SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) L1V (48)	TT*	O T	A	¥ 10 ¥? 17	BUENOS	AIRES
Štev. (N2) 7	JfLj	JLi	V Hi J. ti a/\ jLl£>IvlL	9 de maržo - 9. marca 1995
Narodna	sprava	jetemeljnega Bo Italijta umaknila
pomen ta za	bodoče	življenje veto za vstop Slovenije
slovenskega	naroda v Ewopsko zvezo
V Sloveniji potekajo številne razprave, tudi polemične — o narodni spravi, ki naj bi jo dosegli letos, ko bo minilo pol stoletja od konca druge svetovne vojne. Tudi v KG spremljamo to zadevo, ki ima mnoge razsežnosti, je pa zagotovo zelo aktualna in pomembna tudi za nas Slovence v Italiji.
Zanimiva so mnenja in ramišljanja o spravi, kot jih utemeljuje dr. Ivan Likar, voditelj Pastoralne službe v koprski škofiji. Opozarja, „da je vprašanje narodne sprave temeljno vprašanje ne le 50. obletnice konca druge svetovne vojne, ampak tudi bodočega življenja slovenskega naroda. Če do sprave kmalu ne pride, je nevarno, da se bo zgodovina v kratkem ponovila. To bi bilo najhujše, kar si lahko mislimo. Da bi to preprečili, bi moral slovenski parlament izrecno obsoditi Komunistično partijo in njeno zlorabo narodnoosvobodilnega boja; obsoditi revolucionarne zločine med drugo svetovno vojno in po njej; priznati protirevolucionarni boj med vojno kot samoobrambo; povojne poboje označiti kot zločin proti človeštvu; obsoditi teptanje človekovih pravic; dati vse možnosti za raziskavo polpretekle zgodovine (zlasti zgodovinarjem in sodiščem); popraviti krivice vseh vrst, ki so s'ad revolucije, in razveljaviti obsodbe sodišč, ki so nastale na podlagi revolucionarnih zakonov. Takšni izjavi državnega zbora bi morali slediti konkretni ukrepi tudi na področju zgodovine in poučevanja zgodovine. Poleg tega bi morali na spomenik sprave, ki ga je napovedal
Občinski svet v Celju je 21. februarja sprcjel spremembe v vrsti prostorskih aktov 'n s tem omogočil, da se bo po ureditvenem načrtu postopoma uredil Park spomina Teharje. Že do sredine junija letos naj bi uredili prvi del parka, vključno z vhodnim Portalom saj bo predvidoma 17. junija v Parku spomina velika slovesnost v počastitev spomina na umrle v pomorih v Teharjah.
Kot je znano, zajema ureditveni načrt za Park spomina Teharje območje nekdanjega taborišča in grobišč žrtev medvojnih in povojnih pobojev, izdelal pa ga je na natečaju izbran Atelje Mušič iz Ljubljane, h^ačrt predvideva zgraditev vhodnega Portala s kapelico Kristusovih solza, ureje-n° pot do vhoda v taborišče, kjer bo stala ha polica Kristusovega bičanja in centralni spominski objekt Kristusova trnjeva krona,
katerega sc bo dvigal Križev pot in sc zaključil s kapelico Kristusovega vstajenja, ^reditev celotnega Parka spomina vključno s Parkiriščem in večnamenskim objektom °h vhodu, bo po predračunih stala 750 milijonov tolarjev, ves potreben denar zanjo Pa naj bi zagotovila država iz svojega pro-
predsednik države Milan Kučan, napisati naslednje: padlim v borbi proti okupatorju in v državljanski vojni ter vsem žrtvam medvojnega in povojnega komunističnega nasilja."
Tako dr. Ivan Likar iz koprske škofije vidi spravo, vse drugo pa se mu zdi „kot packanje zgodovine in bodočnosti".
Voditelj Pastoralne službe v omenjeni škofiji tudi poudarja, da bi spravo lahko dosegli tudi, kar zadeva žrtev v breznih oziroma fojbah. O njih takole razmišlja: „Fojbe kalijo zgodovinski spomin in tudi sedanje odnose med Slovenijo in Italijo. Fojb niso povzročili Slovenci, ki naj bi se maščevali nad Italijani, ampak komunisti v okviru tedanje jugoslovanske armade, ki so po znani revolucionarni metodi hoteli očistiti teren. Vzroki so bili predvsem ideološke narave. Zgodovinski vzrok fojb pa je v italijanski zasedbi Primorske in Istre po prvi svetovni vojni in v zasedbi Ljubljanske pokrajine leta 1941. Žrtve niso bili le Italijani, ampak tudi Slovenci in Hrvati. Iredentistični del italijanske javnosti (zlasti tržaške) precenjuje število žrtev. Slovenska stran priznava fojbe in (kolikor vem) je pripravljen na spravo (seveda ob obojestranskem priznanju krivic v času fašizma in zločinov v času okupacij). Za medsebojno spravo o fojbah bi bila lepa priložnost proslavljanje konca druge svetovne vojne."
M.
„Katoliški glas", 16. februarja 1995
Prav to dejstvo, da je vso potrebno dokumentacijo za ureditev parka dolžna zagotoviti občina Celje, denar za ureditev pa zagotavlja državni proračun, je zataknilo razpravo na celjskem občinskem svetu. Nekateri svetniki so bili namreč zadržani do obljub države in tudi predsednika Kučana osebno, da bo denar za ureditev spominskega parka brezrezervno zagotovljen.
Po dolgotrajni razpravi so odborniki po hitrem postopku le sprejeli vse potrebne prostorske dokumente, ki omogočajo pričetek urejanja Parka spomina Teharje.
Veleposlaništvo Republike Slovenije:
Olazabal 2060 - 1428 Capital Federal (blizu križišča cest Ju-ramento in Catrildo).
Tel. 786-6689; faks 781-7740 . Umik konzularnega oddelka: ponedeljek, sreda in petek od 10. do 13. in od 14. do 16. ure.
Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je 3. marca na osrednjem dnevniku RTV Slovenija odzval na poročila iz Rima, da je njegova italijanska kolegica Susana Agnelli zunanjepolitični odbor senata obvestila, da bo z njim v ponedeljek, 6. marca podpisala „skupno deklaracijo" in pri tem senatorjem — kot je poročal dopisnik STA iz Rima — povedala, da bo Italija obdržala veto, če bi se do ponedeljka spremenila najmanjša besedica v usklajenem besedilu izjave z vsemi obveznostmi, ki so v njej.
Zoran Thaler pa je povedal, da sta z italijansko kolegico sklenila, da objavita „skupno poročilo za tisk", ki je „v bistvu ocena dosedanjega dela pooblaščencev, ki so se sestajali v zadnjih tednih po najinem srečanju 6. februarja v Rimu". To skupno poročilo je po Thalerjevih besedah namenjeno tej oceni in zavezi, da se bilateralni pogovori „v tej novi drugačni klimi", ki bi se ustvarila z zeleno lučjo v Bruslju, na--daljuje. Predvsem o bilateralnem sodelovanju na političnem, ekonomskem, varnostnem, socialnem in manjšinskem področju.
Skupno poročilo za tisk pa je po Thalerjevih besedah „dokaj kratek tekst", „povzema predvsem področja o katerih smo se pogovarjali, in opozarja na to, da v tej klimi — ko bi resnično prišli do ločitve teh vprašanj, namreč da ne bi več povezovali približevanja Slovenije k zvezi z bilateralnimi vprašanji — obstaja možnost, da se „dogovorimo tudi o nekaterih konkretnih vprašanjih".
Na vprašanje časnikarja, zakaj o tem ni obvestil parlamentarnega odbora za medsebojne odnose, je vodja slovenske diplomacije odgovoril, da je očitno položaj v Italiji trenutno tak (...), da je ministrica čutila za potrebno, da gre v senat. Thaler je dopustil možnost, da so bile nekatere izjave Agnellijeve ,,namenjene tudi domači publiki". Če bo odločitev v Bruslju v ponedeljek sprejeta, je na koncu še enkrat poudaril Thaler, bo objavljeno skupaj sporočilo za tisk. ,,Potem se bo videlo, za kakšen duh tega teksta gre," je dejal Thaler in izrazil upanje, da bo v Bruslju v ponedeljek res prišlo do odločitve o začetku pogajanj s Slovenijo o asociaciji.
Kolikšno ceno za odločitev ministrice Agnellijeve, da umakne italijanski veto — to bo končno prižgalo zeleno luč za začetek pogajanj za pridruženo članstvo Slovenije k Evropski zvezi — bo razvidno iz skupnega sporočila za tisk, ki bo objavljeno v ponedeljek.
V sporočilu za tisk bo ocena dosedanjih pogovorov med državama. Sporočilo bo objavljeno v trenutku, ko bo Italija umaknila veto, ne pa pred umikom le-tcga, ko je pogajalska moč Slovenije objektivno šibkejša.
