, n.,sol. o., Novo mesto Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili n ve proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za izolacij v gradbeništvu .in industriji: — neobdelana steklena volna, elastični filci, blazine, plošče, 'dekorativne plošče in — cevaki Prodaja in informacije: 'KRKA IZOLACIJE, Marketing sektor. Novo mesto, Bršljin 62, tel.: 068/25—877, telex: 35713 yu krka TERMIKA Ljubljana, Kamniška 25 tel.: 061/315—477, telex: 31263 yu termiz IZVAJANJE TOPLOTNE IZOLACIJE FASAD: pd sistemu: jubizol-s styropor ploščami -kombifas-s kombi ploščami IZVAJANJE HIDRO IN TERMO IZOLACIJSKIH MONTAŽNIH DEL TOPLOTNA IZOLACIJA FASAD KOMBIFAS Zaradi vedno dražje gradnje in hitro rastočih stroškov ogrevanja, moramo graditi čim bolj gospodarno. S toplotno zaščito zunanjih sten, tlakov, strehe in vodov grelnega sistema se izognemo prekomernim stroškom ogrevanja in tudi stroški za ogrevalne naprave se znižajo zaradi manjše količine energije, potrebne za ogrevanje prostorov. Priporočamo toplotno izolacijo, ki ima večjo izolativno vrednost kot je predpisana minimalna toplotna zaščita objektov. Izvedba optimalne toplotne zaščite bistveno ne podraži gradnje, ker lahko hkrati zunanje zidove dimenzioniramo samo glede na statične zahteve in zahteve po akumulaciji toplote. KOMBIFAS je naziv toplotno izolacijskega fasadnega sistema, pri katerem so kot toplotni izolator uporabljene trislojne kombi plošče. Primeren je za toplotno izolacijo n°v0^er ni ' sanacijo starejših objektov, K ^ni^. goče odstraniti starega I ometa, kakor tudi za obje* '^0^ večja nevarnost mehanskih ) na fasadni površini (šole, :e od'. Hrapava površina kombi p'° rgdst^ čen nosilec ometov. Zato P' sistem KOMBIFAS najprimeTh^g oo tev za tiste, ki želijo imet' [ delano z enim od večslo] ometov. . INFORMACIJE IN NAVODILA ZA IZDELAVO TOPLOTNE& DOBITE NA SEJMU GRADBENIŠTVA NA RAZSTAVNA ' ŠTORU IZOLIRKE V HALI A ali direktno v tovarni v w tel.: 061/443-096. STRAN 14 VESTNIK, 7< sport namizni tenis Zalaznik in Kovač v T reprezentanci °0 - REPUBLIŠKO prvenstvo pionirjev Prinčič in Kulčar - drugi sodelovalo111.^ b«Io republiško pionirsko prvenstvo v judu, na katerem “Moniera LeY™8 P'onirjev, med njimi so bili tudi tekmovalci iz ? Ljutomera j ?vc in Murske Sobote. Najbolje so se odrezali tekmovalci f^dave v kate" k> so osvojili tri druga mesta. To so Kulčar iz 'n T“šak iz J do 52 kg, Prinčič iz Ljutomera v kategoriji do 46 kg , 'Sodji d0 42 i"1"’ * kategoriji do 58 kg. Tretja mesta so osvojili Perš v kulčar v k-u *8 '".KrPK v kategoriji do 64 kg, oba iz Murske Sobote, Vs> iz Murske^ 5^° ^8 *z Lendave. Peti so bili Duh, Miholič in '^in bo sodem" \ ^endav' drugi pozivni turnir za mlajše mladince, na ka-> V soboto ;Va ° 50 pomurskih in medžimurskih judoistov. “Hoslavijj n j* uudeljo pa bo v Novem Sadu mednarodno tekmovanje *’ed njimi' tuni a,cre™ ko sodelovalo okrog 100 tekmovalcev iz 10 držav, m+n. ° *ud' štirje Sobočani: Mihalič, Fajhtinger, Kiselak in „ O. Š. OdBOjka KEGLJANJE Radenska-Čarda premagala Konstruktor V nadaljevanju prvenstva v slovenski kegljaški ligi je pripravila prijetno presenečenje ekipa Radenska—Čreda, ki je v Mariboru premagala vodeči Konstruktor s 5379:5311. Tako pa se začel ogorčen boj za naslov letošnjega republiškega prvaka, kakor tudi boj za obstanek v ligi. Najboljši igralec dvoboja je bil Miro Steržaj, ki je podrl 952 kegljev. Izkazala pa sta se tudi Hari Steržaj, 914, in Kovačič, 910 kegljev. Ostali kegljači Radenske—Čarde so dosegli naslednje število kegljev: Drvarič 892, Smodiš 856 in Horvat 855. V naslednjem kolu igra Radenska—Carda v Ljutomeru s Tekstil—Slovanom. Konstruktor 7 4 0 3 + 532 8 Gradis 7 4 0 3 + 382 8 Čarda 7 4 0 3 + 9 8 Tekstil 7 4 0 3 —471 8 Celje 7 3 0 4 + 1 6 Triglav 7 2 0 5 —442 4 SNL Mura: Nafta 1:0 V pomurskem derbiju je Mura s težavo premagala Nafto, Edini gol na tekmi je dosegel Jančar v drugem polčasu! Mura je v prvem polčasu zastreljala enajstmetrovko (Vršič). Tekma je bila odigrana v deževnem vremenu in na spolzkem igrišču. Nafta je nastopila v okrnjeni postavi, saj je v igro po poškodbi Žalika moral vstopiti rezervni vratar in igral v vlogi napadalca. Najboljši igralec na tekmi je bil vratar Nafte Terek'. V naslednjem kolu igra Mura v gosteh s Primorjem, Nafta pa doma z vodečim Slovanom. SKL . Pomurje: Maribor 85:49 in Beltinci prvaka ktTokjAipe!! etn Pr,venstvu v odbojki za pionirje in pionirke so nastopi-najve^1*11 Lend?rvaki ^‘’bbške, ljutomerske in radgonske občine, medtem p UsPeha ijjVp n' 'meta svojega predstavnika. Pri pionirjih so imeli ezuliati odbojkarji Radenec, pri pionirkah pa Beltinčarke. R^adenci1,10"'^'' Cankova—Veržej 2:0, Radenci—Cankova 2:1 in 0:2 ^taii . Vrstni red: 1. Radenci, 2. Cankova in 3. Veržej. Rade ^’inciXRpi°nirke: Beltinci—Ljutomer 2:0, Radenci—Ljutomer nc‘- kadenci 2:0. Vrstni red: 1. Beltinci, 2. Ljutomer in 3. “*«> je pri zadnjih vratih izstopil judi 9-letni deček D. S. iz Podgorja ® takoj stekel čez cesto. Prav tedaj !e iz smeri \pač pripeljal voznik tovornega avtomobila Leopold Klemenčič s Polic, ki zaradi raprimerne hitrosti vozila ni mogel Pravočasno zaustaviti, tako da je . otroka po cestišču in mu Prizadejal hujše telesne poškodbe, repeljali so ga v bolnišnico. tihlava, 2. aprila — Okrog enih P°noči se je zgodila huda promet-a nesreča na regionalni cesti proti oiehnečicam, kjer je 29-letni voz-1 osebnega avtomobila Marjan Slavič iz Belehnečic dohitel 23-letnega pešca Vladimira Juriča iz Žihlave, za katerega pa še ni točno ugotovljeno, ali je hodil ali pa ležal na sredini ceste. Zaradi neprimerne hitrosti in domnevne vinjenosti je voznik trčil v pešca, ki je na kraju nesreče umrl. Slavič se je najprej odpeljal proti domu, vendar se je kmalu vrnil in ko je videl, da pešec še vedno leži na cesti, je nesrečo prijavil miličnikom. Murska Sobota — Istega dne (ob 12.40) se je voznik osebnega avtomobila Stanislav Klanjčar iz Moravec v križišču Lendavske ceste in Ulice Ive Lola-Ribarja zaletel v osebni avto Jožeta Balajca iz Sela. Balajc je v omenjenem križišču zavijal levo, Klanjčar pa ni upošteval primerne varnostne razdalje. Na obeh vozilih je za okrog 35 tisoč dinarjev škode, Balajc pa je bil tudi lažje poškodoovan. Lendava — Prav tako v soboto se je nesrečno končala vožnja Marjana Cajterja iz Lendave, ki se je s kolesom z motorjem peljal proti Pincam, pri gostišču Rudar pa nenadoma zavil v levo v trenutku, ko se je iz nasprotne smeri po svoji desni strani pripeljal ž avtomobilom Dezider Gal iz Lendave. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je Cajter huje poškodoval in so ga morali odpeljati v bolnico. Odredili so mu tudi strokovni pregled zaradi suma, da je vinjen. Apače — Le približno uro kasneje, vendar na drugem koncu, pa se Nova generacija * peči Predstavljamo vam novo generacijo peči, ki so izdelane na osnovi bogatih izkušenj in vaših potreb. Peči za centralno ogrevanje: STANDARD, STANDARD S, SPECIAL, SPECIAL S, CENTRAL SPECIAL 24. Peči za centralno etažno ogrevanje: CENTRAL 23, CENTRAL 17K Trajno žarna peč za ogrevanje enega prostora: MAGMA TOBI 7. Kaj pričakujete od vašega sistema za ogrevanje? Naši izdelki vam zagotavljajo odlične izkoristke, možnost dograjevanja sistema, izredno kvaliteto, velik izbor in lep izgled. Sistem centralnega ogrevanja lahko dopolnite z našim solarnim bojlerjem za ogrevanje sanitarne vode SAT301 ali SAT 302. r Peč za centralno ogrevanje peči za , TRAL SPECIAL 24 predstavlja modifikacijo etažno centralno ogrevanje in jo odlikujejo majhne o In velik kurilni učinek. Etažno centralno ali s^evč!nie lahko odlično rešite s pečjo CENTRAL 23 PeC]o CENTRAL 17K na kateri lahko tudi kuhate. 7 Zaupajte nam. ^0-letna tradicija in sodobna proizvodnja vam zagotavljata kvaliteto, ki jo iščete. Pišite nam za podrobnejša pojasnila. tovarna ziv tam VOZIL IN TOPLOTNE TEHNIKE BORIS KIDRIČ n.sol.o. MARIBOR 1963-1983 Leningrajska 27 ^^neracijo, ki varčuje! je pripetila prometna nesreča zaradi cikcak vožnje traktorista Janka Ljubeča iz Radvencev, ki se je izpred gostilne v Apačah zapeljal proti Segovcem. Pri taki vožnji ga je zaneslo na levo stran bankine, kjer je zadel pešakinjo Dragico Belšek iz Črncev in jo zbil po cestišču. Ljubeča so preizkusili z alkotestom, kije pozelenel. Belšakovopa so zaradi poškodb morali odpeljati v soboško bolnišnico. Pa še o prometu na mejnih pre- velikonočnih praznikov je bil zelo povečan, najbolj pa od petka popoldne do sobote zjutraj, ko je na prehodu v Gornji Radgoni vstopilo v našo državo okrog 22 tisoč 500 potnikov z okrog 2900 avtomobili, v Gederovcih pa 9.200 potnikov z blizu 2.200 avtomobili. Tudi na mednarodnem mejnem prehodu v Kuzmi je bil precej povečan promet, vendar je potekal skorajda tekoče, 'medtem ko je bila čakalna doba v G. Radgoni in Gederovcih približno eno uro. Pomurju. Zaradi hodih Razpisna komisija delavskega sveta Vodnogospodarskega podjetja Maribor n. sol. o., TOZD Vodnogospodarske enote Mura Murska Sobota b. o. ponovno razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa, za dobo štirih let. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. 2. 3. da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na delih oziroma nalogah s posebnimi pooblastili oz. odgovornostmi; opravljen strokovni izpit s pooblastilom; da je moralno politično neoporečen in družbeno aktiven. Prijave je'poslati razpisni komisiji v 15 dneh po objavi. ZA IZGRADNJO KIRURŠKEGA BLOKA SO DAROVALI: 1O OOS TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke GODIČ Milice iz Murske Sobote) — din 1.200,00; Družina Stanka Sreša, Bratonci 39 a (namesto venca na grob pok. strica msgr. Ivana Škafarja iz Bratonec) — din 1.000,00; Dolinar Ivan, Puconci 32 (namesto venca za pok. Heleno Vučak, vdovo po pok. dr. Vučaku st.) — din 1.000,00; Družina Hodošček, Zenkovci 55 (namesto venca za pok. Kuzmič Karela iz Zenkovec) — din 1.000,00; Družina Horvat, G. Petrovci 91/a (namesto cvetja na grob pok. Etelki Kerčmar iz G. Petrovec) — din 1.000,00; OOS TOZD Ženska oblačila MURA M. Sobota (namesto venca pok. Klaudiji, hčerkici Perkič Cvetke) — din 1.500,00; OOZSS Platana TOZD Lesna predelava Murska Sobota (namesto venca za pok. očeta od Gorišek Alojza) — din 1.000,00; Car Viktor, Dankovci (namesto venca za Škodnik Janeza) — din 700,00; OOS Potrošnik TO VP (namesto venca na brob. pok, mami od Cipor Geze) — din 1.000,00; OOS Potrošnik Murska Sobota, Skupne službe (namesto venca na grob pok. materi od Cipot Karela) — din 1.000.00; OOS Potrošnik M. Sobota TO VP (namesto venca na grob pok. bratu od Pucko Avgusta) — din 1,000,00; Osn. organ. ZSS Osnovne šole K. D. Kajuh M. Sobota (namesto venca ob smrti očeta Kreft Otilije) — din 1.000,00; OO sindikata ABC Pomurka DS SOZD M. Sobota (namesto venca za pok. Perš Zoltana) — din 1.500,00; Pavel Terezija, Temlinova 1, M. Sobota (namesto venca pok. sorodnici Horvat Karolini iz Mart-janec)— din 500,00; Delavci Pomurskega tiska TOZD Kartonaža Murska Sobota (ostanek sredstev zbranih za venec pokojnega Janeza Štefanec iz M. Sobote) — din 4.250,00; Ori Marjeta, M. Sobota, Borovnjakova ulica (namesto venca na grob pok. Sever Mihaela, Vaneča) — din 1.000,00; Družina Baler Bela, M. Sobota, Severjeva 9 (namesto venca na grob pok, Sever Mihaela, Vaneča) — din 1.000,00; OO sindikata uprave občine M. Sobota (namesto venca na grob poki matere tov. Gomboc Stanka, delavca na KU Tišina) — din 800,00; Oddelek milice Rogašovci (namesto venca materi Pavlovič Živorada) — din 1.800,00; Dipl. ing. Žižek Vilijem, M. Sobota (namesto venca sestri Toplak Hedvike) — din 1.000,00; ABC Pomurka DO MI OOS Klavnica Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Lutar Franca, Dobrovnik) — dih 500,00; ABC Pomurka DO MI OOS Klavnica M. Sobota (namesto venca na grob pok. Tratnjek Štefana, Bakovci) — din 500,00; Družina Flisar M. Sobota, Mojstrska 2 (namesto venca na grob pok. Carevič Gojka) — din 1.500,00; OO sindikata Potrošnik Murska Sobota TO PR (namesto venca na grob pok. materi Gabor Darinke) — din 1.000,00; Delavci ABC Pomurka Zunanja trgovina M. Sobota (namesto venca za pok. Kovačič Mariko) — din 1.520,00; OOS ABC Pomurka Zunanja trgovina M. Sobota (namesto venca za pok. Kovačič Mariko) — din 1,000,00; SGP Konstruktor Maribor TOZD Pomurje Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame Kos Alojza) — din 880,00; Barbarič Franc, Polana 37 (namesto venca za pok. Cipot Terezije, Polana) — din 1.000,00; Lovska družina Cankova (namesto venca umrlemu Gomboc Mihu) — din 2.000,00; ABC Pomurka MI OO sindikata Delovne skupnosti M. Sobota (namesto venca na grob matere naše sodelavke Šebjan Vere) — din 800,00; DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO! Prispevek nakazujte na račun: 51900—763—30297 O tabletah in drogah Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu ter drugim zasvojenostim pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti je minulo sredo obravnaval pojave uživanja mamil ter večjega števila tablet. Ob tem je najprej potrebno povdariti, da k uživanju le-tega marsikoga zavede radovednost, nagovarjanje drugih uživalcev in da so zatorej »žrtve« tega v glavnem mladostniki tja do 25-leta starosti. Ti pojavi so bolj prisotni v mestnih središčih, kot na vasi, a kljub temu je potrebno z osveščanjem preventivno delovati v vseh okoljih, kjer mladi ljudje žive in delajo. Velikokrat z uživanjem mamil poskuša mladostnik »ubežati« iz Vsakdanje stvarnosti, kar pa se mu ob tem uresniči le za kratek čas, dokler je pač pod vplivom omame. Vrnitev je potem dosti hujša in boleča ter zatorej pri teh osebah zaznavamo asocialna vedenjska stanja. Število neregistriranih uživalcev mamil je dosti večje, kot pa število ugotovljenih in je skoraj enako, kar se tiče spola. Razvoj farmacevtske industrije, številna srečanja mladih brez prave vsebinske osmislitve prireditev, reklama ter razvejani tihotapski kanali tudi preko ozemlja SFRJ približujejo tako mehke kot tudi trde droge (heroin) mladim. Ob tem je nujno, da se razlikuje med uživanjem ter posredovanjem oziroma prekupčevanjem z mamili. Kajti prav prekupčevalci poskušajo na najrazličnejše načine prihajati do mamil: s ponarejenimi recepti, z nakupi na »črni borzi«, z vlomi in tatvinami v lekarne in druge zdravstvene objekte ali celo z lastno proizvodnjo. Precej pojavov je bilo zabeleženih z gojitvijo indijske konoplje doma v cvetličnih lončkih ali na njivah. V Pomurju pa lahko opozorimo na pojave rezanja oziroma obrezovanja makovih glavic v poletnih mesecih in s tem v zvezi možnost pridobivanja opija. Člani koordinacijskega od bora so zatorej opozorili na veliko vlogo zveze socialistične mladine, zdravstvenih delavcev, delavcev v šolah, kakor tudi sodstva in UJV, da s preventivo med mladimi zagotovimo čimmanj odvisnosti mladega rodu od mamil ter farmacevtskih proizvodov. Filip MATKO PROMETNO TEKMOVANJE Najboljši Beltinčarji in Lendavčarji Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri skupščini občine-Murska Sobota je bil organizator občinskega prometnega tekmovanja osnovnih šol ter pomurskega tekmovanja srednjih šol KAJ VEŠ O PROMETU. Tekmovanja se je udeležilo 100 učencev iz osnovnih in 16 iz srednjih šol. Na občinskem tekmovanju osnovnih šol so zopet imeli največ uspeha učenci OŠ 17. oktober Beltinci, ki so ekipno osvojili prvi dve, med posamezniki pa prva tri mesta. Rezultati — ekipno: L OŠ Beltinci L 332 kaz. točk, 2. OŠ Beltinci II. 335 kaz. točk in 3. OŠ Bogojina II. 570 kaz. točk- Posamično; 1. Vasja Bugar (OŠ Beltinci) 35 kaz. točk, 2. Robert Filip (OŠ Beltinci) 58 kaz. točk in 3. Alojz Marič (OŠ Beltinci) 70 kaz. točk. Zmagovalec — občinski prvak Vasja Bugar se bo udeležil republiškega tekmovanja, ki bo 23. aprila v Ljubljani. Na srednješolskem prometnem tekmovanju je ekipno zmagal ŠKC Lendava s 353 kaz. točkami pred SKŠ Rakičan II. 856 in SKŠ Rakičan L 1011 kaz. točkami. Med posamezniki je zmagal Marjan Sraka-Bakan (SKC Lendava) z 38 kaz. točkami pred Belom Šiftarjem (SKC Lendava. 