E. GANGL: Rešilec fam za Bajukovo hišo je Iepo, veliko dvorlšče. Nanie drže iz hiše vrata, na pragu pa stoji Baiukov Jurček, lepo okrogel in zdrav možakar petih let. Danes nič ne ve, kai nai počne. Premišlja in preudarja, naj li stopi ma!o na izprehod do lesenega plota koncem dvorišča, ali pa na) kar sede na prag in čaka, da mu pride boljša misel. In ko Jurček strmi v beli dan, tedaj se pritrklja po dvoru lepa rumena kepica — drobčako pišče Tipatop, tako prismuknjeno in neizkušeno, da se ustraši črvička, ki se plašno vije po prahu. Pišče ostrmi in v prvem hipu ne ve, kam se naj skrije pred to čudno zverio, ki tako obupno smuka pred velikanom Tipatopom. A tedaj se v piščetu zbudi junaški nagon, da se vedno opas-neiše bliža s kljunčkom ubogemu črviču. Izza vogla pa pokukaio sive oči sosedovega mačka Potepa. Potep, kakor ie krvoločen in nenasiten, se zlekne na beli trebušček in se sum-ljivo plazi proti piščetu. Rep mačku v rahlih zamahih kroži po tleh, a raskavi jezik oblizuje brke, češ, zdajle te čaka slastna pečenka! Potep se pripravlja na šmrtonosni skok ... Jurček se spne na prste, in sapa mu zastane od groze, ko pregleda strašno, krvavo nesrečo, ki se pripravl]a na domačem dvorišču: pišče hoče umoriti črva, maček pa hoče umoriti Tipatopa! Jurčku šine mrazpo hrbtu, in z vso močjo, kolikor je zmorejo njegove roke, udari z dlanjo ob dlan in pocepta z nožicami po tleh, iz grla pa se mu izvije vzklik, ki mu ni imena in besede. Pišče se ustraši in prhne nekam za gnro smeti. maček se potuhnjeno splazi na domači dvor, črviček pa — ej, ta se veselo vije napre). Jurčku pade kamen od srca. Zadovoljno sede na prag in se veseli ................................................................................................................................................................."'I f'. ¦ ' : i = | j- } 17«