Verjetno še nekaj časa ne bo jasno, v čem je kdo popustil v zadnjem trenutku, da je italijanska zunanja ministrica S. Agnelli konec prejšnjega tedna govorila o „ozračju dobre volje in konstruktivnem duhu" in da je sporočila, da Italija ne bo več ovirala približevanje Slovenije k Evropski zvezi.
Nekateri precej površno pripisujejo spremembo osebnosti ministrice, drugi pritisku ZDA na Italijo, tretji pa temu, da z oviranjem približevanja Slovenije in Hrvaške k EZ pravzaprav še bolj sili v že tako močno povezanost z Nemčijo.
Še drug razlog je izrazito političen. Še v prejšnjih dneh je Agnellijeva pošiljala v javnost precej negativne znake. To je bilo razumljivo, kajti Dinijeva „tehnična" vlada se je predstavila s štirimi programskimi točkami, med katerimi ni bilo zunanje politike. Očitno se je bala, da bi izkoristila desnosredinska večina tako odločitev, da uperi svoje osti proti vladi. To pa je zdaj itak naredila, ko je napovedala, da ne bo glasovala za Dinijeve gospodarske ukrepe. Razlogi za bojazen so tako odpadli.
Če bo Italija v Bruslju res umaknila veto na začetek slovenskih pogajanj o pridruženem članstvu v Evropsko zvezo, bo 6. marec pomemben datum za Slovenijo, še pomembnejši pa za zunanjega ministra Zorana Thalerja, premiera Drnovška in njuno liberalno demokracijo, ki je nujno potrebovala za popravo političnega ugleda kakšen odmeven uspeh.
S tem se bo težišče dogajanja glede odnosov z EZ in Italijo iz. zunanjega ministrstva preselilo na parlament, saj bo treba Italiji do določene mere vendarle popustiti, zaradi zahtev EZ pa popraviti ustavo. Zanimivo bo počakati na mnenje nekdanjega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, ki bo verjetno dokazoval, da gre pri tej nepodpisani izjavi v bistvu za oglejsko osnovo, zaradi katere je prej moral oditi z mesta zunanjega ministra.
Prilfublienost politikov in strank
V anketi, ki jo je po naročilu Dela naredila agencija Stik, objavlja Delo v ponedeljek, 6. marca, da je politična osebnost meseca zunanji minister Zoran Thaler, ki ga je 38,7% vprašanih navedlo kot politika, ki je v februarju najbolj zaznamoval slovensko politično prizorišče. Druga največkrat omenjena politična osebnost je premier Janez Drnovšek (29,1 %), obrambni minister Jelko Kacin, osebnost prejšnjega meseca, pa je na tretjem mestu z 9,5%.
Na ocenah slovenskih politkov še vedno vodi predsednik Milan Kučan, za njim je Janez Drnovšek, tretji Jelko Kacin, četrti pa Marjan Podobnik. Delo parlamenta v februarju sta dve tretjini anketirancev ocenili kot slabega, glede na prejšnji mesec pa je več anketirancev menilo, da je delo vlade dobro (tretjina anketirancev). Naklonjenost posameznim strankam se ni bistveno spremenilo, še vedno vodi Liberalna demokracija Slovenije (LDS), delež volilcev pa je nekoliko narasel Demokratom, LDS, SNS in ZLDS, nekoliko pa padel SKD in SDSS.
pot v l?air!ku spomina v Teharjah
Z graditvijo cerkve v Kogu je treba pohiteti
Slovenija in Evropski parlament
Evropski parlament v Strasbourgu ima 567 poslancev, ki pripadajo različnim političnim strankam, od skrajne levice do skrajne desnice.
V parlamentu govorijo devet jezikov; in ti jeziki so v resnici enakopravni.
Najbolj priljubljen in hkrati najstarejši poslanec parlamenta je nadvojvoda dr. Otto von Habsburg, ki je za svojih 82 let neverjetno čil. O promociji Slovenije v svetu razmišlja takole: „Zdi se, da se Slovenci dokaj spretno bojujejo za svojo prisotnost v svetu razvitih držav. Še daleč ne sedijo križem rok. Pravzaprav sodijo med prave mojstre, ko gre za povezovanje z Zahodno Evropo. Kar zadeva Evropski parlament, so si ustvarili preprosto formulo: njihove parlamentarne delegacije prihajajo sem na različne delovne obiske. V Evropskem
parlamentu ustvarjajo mrežo zvez, ki temeljijo na frakcijskih načelih: slovenski liberalci so povezujejo z evropskimi liberalci, slovenski krščanski demokrati z evropskimi krščanskimi demokrati, socialisti z evropskimi socialisti, itd. Slovenci so svoje uspehe v mednarodni politiki in svojo uveljavitev dosegli brez velikih finančnih stroškov, a z jasno zasnovo."
Na nadvojvoda je še posebej naredil dober vtis sedanji veleposlanik v Veliki Britaniji Matjaž Šinkavcc, za katerega pravi, da je dosegel v Strasbourgu uspeh, ki je na meji čudeža.
Vsekakor je treba upoštevati mnenje tega veterana evropskega političnega prizorišča. Gre za dokaz, da je v Sloveniji dovolj ljudi, ki so sposobni svojo državo v svetu uspešno promovirati.	Z.	I.
Slovensko pane vro cjihanje
Slovensko panevropsko gibanje je 15. februarja dopoldne sklicalo tiskovno konferenco, ki jo je vodil predsednik prof. dr. France Bučar. Ob njem sta poglede na združevanje v Evropi ter enakopravnost vseh narodov pojasnjevala tudi dr. Tone Jerovšek in dr. Lovro Šturm, ustavna sodnika in člana upravnega odbora gibanja.
Zvečer istega dne je bila predstavitev novih prostorov. Ob tem sprejemu je dr. France Bučar omenil vlogo gibanja pri osamosvajanju Slovenije, saj je bil to enkraten in danes neponovljiv zgodovinski dogodek.
Poudaril je, da je združevanje v Evropi cilj gibanja, vendar na tak način, da Slovenija ne bo izgubila lastne identitete. Ali, povedano še drugače: Evropa taka, kakršna je danes, še ni tisto, kar želimo. Želimo namreč Evropo, v kateri bo mesto tudi za številčno manjše narode. To pa je naloga, ki jo je treba šele udejaniti. Gre za to, da Slovenija pri tem ustvarjanju sodeluje kot polnopravna Članica evropske družine narodov.
ir (Miko HCotref
V Ljubljani je umrl akademik dr. Niko Kuret, etnolog, ki je med Slovenci v domovini in po svetu široko poznan zaradi svojih spisov in knjig.
Še pred vojsko se je veliko zanimal za ljudske igre; izdajal je Ljudski oder, priredil Drabosnjakove ljudske drame itd. Med vojno je izdal v treh delihj znani Veselja dom. Zanimal se je za lutkovno gledališče, govoril po radiu itd.
Po vojnski se je bolj in bolj posvetil etnografiji, pisal o ljudskih šegah, igrah, maskah (Maske slovenskih pokrajin za kar je dobil najvišje mednarodne nagrade), posebno pa je znan po svojem delu Praznično leto Slovencev v štirih delih, ki je bilo pred kratkim ponatisnjeno. Prevod v nemščino je že pripravljen.
Zanimal se je za jaslice, o katerih je izdal leta 1981 Jaslice na Slovenskem. Kuret je pobudil ustanovitev Komisije za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kjer je tudi prevzel vodstvo sekcije za ljudske šege in igre.
Bil je dobitnik Herderejeve nagrade na Dunaju, dosmrtni član Mednarodnega združenja za etnologijo in folkloro v Parizu in dopisni član Belgijske kraljeve komisije za folkloro.
J
a	Tone	Mizerit
■i IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Sredi precej težke gospodarske krize in rastoče politične nejasnosti se je vladna stranka pričela nemirno ozirali okoli sebe. Položaj ni tak, kot ga je bila navajena doslej. Večkrat smo govorili o posebni sreči vlade, ki ji je zagotovila nemoteno prednjačenje in mirno življenje kljub težkim napakam. Temu je vsaj zaenkrat konec.
OBLAKI SO RUDEČI
Kateri so glavni kamni na poti do cilja? Huda finančna kriza, težave v parlamentu in politična nejasnost. Ti trije činitelji se med seboj še jačijo in belijo glave vladnim možen.
Kar se gospodarstva tiče je stvar jasna. In ne mečimo vso krivdo na Mehiko in njeno eksplozijo. Prve resne težave so se pojavile že februarja lansko leto, ko je so pričele rasti obresti v ZDA. Toda tedaj vlada stvari ni hotela prijeti resno v roke. Dotok mednarodnega kapitala in izkupiček raznih privatizacij je ves ta čas še pokrival globoke težave.
