SCENARISTIČNI VODNIK Kako pravilno oblikovati scenarij ter sebi in filmski ekipi poenostaviti življenje SCENARISTIČNI VODNIK Kako pravilno oblikovati scenarij ter sebi in filmski ekipi poenostaviti življenje Elektronska izdaja publikacije Društva slovenskih režiserjev in režiserk Zbirka Filmotisk, letnik I, številka 1 Leto izida 2023 Brezplačna publikacija Izdajatelj Društvo slovenskih režiserjev in režiserk Zanj Matevž Luzar, predsednik Avtorji Luka Marčetić, Matevž Luzar, Sonja Prosenc, Miha Hočevar, Juš Premrov, Martin Srebotnjak Vodja projekta Luka Marčetić Prelom Sonja Prosenc Ilustracije Gašper Rus © Društvo slovenskih režiserjev in režiserk (Društvo DSR) 2023 Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja Društva DSR je prepovedano reproduciranje (vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki), distribuiranje, priobčevanje javnosti, predelava in kakršnakoli druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov. Cobiss ID 169516291 Zapis CIP Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 169516291 ISBN 978-961-96438-0-8 (PDF) ISBN 978-961-96438-1-5 (ePUB) Društvo slovenskih režiserjev in režiserk / Directors Guild of Slovenia Kersnikova 12 1000 Ljubljana Slovenija E-pošta: info@dsr.si Spletna stran: www.dsr.si Predsednik Matevž Luzar Podpredsednica Sonja Prosenc Predsednik DSR Scenaristi Miha Hočevar Generalna sekretarka Valerija Cokan Upravni odbor Matevž Luzar, Sonja Prosenc, Špela Čadež, Matjaž Ivanišin, Urša Menart, Darko Sinko, Maja Križnik, Miha Hočevar, Rok Biček, Urška Kos Nadzorni svet Klemen Dvornik, Martin Srebotnjak, Blaž Završnik Častno razsodišče Igor Godina, Metod Pevec, Saša Eržen Nadomestna člana Častnega razsodišča Amir Muratović, Petra Seliškar Partner projekta AIPA, k.o. Kako pravilno oblikovati scenarij ter sebi in filmski ekipi poenostaviti življenje SCENARISTIČNI VODNIK Pred tabo je kratek, zgoščen vodnik, ki ti bo pomagal oblikovati in oddati scenarij in druge dokumente, potrebne za prijavo na razpise, olajšal sodelovanje pri razvoju scenarija in morebitno produkcijo. Nastal je v želji, da so na enem mestu zbrani odgovori na večino vprašanj, ki si jih zastavljamo, ko se kot pisci scenarijev soočamo s profesionalnim okoljem in mora naša prijava ustrezati dogovorjenim strokovnim standardom. ZAČETEK Obenem je vodnik tudi pojmovnik najpogosteje uporabljenih izrazov s kratkimi razlagami in primeri. Vsebuje še tehnične nasvete glede oblike dokumentov, črkovne vrste in uporabe scenarističnih programov, shranjevanja, pošiljanja in priprave na produkcijo ter odgovore na najpogostejša vprašanja s tega področja. Vodnik ne vsebuje receptov za pisanje kino uspešnic ali za lov na leve, medvede, leoparde, za sekanje palm, osvajanje vesen in oskarjev, za kritiške slavospeve in kar je še tihih želja nas, ki pišemo scenarije. Verjamemo pa, da bo v pomoč pri običajnih zagatah pred in med pisanjem ali po njem, pri urejanju in pošiljanju. SCENARISTIČNI IZRAZI 8 PREMISA (LOGLINE) 9 SINOPSIS 11 FILMSKA ZGODBA (TREATMENT) 13 SCENOSLED (STEP-OUTLINE) 15 SCENARIJ 17 OBLIKOVANJE SCENARIJA 19 ELEMENTI SCENARIJA 20 PREDPISANA ČRKOVNA VRSTA 22 NASLOV PRIZORA (SCENE HEADING) 24 PREHODI 26 PREDSTAVITEV LIKOV 28 OPIS DOGAJANJA 30 DIALOG 32 DODATEK 34 KAZALO NAVODILA IGRALCU 36 NASLOVNICA 38 POŠILJANJE SCENARIJEV 40 VARNOSTNO KOPIRANJE 42 PROGRAMI ZA PISANJE SCENARIJA 44 PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 46 KONSISTENTNOST LOKACIJ 48 KONSISTENTNOST IMEN 50 DAN IN NOČ 52 LOČEVANJE PRIZOROV 54 ŠTEVILČENJE PRIZOROV 56 REVIZIJSKI NAČIN 58 POGOSTA VPRAŠANJA 60 OBLIKOVANJE TELEFONSKEGA POGOVORA 61 TELEFONSKI POGOVOR 1 61 TELEFONSKI POGOVOR 2 63 TELEFONSKI POGOVOR 3 65 INT./EXT. 67 OBLIKOVANJE MONTAŽNE SEKVENCE 69 MONTAŽNA SEKVENCA OPISNO 70 MONTAŽNA SEKVENCA PODROBNO 72 SPOMINSKI/SANJSKI PRIZOR 74 VEČ LIKOV, KI GOVORIJO HKRATI 76 DVOJNI DIALOG 78 PREKINJANJE V DIALOGU 80 DOGODKI NA EKRANU ZNOTRAJ PRIZORA 82 IN ZA KONEC … 84 SCENARISTIČNI IZRAZI 8 PREMISA (LOGLINE) Premisa je kratek, jedrnat opis filma, ki običajno obsega le en stavek (izjemoma dva). Njegov namen je takoj pritegniti zanimanje in predstaviti osrednjo idejo in konflikt zgodbe. Premisa je orodje, ki se pogosto uporablja za hitro predstavitev ideje filma producentom, agentom, režiserjem in drugim. Vključuje glavnega protagonista, njegov cilj in glavno oviro oziroma nasprotnika, s katerim se mora soočiti. Oblikovanje