74 in Petrom Sraka-Bakanom (SKŠ Rakičan) 85 kaz. točk. Prvak občine Murska Sobota je postal Peter Sraka-Bakan, prvak občine Lendava pa Marjan Sraka-Bakan. p Maučec OBVESTILO Lastnike psov obveščamo, da bo cepljenje proti steklini od 11.4. do 16.4.1983 na Veterinarski postaji v Murski Soboti vsak dan od 7. do 9. ure, v soboto, 16.4.1983, pa od 7. do 12. ure. VETERINARSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA STRAN 17 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov izsredstev vzajemnosti, združenih v SSS občine Gornja Radgona in na podlagi sklepa zbora uporabnikov z dne 29/3-1983 naslednji. II. NATEČAJ ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV VZAJEMNOSTI I. NAMEN KREDITIRANJA Krediti, dodeljeni po tem natečaju, se lahko uporabljajo za: — gradnjo, nakup ali obnovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in — nakup stanovanj v etažni lastnini. II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO: — delavci, ki združujejo delo v organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva vzajemnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lastni občanov in pri njih zaposleni delavci in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva vzajemnosti v samoupravni stanovanjski skupnosti in — upokojenci in invalidi. IH. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 2,445.000,00 DINARJEV IV. NATEČAJNI POGOJI Delavci in drugi upravičenci imajo pravico do kredita za gradnjo, nakup in obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oziroma neprimerno stanovanje ali niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, katerega površina presega 50 kv. metrov; — da pred razpisom natečaja namensko varčujejo za stanovanjsko graditev pri banki ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjski kredit in.zagotovili lastno udeležbo; — da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do III. gradbene faze, če gre za novogradnjo, razen v primeru gradnje montažne stanovanjske hiše, kjer morajo imeti sklenjeno veljavno pogodbo o nakupu ie-te; — da imajo sklenjeno kupno oz. predkupno pogodbo, če gre za nakup stanovanja; — da imajo veljavno gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi gradnje, če obnavljajo stanovanje oziroma stanovanjsko hišo. Prav tako lahko dobijo kredit tudi prosilci:' — ki bodo s preselitvijo v novo zgrajeno stanovanjsko hišo sprostili v roku 2 let po prejemu kredita družbeno stanovanje, o čemer sklenejo s samoupravno stanovanjsko skupnostjo ustrezno pogodbo. Če delavec oz. drugi upravičenec ne izprazni stanovanja v roku, kije določen v pogodbi, je potrebno kredite po izteku roka za izpraznitev stanovanja takoj v celoti odplačati. Skupna vsota kreditov, ki jih lahko dobi delavec oz. drugi upravičenec, za nakup ali gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše iz sredstev vzajemnosti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti znaša največ 20 odstotkov od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja oziroma vrednosti obnove, ob upoštevanju določb 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, oziroma 30 odstotkov za nakup stanovanja v etažni lastnini. Pri tem se upoštevajo že prejeti krediti po prejšnjih natečajih, ki se revalorizirajo na osnovi vsakoletne cene kvadratnega metra individualne stanovanjske gradnje v občini Gornja Radgona. Skupna vsota vseh kreditov, kijih lahko dobi delavec oz. drugi upravičenec, ne sme presegati: — pri nakupu etažnega ali zadružnega stanovanja 80 odstotkov, — pri zadružni gradnji zasebnih stanovanj 75 odstotkov — pri gradnji zasebne stanovanjske hiše 60 odstotkov, — pri obnovi stanovanj ter stanovanjskih hiš po pogodbi oz. predračunu 60 odstotkov vrednosti stanovanja ali stanovanjske hiše. Kredit za nakup, gradnjo in obnovo stanovanja ter stanovanjske hiše v zasebni lasti se daje delavcem in ostalim upravičencem največ za dobo 14 let. Obrestna mera za kredit je 4-odstotna in se po 10 letih odplačevanja poveča za 2 odstotka. Višina lastne udeležbe in znesek kredita, ki pripada delavcem oziroma drugemu upravičencu glede na višino dohodka na družinskega člana v preteklem letu bosta izračunana po naslednji tabeli: Če znaša popr. potem pri- mes. dohodek v pada delav- primerjavi s znaša lastna znaša lastna cu kredit v potem pripa- popr. mesečo. udeležba v % udeležba v % % od cene da delavcu osebnim dohod. od cene stan- od cene sta- stanov, sta- kredit za na- v gospod, v • dardnega sta- nov. za etaž- nov. hiše oz. kup etažnega SRS v pret le- novanja % ne lastnike % prenove naj- stanova. tu % več do % največ do % do 50 30 20 20 30 nad 50 do 75 35 25 15 25 nad 75 do 100 40 30 10 15 nad 100 50 35 5 10 Povprečni mesečni osebni dohodek v gospodarstvu v SRS v letu 1982 znaša 14.040,00 din. Prednost pri dodelitvi kredita imajo prosilci, ki — imajo nižji povprečni osebni dohodek na člana družine, — zidajo oziroma prenavljajo stanovanjsko hišo oziroma stanovanje, ob upoštevanju standarda, ki znaša pri stanovanju in stanovanjski hiši največ 90 kvadratnih metrov. — imajo večje število družinskih članov in — imajo stanovanjsko hišo, zgrajeno do višje gradbene faze. V. DOKUMENTACIJA Prosilec mora k izpolnjenemu obrazcu prošnje za dodelitev kredita priložiti naslednjo dokumentacijo: — potrdilo o višini osebnega dohodka oz. pokojnine — kupno oz: predkupno pogodbo, gre za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, — predračun o ceni del, če gre za obnovo stanovanja ali stanovanjske hiše, — veljavno gradbeno dovoljenje oz. druga dokazila, iz katerih bo razvidna upravičenost do kredita, — izjavo o pridobljenih kreditih po prejšnjih natečajih in — druge ustrezne dokumente, kijih zahteva banka. VI. OSTALE DOLOČBE: Obrazci za vloge za kredit se dobijo pri Poslovni enoti Ljubljanske banke. Gornja Radgona, ki bo do 22/4-1983 zbirala vloge za ta natečaj in kjer bodo prosilci dobili tudi vse potrebne informacije. Vlog prispelih po tem datumu in nepopolnih oz. neustreznih vlog ne bodo obravnavali. Banka ima pravico, da resničnost predloženih podatkov oziroma dokumentov preveri. Prosilci, katerim bo odobren kredit, sklenejo pri PE Ljubljanske banke, Gornja Radgona, kreditno pogodbo. Prosilci kredita, ki so v letu 1982 prejeli kredit pri I. natečaju iz sredstev vzajemnosti in so imeli predloženo zahtevano dokumentacijo, predložijo bb prošnji za dodelitev kredita po II. natečaju samo potrdilo o izplačanih osebnih dohodkih v letu 1982. Pri razlagi vsebine razpisa se uporabljajo določila pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti samoupravne stanovanjske skupnosti občine Gornja Radgona, splošni akti Ljubljanske banke in drugi ustrezni predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva. O rezultatih natečaja bodo prosilci kredita obveščeni v roku 60 dni od dneva poteka roka za sprejem vlog. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje na podlagi pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev kreditov iz sredstev vzajemnosti, združenih v SSS občine Gornja Radgona in v skladu s sklepom zbora uporabnikov z dne 29/3-1983 naslednji I. NATEČAJ za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti organizacijam združenega dela za gradnjo stanovanj v družbeni lastnini. I. NAMEN KREDITIRANJA: Krediti, dodeljeni pri tem natečaju, se lahko uporabljajo za: . — gradnjo stanovanj v družbeni lasti (v 25-stanovanjskem bloku Radgona. Trate 6) II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITOV: — organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti začasno niso sposobne oblikovati dovoj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od odstotkov celotne mase BOD v tem obdobju in ki združujejo sredstva za vzajemnost v dogovotjenem to in obsegu ali, ki jim pristojni organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti odloži obvezno plačila obračunskega prispevka za vzajemnost v skladu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravne® sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti. III. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 8,755.000,00 din. IV. NATEČAJNI POGOJI: Q I Pravico do kredita iz združenih sredstev vzajemnosti za gradnjo stanovanj za svoje delavce la I uveljavljajo organizacije združenega dela oz. delovne skupnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje. | — da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran 0 e stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 5 odstotkov celotne mase BOD v tem obdobju, | —- da združujejo sredstva za vzajemnost ali so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov za oproščene tega združevanja v stanovanjski skupnosti; , : — da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vpr delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o sK P 1 osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na pour | stanovanjskega gopodarstva v SR Sloveniji; — da predložijo plan, v katerem so plan dohodka, finančni plan in plan financiranja stanova , — da imajo ugotovljene potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problema1^ | svojih delavcev (prednostna lista); I — da sprejemajo na ustrezen način obveznosti vsakoletnega zagotavljanja lastne udeležbe, v anuitet in izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz združenih sredstev vzajemnosti; . jD I — da gradijo stanovanja v okviru programa stanovanjske graditve stanovanjske skupno g sprejetih stanovanjskih stanardov; jo — lastna udeležba za pridobitev kredita za gradnjo stanovanj v družbeni lasti znaša naj®a J I odstotkov od vrednosti stanovanja po pogodbi oz. izhodiščni ceni za kvadratni meter. Kredit za gfa I stanovanja v družbeni lasti lahko znaša največ 70 odstotkov vrednosti stanovanja po pogodbi. Odplačilna doba kredita iz sredstev vzajemnosti, ki ga najemajo organizacije združenega de delovne skupnosti je odvisna od višine odobrenega kredita. Za organizacije združenega dela ali o skupnosti, ki ne poslujejo z izgubo, znaša odplačilna doba največ 10 let. , na I Organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, ki trenutno posluje z izgubo, se 8 možnosti odplačevanja odobrenega kredita iz sredstev vzajemnosti lahko odloži odplačevanje k največ za 2 leti, s tem da posojilo v celoti vrnejo najkasneje v 10 letih. Cena kvadratnega metra v družbeni gradnji znaša v letu 1983 28.078,19 din. V. DOKUMENTACIJA: nUpravna8a t Prijavi za natečaj morajo organizacije združenega dela priložiti izjavo pristojnega samo ^oV]jenih I organa o izpolnjevanju pogojev za pridobitev kredita iz sredstev vzajemnosti in dokazilo o žago sredstvih lastne udeležbe. VI. OSTALE DOLOČBE: Enako, kakor pri II. natečaju za dodelitev kreditov iz sredstev vzajemnosti. J Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu z določili pravilnika P y in na merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri zasebnih obrtnikih in drugih upravice podlagi sklepa zbora uporabnikov z dne 29/3-1983 naslednji II. NATEČAJ ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV, NAMENJENIH ZA REŠEVANJE STANOVANJSKIH VPR DELAVCEV, KI DELAJO PRI ZASEBNIH OBRTNIKIH IN DRUGIH UPRAVIČENCEV I. NAMEN KREDITIRANJA Enako, kakor pri II. natečaju o dodelitvi kreditov iz sredstev vzajemnosti. II. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV KREDITA I Upravičenci za pridobitev kreditov iz namenskih sredstev so: . . dejavn0?1’ I — samostojni obrtniki, pri njih zaposleni delavci in delovni ljudje, ki kot poklic opravljajo um'nove stanoval * 1 če združujejo v samoupravni stanovanjski skupnosti sredstva za kreditiranje nakupa, gradnje in prenov skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana za obdobje 1981—1985. III. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 430.000,00 DINARJEV IV. NATEČAJNI POGOJI, V. DOKUMENTACIJA, VI. OSTALE DOLOČBE Enako, kakor pri II. natečaju o dodelitvi kreditov iz sredstev vzajemnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona razpisuje v skladu s sklepom o Po^ol',:ne za pridobitev kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV. združenih v SSS obe Radgona in na podlagi sklepa zbora uporabnikov z dne 29/3-1983 naslednji III. NATEČAJ ZA DODELITEV KREDITOV IZ SREDSTEV SOLIDARNOSTI BORCEM NOV IN KMETOM B°rC I. NAMEN KREDITIRANJA Enako, kakor pri II. natečaju o dodelitvi kreditov iz sredstev vzajemnosti. II. UPRAVIČENI ZA PRIDOBITEV KREDITA SO: . — borci NOV in kmetje borci NOV; . olrociP3^' — vdove in vdovci padlih: ali po vojni umrlih udeležencev NOV ter za pridobitno delo nesposobn ali po vojni umrlih borcev NOV. III. NATEČAJNA VSOTA ZNAŠA 1,450.000,00 DINARJEV IV. NATEČAJNI POGOJI . 00sli. sC$ Razen natečajnih pogojev, ki jih vsebuje II. natečaj za dodelitev kreditov iz sredstev vzajP^bO dodeljevanju kreditov iz sredstev solidarnosti borcem NOV in kmetom borcem NOV ter ostalim upra jvoj1’1’ natečaju upošteva tudi aktivno in organizirano delo v NOV, in sicer pripada udeležencem NOV s prizna , za čas sodelovanja v NOV: do 9/9-1943 10 odstotkov od 9/9-1943 80 odstotkov po 1/1-1945 60 odstotkov kredita od maksimalno določenega zneska 100.000,00 dinarjev. V. DOKUMENTACIJA, VI. OSTALE DOLOČBE Enako, kakor pri II. natečaju o dodelitvi kreditov iz sredstev vzajemnosti. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Gornja Radgona izdaja na podlagi sklepa zbora skupščine SSS občine Gornja Radgona, z dne 29/3-1983. naslednje OBVESTILO za sprejemanje prošenj za SUBVENCIONIRANJE stanarin v letu 1983 I. UPRAVIČENCI DO SUBVENCIJE OZ. DELNEGA NADOMESTILA STANARINE SO: ’ — nosilci stanovanjske pravice v družbenem stanovanju .. sl®110* I — nosilci stanovanjske pravice v zasebnem stanovanju (do višine stanarine, ki bi jo plačevali g katerem stanujejo po merilih, določenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Gornja RadS II. POGOJI ZA SUBVENCIJO STANARINE , u P orese^iX Do subvencije stanarine so upravičeni prosilci, ki stanujejo v stanovanju, ki po standardih ne P . gosp0^ določene v družbenem dogovoru glede na število družinskih članov, in da nimajo sami ali čm premičnino večje vrednosti od 50.000.00 din. oz. osebni avtomobil, čoln, počitniško hišo ipd. III. OSTALE DOLOČBE: bvei Prosilec subvencije mora sam krili 20 odstolkov stanarine ob upoštevanju dejstva, da znesek s biti nižji od 200.00 din mesečno. ’ ' ja|ne Vloge za dodelitev subvencije sprejema na obrazcu (obr. 8.40) Skupna strokovna služba SIS ma|e občine Gornja Radgona. Trg svobode. Gornja Radgona, do 24/4-1983. Vse potrebne informacije dobijo prosilci na sedežu strokovne službe oz. po telefonu 74-334. VESTNIK, 7 STRAN 18 Kirna • udobna • sodobna KLI okna 1953-1983 vezana let PROIZVODNI PROGRAM: vezana okna in balkonska vrata enojna okna in balkonska vrata zastekljena z dvoslojnim IZO steklom okna in balkonska vrata IZOPLUS zastekljena s tri-slojnim IZO steklom okna (alu-les) LESAL • panoramske pomične stene • plastične rolete ZAHTEVAJTE PROSPEKTE IN CENIKE okna - JUS D.E1. 