Ko je mehiška kriza odjeknila na teh obalah (mnogo bolj kot v katerikoli drugi latinskoameriški državi), so tuji kapitali pričeli bežati. Posledica tega je še sedanja nestabilnost borze, ki ne zaupa vladi in ne more dokončno verjeti v uspeh napovedanih ukrepov. Vendar je gopodarski minister stvar vzel resno v roke. Štedenje, v katerega so prisiljene vse uradne ustanove izgleda, da bo uspešno in dalo 1000 milijonov dolarjev prihranka. Manj verjetno je, da bi davčna nabirka dosegla naknadnih 2000 milijonov dolarjev, ki jih minister napoveduje (prvotno je bilo govora le o 1000 milijonih).
Na pomoč je pritekel Mednarodni fond, v katerega se je vrnil Cavallo kot ^zgubljeni sin". Tako je država takoj prejela posojilo 420 milijonov dolarjev, ki ga je zavrnila (oholo a s krivdo, ker ni mogla izpolniti zahtevanih nalog) pretekli oktober. Ta povratek v Fond je pomagal tudi, da ima država dostop do 1300 milijonov dolarjev kredita v območju Svetovne banke. Uspeh je le delno pomiril tuje kapitale in domače finančne skupine in borza ne najde mirnega zaliva, kajti celoten program gospodarskega razmaha je v dvomu.
To pa ima vzrok tudi v drugi točki, ki smo jo omenili: težave v parlamentu. Gospodarski minister potrebuje za miren potek odrejenih ukrepov zadevne zakone. Teh pa poslanci niso pripravljeni voliti z zaprtimi očmi kot želi vlada. Minister se jezi na opozicijo, zlasti na radikale, a ti mu po pravici odgovarjajo, da ima pravzaprav vlada težave z lastnimi poslanci, saj ima teoretično lastno večino s peronističnimi poslanci in z zavezniki provincijskih strank in liberalcev.
Da premosti te težave, so ustvarili ta-koimenovani „komite za krizo". Sestavljajo ga podpredsedniški kandidat in bivši notranji minister Carlos Ruckauf, sedanji notranji minister Carlos Corach, gospodarski minister Cavallo in glavni tajnik pred-sedništva, vsemogočni Eduardo Bauza. Njih namen je ugladiti razmerje med vlado in parlamentom, da bi potrebni zakoni bili izglasovani v čim hitrejšem času. A zaenkrat ta komite ne more pokazati velikih uspehov, kajti zakonski osnutki se še kar naprej spotikajo na raznih hodnikih kongresa.
Sedaj so radikali pristali, da se vsaj pojavijo na zasedanju (s tem dajo peronizmu potreben quorum), a minister je moral ob-
ljubiti hitro denarno pomoč provinci Rio Negro, katere guverner in radikalni predsedniški kandidat Mssaccesi se nahaja v hudih finančnih in socialnih težavah
BREZ KAŽIPOTA
Niti novica, da februarja v državi ni bilo inflacije (0%) ni razveselila vladnih glav, preveč je nerešenih vprašanj, in vedno se pojavljajo novi dvomi, ki imajo sedaj opraviti tudi s političnim položajem. Alarmni zvonci so zabrneli na mnogih krajih. Socialni neredi po provincah se množe, in sam predsednik je to dojel na lastni koži med obiskom na vinogradniškem slavju v Men-dozi, provinci senatorja in predsedniškega kandidata Bordona.
Neverjetno, kako je Bordonova zmaga na notranjih volitvah Fronte solidarnosti zmešala štrene marsikateremu. In to velja za vlado, pa tudi za levico. Levica, ker je z njegovo osebnostjo takorekoč izgubila lastnino" nad Fronto (že prej je Chacho Alvarez „izdal" komuniste in Solanasa). Skrajna levica, sicer absolutno manjšinska, bo moralo sedaj iskati nove povezave.
Vlada ima še hujše težave. Čeprav je zmaga Menema ncdvomljiva, je resno vprašanje, če bo prejel potrebno število glasov, da se izogne drugemu volilnemu krogu. Doslej so bili v vladni palači prepričani, da bo Menem prejel več kot 40% glasov in da se mu noben izmed opozicio-nalnih kandidatov ne bo približal za manj kot 10%. To drugo še vedno drži. A vprašanje 40% postaja resno. Bordon namreč izhaja iz najčistejšega peronističnega debla. Stranko je zapustil šele sredi lanskega leta in pooseblja velik del peronizma, ki dvomi nad predsednikovo „pravovernostjo" in išče alternative, ki bi bolj upoštevala pero-nistično socialno tradicijo. Bivši mendoški guverner je idealna figura za to.
Z druge strani pa Bordon sega tudi na stran radikalov. V zadnjih nastopih je že večkrat zatrdil, da bo „obnovil Argentino srednjega sloja". Srednji sloj je bil po poplavi peronizma zatočišče radikalizma. Ta čudna prelevitev je nekoč morala priti do razkola. Upanje nekaterih analistov je, da bo prav Bordonov nastop povzročil tisto potrebno ločitev duhov, ki bo deželi zagotovila novo politično podlago. To so sicer še sanje, a vedno bliže realnosti.
Skrbi vladnih ideologov pa segajo še dalje: tudi če Menem zmaga, naj bo v prvem ali drugem krogu, ne bo isto vladati z atomizirano opozicijo kot doslej, kot pa s politično srenjo, ki se združuje okoli nove rastoče osebnosti. Ne smemo pozabiti, da je velik del radikalov bliže Storaniju, ki je sicer ostal v stranki, a nikdar ni zanikal svoje solidarnosti s Fronto.
Mnogim radikalim je že žal, da so volili Massacccsija. In Bordon ima še drugo prednost. Izhaja iz notranjosti. In kljub temu, da so povincijske stranke uradno že podpisale sporazum z vlado, da bodo na svoje liste postavile predsedniško kandidaturo Menema, je tudi vprašanje, kaj bodo storili njihovi volilci in celo, kam se bodo obrnili v parlamentu njihovi poslanci v novi vladni dobi. Marsikatero zavezništvo se bo krhalo, zlasti če še se gospodarsko in socialno stanje zaostri.
V enem pa so se le zedinili peronisti in radikali. Vladna podpora za volilno kampanjo bo temeljila na zadnjih poslanskih volitvah, ne na lanskih ustavodajnih. S tem si prilastijo nekaj milijonov, ki bi sicer šli po pravici v skiranje Frtonte solidarnosti. „Vra-na vrani..."
vilni rojaki v tujini, ki so že napovedali svoj obisk in udeležbo na slovesnosti. Prav do njih bi bilo zelo neodgovorno, da bi jih ob srečanju na grobiščih s svojci in znanci čakalo še neurejeno gradbišče oziroma nedokončana cerkvica.
Občinska komisija bo v kratkem vnovič vzpostavila stike s predsednikom države in ga spomnila na skupno obvezo oziroma načrt za ureditev cerkvice v Rogu. Isto pričakujejo tudi od Viktorja Blažiča, predsednika vladne komisije za ureditev grobišč.
Delegacija nekaterih članov vladne komisije za ureditev grobišč po vojni pobitih domobrancev in drugih je pred kratkim obiskala predsednika države Milana Kučana. Predstavili so mu načrt oziroma željo, da bi tudi država podprla financiranje graditve sakralnih objektov v Teharjah in Kočevskem Rogu. Kučan je z razumevanjem prisluhnil želji in o pobudi obvestil tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška.
Po načrtih naj bi cerkvico pod Krenom v Kočevskem Rogu zgradili do 25. junija letos oziroma do slovesnosti ob 50. obletnici množičnih pobojev. Po besedah Štefaniča, člane komisije skrbi dejstvo, da še ne vedo, kdo bo nadzoroval gradbeni odbor, prav tako ni znan izvajalec del.
Nemogoče pa je prestaviti rok za slovesnosti pod Krenom, ker je dan 25. junij že vnaprej predviden. O tem so obveščeni tudi šte-
Nagrajeni model cerkve v Kočevskem Rogu.
[Cc£o bo nastaviš 0 ELS>S?
Rakovo tkivo stranke LDS je prepredlo vse dele slovenske države od gospodarstva do negospodarstva in to do take mere, da je ogrožen njen obstoj. Oblast, ki deluje tako, da ne zagotovi pravne in socialne države, in LDS, kot stranka na oblasti v tem prav gotovo prednjači pred Združeno listo, s takim delovanjem ogroža obstoj države. Tako oblast je potrebno ustaviti v njenem protipravnem in nesocialnem delovanju.
Da pa ne bi te besede izzvenele kot prazna parola, navajamo primere s področja gospodarstva, ki kažejo, kako LDS ogroža mlado slovensko državo.
V letu 1990, ko je DEMOS po zmagi na volitvah prevzel izvršilno oblast in sestavil vlado, so ga takratni socialistični mladinci, združeni v ZMS, predniki današnje LDS, in seveda Prenovitelji, predniki današnje Združene liste, vsepovsod ovirali pri izvrševanju oblasti. Poleg tega pa je bilo v Demosovi vladi več kukavičjih jajc, iz katerih so se kasneje izvalili predstavniki LDS kot so Dimitrij Rupel, Igor Bavčar in drugi, tako da ta vlada sploh ni mogla uresničiti svojega dobrega programa. Uspel ji je sicer veliki met, ki ga imenujmo samostojna Slovenija, več pa ni mogla storiti. Znano je, da je bila LDS proti samostojnosti Slovenije, vendar je kot zvita in spretna vedela, da mora samostojnost Slov enije izrabiti v svoj prid. In res je bilo tako, strmoglavili so Peterletovo vlado in od tedaj dalje, zlasti pa še od volitev v letu 1992 lahko Drnovškova LDS ob pomoči Združene liste in Jelinčičeve SNS ter tihem pristanku Krščanskih demokratov počne, kar se ji zahoče. Manipulira, korumpira, brezobzirno odstranjuje politične nasprotnike, jih blati in ponižuje. Dobro ve, da je denar oblast, in zato so njeni predstavniki zavirali lastninjenje tako dolgo, da je pretežen del družbene lastnine prešel neposredno ali posredno v roke LDS. Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje sicer ugotavlja, da je družbeno premoženje oškodovano najmanj z.a 47 milijard tolarjev, vendar se ne zgodi nič. Ob tej grozljivi številki se vladajoča koalicija niti ne zdrzne. Na prefinjen način, preko zakonodajnega postopka v parlamentu si celo prizadeva podrediti Agencijo in zamenjati njene vodilne uslužbence. Če pa bi k oškodovanju družbene lastnine prišteli še vse stečaje, likvidacije in špekulacije z by
pass podjetji, bi se številka skoraj podvojila. Ob vsem tem pa ni podjetnikom iz vrst LDS prav nič mar za več kot 130 tisoč brezposelnih delavcev. Ali ni ena temeljnih nalog vlade in podjetnikov, da delavcem zagotovijo delo?
Vir blagostanja pa so poleg divjega lastninjenja, povzročanja stečajev ter likvidacij podjetij tudi denarni, zlasti borzni posli. Kako je mogoče, da centralna banka izda vrednostni papir, ki posameznikom in firmam, zlasti tistim, ki imajo notranje informacije, omogoča ogromne dobičke v sto milijonskih tolarskih vsotah? Za povrh vsega pa ti dobički sploh niso obdavčeni. V dnevnem časopisju pa kot v posmeh vsemu beremo, da je vladajoča koalicija LDS po skupnem premisleku s poslanci in davčno upravo predlagala, da se moratorij na plačilo davka od dobička iz vrednostnih papirjev podaljša še za eno leto. Ni je države v Evropi, ki ne bi predpisala in pobirala davka od dobička iz kapitala, pridobljenega s prodajo vrednostnih papirjev, razen seveda naše preljube Slovenije, v kateri vlada in gospodari LDS, ki kot stranka podjetnikov in podjetnežev dela za njihovo korist. Za dobrobit vseh državljanov ji ni prav nič mar, kako bi si sicer lahko razlagali dejstvo, da ne pobira davkov od dobička iz kapitala, ko pa so ravno davki pomemben instrument zagotavljanja socialne države.
Pri vsem tem pa LDS manipulira z javnostjo in jo vleče za nos tudi tako, da politične nasprotnike, če navedemo samo svojo malenkost, prikazuje kot lopove in kradljivce denarja davkoplačevalcev zato, ker naj bi si izplačali škandalozno visoke zneske, pri tem pa zamolči, da gre za plačo dveh mesecev in poračun, skratka, da bi bilo izplačani znesek potrebno deliti s tri, da bi dobili verodostojno mesečno plačo. Vendar korupcija in manipulacija jima tudi s pomočjo medijev odlično uspevata, zato se Narodni demokrati sprašujemo, kdo sploh zmore ustaviti LDS? Sedanje stanje je skrb vzbujajoče. Morda pa bodo to le zmogli slovenski državljani na naslednjih državnozborskih volitvah, če bo še pravi čas, kajti tisti, ki ima v rokah denar, ima tudi dejansko oblast, formalna oblast in država pa mu nista več po-t rebna!
MARJAN VIDMAR - predsednik ND
Sioveraskss folklora v Cordobe
Alta Gracia, prijetno mesto v cordob-skih hribih, je praznovalo v mesecu februarju svoj „V11Q Encuentro Anual de Coleetividades". Tako so si od 15. do 19. februarja sledile predstave vseh narodnosti v Argentini na tradicionalnem odru Taja-mar.
Sedem parov pristavske foklorne sku-
pine je uspešno zastopalo našo skupnost z živimi gorenjskimi plesi.
Zadovoljni pripravljalni odbor festivala je skupino povabil že za prihodnje leto s tipično hišico — štantom, ki bi dopolnjeval privlačnost naših tradicij.
Bogati program je bil vsak večer množično obiskan.	f	s	P
*
GOSPODARSKI V€STNIK
Slovenske latinskoameriške Trgovske Zbornice
ZAPIRANJE RUDNIKOV. Vlada je pripravila program, po katerem bodo zaprli rudnike rjavega premoga v Zagorju, na Senovem in v Kanižarici. Premogovnika v Laškem in jamo Loka v Zagorju so zaprli že 1. 1993. Zapiranje rudnikov bo stalo državo okoli 15 milijard dolarjev.
SEJEM „INFOS 94". 13. razstavo sodobnega računalništva so v novembru 1994 imeli v Cankarjevem domu. Pri 133 predavanjih je sodelovalo 24 predavateljev iz tujine.
120 SIROV PO 120 TON NA DAN. V Ljubljani se je predstavila ena največjih sirarn v Evropi in na svetu: Kaeserci Champignon. Svoje izdelke so pričeli izvažati v Slovenijo že leta 1990, vendar so jih slovenski kupci sprejeli bolj zadržano. Danes je zanimanje večje in počasi prevladuje težnja, da bi ta paleta sirov našla pot v slovenske družine in tako dvignila raven prehranjevanja. V tej sirarni 1000 zaposlenih se pridela okoli 120 ton sirov dnevno. Zanj porabijo približno 1.200.000 litrov mleka. Podjetje izdeluje okoli 120 sort sirov.
NAJ VEČJE VODNO KOLO V EVROPI. Spet se vrti največje leseno vodno kolo, ki je skoraj 180 let črpalo vodo iz globine 340 metrov iz rudnika v Idriji. Po dolgih letih se „kamšet" zopet vrti, saj gre za tehnični spomenik prvega razreda.
ZA BOLJŠO KAKOVOST MLEKA. Mariborska mlekarna se je udeležila tekmovanja sirov — siriade — na Tirolskem in prejela dve zlati in eno srebrno odličje. Na leto odkupi 47 milijonov litrov mleka. Ima 3.300 dobaviteljev, 270 zbiralnic in 274 zaposlenih. Seveda je osrednje vodilo podjetja: kakovost.
DINAMIČNOST POSLOVANJA. Banka SKB v Ljubljani je predstavila osnovne značilnosti poslovanja v preteklem letu in načrtovanja za novo leto. V slovenskem tržnem svetu je že dosegla 10-odstotni delež, pri posojilih pa se je povzpela na 18 odstotkov slovenskega bančnega trga, pri vlogah pa na 12 odstotkov. Njene devizne rezerve so že dosegle 280 milijonov mark. Tako si SKB hitro utira pot v sam vrh slovenskega bančništva.
„ZA VSAKIM OVINKOM VIDIŠ KAJ LEPEGA" pravi ameriški poslovnež slovenskega rodu Miro Medved. „Ceste v Sloveniji so slabo označene, vendar to ni vedno slabo. Če se izgubiš, več vidiš." Na obisku se je sestal s 13 slovenskimi podjetniki. Zanimajo ga zlasti trgovinske vezi med Slovenijo in ZDA.
OBIRANJE HMELJA je lansko leto normalno teklo. V Sloveniji se pridela na leto 3.800 do 4.000 ton hmelja. Lani je bil zaradi suše pridelek 10—20 odstotkov manjši.
POSLOVNI IMENIK bi lahko imenovali šesto knjigo celotnega telefonskega imenika Slovenije. V njem je zbranih 110.000 številk telefonskih priključkov poslovnih pravnih oseb v Sloveniji.
ŠE ENA ZLATA MEDALJA. Slovenski vinarji so prišli iz veronskega mednarodnega sejma Vinataly z eno zlato medaljo več. V konkurenci med 908 različnimi vini — sodelovalo je 2200 razstavljalccv, 19 iz tujih držav — je bilo 60 odlikovanih z medaljami. Za dober sloves slovenskega vina je tokrat preskrbel teranton letnik 1981 iz kleti Kmetijske zadruge Vinakras v Sežani.