100-D-B-b/h-5-6 vezana 180 120 140 m 18127 14124 ČE smer zapiranja s tip j 8214 S PANORAMSKA STENA modul n,ara v cm modul mere v cm It022-T o Q 129 |aH 149 2 tu 189 n L-J rj l j — T । balkonska vrata enojna okna in balkon, vrata JUS D.E1.100-D-C-b/h-5-6 mera v cm Rednosti oken in balkonskih vrat izoplus kli logatec: J^naind fin tris|ojna zasteklitev IZO s trajno elastičnim akrilnim kitom, • kvalitetno nalaganje krila v okvir in dodatno tesnjenje vseh pripir (C grupa tesnosti ža zrak in prepust- • diJ^'obnn ^xlr®na ,azuma obdelava po postopku oblivanja, ki zagotavlja fungicidno, insekticidno nosti za vodo), Suj^’isko t -° VSeh okenskih površin, • prezračevalni kanali onemogočajo nastajanje škodljivih vodnih par v zasteklitveni brazdi krila, * dolžinski lepljen presek krila in okvira 80x68 mm iz lesa smreke, jelke, umetno * komponibilnost z okni in balkonskimi vrati dvoslojne zasteklitve v enojni ali pa tudi v vezani izvedbi pro- • a^klaiu grama KLI, enrv«j uodkan^iu - • toplotna izolacija K — 1,9 W/m2 daje v primerjavi z dvoslojno zasteklitvijo IZO 35% prihranka pri toplotni energiji, • odlična zvočna izolacija • okh^?fn'k’ čelno vtisnjen v pokončnik okvira v fazi lepljenja okvira, ^n°vratn np°.okovje za kombinirano zapiranje in odpiranje, okovje s pohodnim alu profilom, PREREZ in h K ikonska vrata KLI si lahko ogledate in kupite v: 6l37>tec Strmec L|P Bled L1PBled &lniCa Sodnica 174 '333 SMurskaS°bota 41020 Zagreb tel men? ul’ Aleja Borisa Kidriča ’61(069)22-941 tel : (041) 523-066 OKNO ZASTEKLJENO Z DVOSLOJNIM IZO STEKLOM — PREREZ OKNO IZOPLUS ZASTEKLJENO S TRISLOJNIM IZO STEKLOM — PREREZ lr^< SLOVENIJALES PE 42000 Varaždin Optujska 159 tel.: (042) 47-657 SLOVENIJALES PPC — GR — hala D 61000 Ljubljana Titova c. tel.: (061) 326-961 LIP Bled trgovina 64260 Bled — Rečica tel.: (064) 77-161 SLOVENIJALES SLOVENIJALES PE 62311 Hoče PE 63000 Celje pri Mariboru Medlog 18 tel. (062) 61 -260 tel.: (063) 25-933 SLOVENIJALES 61230 Domžale Antona Skoka 20 a tel.: (061) 721-397 SLOVENIJALES 41260 Sesvete Zagrebška 162 tel.. (041) 256-022 $ letne izkušnje v industrijski proizvodnji. RAZSTAVLJAMO NA RADGONSKEM SEJMU V PAVILJONU LIP BLED, okna kli - okna za vaš dom STRAN 19 INA NAFTA LENDAVA RAZPISNA KOMISIJA PRI DELAVSKEM SVETU TOZD STROJNE DELAVNICE razpisuje v skladu s splošnimi samoupravnimi akti in sprejetim sklepom delavskega sveta TOZD prosta dela in delovne I naloge DIREKTORJA TOZD Strojne delavnice Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo ali visokošolsko izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, — da imajo najmanj 5 let strokovne prakse in — da izpolnjujejo pogoje iz družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike. Od kandidatov se pričakuje sposobnost vodenja in organiziranja ter aktivno zavzemanje za razvoj samoupravljanja. Kandidat bo imenovan za dobe 4 let. Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema Kadrovska služba INA Nafta Lendava, Lendava, Rudarska c. 1, z oznako „Za razpisno komisijo", 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave. POMURSKA BANKA MURSKA SOBOTA n. sub. o, Razpisna komisija delavskega sveta delovne skupnosti LB Pomurske banke Murska Sobota razpisuje za 4 leta prosta dela in naloge VODJA PE MURSKA SOBOTA Kandidati za opravljanje del in nalog morajo izpolnjevati splošne pogoje in imeti: — visoko strokovno izobrazbo s področja ekonomije, prava ali političnih ved ter pet let delovnih izkušenj pri odgovornejših delovnih nalogah — višjo strokovno izobrazbo s področja ekonomije, prava ali političnih ved ter 8 let delovnih izkušenj pri odgovornejših delovnih nalogah — sposobnost za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov — moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih družbenopolitičnih in moralnoetičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela — druge pogoje, ki jih predpisuje zakon Imenovanje bo s 1. 6. 1983. Ponudbi za razpis mora kandidat priložiti dokazilo o šolski izobrazbi. Iz ponudbe morajo biti razvidne delovne izkušnje na zahtevanih področjih dela za razpisana dela. Prijave pošljite v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka Pomurska banka, Murska Sobota, Trg zmage 7, .69000 Murska Sobota, z oznako ,,za razpisno komisijo". O izbiri kandidatov bo odločil na predlog razpisne komisije delavski svet delovne skupnosti v mesecu maju 1983. Kandidate bomo o izbiri obvestili pismeno v 8 dneh po delavskem svetu delovne skupnosti. TEHNOSTROJ »S* DELOVNA ORGANIZACIJA TEHNOSTROJ LJUTOM^' TOZD PROIZVODNJA VOZIL IN KMETIJSKE MEHA«1 ZACIJE, PREŠERNOVA C. 40 Delavski svet temeljne organizacije razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in ohgov°r nostmi: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE Pogoji: kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z ?a' DO ZDRAVILIŠČE ,,RADENSKA" s tremi srci N. Sol. 0. RADENCI TOZD HOTEL ,,DIANA" N. Sol. 0. MURSKA SOBOTA Delavski svet razpisuje za 4 leta prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA (ni reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo za dejavnost temeljne organizacije ustrezne stroke in najmanj 3 oziroma 5 let uspešnih delovnih izkušenj pri ustreznih vodilnih ali vodstvenih delih, — da obvlada aktivno znanje nemškega jezika, — da ima ustrezne moralno-politične vrline, ki se izražajo v odnosu do samoupravne družbene ureditve, sposobnost za razvijanje samoupravno-socialističnih odnosov v združenem delu in razvit čut za odgovornost do dela in delovnih ljudi, osebno poštenost in sposobnost za organiziranje in koordinacijo dela v temeljni organizaciji. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov temeljne organizacije pod oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30 dneh po roku za sprejem prijav. ZAHVALA Zbor delavcev ABC POMURKA ,,Agromerkur" TOZD Tovarna močnih krmil Lendava razpisuje prosta dela in naloge VODJE TOZD Za vodjo temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg z zakonom pogojev, izpolnjuje nje pogoje: —•visoka ali višja določenih še nasled- izobrazba agronomske, ekonomske ali organizacijske smeri; — 3 leta oz. 5 let delovnih izkušenj; — moralno-politična neoporečnost. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na kadrovsko službo ABC POMURKA ,,Agro-merkur" Murska Sobota, Ivo Lola Ribarja 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Ob težki izgubi naše drage mame, babice in sestre Helene Benkič iz Vadarec se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in prijateljem za vsestransko pomoč, darovane lepe vence in za spremstvo na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi Gostinsko-Rudarskemu kolektivu iz Titovega Velenja za čudoviti venec in spremstvo na njeni zadnji poti, g. duhovniku Jošarju za lepe besede ob slovesu, pevcem za odpete žalostinke in govorniku Tanacku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat — iskrena hvala! ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA 26. marca je v 75. letu starosti za vedno odšel od nas dragi Stefan Ulen iz Lipovec 121 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Še posebna zahvala družini Mlinarič in dr. Čaru za lajšanje bolečin. Prisrčna zahvala g. župniku za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Vsem še enkrat — prisrčna zahvala! Lipovci. 27. marca 1983 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI Oglas v Vestniku poslovni uspeh! Čeprav te konom, izpolnjevati še naslednje pogoje: . - — visoka izobrazba tehnične, ekonomske ali orga ske smeri ' . . n6p0- — 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju v najmanj sredni nižji in isti smeri izobrazbe — da ima organizacijske sposobnosti — da je moralno in politično neoporečen . in — da ima pozitiven odnos do socialistične oru samoupravljanja Izbira delavca za razpisana dela in naloge velja za Prijave z opisom dosedanjega dela, kratkim in dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razp del morajo biti vložene v zaprti ovojnici v 15 objavi na naslov: ,,Tehnostroj" Ljutomer, 69240 LJ |sno Prešernova c. 40, z dostavkom na ovojnici „za ^^11 komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izbiri v 30 dneh po izteku razpisnega roka. SPET JE PO M LA D PRIŠLA. ..nl SONCE'POSIJ E. VSEROŽCE ZB^B1' JIH V ŠOPEK NABEREM IN Z NJIM MAMICI GROB OKRAS1^ V SPOMIN H. aprila bo minilo žalostno leto, odkar je prenehalo biti dobro srce komaj 22-letne mamice in hčerke Slavice Mesarič iz Lipovec ni č med nami, še vedno živiš v naših srcih, kjer ostaneš do konca Žalujoči: sinek Bojan, mama in oče (naših ZAHVALA dedek V 87. letu starosti nas je zapustil dragi oče, pradedek iz Gomilic rei”1" Iskreno se zahvaljujemo botrini, sorodnikom, sosedom in znancem, ki so njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, za svete maše in nam izrek*1 • u CP Zahvaljujemo se zdravniškemu osebju Zdravstvenega doma Beltinci. dr- ? župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in Jožetu Tkalcu z besede. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! .. Žalujoči: žena Bara, hčerka Ana z možem, vnuki Jože, Franc in Marija ostalo sorodstvo il«f iif' VESTNIK,7 STRAN 20 Radijski in televizijski spored od 8. do 14. aprila J^TEK SOBOTO NEDEUA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA M RADIO MURSKAS0B0TA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA I MURSKAS0B0TA MURSKA SOBOTA RADIO RADIO j RADIO I RADIO RADIO MURSKA SOBOTA 17 .00 - Aktualno v petek, 8. aprila (napotki za konec tedna, mladinska rubrika, 18.00 - Naj-lepše želje s čestitkami in pozdravi, '19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA družbi, p ,’ Odmor. V dalfe pP e}avčki’ Tv gle-Šoh: Zgod"0^1’3' 1O'35 ™ v na4S°vVlnMa’,Risanka,Iz Risanka Pr°gram. ^Paža Ad braž^ re“ l2-3O) i '75 nJe minute icanX J' Dietl: Bol-50skWkak če' 21-00 PronL nadalJevanka. 21o5 ZrcPalS3ndna oddaja. a Nikino M?'1113- 21 -25 2?? ameriški’ h P‘1Ca mla' ^'^Poročiia barVni film’ ZE04««! 1, Tv MRt 17,25 Tv hled-otroškaevnik' 17-45 d1Ve,ivdru7^ 18.15 oianes- Jutni«:J?če včeraj. 19 30 tv Narodna i»,Jubezni čt 3z:Legenda M 20 4n'človek i? ve? 21 ohlebška Pano-N J’atna oaHr°ta’ doku-w^'kino-^313' 22-°5 ital-Sknvnost Ober-banski fib, banka 8. 55 m šoli. 16.40T\ v šoli-' 11 vKfličarsl vo raynalna miza-kamora zaščita vozil-vlečna služba VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: » Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega ure- dnika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Dušan Lopamik. Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik). Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21-232.21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00 din, polletna 235,00 din, letna naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-25730-30-4-01176 —- Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. AVTO RENULT—16, starejši let-nik, v nevoznem stanju, prodam. Franc Galunder, Veržej 28. M-1252 TRAKTOR FEND, 24 KS, s hidravlično koso in odprto kabino prodam. Gašpar, Cepinci 28. M-1253 AVTO DATSUN 1200 DE LUX, prodam. Bogojina 2. M-1254 MOPED s štirimi prestavami in bučno olje ugodno prodam. Kupšinci 69. M-I255 ŽAGO CIRKULARKO PRODAM. Kupšinci 69. M-1256 STANOVANJSKO HlSO NA HODOŠU št. 92 prodam. Informacije: Marija Šooš, Pordašinci 19, p. Prosenjakovci. M-1257 DVE TRIDELNI OKNI (1 z roleto) prodam. Anton Ktjhek, Dolnja Bistrica 37/A. M-1259 NOVO OKNO (140 x 180) z roleto, ugodno prodam. Telefon 21-274 ali 23-738. M-1260 MS**. I VESTNIK GRADBENO PARCELO (cca 8 arov) v Moravskih toplicah ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1261 MOPED COLLIBRI PRODAM. Cankarjeva 16, Murska Sobota. M-1263 CZ ENDURO, .dobro ohranjeno, in prenovljen ITALLI SPORT MARCOCI ter RESIVER E NlS z dvema zvočnikoma ugodno prodam. Telefon 069 21-748. M-1256 BOROV GOZD V MACKOVCIH, 50 arov (les za ostrešje) prodam. Naslov v upravi lista. M-1266 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 250 1, prodam. Vukanič, Andrejci 54, p. Martjanci. M-1268 ZASTAVO 101, KARAMBOLI-RANO, prodam. Kupšinci 63., M-1269 VW 1200, tudi po delih, prodam. Telefon 22-700. M-1270 OSEBNI AVTOMOBIL VOLGA 24 D, letnik 1976, v voznem stanju, registrirano do januarja 1984, ugodno prodam. Zorana Velnarja 1, M. Sobota. M-1271 SKODA 100, letnik 1973, obnovljena, naprodaj. Krajna 23, p. Tišina M-1272 AUDI 80 L, letnik 1967, dobro ohranjen, tehnično pregledan 17. marca 1983, ugodno prodam. Telefon 72-242, M-1273 ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano, prodam za 20.000 din. Filo, Ivanovci 58. M-1274 LESENI SKEDENJ (25 x 6 m), v dobrem stanju, zaradi pozidave parcele, ugodno prodam.Ludvik Podlesek,Noršinci 33, p. Martjanci. M-1276 DVE KRAVI,- štiri meseče breji, zaradi bolezni lastnika, prodam. Hotiza 48. M-1277 FIAT 126 P, star dvajset mesecev, prevoženih 10.