ZLATO JABOLKO, najvišje priznanje Zagrebškega velesejma je prejelo novogoriško podjetje Gopack za izdelavo stroja za zavijanje čaja in stroja za izdelavo vrečk. Gopack je največji slovenski izdelovalec pakinih strojev. Izvozi 80 odstotkov svoje proizvodnje, od tega 15 odstotkov v zaho-
dno evropske države.
NAJVEČJA NALOŽBA NA PTUJU, ki bo stala deset milijonov nemških mark, bo vložena za dozidavo hotela Super Li. V dozidavi bo tudi nov trgovsko-poslovni center. Hotel bo pridobil 62 ležišč ter okrog 6600 kvadratnih metrov poslovnih prostorov.
12.000	GOSTOV imajo vsako leto v Šmarjetskih toplicah. Zgradili bodo še en velik pokrit nazen, ki bo stal z dodatnimi deli okoli 3.800.000 mark.
VEČJA IZVOZ IN UVOZ. Slovenija je novembra lani izvozila za 647,7 milijonov dolarjev blaga, uvozila pa za 701,7 milijonov dolarjev. Pokritost uvoza je bila v novembru 92 odstotna.
DALJNOVOD so na odseku Maribor-Slovenska Bistrica izklopili, saj je že 70 let star in popolnoma dotrajan. Nasploh bo v slovenskem eletrogospodarstvu potrebno več denarja za vzdrževanje že marsikje ogroženega sistema oskrbe z električno energijo.
ZDRUŽITEV BANK. Z ozirom na zahtevo Banke Slovenije, da morajo imeti banke z neomejenim pooblastilom za poslovanje do konca oktobra 1995 nekaj več kot 4 milijarde tolarjev ustanovitvenega kapitala, je v slovenskem bančnem prostoru že našlo odmev. Tako se bosta v kratkem združili Nova kreditna banka Maribor in Komercialna banka Nova Gorica.
SLOVENSKO ZAVAROVALSTVO NA ZDRAVIH TEMELJIH. Korenine segajo v leto 1900, ko je bila 5. julija z izključno slovenskim kapitalom ustanovljena Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. Delovala je skoraj pet desetletij. Nov zakon, ki je stopil v veljavo 13. novembra lani je nadgradil temelje zavarovalnega nadzora. Sedaj deluje v Sloveniji deset zavarovalnih družb.
97 TON ODPADKOV UNIČENIH. Odpadki, ki so bili v Kolumbiji zavrnjeni in vrnjeni, so bili končno poslani v Francijo, kjer so jih dokončno uničili. Večinoma so bili to farmacevtski dotrajani odpadki zdravil itd. podjetij Save in Leka.
ZA BOLJŠE MALO GOSPODARSTVO so v Ljubljani lani ustanovili Združenje podjetnikov Slovenije. Ustanovili so tudi 13 območnih združenj. Malo gospodarstvo predstavlja rezervo, ki bi lahko vsaj delno zmanjšala naraščajočo brezposelnost ter uredila trg delovne sile.
MILIJON IN POL PRENOČITEV V SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČIH. Domačih gostov je bilo lani dvakrat več kot tujih. Največ je bilo obiska iz Avstrije (40 odstotkov), Italije (21 odstotkov), Nemcev (14 odstotkov) in Hrvatov (9,4 odstotka).
LEP OBISK doživlja Postojnska jama. Rekord 10.000 obiskovalcev na en dan sicer še ni doživela, a v prvi polovici avgusta je jamo obiskalo okoli 39.000 turistov.
POL MILIJONA METLIŠKE ČRNINE so prodali. Metliška vinska klet dolga leta velja za eno najboljših vinskih kleti v Sloveniji. Od 1,22 milijona steklenic so prodali lani pol milijona kakovostne črnine.
VISOKO ŠTEVILO NEZAPOSLENIH. V Sloveniji je še vedno 14 odstotka brezposelnih, čeprav jih je lani bilo manj. Brez dela je bilo 123,517, leta 1993 pa 137.000. Med nezaposlenimi je bilo 46 odstotkov žensk.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
25. februarja
1 dolar	120,31	SIT	tolarjev
1 marka	81,91	SIT	tolarjev
100 lir	7,40	SIT	tolarjev
Lepa in prijazna, z gradovi, cerkvami in vinogradi posejana, a vendar s trpljenjem, krvjo in solzami prepojena Dolenjska.
Prvi del seminarja se je končal v petek, 27. januarja zvečer, kakor je že poročala Zdenka Janova. Naslednji dan smo začele s strokovno ekskurzijo po Sloveniji. Obiskale smo Kočevje, Kočevski Rog in Kočevsko Reko. Spremljali so nas ga. Mateja Maček, dr. Drobnič in župnik Janez Rihar.
Ustavili smo se v Kočevju. V župnijski cerkvi nam je župnik Marjan Lampret razkazal cerkev in razložil o njeni znamenitosti. Župnija je postala že leta 1939 po zaslugi Ortcnburžanov. Po njihovem izumrtju leta 1420 so jo dobili v posest Celjani, nato Habsburžani in končno Turjačani. Prvotna župnijska cerkev je bila posvečena sv. Juriju. Na mestu sedanje cerkve ob leno tekoči Rinži je stala kapela Turjačanov. Povečali so jo leta 1791, ko so tja prenesli sedež župnije. Postavili so značilno baročno dvorano s kapelama in zvonikom s čebulasto streho. Posvečena je bila mučencema in zavetnikoma pred kužnimi boleznimi sv. Fabijanu in Sebastijanu. Cerkev so povečali leta 1812, vendar tudi povečana ni zadoščala. Nova cerkev je bila končana leta 1903; blagoslovil jo je škof Jaeglič. Z dekretom ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja iz leta 1989 pa je ponovno postal zavetnik kočevske župnije in cerkve sv. Jurij.
Današnja cerkev v Kočevju je ncoro-manskega sloga. Njena notranjost je dekorativno poslikana, prav tako tudi okna, ki so bila med vojno na žalost razbita. Cerkev nas po svoji arhitekturi ter velikosti spominja na stolnice.
Druga svetovna vojna je v Kočevskem zarezla globoke rane. Ta prostor je bil z odhodom kočevskih Nemcev močno spraznjen. Zemljo, gozdove, polja in travnike so si po vojni prisvojili tedanji komunistični oblastniki. Odstranili so božja znamenja, porušenih ali požganih je bilo 68 cerkva in 26 kapelic.
Ko smo sc poslovile od prijaznega župnika, smo se odpeljale proti Kočevskemu Rogu. Dr. Drobnič nam je ves čas vožnje razlagal, kaj vse se je dogajalo na Dolenjskem med drugo svetovno vojno in po njej. Po kratki vožnji smo prispele na kraj mu-čeništva. Z molkom in solzami v očeh smo se približale breznom, kjer v samoti kočevskih gozdov in vse do leta 1990 zamolčana javnosti počivajo trupla mučenih in zverinsko pobitih domobrancev. Tam stoji
Križani v spomin, da bi se takšne tragedije nikoli več ne ponovile med slovenskim narodom. Na skali ob breznu stoji manjši križ. Na njem je pritrjen skromen napis: Padli za domovino! Janez Rihar je zmolil molitve za pokojne. Nameraval je darovati sv. mašo, pa je začelo deževati. Molile smo očenaš za očenašom, prižgale svečke in zapele Zmagala si Devica slavna. Oprte na ograjo smo ob breznu strmele v globino in nikomur se ni mudilo zapustiti ta kraj groze in trpljenja. Koliko po nedolžnem obsojenih in umorjenih bratov! Zločini, za katere še do danes ni nobenega krivca, kot da se ni nič zgodilo.
Ker je bil že poldan, smo se ustavile v lovskem domu-gostišču Novak. Po okusnem kosilu in kratkem počitku smo nadaljevale pot proti Kočevski Reki, vasi, ki leži kakih 15 km južno. Na holmu pred Kočevsko Reko raste mogočen oreh, največji v Sloveniji. Do leta 1954 je stala baročna cerkev sv. Janez Krstnika iz 14. stoletja. Domačin Ivo Stanič nam je povedal, da je imela cerkev bogato baročno opremo, kakršne ni bilo v nobeni drugi cerkvi na Kočevskem. Veliko opreme so domačini rešili, del okraja in arhitekture pa je končal v' razvalinah. Razni predmeti so ohranjeni v Stični in pri Fari. Po drugi svetovni vojni so padli pod tako imenovano zaprto območje župnije Borovec, Kočevska Reka in Gotenica. Izgnali so župnike in prepovedali duhovnikom prost dostop na to ozemlje. Šele v zadnjih letih se je ta prepoved delno ublažila. Na istem prostoru, kjer so pred štiridesetimi leti porušili cerkev, gradijo sedaj novo, ki naj bi prevzela breme duhovne dediščine cerkve sv. Janeza Krstnika.
Potem, ko smo se g. Stariču zahvalile za izkazano prijaznost, smo se proti večeru vrnile v Dolenjske Toplice.
V nedeljo 29. januarja smo se popoldne udeležile maše v župnijski cerkvi sv. Ane v Dolenjskih Toplicah. Pri maši je pel otroški pevski zbor iz Podutika pri Ljubljani. Po maši nas je pozdravil tamkajšnji župnik, zborček pa nam je kar pred oltarjem zapel v pozdrav pesem „Tihi večeri". Po kosilu v zdravilišču smo se odpeljale v Novo mesto. Naš vodič je bila Jožica Kotar, ravnateljica zdravilišča. Med potjo, ki je bila sicer kratka, komaj 14 km, smo občudovale lepoto Dolenjske. Drobna valovitost daje pokrajini svojevrstno značilnost in ljubkost. Gričevje je na pristojni strani primerno za vinograde, s katerimi je Dolenjska dobro posejana. Najbolj slavi cviček iz Gadove peči pri
Skupina učiteljic na obisku v osnovni šoli v Mimi.
Podbočju; malo je kiselkast, a prav zato zelo priljubljen.
V srednjem veku je bila Dolenjska pod oblastjo raznih fevdalcev, o katerih pričajo številni gradovi. Po njih jo imenujejo dolino gradov. Ljudstvo je veliko trpelo zaradi turških vpadov. Množično se je udeleževalo kmečkih uporov. Ljubka pokrajina in poseben način življenja so napravile Dolenjca mehkega, prijaznega in skromnega; saj v vinskih goricah so doma vedri in veseli ljudje.
Pripeljale smo se v Novo mesto, prestolnico Dolenjske. Mesto leži ob reki Krki. Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je leta 1365 dal graditi mesto, ki naj bi se po njem imenovalo Rudolfovo, a prijelo se ga je ljudsko ime Novo mesto.
V hotelu Metropol nas je sprejel novomeški župan Franci Koncilija. Povedal nam je, kako napreduje to mesto, ki ima
22.000	prebivalcev: Kar se tiče industrije je Novo mesto sklenilo različne oblike sodelovanja z Nemčijo, Španijo, Italijo, Norveško in Kitajsko. Zaradi vojne na Balkanu pa so morali prenehati trgovati z Bosno, Hercegovino, Črno goro in Srbijo.
Poslovile in zahvalile smo se za gostoljubnost, ki smo je bile deležne, in odhitele proti kapiteljski cerkvi.
Prošt Jože Lap nam je razkazal cerkev in nam razložil njeno zgodovino. Pri Miklavževi cerkvi, na najvišjem predelu mesta, je ob koncu 15. stoletja Jakob plemeniti Turjaški ustanovil proštijo s kolegijalnim kapitljem.
V cerkvi visi slika sv. Miklavža, delo znamenitega beneškega slikarja Tintoretta, ki jo je kapitlju v 16. stoletju podaril oglej-
ski patriarh. Videle smo tudi 90 let stare orgle. Prošt nas je popeljal tudi v kripto (iz 16. stoletja), ki je edina na Slovenskem. V knjiž-nici smo si ogledale listino Maksimiljana I. iz leta 1509, bulo papeža Klementa XIII. iz leta 1765, pisma Cicerona in še in še. Videle smo tudi minilekarno iz leta 1500 in kapiteljski grb, ki ima na modrem polju upodobljenega zlatega konja. V galeriji novomeških proštov je 27 portretov, med njimi tudi Jurija Sladkonja, drugega novomeškega prošta in prvega dunajskega škofa (1.1513). Prošt Sladkonja je bil poznan tudi kot glasbenik; bil je namreč ustanovitelj glasbene kapele in še danes po vsem svetu poznanih Dunajskih slavčkov.
Nazadnje smo obiskale še frančiškanski samostan, kjer nas je sprejel pater Felicijan. Frančiškani so namreč pred Turki pribežali v Novo mesto iz Metlike ter leta 1472 sezidali samostan. Določili so posebno sobo za knjige in v njej shranili med drugimi per-gametni iluminirani Gradual, ki so ga prinesli s seboj.
To so bili začetki knjižnice. Pa-ter nam je tudi pokazal molitvenik p. Ciprijana Na-pasta iz leta 1450, ki ima 254 strani pisanih na pergamentu, veliko knjigo Psalterij, napisano leta 1415, in še mnogo drugih dragocen h originalov. Danes šteje njihova knjižnica 17.000 knjig. Leta 1746 so ustanovili gimnazijo (osnovno šolo pa šele leta 1778). In prav zaradi šol njihov samostan ni bil razpuščen za časa Jožefa II.
V večernih urah smo se vrnile v Dolenjske Toplice.
Saša Hartman Golob
Regina Truden Leber
28. januarja jc dnevnik Slovenec objavil pogovor Alenke Juvan s profesorico Nado Vesel Dolenc, ki se je od srednješolskega tečaja ravn. Marko Bajuk udeležila tečaja za slovenske učitelje iz Argentine in Avstralije v Dolenjskih Toplicah. Najprej je obširno raz-lo-žila način našega šolstva, opisala njegovo delovanje, za konec pa je dejala:
„Kako to, da ste se udeležili tega seminarja in kaj pričakujete od njega?
Za to strokovno izobraževanje v Sloveniji nas je, upoštevajoč leta poučevanja, izbralo osredje slovensko
društvo Zedinjena Slovenija. Vsa „argentinska skupina" jc na seminarju prvič.
Mislim, da lahko v imenu vseh rečem, da je izpolnil naše želje in cilje, s katerimi smo se odpravili od doma. Nove metode in znanja, s katerimi smo se seznanili pri spremljanju pouka na različnih slovenskih šolah, bomo gotovo s pridom uporabili doma. Svojim učencem bomo lahko pripovedovali o lepoti slovenske zemlje, ljudeh, življenju V tej deželi."	Slovenske	učiteljice	iz	Argentine	in	Avstralije	z	Matejo	Maček	in	Ireno	Motik	ob	koncu	seminarja.
Z aoVEHUB 5^ SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Slovenski krščanski demokrati so vložili predlog v parlament, da bi porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otrok bila podaljšana z enega na tri leta. Dopust za nego bi lahko dobila mati ali pa oče ali pa vsak en del; lahko pa bi eden izmed njiju namesto dopusta delal s polovičnim delovnim časom do 65. meseca otrokove starosti. S temi in še drugimi stimulacijami naj bi spodbudili starše, da bi imeli večje število otrok; ti bi rasli bolj zdravi, manj podvrženi stresu in manj odtujeni, saj bi otrok doraščal v družbi enega od staršev.
LJUBLJANA — Potem, ko je Barbara Kenda dokončala študije na ljubljanski univerzi in postala arhitektka, je opravila magisterij na univerzi Cornel v ZDA in zdaj na univerzi Pennsylvania pripravlja doktorat iz teorije arhitekture. Polg tega pa je uspešno debitirala s samostojno scenografijo odrskega dela Gunmctal Blues, ki ga je v sklopu Wilma Theater režiral Jiri Zizka. Kenda pa je še pred tem imela nekaj izkušenj z oblikovanjem odrskega prostora tako v Ljubljani kot v ZDA.
LJUBLJANA — V koledarju Slovenske izseljenske matice za leto 1995 je pod naslovom Slovenci v svetu najti prispevke Andreja Rota, Franceta Papeža in dr. Jožeta Velikonje, v literarno-esejističnem delu pa Leva Detela.
RADENCI — Na Kapeli so pripravili že tretjo božično trgatev. Na ener.t najstarejših vinogradov so pustili nekaj grozdov laškega rizlinga, kar je ob trgatvi naneslo okoli 650 kg. Lansko leto so lahko napolnili 3.700 litrov z zelo dobro ocenjenim ehardonnavem, ki je šel hitro v prodajo.
SEMIČ — Tako kot lani, so tudi letos Semičani nadaljevali s staro navado, da na Štefanovo lastniki konj živali pripeljajo blagoslovit. Zbralo se je več lastnikov z živalmi iz semiške okolice, iz oddaljenejših krajev pa so konje pripeljali kar z avtomobili.
MURSKA SOBOTA — Založba Franc-Franc je izdala pesmarico in kaseto z naslovom Če bi ges bijla fčelica (Če bi jaz bila čebelica). Delo je pripravila Marija Rituper, Li je bila dolga leta učiteljica na Goričkem. V zbirki je okoli petdeset ljudskih pesmi z uotnim napisom, na kaseto pa jih je dva-najst pesnela skupina Goriški klantoš.
LJUBLJANA — Popularna glasbena skupina Agropop obhaja desetletnico obstoja. V tem času so imeli med sto in sto-petdeset nastopov na leto; s številom prodanih plošč so bili nagrajeni z eno platinasto, osem zlatih in dve srebrni plošči. Posneli so videokaseto z naslovom Od Prašiča do rakete, zadnja (do sedaj) enajsta kaseta in kompaktna plošča nosi naslov Cremo na žur. Na njej je več novih skladb, nekatere pa so tudi predelane stare pesmi: modernizirali so aranžmaje, se odločili za dance produkcijo, obdržali pa so Agropo-pov duh v besedilih in optimizem v veselih melodijah.