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-1278 PREDSOBNO GARDEROBNO OMARO, zaradi selitve, ugodno prodam. Informacije po 19. uri: telefon 22-779. M-1279 AVTO GSX 1,2, bež, december 78, 42.000 km, prodam. Telefon po 18. uri: 23-359. M-1280 GOLF DIESEL, letnik 1979, prodam. Krog 50 ali telefon 24-396. M-1281 NOVI GUMI VOZ, 16-colni in plug IMT 756, visoki klirens, prodam. Alojz Prelog, Veržej 37. M-1282 ŠTIRI TRIDELNA OKNA, ohranjena, zasteklena, po ugodni ceni prodam. Turnišče, Pod logom 20. M-1284 SENO PRODAM. Bakovci, Ob potoku 11. M-1285 1 BARVNI TELEVIZOR GORENJE'UGODNO PRODAM. Gre-gočičeva 44, M. Sobota. M-1286 ČEBELNA PANJE AŽ z vgrajenimi usmukači, s čebelami, prodam. Vinko Jerič, Gančani 72, p. Beltinci. M-1288 ENOOSNO PRIKOLICO PRODAM. Karlovčec, Veščica 40/A, p. Ljutomer. M-1289 KOTNO KAVČ GARNITURO z dvema foteljema prodam. Milena Zrinski, Staneta Rozmana 12, M. Sobota. Ogled po 18. uri. M-1290 BUČNO OLJE PRODAM. Sata-hovci 27. M-1292 AUSTIN 1300 PRODAM. Gomilice 99. M-1293 SADILEC ZA KORUZO, dvo in štiri redni, prodam. Virag, Odranci 22. M-1294 KOMBINIRANO OMARO, domače izdelave, prodam. Prešernova 13. M-1295 RENAULT 12 TL, registrirani, ugodno prodam. Horvat, Moščanci 57, telefon 77-039. M-1999 PLOŠČE ZA SILOS, betonske, okrogle, 3 x 3 in kravo prodam. Rudolf Rogan, Gornji Slaveči 25, p. Kuzma. M-2000 KOSILNICA LAVERDA NAPRODAJ. Gradišče 51, p. Tišina. M-2001 MALE PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Tišina 6/a. M-2002 KOSILNICO OLT, traktorsko, skoraj novo, prodam. Jože Horvat, Ratkovci 17. M-2003 MALO POSESTVO (3 ha), na lepi sončni legi v Vinički vasi pri Lenartu, prodam. Anton Kelc, Vinička vas 5, p. Lenart. M-2005 MALE PUJSKE in BUČNO OLJE PRODAM. Borejci 30. M-2006 MEŠANI GOZD (1,26 ha), prodam. Naslov v upravi lista. M-2007 ENOOSNO PRIKOLICO, kiper, domače izdelave, prodam. Naslov v upravi lista. M-2008 SPAČEK, letnik 1967 (425 ccm) in avtomobilsko prikolico, prodam. Bojan Maučec, Lendavska 19/A, telefon 24-188 po 15. uri. M-2009 RENAULT-8, prevoženih 93.000 km, motor še nedotaknjen, letnik 1968, z novimi blatniki, pragi in podom prodam. Registriran do novembra, cena 70.000 din, Tončka Simonič, Partizanska 3, 69220 Lendava, telefon 75-137. In-121 SENO PRODAM. Pinter, Nemčavci 34. M-2012 ZLOŽENI HRASTOV LES OB CESTI, ne žagan, primeren za trame, prodamo Vida Štuhec, Loga-rovci 55, p. Križevci pri Ljutomeru. M-2014 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Kavaš, Rakičan, Partizanska 32. Ogled po 16. uri. M-2014 KOMBI 'PEČ, dobro ohranjeno, enoredno sejalnico za koruzo ter črpalko in sod za gnojnico ugodno prodam. Ivanci 54, p. Bogojina. M-1213 KRAVO, brejo šest mesecev in brejo telico prodam. Rudi Čarni, Ku keč 19, p. Križevci v Prekmurju. M-2022 MEHANIZACIJE LJUTOMER, Prešernova c. 40 Telefoni: 81-615, 81-625, 81-645 TEHNOSTROJ LJUTOMER NUDI od 15 do 20 odstotkov popusta IN TAKOJŠNJO DOBAVO SVOJIH PROIZVODOV ZA NAKUP Z DINARJI DEVIZNEGA POREKLA! Plačilo je možno s predračunom TEHNOSTROJA pri poslovalnici Ljub!) banke v Ljutomeru. Informacije in predračune dobite pri prodajalcih kme mehanizacije ali pri proizvajalcu. NOGOMETNI KLUB VERŽEJ, VABI V SOBOTO 9. APRILA ob 18. uri NA v. PLESNO PRIREDITEV DVORANO ZADRUŽNE- GA DOMA. IGRA ANSAMBEL NOČNI SKOK iz M. So bote. VABLJENI! HLEVSKI GNOJ, dobre tri traktorske prikolice, prodam. Mala Polana št. 94. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO FEROTERM, 35.000 kalorij, prodam. Štefan Smodiš, Črenšovci 19. M-2015 ZIDNI KAMEN GRANIT, 2 kv. m, prodam. Rakičan, telefon 23-455. M-2017 SEJALNICO ZA KORUZO, 2-redno, prodam. Jerebic, Lipa 29. M-2020 ŠKODA 110 L, prevoženih 40.000 km, naprodaj.Partizanska 44, telefon 22-003. M-2021 KOSILNICO ZA TRAKTOR, letnik 1982, skoraj novo, prodam. Kapca 106» p. Lendava. Le-114 ENOOSNO PRIKOLICO ZA TRAKTOR, domače izdelave, prodam. Pristava 25/A. In-135 KRAVO, staro’ štiri leta, brejo osem mesecev, prodam. Dokležov-je 57. M-1214 TRAKTOR ZETOR 5711 C PRODAM. Satahovci 32, p. M. Sobota. M-1215 ZASTAVO 101 DE LUX, letnik 1976, prodam. Naselje Ljudske pravice 22, M. Sobota. M-1217 SEJALNICO ZA KORUZO ZNAMKE EBRA, štiriredno, ugodno prodam. Ivan Perko, mlajši, Dražen vrh 68, p. Zg. Ščavnica. M-1218 KVALITETNO SENO PRODAM. Strukovci 1. M-1219 KROŽNE BRANE, nove, po stari ceni prodam. Radovci 14. M-1221 HIŠO V MURSKI SOBOTI (za rušenje), prodam. Naslov v upravi 'lista. M-1223 MEŠANA DRVA PRODAM. Informacije: bufet Šalamenci. M-1225 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, žametni, prodam. Proleterskih brigad 7, M-1226 Dragi mami in stari mami TEREZIJI BARBER iz Šulinec 10 v Prekmurju. želi ob praznovanju 80. rojstnega dne vse najboljše, predvsem^ pa zdravja — hčerka Nežka, vnuka Dušan in Darko ter zet Slavko z Gorenjske. KOSO OLT ZA TRAKTOR, novo, prodam. Pordašinci 20, p/ Prosenjakovci. M-1227 ELEKTRIČNE ŠKARJE ZA REZANJE ŽIVE MEJE, uvožene, in štedilnik plamen na trda goriva prodam. Jezernik, Cankarjeva 70, M. Sobota. MEŠANI GOZD V MAČKOV-CIH PRODAM. Vprašati: Štefana Kuzmiča 15, Murska Sobota. M-1231 HIŠO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje, primerno tudi za vikend, prodam. Naslov v upravi lista. M-1234 OJAČEVALEC ZA KITARO 50 W, in pedal ROLAND WAH-WAH FUZ prodam. Jožef Visočnik, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-1235 TRAKTORSKE BRANE TEHNOSTROJ, 3-delne, rabljene, prodam. Pečarovci 99. M-1236 GOLF JGL DIESEL, december 1982, prodam. Gradišče 38, p. Tišina. M-1237 GARDEROBNO OMARO, omaro za čevlje, kavč, dva fotelja in preprogo prodam. Naselje Prekmurske brigade 7, M. Sobota (ob mlinu). M-1239 ZASTAVO 101 PRODAM. Nuskova72. M-1242 KRAVO, kontrola A, staro pet let, s teletom in kosilnico BCS, v dob-- rem stanju, prodam. Trnje 49, p. Črenšovci. M-1243 KOMBI FORD IN ŽAGO STIHL PRODAM. Bakovci, Mladinska 52. M-1244 KOSILNICO ZNAMKE MOTI - GIGAND, širina 160, tehtnico za živino in bočno traktorsko frezo, širina 1 m, prodam. Bodonci 4. M-1245 GUMI VOZ, obračalnik za traktor OPRAVLJAM KROVSKO-KLEM£p<> PO IZREDNO NAH. Se priporoča- , Veščica 3, p. Lju10"1 X 203.M-1220 ur>^X 9. APRILA ob J* štorih vaškega d?, gostoval MARJAH J PRFkWc.262 PREKLIC* dl Podpisana ZLAT ^ik' roj.LtošizVu^ in kabino za traktor ferguson, 35 ^mar« 1983 Vučji gomili o pl Vučje gomile, kot ji novanemu se ^/iX odstopil od tožbe nik, Vučja gomila- KS, prodam. Domanjševci 9. M-1246 KOMBAJN EPLLE, v dobrem stanju, prodam. Naslov v unravi lista. M-1247 kupim STAREJŠO H’^ Z na relaciji Ptuj—Ra poniH^ 50.000 din), kupim- r naslov: Milan Mh^f’U6 1/D, 69240 Ljutomer- sobe SOBO v Murski Sobo“ [jsia. 0 najem. Naslov v up p VEČ OPREMLJEN^*jj DAM. Možna zapos» kraju. Zdravko niška 34, Kranj. M-/0 ŽENSKO ZA mesečnega otroka mo. Lendavska 25, 1228 A KF.RAMIČARJA vi JU1' TAKOJ. Naslov v UP 2010 ajj kvalificirano iš£cm- Sij« NO natakarico ta in nedelja pro® »j, po telefonu 062 658- Varstvo za dva o^p^jr našem domu, '^Lnb«* nudbe na naslov. »no. Rj.1tinci.fr1 raz VESTNIK, 7. j STRAN 22 Kje ste. ljuba mama, kje vaš mili je obraz, kje je vaša skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Nepričakovano, tiho in brez slovesa nas je v 72. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra Ana Poredoš roj. Gjorek iz M. Sobote znancem se Skrene zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in ' i ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali Prisrčna h |Vence *n cvetJe, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. stavnT v kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predniku KS Partizan tov. Drvariču za toplo izrečene besede ob slovesu. Vsem še enkrat — iskrena zahvala! M. Sobota, 24. 3. 1983. j či. sin Štefan, hčerka Vera in sin Jože z družinama, sestra Marija in ostalo sorodstvo !*W M Več v domu našem sonca ni. vse prazno je', ker tebe draga žena, mama in babica več med nami ni. V SPOMIN 8. aprila mineva leto dni, odkar nas je nepričakovano, mnogo prezgodaj, tiho in brez slovesa zapustila in odšla tja, kjer ni trpljenja in ne bolečine, le mir, večni mir, ljuba žena, mama in babica Neža Miholič Pom| j 'z Lemerja. kosten a bolečina v naših srcih je vedno večja. Dom je prazen in ' nikoli več me i 6 ze se ne ustavijo in boleča je misel na kruto resnico, da te ne bo nami. Hvala vsem, ki seje kakorkoli spominjate, obiskujete njen grob N in ste jo imeli radi. ^^^^^®*holažljivi: mož Alojz, sin Štefan, hčerka Marga in vnukinja Ksenija te^i bolezni ZAHVALA nas je 22. marca v 77. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Marija Staniša iz Žiberc tej boi y. Prijateljej^?1 lz8ubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in V . ,ervsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti,ji darovali vence frčita hv'b CveJJe’ s°čustvovali z nami ter nam izrekli sožalje. °^’§rane ža^ a zuPniku za pogrebni obred, pevkam in godbi za odpete in v°tna predstavniku KS za poslovilne besede, ZB ter kolekti- Lina — kovinska Apače in TOZD Kmetijstvo Črnci. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJENI, KI SO JO IMELI RADI Niti rekla nisi zbogom, niti roke nam podala, grenka smrt te vzela je. a v naših srcih boš ostala ZAHVALA Ob boleči in tragični izgubi naše drage mame in stare mame Neže Horvat roj; Markoč ^eno 2aL od Juria 66 Pop'1 le^kih tren^v6*110 vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam dra/^11' obred bolečine in žalosti stali ob strani. Prisrčna zahvala duhovniku za ^anao spr? pos'ovdne besede, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste našo trn Jari na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje, nam pa izrekli , sožalje. s Vsem še enkrat — najlepša zahvala! Jurij. 25. marca 1983 Žalujoči: VSI NJENI VESTNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH ZAHVALA Ob nenadni in.boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in ujca Alojza Omarja iz Petanjec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani. Prisrčna zahvala župnikoma za pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, predstavniku KS Tišina za poslovilne besede ob odprtem grobu, kolektivom Radenska Avtoradgona, Semesadike in Mesna industrija, gasilcem in vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete OtilijePetovar iz Bunčan se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v žalnem sprevodu spremljali na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se lepo zahvaljujemo dobrim sosedom in sorodnikom, članom delovnega kolektiva Hmezad — Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah, zdravstvenemu osebju iz Križevec in Ljutomera, posebno zdravnici dr. Ljubici Gašparac. cerkvenemu pevskemu zboru iz Križevec, g. Upnikoma iz Križevec in Veržeja za lep pogrebni obred in tov. Alojzu Jurešu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se poklonili njenemu spominu. Žalujoči: sinova Mirko in Jožko z družinama, hčerki Terezija in Metka z družinama, sestra Marija in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta Jožefa Rajnerja iz Apač se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju internegain pljučnega oddelka ter domačemu zdravniku za vso pomoč in nego v času bolezni, duhovniku za obred in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena zahvala delovnim kolektivom LINA iz Apač ter kolektivu Avtoradgone iz G. Radgone, predstavniku KS Apače za poslovilne besede, gasilcem in godbi. Apače, 23. 2. 1982' ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Franc Šadl s Tišine Ob bridki izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki so pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustovali z nami in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se duhovniku, govornikoma, pevcem in gasilcem, osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti, posebej še dr. Ludviku Norčiču ter kolektivoma MURE in SOBOTE. " Tišina. Rankovci. M. Sobota, 22. 3. 1983 Žalujoči: žena Ana, sinova Štefan in Alojz, snahi Marta in Marika, vnuk Bojan in vnukinja Urška ZAHVALA V 75. letu starosti je nenadčma prenehalo biti srce našemu dragemu očetu, staremu očetu, pradedku in bratu Francu Seršenu iz Boračeve Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala kolektivom Gorenje-Elrad. predvsem sodelavcem TRANSPORTA, Radenska Radenci. Marles Boračeva in KK Radgona TOZD Sadjarstvo, oktetu Gorenje-Elrad čč. duhovnikoma in cerkvenim pevcem za pogrebni obred, predstavniku KS Boračeva tov. Bračku za poslovilne besede. Kapela, 16. marca 1983 Žalujoči: sin Janko.z družino, hčerka Trezika z družino, sin Jože z družino, hčerka Ana in sin Franc ter ostalo sorodstvo STRAN 23 yj>esedi in sliki iz naših krajev___________________ KOMENTIRAMO Joj, kam bi (se)del Tako stoka mladina mesta Ljutomer, predvsem tistih nekaj, ki so bili v soboto zvečer na seji — izredni konferenci — osnovne organizacije ZSMS mesta Ljutomer, ki jo je sklicala občinska konferenca mladine. Kaj so vzroki, da občinski forum skliče osnovno organizacijo, je jasno: OTROCI IN SPREMENJEN URNIK — Pa menda ja tudi malčki iz skupine starejših dojenčkov v vrtcu na Talanjevi ne razmišljajo o novem času in si mislijo: mnogo hrupa za nič. Teme, da bodo v poletnih mesecih malicah šele ob 9. uri in ne ob S. uri kot doslej, kosilo imeli med 12. in 13. uro in počitek po njem do 1430, kar je za pol ure pomika, pa tako ne morejo ugovarjati. Veseli so, da jim je toplo, da so suhi in nahranjeni in da varuhinji Jožica Ficko in Albina Horvat skrbita zanje, ko so starši na delu, bb Foto: A. Abraham Najhujša prometna nesreča se je prejšnji teden | v zgodnjih sobotnih urah ob 0.45 uri na regionalni c zunaj naselja Gornji Petrovci. Vozilo znamke opel m« . I je z neprimerno hitrostjo vozil iz smeri Stanjevecz*’ l Stanko KURONJA iz Križevec v Prekmurju 69. V map | levem ovinku pred naseljem Gornji Petrovci je KURO zapeljal s cestišča, vozil okrog 130 metrov po one । nem jarku in nato silovito čelno treščil v betonsKiP pust. V povsem razbitem avtomobilu je voznik KUKy 15 | na kraju nesreče umrl za poškodbami, sopotmK“’. letno C. K. in 21-letnega Jožeta NOVAKA, oba* - vec v Prekmurju pa so prepeljali na zdravljenje » I skosoboško bolnišnico. Gmotna škoda na v°zl I ocenjena na 250 tisoč dinarjev. Foto: Štefan ABRAHAM - predvsem neaktivnost. In medtem, ko se sedem ali osem mladincev res ni vedelo kam dati, pa jih je istočasno v hotelu bilo trikrat več. Temu bi lahko rekli dvojnost ljutomerske mladine. In da ne bi krivili samo mladih — izredne konference se ni udeležil nihče od družbenopolitičnih organizacij KS Ljutomer. Kot da jih neaktivnost njihovih naslednikov ne zanima! Vzroki za neaktivnost so na dlani. Vodstvo, ki je v preteklem obdobju dokaj aktivno vodilo ljutomersko mladino, je pozabilo, da je naslednike potrebno vzgajati in ko so »stari mački« odšli, je nastala praznina. Žal je ta praznina vse predolgo motila občinsko vodstvo. Tudi na izredni konferenci so mladi sicer pokazali voljo do dela, a istočasno je bilo slišati pripombe, kako v mestu nimajo kaj začeti in da jim ostaja samo hotel, ki pa da je predrag. Mogoče je res, a pozabili so na nekaj: dosti je osnovnih organizacij ZSMS, ki nimajo niti hotela (predvsem vaške OO ZSMS), a so dosti bolj aktivne! Kakorkoli že, v soboto zvečer so se dogovorili, da v najkrajšem času skličejo programsko-volilno konferenco mladih mesta Ljutomer. Verjetno bo potrebno razmisliti o pomenu idejnopolitičnega dela med mladimi, sporedno pa ponuditi pester program športno-kultumo-zabavnega udejstvovanja. Stanje ni nikakor kritično — le prijeti je potrebno za delo, kajti pred mlade v .občini Ljutomer se letos postavljajo pomembne naloge. In ko bodo pričeli delati, jiin bodo pomagali tudi drugi. D. L. LENDAVSKI MLIN SPET NA ZATOŽNI KLOPI K ajdovi moki mešali pšenično Lendavski mlin kot da ne more brez afer in nezakonitosti, kotdajetaobjektzaklet. Pred več kot desetimi leti je v mlinu bilo ugotovljenih več nepravilnosti, zaradi katerih so takratni odgovorni bili obsojeni. Tokrat je izbila nova afera z ajdovo moko, h kateri so mešali cenejšo prašično moko in si tako pridobivali nezakonito korist. Do ugotovitve, da z ajdovo moko nekaj ni v redu, je prišlo po naključju, ko so ženske, ki se na to reč spoznajo, opozorile inšpekcijske službe, te pa so vzele vzorce, pregled le-teh pa je pokazal, da je k ajdovi moki primešana pšenična moka, tega pa predpisi seveda ne dovoljujejo. Proizvajalec ajdove moke je ABC Pomurka KZ Lendava enota Mlin, pakiranje in distribucijo pa je opravljala Emona Comerc Agroplod Ljutomer. Ajdovo moko so mešali s cenejšo pšenično od leta 1980 in si ustvarili blizu 5 milijonov dinarjev protipravne koristi. Tako mešana moka je bila prodana raznim kupcem v vsej Sloveniji. V treh letih so po oceni inšpekcijskih služb ajdovi moki primešali kakih 163 tisoč kg pšenične moke. Inšpektorji so ugotovili tudi druge nezakonitosti, na primer mešanje cenejše pšenične moke k rženi. Naključje je torej zaustavilo večletno varanje potrošnikov, krivci pa bodo seveda morali za svoje ravnanje odgovarjati. Jani D. Mladi o aktualnih nalogah | PROPADAJOČE BOGASTVO — Škoda za tole nekoč mogočno kmečko hišo v Oseku, ki jo je močno načel zaradi zanemarjenosti neusmiljeni zob časa! Tako pravijo vsi domačini, pa tudi vsi drugi, ki jih popelje pot v ta predel Slovenskih goric po cesti med Gradiščem in Gornjo Radgono. Najprej je težka in debela snežna odeja predlansko zimo porušila »kapo« gospodarskega poslopja, pred par meseci pa je ista usoda doletela stanovanjski objekt. In to vse zaradi neurejenih odnosov med sedanjimi in prejšnimi lastniki. Čeprav zagotovo stanovanj tudi v tem koncu lenarške občine ni v obilju ... - vp KDAJ JE ZASULO RUDARJE V OSEŠKEM KAMNOLOMU — To vprašanje še danes kroži posebej med starejšimi prebivalci tega konca lenarške občine. Kot je znano, je bilo pred stoletji v Oseku več jam, iz katerih so pridobivali rudarji takrat zelo cenjen oseški kamen. Tega so uporabljali tudi za gradnjo cerkve pri Treh kraljih 1358. leta. Prav ta letnica pa bi naj bila, po mnenju Zavoda za spomeniško varstvo, usodna za življenje treh rudarjev. Vendar se domači kronopisci s tem ne strinjajo in zatrjujejo, kot bi se naj videlo tudi na spomeniku, ki je najden pred eno izmed številnih jam, da je bilo to leta 1353. Kakorkoli že, restavrirani spomenik so člani TD Gradišče z mariborskim zavodom za spomeniško varstvo odkrili 19. oktobra 1969, potem pa so njegovo vzdrževanje malce zanemarili vsi, razen oseške mladine. Zato so se odločili, da bodo že letošnjo pomlad pričeli z urejevanjem okolice. vp r-------NAROČILNICA ’ Podpisani........................../..........kraj . I I ulica in hišna številka.......................pošta naročam tednik Vestnik. Naročnino bom poravnal po prejemu položnice. Podpis: Izrežite, zalepite na dopisnico in pošljite na naslov: VESTNIK, Titova 29/1, Murska Sobota. Občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti je ob koncu prejšnjega tedna pripravila posvet za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSMS. V prostorih srednješolskega centra tehnično pedagoških usmeritev so mladi iz celotne murskosoboške občine uvodoma prisluhnili nadvse aktualnemu predavanju treh libanonskih študen-tov, ki študirajo v Mariboru, o zgodovini Libanona, ki se je znašel v navzkrižnem ognju sovražnih sil. Predavanje so popestrili tudi z zanimivim filmom, kar je vzbudilo med mladimi dokajšnje zanimanje. O tem pričajo tudi številna vprašanja, ki sojih zastavili v razpravi po predavanju. Zatem pa so se mladi iz murskosoboške občine seznanili z vrsto aktualnih nalog mladinske organizacije. čakajo v prihodnjem oo bju. Tako so spregovori pripravah na občinska * . tekmovanja »Tito—revo ja—mir«, prireditvah of tošnjem mesecu mlao evidentiranju brigadirjev prostovoljcev za enote te rialne obrambe. Na p0^ so spregovorili tudi o o * 210 mladih izmurskosob občine na zaključni sloV^.j3 sti ob dnevu mladosti 2- , v Beogradu. Hkrati so se govorili, da je treba v okoljih delovanja neracije pripraviti kon*r predloge za letošnja pnzn ?0. mladinske organizaciji-vsod pa se bo treba a vključiti tudi v obravnai znama mladih Stipend1 krajevnih skupnostih. Mila” JerS‘ • DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA BO NA GORNJEM SENIKU - Vse kaže, da bodo centralno dvojezično osnovno šolo za porabske Slovence vendarle uredili na Gornjem Seniku, in ne v Monoštru (Szentgotthardu), kot so prvotno načrtovali. K. tej stavbi (na posnetku) naj bi dozidali manjkajoče učilnice in ostale potrebne prostore, tako da bi šolo poleg učencev iz Gornjega in Dolnjega Senika lahko obiskovali še ostali šoloobvezni otroci iz Porabja. Ali prav iz vseh 7 vasi, v katerih živijo Slovenci, zaenkrat še menda ni odločeno, zagotovo pa naj bi se seni-škim šolarjem v dvojezični osemletki pridružili še otroci iz Sakalovec in Slovenske vasi. Vprašanje, kako bo z i-s^j okrog 100 uno ni obiskujejo 8-ra ja Števanovcih. P‘ je rešeno. Zna«® P bodo tudi v novo solo slo । (j.) (Foto> V v akcij« VESTNIK, 7 STRAN 24 Zvezna štafeta mlado-sti, s katero mladi Jugoslavije dokazujejo svojo pripadnost načelom bratstva ‘in enotnosti naših narodov in narodnosti ter neuklonljivo voljo, da bodo nadaljevali veliko Titovo delo, bo letos prispela v Pomurje nekoliko pozneje kot prejšnja leta, in sicer 15. maja. Nosilce štafetne palice bodo lahko prvi pozdravili ljutomerski mladinci, ki jo bodo nekaj po 11. uri prevzeli od vrstnikov iz ormoške občine. Pot jih bo vodila vse do Razkrižja, kjer bo-štafete mladosti pripravili . cim acnncfi 7a. občine. Zato mora vsaka občinska konferenca zveze socialistične mladine, kot so sklenili na zadnji seji sekretariata medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje v Murski Soboti, čimprej pripraviti konkretno ča-sovnico poti zvezne štafete mladosti po posameznih pomurskih občinah. Na seji pa so se tudi dogovorili, da bodo v okviru pomurske mladinske organizacije širše obravnavali problematiko nezaposlenosti 15. aprila. O tem so razpravljali že na sejah predsedstev občinskih konferenc zveze socialistične mladine, zato bodo tokrat strnili vsebinske poudarke o problematiki nezaposlenosti, zlasti mladih, v Pomurju. Milan Jerše -Wt SHAj Pomlad Ko pride k nam pomlad, zasije sonček zlat, prinese dosti cvetja, ptic in njihovega petja. Pomlad je najlepši čas, ker bo cvetelo vse okoli nas in zasijal bo sonček zlat, ko pride k nam pomlad. Melita Makari, 4. c 1 l OS Edvard Kardelj j Murska Sobota^/ -----SPREHOD V PARK--------------------- Je lep0 in S'ial° V sredo smo hodili v park. Videli smo podlesne ve rnt prinesli v Solo. We. V parku je bilo dosti papirjev. Nabrali smo storže m ji P "Govori vse jezike!« je zasoP6*^^^^ ki sern df e čuva in pove vse"španskemu PoS^eia. za niča«, je obotavljaje še dodala m z v prihodnost." bi t ^daj sem vedel’ kdo J0 p?dPL 7 hubosumjem, sen^h^ 'tako odkritje navdalo marsikoga z J . fa c/sta in cete ravnodušen. Obžaloval sern, mirnemu i 9 ^ strahu pred izdajalskim blebetanje P P sojala razum in človeško zlobnost- šast0 žival Z 9 a stra Jakšne misli so mi še bolj odtuji P ( v ko|ikc je L dom Pa me Je mlkalo, da bi se prep ’ ^ako bi mog , t živali3 ° pametnosti utemelj| • kaj drugeg ski glavici in za temi jagodastimi ° vpzanost bese živalih? Naključna smiselna pove^ se mj je zde UD * Posledica mehanične naučen ’ vori in onem 9 P avicana le Lorettina previdnost, da ti „9Drjniernem tren j,L,^ naglušnemu papagaju, da bi ob spomnil se jkbetel. besede, ki jih je b^P^^Ln ii ie pred sopr°mla-p0Pa'. I ie SV0J° gospodinjo izdal, ^nom ne^cinnie-dea V a ljubkovalne pridevke v zvezi ženino naklo J S 9°sP°da, o katerem je sumil, da uživa k pa^ed?bj upošteval Lorettino svarilno kretnj P^aJu in ga pobaral: -meten, za kakršn g tesmat°’ Apolonij, če si v resnici tako p . a;§njem poma9. da^maj0.- fedaj mi povej, kdo mi je P^^^x^perje, zavil oči m b|eknj|.Pri,9rdl toliko denarja?« Ptičje nam ‘functus! Mrtvec!« _ uemel sem se zazrl vanj. . . -vetovala Lorette sPritaiJ°Slm te’ Melhlon pusti ga pri m,ru-'y rekla: -Baron, ne draž^ 9,asom in plahim pogledom. N J pripovesti m Ap°,oniia'da mi ne bod 9 sem, grdoba!« sem kriknil- ^cek se je zahehetal in zlobno Pr'P°m^rtveCa!« Uonum grati defuncti! Dar hv^znegamn besen (Z. bmhrJkaj takšni grdobi ne zavijete vratu?« ser 'zneb^neM breskvinih jedrc, pa se ga bo' z giavo. , nosood! Umorček! ^orčeLm173 nikakega strupa, lepi 9°’P , nskriloma. cek! Umorček!« je vreščal Apolonij m zamahnil Recek Nataša, 1. d COŠ Beltinci Mladinska delovna akcija na naši šoli 1. april je dan mladinskih delovnih aKcij. Mladina je bila tista, ki je po vojni prijela za delo in obnovila porušeno domovino. Tudi mladinci osnovne šole Grad smo izvedli delovno akcijo z mladinci Modnega salona pri Gradu. Naš komandant, ki smo ga izvolili v šoli, nam je pokazal, kaj moramo delati. Planirali smo ob ograji tovarne navoženo zemljo, rahljali zemljo okrog sadik in ob ograji. Po malici smo nadaljevali z delom. Sonce je proti poldnevu kar precej zasijalo, tako da smo se pri delu ogreli. Kljub temu pa je bilo lepo, saj tudi šale ni manjkalo. Čeprav je bil naš komandant resen, ga nekateri učenci niso ubogali. Ob pol enih smo z delom končali. V programu imamo še eno akcijo, ki jo bomo opravili okrog 1. aprila pri šoli v Bodoncih. Te akcije se bodo udeležili ostali mladinci. Pri delu so nam pomagali tudi učenci 7. razreda, saj smo jih sprejeli medse kot bodoče mladince. Takšnih akcij si še želimo. Marija Rogan, 8. b OŠ Grad Alkohol - zlo človeštva Vemo, da alkohol škodi vsem živim bitjem. Tako človeku, živalim kot rastlinam. Ampak zakaj ga potem pijejo? To se sprašujejo ljudje po vsem svetu. Na šolah imamo predavanja o škodljivosti alkohola. Nam o tem pripoveduje tovarišica Zdenka. Zadnjič nam je govorila, kako zelo škodi alkohol vsemu telesu in da alkoholik živi poprečno le 60 let. Ce je le en član v družini alkoholik, škodi vsemu okrog njega. Alkohol povzroča tudi velike prometne nesreče. Pijani šoferji izgubijo oblast nad volanom ali pa celo zaspijo. Že res, da zdravega'in previdnega človeka povsod spremlja nesreča, ampak pijančev korak je še stokrat bolj nevaren. Niti si ne moremo zamisliti pijanega človeka za strojem. Kaj hitro lahko pritisne na napačen gumb in nesreča je tu. Prav tako je pri športu, športniki morajo piti le brezalkoholne pijače. In tako vidimo, da alkoholik ni sposoben za nobeno delo. Anita Žižek, 7 raz. OŠ Šalovci ^—HELIKOPTER-------------------------x Helikopter po zraku leti čez triglavske višine, rešuje ljudi, ki so zašli, in spet se dvigne nad planine. Cvili, piska in se vrti, jo, kako se mu mudi! Darja Markoja, 4. raz. . OS Odranci j "Morebiti si sam moril, razmršeni, škodljivi spak!" sem vzrojil in zažugal s pestjo. “Mogoče si bogu odtujena duša in se moraš v obliki živali pokoriti?" Tedaj sem zaslišal iznad srebrne palčice težak, skoraj človeški vzdih in trpeče stokanje. Papagaj me je obupano pogledal in povesil glavo. Počasi je zatisnil oči, jaz pa sem presenečen opazil, kako sta mu kanili iz oči solzi. Hip za tem me je tako zvito in zahrbtno pogledal, da me je obšla groza in me je minilo vzbujeno sočutje. Ker mi je postalo nerodno, da sem lepo Lorette vznemiril s svojim brezobzirnim vedenjem, sem hotel popraviti svojo napako s tem, da vzbudim šegavost. Živali sem se z dovtipno vljudnostjo priklonil in veselo spregovoril: »Oprostite mi, častitljivi Apolonij, če sem vam žalil modrost. Sedaj sem spreobrnjen in vam sploh ne dvomim več v čudoviti dar gledanja v preteklost in prihodnost. Ali bi bilo mogoče skleniti z vami prijateljstvo, kralj vseh papagajev?" Našopirjeni ptič se je kar stresal od sm^ha Tolkel je s kljunom po palčici in zažvižgal. Potem je zmajal z glavo, kakor da bi neugodno odgovoril. "Prijatelja torej ne moreva biti!« sem dejal in pomežiknil Lorette. "Rad bi nekaj vprašal o grbavcu, ki ga iščem ...« Čeprav sem se hotel obrniti do Lorette in ji zadevo natančneje pojasniti, je Apolonij odgovoril: "Dottore Postremo ...« "Kaj hočete početi pri njem?" se je Lorette začudila. "Ali ga poznate ?« sem vprašal, ne da bi mogel prikriti svoje razburjenosti. Zardela je. "Po naključju!” je v zadregi odgovorila. "Kaj pa je po poklicu?« "Italijanski zdravnik. K njemu se zateka mnogo žena, ki želijo odstraniti neprijetne posledice prijetnih ur. Na zelo slabem glasu je in mnogokdaj predmet javnih razgovorov. Doslej pa mu niso mogli še ničesar protizakonitega dokazati. Zato pa si, gospod baron, ne smete misliti, da sem morda ...« Vljudno sem se nasmehnil. "Lorette, kako bi si mogel sploh kaj takega misliti...« "Sicer pa ima zelo lepo rejenko, oziroma vnukinjo .. .«je dodala in me pozorne pogledala. "Deklica je komaj dorasla in prebiva z njim v hiši: "Pri sodčku«. Opazovala me je izpod priprtih vekv: "Bodite previdni. Možakar je vsega zmožen!« "Motite se, Lorette«, sem tajil, "ne gre za pustolovščino." Vražji ptič se je divje zakrohotal. "Apolonij vas je spregledal!« je vzdihnila očitaje. "Vselej ste ljubili mlado nedolžnost« "Ta pripomba vzbuja nekaj, karmi je nepozabno in dovolj vredno, da mi sveti v življenju kot svetla zvezda." »Kako znate dvoriti...« Ponudila mi je roko, da bi jo poljubil, in je razžarjenih lic vstala. KDO JE TO Kdo je to, ki, preden te prav zbudi, v službo odhiti? Kdo je to, ki zate skrbi, ti šiva in pere in lika? Kaj ni to mama? Da, to je M A M A, ki svoj P Ji A Z N I K SLAVI. Darja Marinič, 7. raz. OS Veržej NAŠ KUŽA Nekega dne smo dobili kuža. Ko sem prišla iz šole, me je zgrabil za hlače. Sploh nisem vedela, čigav je. Obrnila sem se in vprašala mamo: „Čigav je ta kuža?” Mama mi je rekla: ,,Ja, naš.” Hitro sem stekla, odložila torbo, šla ven, skočila k njemu un sva se igrala. V igri sem mu dala ime Medo. Včasih se mu skrbem in me išče vsepovsod. Ko gre v kuhinjo, se mu jaz pokažem iz skrivališča. Danes sem mu desetkrat skrila žogo in vsakokrat jo je našel. Nazadnje mi je prinesel raztrgano. Nekega dne smo igrali nogomet. Medo je pritekel in zgrabil žogo. Hitro jo je skril. Njegovega skrivališča pa še nismo našli. Marijana Rantaša, 3. a OŠ Bakovci Domovina, rada te imam Na zemljo se je počasi spuščal mrak. V daljavi so se izgubljali glasovi ptic. Stopila sem k staremu štoru in sedla nanj. Zazrla sem se v nebo. Prižigale so se prve zvezde. Domovina! Vse okrog mene si ti, domovina. Na vsakem koraku si z mano, zmeraj ob meni. Z menoj si v veselju, žalosti, ne zapustiš me, bojiš se, da se ne izgubim v tem svetu lakote in vojn. Rada te imam, rada te imam kot svojo igračko, ki sem jo imela v otroških letih najraje. Toda, kaj Je domovina v primerjavi z igračko? Domovina, pri tebi bi rada ostala, pri tebi bi iskala zavetje, ob tebi bi si rada izprala boi. To razmišljanje me gane prav do srca. Le koga, ki te ljubi, ne bi ob misli nate, domovina, spreletelo in ganilo do solza? Stopam proti domu, tebi nasproti, domovina. Nada Ketiš, 8. raz. OŠ Kapela 1 Prevedel: Vladimir Komidar Tudi jaz sem vstal, poln nasprotujočih si in vznemirljivih čustev ter sklenil oditi. "Kakšna usoda me čaka ?« sem še enkrat nagovoril ptiča. "Ker mi z vami ni uspelo skleniti prijateljstva ...« "Obglavljenje. Obglavljenje." je vpila žival ter me škodoželjno ogledovala. Skrivnostni papagaj mi ni več mar. Odstranil sem se. Lorette me je spremljala v rumeno sobo. Kakor hitro so bila vratca zastrta za zaveso, odprta, je prebledela in omahnila, tako da sem jo komaj prestregel. Položil sem jo na majhen počivalnik in se razgledal. Na bližnji mizi je stala zlata steklenička. Odmašil sem jo in ji ,z močno dišečo tekočino natri senci. Počasi se je osvestila. "Odvratnež me je tako prestrašil", je zašepetala in me objela okrog vratu. Izvil sem se ji iz objema. "Ujetnica sem!" je pritajeno potožila. Muhasta žival me bolje straži kot kateri koli človek. Ali slišiš, kako besno vpije in udarja s krilima? To je za plačano sobarico znak, naj vstopi in pogleda, kje sem. Toda nje ni tu, ker sem jo poslala k poslaniku, da mu odnese pismo. Sama sva ...