IDRIJA — Po Unescovi odločitvi, da
države lahko predstavijo več predlogov za seznam svetovnih spomenikov, je Slovenija — ki je na seznamu že zastopana s Škocjanskimi jamami — prijavila rudarsko mesto Idrija, fužinarske hribe v Bohinju in 500 kv. km veliko območje Krasa. Zaenkrat je na Unescovem seznamu svetovnih spomenikov okoli štiristo znamenitosti.
POSTOJNA — Upravniki turističnih jam so se povezali v združenje Turistične jame Slovenije, s katero hočejo dopolniti turistične ponudbe, urejenost jam in njihovega varovanja. Predstavili so tudi projekt jamske tranzverzale Slovenije, v katerega je vključenih 19 turističnih kraških jam ter Andrejev rov v idrijskem rudniku živega srebra in v mežiškem rudniku svinca in cinka.
KOPER — Katamaran Beneški princ — Prince of Venice, je v lanski sezoni prepeljal med Istro in Benetkami 31.300 potnikov in po mnenju nekaterih uspešno posloval. Sicer pa ladja še ni čisto slovenska last, ker so avstralski družbi dolžni še 700 tisoč dolarjev kapitala, ki ga je pa treba odplačati do leta 1998.
ŠKOFJA LOKA — Kljub dolgemu procesu najemanja Tavčarjevega dvora na Visokem, slovenska Cerkev ni uspela s svojimi načrti in se je morala odpovedati tej možnosti. Za svojo uporabo bi morali podstrešne prostore dvorca preurediti v bivalne prostore in jim vzidati okna. Temu so se pa uprli strokovnjaki za ohranjanje kulturne dediščine in tako je vse padlo v vodo. Vedeti pa je tudi treba, da sta cerkvenemu načrtu najbolj nasprotovala ministrstvi za kulturo ter šolstvo in šport, ki sta tudi močni intresentki za najemanje.
NIOVDCE S PRIMORSKE
V ŠPETRU SLOVENOV so predstavili knjigo Umetnostni in kulturni stiki med Furlanijo in Slovenijo, v kateri so obravnane zgodovinske, umetnostne in kulturne značilnosti beneške Slovenije v odboju od 15. do 18. stoletja. Na 208 straneh je mnogo bogatih dvojezičnih tekstov (v slovenščini in italijanščini) in 170 izvirnih fotografij. Knjigo so posvetili arh. Valentinu Simo-nittiju ob peti obletnici njegove smrti.
DEŽELNO UPRAVO SODIŠČE v Trstu je v zadnjem delu lanskega leta sprejelo priziv Slovenske skupnosti o načinu vol-jenja v pokrajinski svet v Trstu. Italijanska republiška ustava namreč predvideva, da v svetu ne sme nobena občina v pokrajini imeti nad polovico volilnih okrožij. V tržaškem pokrajinskem svetu pa je Trst imel 21 pokrajinskih svetovalcev, pet okoliških občin (v štirih izmed njih so volivci po narodnosti povečini Slovenci) pa le tri. Zaradi tega sprejema priziva je bilo začasno prekinjeno izvajanje vseh ukrepov, po katerih bi organizirali volitve v ta svet, dokler se ustavno sodišče ne izreče o zakonitosti dosedanjega sistema voljenja.
Osebne novice
Rojstvo: V družini Jožeta Oblaka in ge. Helenc roj. Loboda se je v torek, 28, februarja rodila hčerka, ki bo krščena na ime Gabrijela Cecilija.
Srečnim staršem naše čestitke!
Krsti: 29. januarja je bil krščen v župniji Čudodelne svetinje v Bariločah Friderik Rezelj, sin Pavleta in Astrid roj. Mežnar. Botra sta bila Tomaž Rezelj in Vesna Mežnar. Krstil je dr. Jure Rode.
4. marca je dr. Alojzij Kukoviča krstil v cerkvi Marije Pomagaj Tomaža Martina Erjavca, sina Alojzija in Veronike roj. Urbančič. Botra sta Pavel Erjavec in Ema
Marušič.
V nedeljo, 5. marca, je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marija Belen Brandan, hčerka Omarja in Pavle roj. Korošec. Krstil je dr. Jure Rode.
V nedeljo, 5. marca, je bil krščen tudii v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Danijel Pregelj, sin Oskarja in Veronike roj. Grabnar. Botra sta bila Lojze Lavrič ml. in Mari Medvešček, krstil pa je župnik France Cukjati.
Srečnim družinam iskreno čestitamo!
Poroka: V Mendozi sta se 24. februarja poročila Terezija Grošelj in Gustavo Do-mfngez. Za priči sta bila nevestin oče Boštjan Grošelj in ženinova mati Rosario de Dominguez, poročil pa ju je župnik Janez Cukjati. — Čestitamo!
KDO KAJ VE? Zavadlav Stanislav (Stanko): Rojen 7.1.1907 v St. Andrea di Gorizia (Štandrež pri Gorici, Primorska). Zadnje prebivališče: Križanke pri Ljubljani (1941-1943); delal je v Hotelu Štrukelj ali pa tudi v ljubljanskem gledališču. Avgusta ali septembra 1943. leta je odšel v plavo gardo ali pa v domobrance. Možno je, da je bil v Grčaricah ali na Turjaku. Od takrat nimamo nobenih vesti in ne vemo, če je preživel ali je bil ubit. Iščejo ga hčerke, ki bi cenile kakršno koli vest o njem. Če je komu kaj znano, prosimo, sporočite uredništvu našega časopisa.
Že tretji mesec mineva, odkar nas je zapustil Tine Kovačič, zvesti član, odbornik, dolgoletni predsednik in končno blagajnik našega doma v Carapachayu. Ker je smrt prišla nenadoma, bila je srčna kap, zato nas je vse še toliko bolj prizadelo in še sedaj ne moremo doumeti, da ga ni več.
Pokojni Tine je bil rojen 13. oktobra 1929 v Ljubljani. Po ljudski šoli je nadaljeval klasično gimnazijo, medtem pa se je udejstvoval v mladinskih organizacijah pri frančiškanih. Petnajstleten je z bratom Marjanom in z drugimi domobranci odšel ob koncu vojne na Koroško, bil v Borovljah zajet in nekaj časa zaprt. Nato je prišel v Vetrinje, od tam se mu je z nekaterimi posrečilo priti v Italijo. Brat Marjan pa je ostal na Koroškem in se nato preselil v Severno Ameriko, bil vpoklican k vojakom, preživel vojno na Koreji, nato pa v Vietnamu. Ko pa se je vrnil, je kmalu za posledicami trpljenja prezgodaj umrl.
Tine pa je nadaljeval študije v Senigaliji in tudi tam maturiral. V Argentino je prispel leta 1948 in se najprej zaposlil pri javnih delih, potem je bil v službi v tekstilni stroki, medtem je končal šolo za knjigovodstvo in v tej stroki tudi dobil službo pri belgijski firmi Kreglingcn, kasneje je bil pri Arthur-Martin in končno je postal predstavnik raznih podjetij.
Leta 1953 se je poročil z Mileno Kramar, kjer sta kmalu v Villa Adelini zgradila prijazen dom. Leta 1956 je pripeljal v Argentino svojo mamo, kasneje pa še sestro Tino z nečakinjo in mlajšega brata Rada, tako da je bila vsa družina zopet skupaj, oče pa jim je kmalu za posledicami vojne umrl v Ljubljani.
Po prihodu v Argentino se je Tine začel udejstvovati v slovenski skupnosti, posebno ga je veselila dramatika. Bil ni samo dober igralec, ampak tudi dober režiser. Kmalu, ko sta se preselila z ženo v Villa Adelino, sta se približala slovenskemu domu v Carapachayu, kjer je Tine postal odbornik in režiser mnogih iger, ki so vedno dobro uspele. Stalno pa mu je bila v oporo žena Milena. Njegova zadnja uprizoritev na odru je bila veseloigra „Pri belem konjičku", ki mu je vzela veliko časa in skrbi. Igra je dobro uspela, zato je bil pripravljen v bližnji sezoni ponoviti igro v drugih Domovih, pa je nenadna smrt preprečila ta načrt, morda bodo to speljali igralci sami. — Bog daj!
Posvetil se je tudi pisateljevanju. Njegove krajše črtice so bile tudi nagrajene in objavljene v Mcddobju in ponatisnjene v založbi Mladinske knjige v Ljubljani in v zborniku Pod Južnim križem v Trstu.