« Zopet mi je položila svoji lepi roki okrog vratu. Preden sem se ji izvil, me je poljubila s svojima sočnima ustnicama. "Lorle, uboga Lorle«, sem si mislil, pri tem pa najsilneje zahrepenel poZeferini, o kateri sem upal, da jo bom našel v hiši grbastega zdravnika. Razklenil sem ji roki in ji pogledal v oči: "Pozabi me, Lorle" sem jo tiho prosil. "Ne igraj se s svojo srečo zaradi bežne minute!« Oči so se ji zaiskrile. »Zahvaljujem se ti za skrb!" je trdo rekla. »Sedaj vem, da ljubiš drugo, in da ti jaz ničesar več ne pomenim.« »Lorle!« sem zajecljal. "Pojdi! Pojdi!« je rekla solznih oči. »Zakaj me skušaš nalagati?« Počasi sem zapuščal rumeno sobo in zapahnil vrata med seboj in njo, ki je ihtela. 27. MELHIOR SE PREBIJE DO LJUBLJENE ZEFERINE Začel sem naravnost strastno raziskovati. Kmalu sem našel hišo »Pri sodčku«, vendar se mi ni zdelo pametno, da bi vdrl v stanovanje dr. Postrema pod kakršno kolijalovo pretvezo. Vpričo njega gotovo ne bi mogel neprizadeto govoriti z Zete-rino. V nasprotnem primeru bi se pač izdal. Izza moje sreče pri igri se je moral zdravnik spomniti, da je izgubljal. Zato je bilo treba odkriti priložnost, ko bo doktor zdoma in varovanka doma, odnosno ko bo Zeferina sama šla na sprehod. Zaželena prilika pa se mi ni prožila, četudi sem nenehno oprezoval. {Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 25 TOZD GRADBENIŠTVO, MARIBOR TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE, M. SOBOTA TOZD GRADBENIK LENDAVA TOZD GRADBENIŠTVO - GRANIT, SLOVENSKA BISTRICA TOZD GRADBENA OBRT - KLEPOVOD, MARIBOR TOZD KOVINAR, MARIBOR TOZD GRADIVO, MARIBOR TOZD MIZARSTVO, MARIBOR TOZD PTB - KOMUNAPROJEKT, MARIBOR TOZD OPEKARNA LENDAVA - DOLGA VAS TOZD OPEKARNA PUCONCI „innn DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE SKUPNIH ZADEV, MARIBD« V preteklih 35-letih obstoja SGP KONSTRUKTOR je delovna organizacija pridobila dragocene izkušnje in pripomogla k izgradnji mnogih objektov po Sloveniji kakor tudi širom Jugoslavije in v tujini. V teh objektih se zrcalijo vse dejavnosti KONSTRUKTORJA od urbanističnih zasnov, arhitekture, načrtovanja izgradnje, komunalne ureditve ter instalacijskih in obrtniških del. Z razvojem in širitvijo organizacije se je razvijala tudi sodobna tehnologija, in tako danes z lahkoto in zelo hitro gradijo mogočne stavbe, banke, pošte, kolodvore, letališča, veleblagovnice ter druge objekte za poslovne in življenjske potrebe, za potrebe industrije, gradijo šole, vrtce, domove, turistične objekte, objekte za stanovanjske potrebe in potrebe za živinorejo in kmetijstvo. NEKATERI ZGRAJENI OBJEKTI: Šole, vrtci, domovi: Višja tehniška šola Maribor, osnovne šole, študentski domovi v Mariboru, samski domovi, dom učencev v Mariboru itd. Zgradili in adaptirali smo vrsto vzgojno-var-stvenih ustanov v Mariboru, Limbušu, Pekrah, Radencih, Gornji Radgoni, Murski Soboti, Slovenski Bistrici, Dolgi vasi, Lendavi itd. Turistični objekti: Z ozirom na obdobja, ko se je začel naglo razvijati turizem v mestih, zdraviliščih in ob jadranski obali, smo v 35-letih obstoja SGP KONSTRUKTOR zgradili vrsto hotelov, bazenov, kopališč, igrišč in zabavišč v Mariboru, Lendavi, Murski Soboti, Radencih, Moravcih, Rovinju, Rabcu, Malem Lošinju, Puli itd. Velik podvig so naši delavci dosegli, ko so v pičlih sedmih mesecih zgradili hotelsko naselje Girandela v Rabcu z več kot 1500 ; posteljami, restavracijo, kavarno in ] drugimi spremljajočimi objekti. Stanovanjska gradnja: V preteklih 35-letih smo zgradili v severovzhodni Sloveniji, Ljubljani in tujini prek 10.000 stanovanj. Pri gradnji stanovanjskih objektov smo razvijali tudi nove sisteme, kot fleksibilna stanovanja ter individualna rastoča vrstna atrijska hiša. Od večjih sosesk oz. naselij omenimo le nekaj: Metalna, TAM, Šte-panjsko naselje Ljubljana, lendavski kompleks M. Sobota, Fužine Ljubljana, mnogi bloki v različnih krajih doma in v tujini npr. Bad Godesberg, Miinchen, Stuttgart in na Korziki. Hotel Termal Moravci o£jp I elekomunikacijski center v Mariboru. S helikopterjem posadke in delavcev SGP Konstruktor Tozd Kovinar so 16. 2. * ^^ijsl1^ konico iz jeklenih brezšivnih cevi na betonski stolp telekomui* centra P I T Maribor ob Titovi cesti. Kmetijska izgradnja: Farmski program »F« je za potrebe živinorejskih farm. Dobra lastnost programa je hitra sestava armirano-betonskih montažnih elementov v prečnih razponih od 1235 do 1835 m. Do sedaj smo zgradili nad 140.000 m2 takih farm po vsej Jugoslaviji. Za potrebe kmetijstva in živilske industrije smo zgradili več silosov za žita, prav tako tudi najmodernejši mlin za moko s silosi v Mariboru. Gradimo jih po sistemu drsečega opaža, kar omogoča hitro gradnjo, saj v enem dnevu zgradimo tudi do 9 m višinskih enot z desetimi celicami. Javni objekti: 12 * ,, 11^ 12^* 10'"X m2 Kreditna banka Maribor 9.130 SDK Maribor 4.193 Banka v M. Soboti 3.500 Trgovsko-poslovni objekt Glavni trg Maribor 15.184 Letališče Maribor 3.977 Trgovska hiša na Madžarskem 7200 Splošna bolnišnica Maribor funkcionalni trakt 24.883 Industrijska gradnja: Marles Maribor 7.400 LEK Lendava 5250 GIO LIPOVCI - ko * 5.492 Jeklotehna Maribor — skladišče 11.758 Radenska — nalivalnica Boračeva 5.000 Farma ABC Pomurka — Nemščak ABC POMURKA Agromerkur Veterinarska postaja Slav. brod II. faza PIK Halas Jožef Hidroelektra Topuski Dragutin — Stanci m2 29.820 3262 rok gradnje 10 mesecev 2 meseca 19.876 8200 3 mesece 2 meseca 7.418 4 mesece Obiščite nas na sejmu gradbeništva v Gornji Radg0^ do 10. aprila 1983! VESTNIK, 7' STRAN 26 nii RLd^l°^n?*cem seimu gradbeništva in gradbenih materialov v Gor-jl "ad9°ni od 4. do 10. aprila 1983 ^&TE RAZSTAV® PROSTA | SKUPNOSTI SLOVENSKE | kamnarske INDUSTRIJE I našem sklopu nastopajo: iliška1^^' industnja naravnega in umetnega kamna LJUBLJANA, Leta- - ŠKOFJA LOKA^' industr'ja naravnega kamna, 64224 GORENJA VAS I" GRANITOM^’t^AR, tozd Marmor, 67000 SEŽANA, Partizanska 28, - 'NGMac o NDUSTRIJA OPLOTNICA, 62317 OPLOTNICA, " °GP OBNava^6' J®SIPDOL, 62364 RIBNICA na POHORJU, IoNUVA, tozd Obrtna dejavnost Celje, Lava 11-1, 63001 CELJE kulir betoni .razstav|jamo izdelke iz marmorja, granita, umetnega marmorja, SKe in teraco plošče. ®RUP|\|QgT I^ANa, Letnii-c^N51^ KAMNARSKE INDUSTRIJE, 61000 LJUB-‘ahska 5, telefon: 061 443-081, 443-210. » Ms SEJMU gradbeništva KKoSBaUH MATERIALOV V GORNJI RADGONI, R BOSTE DOBILI f OLJENE in potrebne informacije. Proizvajamo portlandske in specialne cemente ter hidravlično vezivo za malte — maltit avtoklavirane azbestcementne tlačne in kanalizacijske cevi ter valovite, ravne strešne in ravne fasadne plošče fasadne silikatne zidake in bloke ter kremenove peske in keramično glino SALONIT ANHOVO industrija gradbenega materiala, anhovo A/l metalna ^RlBOR^^rukcije in montaža n. sol. o. ' zagrebška 20, pp 200, tel.: 062/32-751, telex 33115 yu metmb. DEJAVNOSTI TOZD SERVIS: Naša dejavnost obsega servisiranje in remonte: — gradbene opreme (vse vrste gradbenih žerjavov, gradbenih dvigal itd.) — rabljenih gradbenih žerjavov za nadaljnjo prodajo — avtožerjavov — betonarn — vseh vrst žerjavov (luški, ladjedelniški, mostni žerjavi itd.) — dnevnih kopov Servisno in remontno dejavnost opravljamo tako za proizvode Metalne kot tudi za proizvode drugih proizvajalcev. 7 ž E š Rezervoar za vodo: 250 I Črpalka za vodo: 10—30 l/min Volumen grabilca: 100 I Krmiljenje grabilca: hidravlično Oprema mešalca: merilec količine vode merilec količine gramoza vrtljiv sedež streha Dimenzija mešalca: dolžina 5900 mm širina 1900 mm višina 3730 mm Teža: 48,3 kN Motor: diesel, vodno hlajen; tio M-33/1 IMR Rakovica moč; 28,3 KW pri 2000 min —1 Menjalnik: zobniški, petstopenjski Hitrost vožnje naprej; 3—22 km/h nazaj: 3,8 km/h Premagovanje vzpona: do 30 % Upravljanje: hidrostatični volan Kot pregiba šasije: — 30 stopinj Pnevmatike: 12"-18" Sava Kranj Električna instalacija: 12 V Kapaciteta hruške: 1 kub. m/1 polnjenje Vrtenje hruške: n max — 17 min — In min — 7 min । max.,in min. nosilnost in doseg 4,0 do 0,85 Mp x ‘ ‘ 4,5 do 1,3 Mp 5,6 do 1,1 Mp 8,0 do 1,9 Mp 8,0 do 2,0 Mp 5,38 do 1,18 Mp 12,0 do 37,5 m m m m m m 11,8 do 30 12,5 do 45 14,1 do 54 15,0 do 50 17,5 do 50 X X X X X GrPROGRa it n' „ M 2A PO°ROCJE GRADBENIŠTVA: •» M ,adb6n a^v°ra °sebn0 j 1 "lea posameznimi HC žerjavi na željo k° ’ovorano ^o^v^d0 za 12 oseb ali 1000 kp a' ^ga do 100 m in OD 1500 za 17 oseb OBIŠČITE NAS NA GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI OD 4. DO 10. APRILA 1983, KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNE INFORMACIJE!. <983 STRAN 27 TO JE ODPRTINA, KI JO IMA VSAKO OKNO! odlična toplotna izolacija 3 stekla, k =1,8-1,86 W/m2 K 2 stekli, k=2,25 W/m2 K odlična zvočna izolacija 31,5-34,0 dB - odlična zrakotesnost grupa C-P - odlična vodotesnost grupa C-P - koeficient zračne propustnosti a=0,1 m3/hm - vakuumsko impregniran in lameliran les Dobre lastnosti INLES oken omogočajo prijetneje bivanje v vašem domu. OKNA - VRATA inles STRAN 28 tovarna izolacijskega materiala laško JE VODILNI PROGRAM TIM LAŠKO Skoraj polovica proizvodnega programa organizacije TIM Laško je direktno name"J $o gospodarski dejavnosti pridobivanja bran , ... . -°d primarne proizvodnje prek predelave bucije. Demit — termoizolacijski sistem za fasade je izredno ugodna rešitev za toplotno izolacijo sten. Z njo na preprost način dosežemo z zakonom predpisano izolacijsko zaščito. Uporabljamo jo za izolacijo individualnih in družbenih objektov, za sana- cijo obstoječih stanovanj kakor silose. tudi za industrijske objekte in Suhomontažni pod, kot ime samo pove, ne vsebuje mokrih sestavnih delov, kar je njegova bistvena prednost. Je kombinacija vodoodporne iverice, izolacije, izravnalnega peste in spojnega materiala. Uporaben je za stanovanjske in poslovne prostore, zlasti pa za sanacijo obstoječih prostorov zaradi hitre in enostavne montaže. _ . •• 'innn x 2000 ali dimenzij Termoelementi standardnih dimenzij drugimi oblo- PO naročilu so kaširani z Al-dizinirano ploc . za termoizola-gami, odvisno od namembnosti, ter se upe> J .. predvsem cijo streh in sten v kmetijskih in gospodarski Ma-.hna teža in so to hlevi, skladišča in proizvodni pros _ nradnjo, učin-visoka izolacijska sposobnost omogočata c kovito termično zaščito ter hitro montažo. , . . in-10.000 ton « industrijske hladilnice zmogljivosti montira: hlajenega blaga TIM Laško projektira, izuei j - termoizolacije tal, sten in stropov ter po potrebi ~ hladilniška vrata: polavtomatska, avtomat z zračno zaveso ... n „ komandnim pul- električne instalacije, električno avtomatik lom in hladilniške instalacije ~ hladilniške palete, vroče pocinkane Lmnu hladilne stolpe za hlajenje vode v zaprtem tim Taško Telefon: 063/730-700 Telex: 33501 YU TIM DEMIT LEPILO ZAKLJUČNI SLOJ — PLASTIFICIRANI IN MINERALNI OMETI ARMATURA — STEKLENA TKANINA PRVI NANOS OSNOVNEGA OMETA polistirena se uporablja za Embalaža iz ekspandiranega DEMIT STIROPOR PLOŠČE Detalj izvedbe TIMPODA — pohodni sloj — element TIMPODA: vo-doodpoma iverica 18 mm s kaširanim stiroporom, d 2—5 cm — PE (polietilenska folija) — nasutje DRUGI NANOS OSNOVNEGA OMETA OSNOVNI PREMAZ Sistem izvedbe toplotne izolacije na notranji strani strehe — vidni fasadni beton — TIM stiropor, kaširan z alu-folijo, nalepljen na zid z DEMIT lepilom — Alu-folija predstavlja obvezno izvedbo parne zapore! — Zaščita toplotne izolacije (gips bloketi, porolit . . .) Za izolacijo podov v stanovanjskih, poslovnih prostorih in drugih delovnih prostorih ima TIM Laško razvita dva sistema. Plavajoči pod je sestavljen iz toplotne izolacije, zaščitne folije in plavajoče betonske plošče. Uporaben je skoraj za vse namene, v prehrambeni industriji pa zlasti za hlajene in kondicionirane prostore. " v S^mu 'n godbenih materialov zaščito izdelkov skoraj na vseh področjih družbene proizvodnje. Ker je osnovni material izredno dober toplotni izolator, se taka embalaža uporablja v prehrambeni industriji za hladno, pakiranje (v hladilništvu in distribuciji), toplo pakiranje (v distribuciji) in za mehansko zaščito izdelkov. Zaradi ugodnih mehanskih in toplotnih lastnosti se bistveno zmanjša kalo pri manipuliranju in transportu. Za hidroizolacije vseh vrst objektov izdeluje TIM Laško materiale ter montira preizkušene sisteme za horizontalno in vertikalno podzemno izolacijo in za hidroizolacijo ravnih streh. Za zahtevne primere je-TIM Laško na voljo, da vam svetuje, kako strokovno rešiti posamezen primer. Na glavni del vprašanj pa dajo odgovore že prospekti in navodila. TIM materiale in prospekte ter tudi nasvete lahko dobite v vseh specializiranih trgovskih organizacijah, ki prodajajo gradbene materiale. ... SLOVENSKA OPEKARSKA INDUSTRIJA TOZD Loče, tel- 763-°^ pr' Poljčanah Črnuče, 61231 Črnuče, p. p. 3 tel. 341-563 Goriške opekarne, 65292 Renče, Nova Gorica, Bukovica 1 tel. 53-070 Gradbeno opekarsko podjetje Mirna, 68233 Mirna na Dolenjskem tel. 82-340 Mercator Ograd Ormož, 62270 Ormož tel.: 70-211 kisli-in '’P^mih iz-p. p * L{ubečna 63001 Celje p- 13 tel. 22-601 Element n. sol. 0.69250 Gornja Radgona, tel.: 74-232 Industrija usnja Vrhnika TOZD Vrhnika, 61360 Vrhnika, Sinja gorica tel. 751-191 Križevske opekarne, 69242 Križevci, Boreči 36, tel. 82-553 Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, 64001 Kranj p. p. 107 tel. 21-140 db^k' 62001 Ma' P- P. 68, tel. 21-081 Ptuj, 62250 Ptuj tel. 772-111 REK Zasavje TOZD Gramat Trbovlje 61420 Trbovlje p. p. 80 tel. 822-144 Radvanje Maribor, 62000 Maribor, Streliška 16/a, tel. 39-911 SCT TOZD Ljubljana 61001 Ljubljana p. p. 14 tel. 261-025 TOZD Bre tel. era? B|iezice p. p. 11 SGP Konstruktor Maribor TOZD Lendava 69220 Lendava p. p. 5 tel. 75-037 SGP Konstruktor Maribor TOZD Puconci 69201 Pucrnr ci tel. 72-510 Zalog —Novo mesto 68001 Novo mesto p. p. 10 tel. 21-303 SGP Stavbar Maribor TOZD Pragersko, 62331 Pragersko tel. 817-100 Dolgoletne praktične izkušnje vzdrav, najbolj vsestransko uporaben' in gradbeništvu nam povedo, da so opečni zaradi tega najcenejši gradbeni material, izdelki še vedno najkvalitetnejši, najbolj ki zadovolji še tako zahtevnega graditelja. lunnu uyiuuuiu nu v Gornji Radgoni '0. aprila 1983. Na razstavnem prostoru vam bo neprestano na voljo ^ovnjak z vsemi informacijami. «983 STRAN 29 lahko gradiš, če imaš vse VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA GARAŽNA VRATA Obiščite nas na sejmu v Gornji Radgoni! pri roki VSAKDO Si V ŽIVLJENJU ŽELI TOPEL, MIREN W pRlJ TEN DOM Lip Bled vam pomaga Kdor kupuje izdelke LIP BLED, ta varčuje gradite hitreje in ceneje , Prepričajte se in obiščite prodajalno Lip Bled v Murski Sob° OGLEJTE Sl STALNO RAZSTAVO VHODNIH, NOTRA^ IN GARAŽNIH VRAT, OBLOG, OPAŽEV, ZIDA'”' SPAN IN DRUGO Strokovno vam bomo svetovali in eb lip bled lesna industrija w 64260 bled S ljubljanska c. 32 Prodajalna Murska Sobota