Umrl je 17. decembra. Na mrtvaškem odru je ležal v našem Domu. Veliko število rojakov iz okolice, pa tudi iz oddalje-
nejših krajev, so se prišli poslovit od pokojnega prijatelja. Pogreb je bil naslednji dan, ko je bila nedelja. Napolnila se je dvorana, kjer je naš duhovni vodja dr. Jure Rode opravil sveto daritev, med katero je imel lep priložnostni in tolažljiv nagovor. Maša je bila spremljana z vdanim ljudskim petjem. Manjkalo pa je pokojnega Tineta, da bi bral drugo berilo, kot je bila njegova navada pri nedeljskih mašah.
Po maši so bile še opravljene pogrebne molitve in predno so odnesli krsto iz Doma, se je v imenu naše verske in narodne sku-posti poslovil od rajnega Ivan Žnidar ter se mu zahvalil za vse njegovo delo, ki ga je opravljal v Domu in v skupnosti, za zvestobo in ljubezen do naroda in zgled, ki ga nam je zapustil. Želel mu je večni mir in izrekel globoko sožalje ženi Mileni, sestri in bratu ter vsem sorodnikom, z željo, naj jih tolaži On, ki je smisel našega bivanja. V imenu Slovenske krščanske demokracije pa se je od pokojnika, kateri je bil član in zaupnik, poslovil v daljših besedah inž. Jernej Dobovšek, se mu zahvalil za podporo in zvestobo. Krsto pokojnika so mnogi spremljali na pokopališče v San Martin, kjer je dr. Jurc Rode opravil pogrebne molitve.
Minevajo meseci, ko pokojnega Tineta ni več v Dom. Čim dlje, tem bolj čutimo njegovo odsotnost.
Se bo pojavil kdo, ki ga bo nadomesto-val? Bo pri igralski družini, kateri je pokojni posvetil toliko pozornosti, stopil kdo na njegovo mesto? Bo v bodoče kdo razumel zahtevo mladih in njih probleme, kot jih je Tine, ki jih je dostikrat znal vsestranko rešiti s svojo umirjeno besedo?
Dragi Tine, počivaj v miru, ohranili Te bomo v lepem spominu.
Globoko sožalje izreka ženi Mileni in vsem sorodnikom tudi Svobodna Slovenija, katere naročnik in dopisnik je bil Tine Kovačič.	ar
MEHAMAR
Kakor vsa leta se meseca decembra organizira v Miramaru Praznik tradicije ob morju, ki ga pripravlja Klub braniteljev mesta. Praznovanje decembra lani je bilo razglašeno za pomembno za vso državo. Obstaja v tridnevnem umetniškem praznovanju, brezplačnem in splošnem. Pripravljalni odbor je posebej povabil na sodelovanje slovensko skupnost v Miramaru, ki je bila prisotna s svojim „štantom" opremljenem z narodnimi motivi, kjer smo ponujali slovenske tipične jedi oz. potice in tudi prikazovali slovenske narodne navade.
Moramo še poudariti, da je bila lani naša stojnica proglašena za najboljšo med vsemi, kar nas lahko navdaja s ponosom.
:
.   ...............................................................................................................................................................................
Oddam v najem stanovanje in bungalow za poletje na Katedralu in eno stanovanje v mestu Bariloche.
Tel.: 0944-24978 (Bariloche).
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
Proyectos de Informatica S.A. - Avditorija pri kompjuterjih, programe 3419/91 D.G.I. - Franci Šturm - Emilio Mitre 435 - 13. nadstr. „D" - Capital
- Tel.: 433-1713
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
I ATA
LEGAJO N® 3545-82 Počitnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. II. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2® B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKTURA Arh. Jure Vombergar - načrti in vodstvo gradbenih del. Av. Gaona 2776, I Iaedo. Nov telefon: 443-7385. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574 /654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -I Iladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Ilemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) -11. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Obcržan).
V Slovenskem domu v Carapachayu
bo v nedeljo, 19. marca, skupno družinsko kosilo. Rojaki prisrčno vabljeni!
NE BO ODVEČ, CE VESTE, DA
SLOGA
NUDI	•	varne in dobro obrestovane naložbe v PESIH in DOLARJIH
• ugodna osebna in trgovska posojila
DAJE	•	LEPE SOCIALNE PODPORE ob
poroki, rojstvu, dovršitvi srednješolskih in univerzitetnih študijev;
uradno razglašeni stalni in popolni nesposobnosti za delo ob smrti;
ob izpolnjenih 75 letih in potem vsakih 5 let, starostno podporo
ZASTOPA	•	HRAM - TRGATEV, za upravljanje lastniških certifikatov
Republike Slovenije
• WESTERN UNION, hitro pošiljanje denarja na vse konce sveta
PRIPRAVLJA	•	kreditno kartico CARTA SLOGA-MULTIRED
Podrobnejše informacije osebno ali po telefonu
SLOGA DA VEČ! V SLOGI JE MOČ!
LETNI OBČNI ZBOR Kreditne zadruge SLOGA
V soboto, 18. marca 1995, ob 20. uri, v Slomškovem domu, Castelli 28, Ramos Mejfa
Dnevni red: (v veliki dvorani)
1. Predavanje lic. Marka Rebozova: Gospodarski položaj v Argentini danes in v bližnji prihodnosti.
2. Občni zbor.
3. Prijateljski razgovor ob pogrnjenih mizah.
Kdor še nima Zbornika Kreditne zadruge SLOGA, ga bo ob tej priliki lahko dvignil.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
Franc S. Finžgar
VERIGA
Kmečka drama v 3. dejanjih
Predstave:
sobota, 25. marca, ob 18 in 20.30 nedelja, 26. marca ob 17
Začetek točno ob napovedani uri!
SLO VENSKO-LATINSKO AMERIŠKA TRGOVSKA ZBORNICA
vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 20. marca ob 20. uri v Slovenski hiši - Ramon L. Falcon 4158
BCBei22^MSi313CSk
Vodoravno: 1. Priliznjen. 6. Predlog za 2. sklon. 11. Sredstvo za omamljenje. 12. Sprememba smeri žarka. 14. Naga. 15. Začimba. 16. Manjša rečica. 18. Raste na glavi. 19. Središče vrtenja. 20. Človek z velikim premoženjem. 22. Nikalnica. 23. Gorovje v severni Sloveniji. 25. Tujka za učinek. 27. Naj-zahodnejši otok v britanskem otočju. 29. Zavetje. 31. Precej velik. 32. Kratica ameriške radijske družbe. 33. Osebni zaimek. 35. Kanon. 36. Koroška svetnica. 37. Drobec. 39. Svojilni zaimek. 41. Kemijski znak za radij. 42. Oznanjevalci božjega razodetja v stari zavezi. 44. Kazalni zaimek. 45. Priimek Pre-
15
19
20
SLOVENSKE
RAZGLEDNICE
z verskimi in narodnimi velikonočnimi motivi so lepa priložnost, da razveselimo svoje drage.
Na razpolago v slovenskih Domovih, dušnopastirski pisarni in SLOGI.
šernove Ljubljenke. 46. Posrečena šala.
Navpično: 1. Kiparska tehnika. 2. Grška sveta gora. 3. Poslanec. 4. Kemijski znak za kripton. 5. Predstavljanje osebe v igri. 6. Napačno prepričanje. 7. Kemijski znak za srebro. 8. Vprežna živina. 9. Polet, zagon. 10. Do konca razsekan. 13. Druga košnja travnikov. 16. Drugo največje portugalsko mesto. 17. Vrh v zahodnih Julijcih. 20. Preprosto svetilo, prepojeno s smolo. 21. Pravljično bitje. 23. Glavni junak v Vandotovi otroški povesti, 2. sklon. 24. Prebivalec državice v severni Evropi. 26. Ameriški veleposestnik. 28. Obmetavati s snegom. 30.
Neumnež. 31. Stran neba. 34. Nespameten.
36. Angleška kratica za program evropske obnove. 37. Glavni štev-nik. 38. Veznik. 40.
Sveženj. 42. Mednarodni znak za popoldne". 43. Rimska štirica.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Corrco Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Inleleclual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime »Eslovenia Libre''
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES CRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
SOBOTA, 11. marca:
Slovenski srednješolski tečaj: ob 14 seja profesorjev; ob 15 popravni izpiti; ob 17 vpisovanje; ob 18 začetni razgovori s starši; ob 19 začetna maša.
NEDELJA, 12. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol v Slovenski hiši, z mašo ob 16. uri, nato igra Kresniček.
ČETRTEK, 16. marca:
Sanmartinska Liga žena-mati: sestanek ob 18.30.
NEDELJA, 19. marca:
V Carapachayu družinsko kosilo.
SOBOTA, 25. marca:
Slovensko gledališče BA Predstava F. S. Finžarja drame Veriga ob 18 in 20.30.
NEDELJA, 26. marca:
Slovensko gledališče Buenos Aires: Predstava F, S. Finžarja drame Veriga ob 17.
NEDELJA, 9. aprila:
V Rozmanovem domu maša, blagoslovitev butaric in oljk, nato skupno kosilo.
NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije.
45
26
32
23
16
37
12
30
13
34
27
46
21
43
18
39
10
40