Cvetkova 1 a telefon 22 941 in 22 942 j c on ur® Prodajalna odprta vsak dan od 7.30. do lažje se boste odločili NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM VRAT EVROPSKE KVALITETE — zahtevajte prospekte — prepričajte se v poslovalnicah s stavbnim pohištvom Ob sobotah od 7.3Q. do 12. ure. Z REK Elektrofilterski | g elementi jjL-ZZZL P- o., Družmirje, p. Šoštanj VAM NUM: KVALITETNE ZIDAKE 20 x 20 x 30 cm, trdnosti 150 in 200 kp/cm kp/cm 20 x 10 x 30 cm trdnosti 150 kp/cm IZOLATIVNE ELEMENTE 2ox3o6ocm Izolativni elementi zagotavljajo izjemno toplotno izolativnost, omogočajo hitro gradnjo ter zmanjšajo porabo malte! MALTO marke M 100 ali IV1150 EFELIT STROJNE po konkurenčnih cenah s hitrim dobav-OMETE nim rokom. Vse izdelke bomo predstavili na jugoslovanskem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo od 4. do 10. aprila Vse potrebne informacije dobite narazstavnem prostoru na sejmišču ali direktno po telefonu 063/851-100 inf. 209 ali 203 in 063/881-053 za končno obdelavo NIVELAN tankoslojni ometi za montažne hiše HIDROZAN masa za vodotesnost MAXI-LAK VEZUR |C, - montažni hidrovezni ment BARVIT za barvanje notranji” — sten , osn0*'3 Pokrivno premazno sredstvo na dnih smol za zaščito kovin in l®s ANTIKOROZIVNI PREMAZI ZA KOVINE IN KOROCINK P, E, S in T. KOROPLAST, KORO-AL 400 C DES, TERAPOKS, VERNIT EDC STRAN 30 Slovenija ceste tehnika Ijubljana, titova 38 INFORMACIJE Gradnja nove hale jeklolivarne v LITOSTROJU etapa hitre ceste skozi Maribor Drobilci za kamnolome, proizvod TOZD MEHANIČNI OBRATI Ljubljana Dejavnost delovne organizacije lili gl r iM« 3s p ‘jektira- 16 'n hiHf/^e,vrste objektov nizke in visoke gradnje, avtoceste, mostove, komu n biotehnične objekte SCT - TOZD STROJNI INŽENIRING 61000 LJUBLJANA Kavčičeva 66 telefon: 061/444-704 telex yu set 31493 Izvaja: inženiring posle za vso dejavnost delovne organizacije, vse vrste investicijskih del v tujini, vse laboratorijske preiskave in kontrolo kakovosti izvršenih gradbe nih del za lastne potrebe in zunanje naročnike ocr — TOZD INŽENIRING 61001 LJUBLJANA Cesta Vil. korpusa 1 telefon: 061/329-441 gj^aševanig ^Ontlra opremo za separacije kamnolomov in gramoznic, opremo za izd ib9, betona SeParac'jah in tovarnah asfalta, v industrijskih obratih vse vrste 6 *e, stavbn aLrn'rano betonskih konstrukcij, elementov in polizdelkov, opečne ° keramiko, vse vrste apga in kamenih agregatov ^Iske^tu36^' mostove, predore, letališča, industrijske objekte, poslovne, ostične objekte, stanovanjske in komunalne objekte ter infrastrukturo. Izdeluje in*montira vse vrste opažev, armatur, železobetonskih konstrukcij Polizdelkov, vso geološko, geotehnično in hidrotehnično dokumentacijo .4 L Mi f S--' y-^iawi Trg revolucije — kulturni dom Ivan Cankar, poslovni objekt Iskre in Ljubljanske banke Gradnja podpornih zidov po sistemu montažnih kaset na Zasavski ce sti med Zagorjem in Trbovljami STRAN 31 Sestavljena organizacija združenega dela GIPOSS Ljubljana, Dvoržakova 5 združuje naslednje organizacije združenega dela: SGP GRADBINEC KRANJ GIP INGRAD CELJE SGP PIONIR NOVO MESTO GP STAVBAR MARIBOR MP INSTALACIJA LJUBLJANA GRADBENI FINALIST MARIBOR GIPOSS INŽENIRING LJUBLJANA GIPOSS je bil ustanovljen leta 1965 kot poslovno združenje, leta 1975 pa je bila izvedena reorganizacija v sestavljeno organizacijo. Pri izvajanju del je sestavljena organizacija povezana z drugimi organizacijami v reprodukcijsko celoto, kar zagotavljajo hitro in kvalitetno izvajanje del od projektiranja do prodaje objektov v upravo. V ta namen se vključuje v sodelovanje vse več organizacij združenega dela, bodisi z združitvijo v že združene delovne organizacije, bodisi na podlagi poslovno-tehničnega sodelovanja. GIPOSS sklepa pogodbe in opravlja pravne posle v svojem imenu in za račun temeljnih organizacij v sestavu združenih delovnih organizacij v zvezi z izvajanjem skupnih investicijskih del vseh vrst visoke in nizke gradnje doma in v tujini (od projektiranja, gradbenih, obrtniških do instalacijskih in zaključnih del). Izvaja investitorske, izvajalske in prodajne inženiringe za vse vrste investicijskih objektov. Uspešno se vključuje v usmerjeno stanovanjsko gradnjo. GIPOSS INŽENIRING' LJUBLJANA je delovna organizacija skupnega pomena in ima naslednje temeljne organizacije: — inženiring — AZA Projekt 80 — trgovina Najpomembnejše naloge, ki jih temeljne organizacije opravljajo pa so naslednje: — vodenje investitorskega in izvajalskega inženiringa ali posamezne storitve — izdelava urbanističnih planov — izdelava vseh vrst projektov — dobava vseh vrst gradbenih materialov — kopiranje in razmnoževanje TOZD Trgovina, ki ima sedež v Ljubljani. Kosijeva 5 (telefon 061-51-866) seje specializirala za dobavo gradbenih materialov do tretje faze gradnje. S svojimi dobavitelji, med katerimi so Salonit Anhovo. Opekarne Vrhnika. Trbovlje. Ludbreg. Bedekovščina. Križevci. Novi Bečej. Kikinda. Železarne Zenica. Kumrovec. Elektroda. Konjščina. TIM Laško. Izolirka. Termika, itd., vam dobavi vse kritične materiale hitro in po ugodni ceni. SGP GRADBINEC KRANJ je delovna organizacija, ki je nastala leta 1977 z združitvijo SGP Sava Jesenice in SGP Projekt Kranj. Danes je v. devetih temeljnih organizacijah gradbene operative, strojno-kovinskem obratu, betonsko-železokrivskem obratu, lesnem obratu, projektivnem biroju in dveh delovnih skupnostih zaposlenih preko 1900 delavcev, ki izvajajo dela v vseh gorenjskih občinah, Kamniku, Ljubljani in drugje. Rezultat njihovega dela so zgrajeni objekti Železarne Jesenice, Iskre, Peka, Planike, Titana, Svilanita, Ljubljanske banke Kranj, številne šole in WU ter celovite stanovanjske soseske, Pri nizkogradnjah zavzema pomembno mesto gradnja mostov. Delavci Gradbinca so v zadnjem času opravili pomembna dela tudi na najvišjem jugoslovanskem gradbišču pri dograditvi doma na Kredarici. GIP INGRAD CELJE ima preko 3000 delavcev, ki izvajajo - Združene delovne organizacije v sestavu GIPOSS razpolagajo z najsodobnejšo gradbeno mehanizacijo in zaposlujejo okrog 13.000 delavcev, ki se lahko pohvalijo s številnimi kvalitetno in hitro dokončanimi objekti, med katere sodijo mnoge stanovanjske soseske, kot na primer: — ŠS-6 v Ljubljani s 3284 stanovanji in spremljajočimi objekti — ŠS-7/1 v Ljubljani s 1013 stanovanji v sedmih blokih višine P+10 — BS-3 v Ljubljani, kjer bo v končni fazi okrog 2500 stanovanj — SS-8/2 v Ljubljani s 700 stanovanji. Pomembno mesto med dograjenimi objekti predstavljajo poslovne zgradbe in industrijski objekti, ki so bili v večini primerov grajeni po lastni tehnologiji. Še posebno vidno mesto zavzemajo montažne industrijske hale, ki so grajene po lastnih tipiziranih projektih. Združene delovne organizacije v SOZD ZGP GIPOSS so razen naštetih objektov dogradile še številne šolske in vzgojnovarstvene ustanove in domove družbenega Standarda. Skupaj so združene delovne organizacije združevale delo in sredstva pri gradnji viadukta Verd po sistemu Hiin-nebeck, kije s 622 metri najdaljši tovrstni objekt na avtocesti Vrhnika — Razdrto. S to in še drugimi dopolnilnimi tehnologijami se delovne organizacije iz sestava GIPOSS uveljavljajo tudi pri gradnji mostov. Združene delovne organizacije GIPOSS nastopajo na skupnih gradbiščih, posamezno pa se pojavljajo tam, kjer imajo svoj sedež, pa tudi preko republiških in državnih meja. Najpomembnejša naloga v prihodnje pa je skupen nastop na tujih trgih. NEKAJ OSNOVNIH PODATKOV O ZDRUŽENIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH: dela v temeljnih organizacijah združenega dela gradbene operative Celje, Laško, Ljubljana. Slovenske Konjice, Šentjur, Žalec. Rogaška Slatina, mehanizacija Celje, prevozi Ljubljana, proizvodni obrat Celje, IGM Celje, lesni obrat Gomilsko, Mobilia Ljubljana in projektiva Celje. Ingrad: — gradi vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj po najsodobnejših tehnologijah — izvaja zaključna gradbena, obrtniška ter instalacijska dela — proizvaja sistemske montažne armiranobetonske konstrukcije, betonske izdelke in polizdelke — opravlja prevoze in strojne storitve z gradbeno mehanizacijo — izdeluje poslovne in stavbne lesene elemente — projektira vse vrste objektov — organizira inženiring V zadnjem času se Ingrad uveljavlja z lastno tehnologijo pri graditvi kmetijskih objektov. r=3imixjm NOVO MESTO SGP PIONIR NOVO MESTO zaposluje okrog 4500 delavcev v 13 temeljnih organiza cijah, ki obsegajo gradbeno operativo v Novem mestu, Ljubljani, Krškem, Metliki, Zagrebu in Sarajevu, proizvodnjo gradbenih elementov, keramike in zaključna dela, mehanizacijo — kovinarstvo — instalacije, lesni obrat, projektiranje in interno banko. Z najsodobnejšo tehnologijo in mehanizacijo gradi PIONIR doma in v tujini, pri čemer še posebej prednjačijo turistični objekti, katere dogradijo v rekordno kratkem času, montažne hale široke uporabne vrednosti, stanovanjski objekti. Temeljna organizacija TO-GREL je v sodelovanju z razvojnim oddelkom Pionirja izdelala tehnologijo dveh armirano: betonskih konstrukcij, prirejenih za montažno gradnjo kmetijskih objektov. Enostavni, ceneni in hitro-montažni elementi te konstrukcije so posebno primerni za izgradnjo objektov namenjenih za vse vrste živinoreje, poleg tega pa še za garaže, skladišče strojev in maniše delavnice. GP STAVBAR MARIBOR ima preko 1500 zaposlenih v TOZD: — visoke gradnje Maribor - IGM Hoče — splošni projektivni biro Maribor — opekama Pragersko STAVBAR se lahko pohvhli z dograjenimi stanovanjskimi soseskami v Mariboru in okolici, industrijskimi in poslovnimi objekti ter bogatim programom gradbenih izdelkov. Strokovni delavci Stavbarja si nenehno prizadevajo za izdelovanje novih gradbenih materialov, ki bi prispevali k hitrejši, kvalitetnejši in cenejši gradnji. TOZD IGM Hoče proizvaja med drugim: — TISO BLOK zidak za fasadne zidove, ki je odlični toplotni izolator — dimnik VLEK, ki ie: — kvaliteten — varen — cenen — celoetažen — finalen — stabilen — izolativen — plinotesen — trden — ognjestalen — primeren za vse vrste goriv — fasadne elemente iz glino-por betona po Programu F — zidake iz glinopora in mineralnega agregata LJUBLJANA, N. SOL. O. MP INSTALACIJA LJUBLJANA izvaja dela na področju zaključnih del v gradbeništvu. V dveh temeljnih organizacijah združuje delo preko 400 mladih delavcev. TOZD Montaža izvaja: — vse vrste instalacij centralne kurjave — prezračevalne in klima naprave — vodovodne, toplotne in hidroizolacije — stavbno kleparstvo — pomožno opremo, ki je predmet dejavnosti delovne organizacije Pri skrajševanju rokov graditve imajo pomembno vlogo lastne delavnice za izdelovanje predfabriciranih elementov za montažo. Dosedanje izkušnje j,m v velike možnosti tudi za n inozemstvu. , , TOZD projektivni^^, luje projekte za vse vr lacij. DO GRADBENI Maribor je najmlajši č vljene organizacije. Več kot 1000 dejavcev [jnih žujejo delo v osmih organizacijah in sicer. — gradbeni izdelki in P delki .: -industrijski podi — keramičarstvo m P — mizarstvo. dies — podi in podloge Ljubljana 7veZda — podi in podloge Maribor. — Slikar -tapetnik . ninii S specializiranimi d® ^jjst skupinami se uspešno vključuje aDj, p° dela pri gradnji sla ^jekto slovnih in turističn štan-ter objektov druzbeneg darda. -jj, k1 Najsodobnejši ‘Pijejo0'’' jih delavci vgrajujejo dap jektom dokončno po jgjpvS liteta opravljenih de P final*5 organizaciji 'Gradb^^nisk odpira vrata tudi na tržišča UKTUIIf uradne IflSnJIlIl OBJAVI Leto XVIII Murska Sobota, dne 31. marca 1983 Štev. 9 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in 'Murska Sobota 66. Odlok o davkih občanov občine Ljutomer 67. Odlok o davkih občanov občine Lendava 68. Odlok o davkih občanov občine Murska Sobota 69. Odlok o davkih občanov občine Gornja Radgona 70. Lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega 73. varstva 71. Sklep o spremembah in dopolnitvah pristojbin za veterinar-sko-higienske preglede v občini Gornja Radgona 72. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo dodatnega samoprispevka za celo naselje Gresovščak, celo naselje Železne dveri, del naselja Slamnjak od hiš. štev. 27 naprej in del naselja Ilovci za hišne štev. 30/a, 31,32 in 26 Popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka v KS Odranci 66 Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. list SRS, št. 44/82) ter 181. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 3. 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Ljutomer L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen V občini Ljutomer se uvaja obveznost plačevanja davkov občanov, ki so po zakonu o davkih občanov dohodek občine. Delavci, delovni ljudje in občani (v nadaljnjem besedilu: občani) plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. 2. člen Z davki se zadovoljujejo splošne družbene potrebe občine, ki jih je občina dolžna financirati po ustavi, zakonih in drugih pravnih aktih. Vsak občan je za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb občine dolžan prispevati v sorazmerju s svojimi materialnimi mož- * nostmi. II. VRSTE DAVKOV 3. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev; 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti; 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti; 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti; 5. davek od dohodka iž avtorskih pravic; 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic; 7. davek od premoženja; 8. davek na dobitek od iger na srečo. III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %. Davek od osebnega dohodka se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. Občani in zasebne pravne osebe, ki nastopajo kot izplačevalci osebnih dohodkov, so dolžni za vsako izplačilo osebnih dohodkov dostaviti upravi za družbene prihodke v roku 7 dni po izplačilu izvod pismenega obračuna (plačilni seznam). IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Katastrske občine na območju občine Ljutomer se uvrstijo v drugo skupino katastrskih občin. 6. člen Osnova za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz kmetijstva) je katastrski dohodek. Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek v letu, za katero se odmerja davek. Davek iz kmetijstva se odmerja po naslednjih proporcionalnih stopnjah: 1. Zavezancem, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje oziroma združenim kmetom, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, po stopnji 9 % od katastrskega dohodka negozdnih površih, od dohodkov iz gozdov pa po stopnji 26 %; 2. Zavezancem, ki niso zdravstveno zavarovani kot kmetje, po stopnji 34 % od katastrskega dohodka negozdnih površin, od dohodkov iz gozdov pa po stopnji 66 %. Višino cene lesa na panju, ki je osnova za obračun davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, ugotovi uprava za družbene prihodke vsako leto na novo. Vrednost se ugotovi na podlagi podatkov OZD, ki gospodari z gozdovi na območju občine. 7. člen Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami postala uporabna — 10 let;. 2. na katerih se nasadijo novi vinogradi z žlahtno trto po navodilih strokovnih služb — 4 leta; 3. na katerih se nasadijo novi drugi dolgoletni nasadi: a) visoka in srednja vzgoja — 8 let, b) nizka vzgoja — 5 let, c) grmičevje — 3 leta. Oprostitev plačila davka velja samo v primerih, kadar obnovljena površina presega 15 arov in je nasad zasajen s sadikami, ki so predpisane za dotičen rajon. Zavezanec uveljavlja davčno oprostitev iz tega člena s pismenim zahtevkom, ki mu mora priložiti dokaz o obnovljeni površini, o izvoru sorte, sorti in količini zasajenih sadik. 8. člen Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se ne plačuje: 1. od lesa odkazanega za drva; 2. od tistega dela lesa za neposredno lastno uporaUo, Iti je namenjen za gradnjo ali obnovo gospodarsRiYi in stanovanjSKin poslopij kmečkega gospodarstva. Zavezanci davka iz kmetijstva od dohodka iz gozda so oproščeni davka od vrednosti poseka lesa, če les darujejo v javne namene in oprostitev uveljavljajo s predlogom ali ustreznim potrdilom o darovanih količinah lesa. 9. člen Pristojne službe za matične zadeve so dolžne dostaviti upravi za družbene prihodke do 15. februarja v letu, za katero se odmerja davek, podatke o občanih zaradi priznavanja davčnih olajšav po zakonu o davkih ’občanov. 10. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, ki obdelujejo zemljišča v ' skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva, za preureditev ali gradnjo gospodarskih objektov, stanovanjskih prostorov v turistične namene in v nabavo mehanizacije, se oprostijo davka iz kmetijstva od negozdnih površin za 3 leta v višini 4 % vrednosti' investicije. Seznam zavezancev, ki. ne obdelujejo zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži upravi za družbene prihodke občinski upravni organ pristojen za kmetijsko inšpekcijo'do 15. februarja v letu, za katero se davek odmerja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in katastrskem dohodku neobdelanega zemljišča. Olajšava se prizna, če so za to izpolnjeni pogoji iz zakona o davkih občanov in ob pogoju, da jo zavezanec uveljavlja po končani letni odmeri, najpozneje pa do konca februarja po preteku leta, v katerem so stroški nastali. Olajšavo iz tega člena uveljavlja zavezanec s pismeno vlogo in s podatki o dosedanjih in novo pridobljenih kapacitetah ter dokazilih o stroških. 11. člen Zavezanci davka iz kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, se oprostijo plačila davka od dohodka iz kmetijstva od kmetijskih zemljišč, na katerih so opravljena melioracijska dela po načrtih o urejanju in rabi kmetijskih zemljišč, ki jih je sprejela občinska skupščina. * Oprostitev velja 10 let po opravljenih melioracijskih delih. Davčni zavezanci Uveljavljajo oprostitev preko za kmetijstvo pristojnega občinskega upravnega organa, ki je dolžan do konca februarja po preteku leta, v katerem so bila melioracijska dela končana, poslati upravi za družbene prihodke seznam zahtevkov lastnikov zemljišč za oprostitev, s podatki o katastrski občini, posestnem listu, parcelni številki, kulturi in katastrskem dohodku. 12. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljanje otroke, ki so na rednem šolanju, se prizna olajšava davka, ki znaša letno za vsakega otroka: — na poklicnih in srednjih kmetijskih šolah 1.000,00 din, — na višjih in visokih kmetijskih šolah 1.500,00 din. Za otroke, ki prejemajo štipendijo v višini, ki presega 4.000,00 din mesečno, se olajšava po tem členu ne prizna. Olajšava se prizna najdlje do 26. leta starosti otroka. Olajšavo uveljavlja davčni zavezanec s posebno vlogo in ustreznim dokazilom za vsako šolsko leto, lahko pa jo uveljavlja najpozneje do konca februarja po preteku leta, v katerem so otroci opravili razred oziroma letnik šole. 13. člen Šteje se, da je zavezancu kmetijstvo glavni poklic, če je zavarovan po predpisih o zdravstvenem zavarovanju kmetov. 14. člen Ce je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, oceni škodo posebna cenilna komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine. 15. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn se prizna davčna olajšava pod Ua z.avez.auec \evno vVoiA v yadnyj sreUsVva 'J viSini, ki ustrezajo 50 °7o poprečnega enoietnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Stoveniji v preteklem letu. Olajšava se prizna letno v višini 80 % od odmerjenega davka za dobo 5 let, vendar skupno olajšava za vsa leta ne more presegati 80 % vloženih sredstev. Zavezanec vloži zahtevek za davčno olajšavo najpozneje v šestih mesecih po tem, ko je sredstva vložil. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 16. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se ne plačuje od dohodkov, doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke ipd.), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega čistega letnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se odmerja davek; 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega čistega letnega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v letu, za katero se odmerja davek. 17. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: če znaša odstanek čistega dohodka dinarjev: stopnja nad " do ' 30.000 30 % 30.000 60.000 35 % 60.000 100.000 39 % 100.000 150.000 43 To <150.000 200.000 47 To 200.000 300.000 51 To 300.000 55 To Davek, izračunan po višji lestvici, ne more biti večji dd davka, izračunanega po neposredno nižji lestvici in razlike med osnovo te lestvice in dejansko davčno osnovo. 18. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti, katerih razvoj se želi pospešiti v skladu z usmeritvami družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini, se priznajo davčne olajšave z odstotnim znižanjem od odmerjenega davka, če opravljajo gospodarsko dejavnost kot glavni poklic, glede na vrste dejavnosti: 1. za 40 % se odmerjeni, davek zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: popravilo gospodinjskih strojev in naprav, popravilo kmetijske mehanizacije, kolarstvo, krojaštvo (izdelovanje moških in ženskih oblačil po meri), čevljarstvo, lončarstvo, steklarstvo, optika; 2. za 30 % se odmerjeni davek zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: urarstvo, orodjarstvo, finomehanika, popravilo RTV aparatov, sodarstvo; 3. za 20 % se odmerjeni davek zniža zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti: splošno kovaštvo, keramičarstvo, tesarstvo, avtopralnica. 19. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost, razen prevoznikom z motornimi vozili in gostincem ter zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se priznajo davčne olajšave z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: 1. zavezancem iz prejšnjega člena tega odloka se prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 75 %, drugo leto poslovanja za 50 To in tretje leto poslovanja za 30 To; 2. zavezancem ostalih obrtnih oziroma drugih gospodarskih dejavnosti se odmerjeni davek zniža prvo leto poslovanja za 50 %, drugo leto poslovanja za 30 To in tretjo leto za 20 To. Davčne olajšave iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunavajo z odstotnim znižanjem davka za časovno "razdobje 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel opravljati gospodarsko dejavnost, če ni prej opravljal gospodarske dejavnosti v isti ali *1 ll vUC da 'V ll/Y^S^t. /V KOdUvipUUKZ. « VI 15 pu V^VJ \J ^teuqqso -eSsui^yous TaSsu^idLOci o/^ qg ot-eza^sn v^ ‘nn^XA. a. ^Mspsis VvuavtiVevi o Vap^ra J A 38. Cten Zavezanec za davek od stavb, dela stavb, stanovanj in garaž ter prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih je lastnik oziroma uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali jo daje v najem. 39. člen Vrednost stanovanj se ugotavlja po pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81). Osnova za davek pd stavb se zniža za znesek, ki ustreza vrednosti 70 kvad. m stanovanjske površine, ugotovljene na način iz prvega odstavka tega člena. Ta olajšava ne velja za prostore, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih. 40. člen Zavezancem z več kot tremi družinskim člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja se odmerjeni davek zniža za 10 % za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 41. člen Davek na posest stavb plačujejo zavezanci od vrednosti stavbe po naslednjih stopnjah: Stopnja — stanovanjske stavbe 0,15 % stanovanja in garaže — poslovne stavbe in poslovni prostori 0,20 % — prostori, ki se v sezoni’ali od časa do časa uporabljajo za počitek in oddih 0,30 °7o 42. člen Zavezanec je upravi za družbene prihodke dolžan dati potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe za odmero davka. Obliko in vsebino davčne napovedi predpiše občinska uprava za družbene prihodke. Nastanek davčne obveznosti ter spremembe lastništva in vrednosti stavbe mora zavezanec prijaviti v 15 dneh. 43. člen Davek na posest stavb se ne plačuje, če vrednost stanovanjske stavbe ali stanovanja ne presega dvakratnega povprečnega letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 44. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci po stopnji 15 %. 45. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 10.000 dinarjev. XI. POBIRANJE DAVKOV 46. člen Občinska uprava za družbene prihodke lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti. Poroštvo obsega pismeno izjavo ene ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katero se zavezujejo poravnati zapadle davčne obveznosti zavezanca. Poroštveno izjavo sme občinska uprava za družbene prihodke zahtevati, ko ugotovi, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. Ce je bil izrečen varstveni ukrep odvzem dovoljenja za določen čas zaradi izmikanja plačila odmerjenega davka, mora zavezanec pred nadaljevanjem obratovanja predložiti dokaze, da je poravnal svoje obveznosti in predložiti poroštveno izjavo za kritje bodočih obveznosti. 47. člen. Občinska uprava za družbene prihodke lahko začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, če zavezanec izkaže: STRAN 40 VESTNIK — Aa. so v caWAravu A.gXxg’.XVa rvvaa^s oC. exc^GSVaGN od Materin je V>\\ obAaxtea-, • — da so zarad\ boYezai a\\ smru zavezanca a\\ družinskega tAana nastati vetji izdatki oziroma so biti zaradi etementarnih dogodkov dosežem bistveno manjši dohodki, kot bi biii doseženi v normalnih razmerah in bi bilo s takojšnjo izterjavo davčnega dolga ogroženo preživljanje družinskih članov. Odlog plačila se lahko dovoli največ za dobo šestih mesecev, obročno odplačevanje davčnega dolga pa za dobo enega leta. Za čas, ko je bilo davčnemu zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. Odlog ali obročno odplačevanje davčnega dolga uveljavlja zavezanec z vlogo, ki ji priloži ustrezne dokaze. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 48. člen Davčne olajšave, priznane po dosedanjih predpisih, ki se še niso iztekle, veljajo do njenega izteka. 49. člen Olajšava davka zaradi izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje po določbah 21- člena tega odloka, se zavezancem priznava tudi pri odmeri davka za leto 1982. 50. člen Zavezanci, ki so po zakonu o davkih občanov dolžni vložiti napoved za odmero davka, morajo letno davčno napoved vložiti najpozneje do 31. januarja vsakega leta. Občinska uprava za družbene prihodke izda poziv k vložitvi napovedi za odmero davkov, ki ga objavi na krajevno-običajen način. *51. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Lendava (Uradne objave št. 12/74, 8/75, 8/76, 6/77, 3/78, 13/78, 6/79 in 17/81). Dokler ne bodo uporabljene določbe 39. člena tega odloka se bodo uporabljale določbe 43., 44., 45., 46. in 47. člena odloka o davkih občanov (Uradne objave, št. 12/74, 8/75, 8/76, 6/77, 3/78, 13/78, 6/79 in 17/81). 52. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983 dalje, razen določb 17. člena, 29. člena, in 45. člena, ki se začenjajo uporabljati osmi dan po objavi. Številka: 422-1/83. Datum: 3. 3. 1983. Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK, 1. r. 68 Na podlagi 6., 11. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 28. 3. 1983 sprejela ODLOK o davkih občanov občine Murska Sobota I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota se uvaja obveznost plačevanja davkov, ki so po zakonu o davkih jobčanov, dohodek občine. Občani občine Murska Sobota plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka. II. VRSTE DAVKOV 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, točk r.wi, S. nav ek ca aohoikaa deYavncsVs. 4. davek od dobbdka \z vdktAenVn dejaNnoSd., ’ 5. davek oh dotaodka \z avtorskih vravic. 6. davek od dohodkov iz premoženja \n premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od igre na sredo. UL DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 3. člen Davek od osebnega dohodka delavcev plačujejo zavezanci po stopnji 0,50 %. Ne glede na določilo prejšnjega odstavka se oprostijo plačila tega davka osebni dohodki, ki jih plačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 4. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih: 1. z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, Žganje opeke, apna, oglja in podobno), če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni dohodek po odbitku stroškov rte presega 10 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 5. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: ostanek čistega dohodka dinarjev Stopnja v % do 30.000 30 od 30.000 do 60.000 35 od 60.000 do 100.000 39 od 100.000 do 150.000 43 od 150.000 do 200.000 47 od 200.000 do 300.000 51 nad 300.000 55 6. člen Pavšalni letni znesek davka se določi praviloma v’višini 6 % od bruto osebnega dohodka, ugotovljenega za posamezne vrste dejavnosti na podlagi družbenega dogovora o merilih in načinu za ugotavljanje osebnih dohodkov občanov, ki z osebnim delom opravljajo kmetijske, obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve za predpreteklo leto. Pri določanju konkretne višine pavšalnega letnega zneska davka se upošteva obseg in čas poslovanja, lokacija obratovalnice, starost in delovna sposobnost zavezanca ter druge morebitne okoliščine, ki vplivajo na doseganje dohodka in sicer po naslednjih merilih: 1. Obseg in čas poslovanja: A) zavezancu, ki je delno zaposlen tudi na kmetijskem posestvu, se davek zniža sorazmerno času, ki ga porabi pri obdelavi posestva, vendar največ za 50 %; B) zavezancu, ki je redno zaposlen, obrtno dejavnost pa opravlja kot postranski poklic, se davek zniža sorazmerno času, ki ga prebije na svojem rednem delovnem mestu, vandar največ do 50 %. 2. Lokacija obratovalnice: Zavezancu, ki opravlja dejavnost na podeželju v kraju, ki je oddaljen od podeželjskega centra, se davek lahko zniža do 20 %; 3. Starost in delovna sposobnost: A) zavezancem, moškim nad 55 let oziroma ženskam nad 5(t let starosti, se davek zniža za 20 %; B) zavezancu, ki z zdravniškim potrdilom ali kako drugače dokaže, da je njegova delovna zmožnost iz zdravstvenih razlogov ali zaradi invalidnosti zmanjšana za določen odstotek, se davek zniža za toliko odstotkov, za kolikor je zmanjšana njegova delovna sposobnost, vendar za največ 60 %.