premise filma je bistven del procesa pisanja scenarija, saj pomaga scenaristu jasno definirati osrednjo idejo in se osredotočiti na glavne elemente zgodbe. SCENARISTIČNI IZRAZI 9 PRIMER 1: Vojni siroti, nemška deklica Lottie in slovenski deček Marko, po navdihu iz babičinih zgodb zbežita iz bombardiranega mesta in se ob pomoči ameriškega pilota Jima podata v iskanje »doline brez vojne«. PRIMER 2: Ludvik, nekdanji prvak v speedwayu, in Rudi, mlajši fant, ki se je nedavno vrnil iz vojske, se v manjšem slovenskem mestu srečata na speedway dirki ter isto noč postaneta sodelavca pri tihotapljenju beguncev na slovensko-hrvaški meji. PRIMER 3: Ko v majhni vasi v Porabju umre moški, znan kot Oroslan, je skupnost pretresena. Da bi lažje sprejeli izgubo, vaščani začnejo poustvarjati Oroslanovo življenje s pripovedmi in legendami. 10 SINOPSIS Sinopsis je povzetek oziroma opis zgodbe filma. Predstavi glavne dogodke, like, konflikte in preobrate v filmu. Daje jasno sliko o vsebini filma od začetka do konca zgodbe, a brez podrobne razlage prizorov. Dolžina sinopsisa je ponavadi eno tipkano stran, lahko tudi pol strani, če gre za kratki sinopsis. Izjemoma tudi stran in pol, če tako zahteva razpis ali naročnik. Sinopsis je dokument, ki se uporablja v filmski industriji za predstavitev zgodbe potencialnim producentom, urednikom, režiserjem, financerjem ali drugim zainteresiranim. Pogosto je prva stvar, ki jo preberejo osebe v filmskem svetu, ko se odločajo, ali jih scenarij mogoče zanima. SCENARISTIČNI IZRAZI 11 DOLŽINE SINOPSISOV: Kratki sinopsis: pol strani Standardni sinopsis: 1,5 strani Dolgi sinopsis: 2-3 strani 12 FILMSKA ZGODBA (TREATMENT) Filmska zgodba je podroben opis zgodbe filma v narativni obliki. Gre za pripoved, ki je podrobnejša od sinopsisa, vendar manj podrobna od celotnega scenarija, saj v njej ni dialogov in drugih navodil. Dolžina je ponavadi 8–10 strani. Filmska zgodba mora vključevati zaporedje dogodkov z vsemi ključnimi preobrati v filmu od začetka do konca, kratko predstavitev glavnih likov in atmosfero filma. Filmska zgodba oziroma treatment je koristna v različnih fazah filmske produkcije. Scenaristom pomaga razjasniti in organizirati ideje pred pisanjem scenarija. Kot most med sinopsisom in končnim scenarijem omogoča boljše razumevanje in komuniciranje osnovnega koncepta zgodbe. Prav tako lahko služi kot orodje za predstavitev zgodbe producentom, režiserjem ali drugim sodelavcem, nujna pa je tudi ob prijavah na domače in tuje razpise. SCENARISTIČNI IZRAZI 13 Boštjan iz omare jemlje naključna oblačila in jih tlači v potovalno torbo. BOŠTJAN Imela si več mesecev časa za pakiranje! MARUŠA Kako naj bi vedela, da bo predčasno šla ven! INT. PORODNA SOBA - DAN Maruša leži na postelji in potiska otroka ven. Pred njo so trije zdravniki. Boštjan stoji ob Marušini glavi. BOŠTJAN Žal mi je! Jaz sem za vse kriv! Boštjan panično pakira stvari za porodnišnico. Maruša v bolečinah leži na postelji. Vmes se kregata, ker tega nista naredila že prej. Kreganje se nadaljuje v porodnišnici, medtem ko Maruša že rojeva. PRIMER PRIZORA V SCENARIJU: PRIMER PRIZORA V FILMSKI ZGODBI: 14 SCENOSLED (STEP-OUTLINE) Scenosled je razčlenitev zgodbe po ključnih dogodkih in nujno v zaporedju poteka filma. Vedno ga zapišemo v obliki sosledja prizorov, vendar brez dialoga; njegov namen je, da vsakemu prizoru določi njegovo funkcijo v poteku zgodbe ali razvoju lika. Scenosled za celovečerni igrani film vsebuje približno 30–50 ključnih prizorov. Praviloma ima scenosled manj prizorov, kot jih bo imel scenarij, saj se pri scenosledu osredotočamo na strukturo in pripovedno linijo zgodbe. Scenosled je orodje, načrt, ki scenaristu omogoča pregled nad potekom zgodbe in strukturo pred začetkom pisanja scenarija, v katerem bo izpisal prizore v končni obliki. SCENARISTIČNI IZRAZI 15 16 SCENARIJ Scenarij je dokument, ki opisuje vizualne, zvočne in govorne elemente filma ali drugega avdiovizualnega dela. Vsebuje podrobno predstavljene prizore, dialoge in dogajanje. Scenarij služi kot načrt za režiserja, igralce in celotno filmsko ekipo med produkcijo. Vsebuje vse specifične elemente, kot so opisi lokacij, liki in interakcije, ki jih je treba upoštevati pri realizaciji. Scenarij običajno sledi določeni obliki, ki omogoča jasno in enostavno razumevanje vsebine. Oblika scenarija vključuje specifične smernice glede oblikovanja, kot so robovi, velikost in črkovna vrsta ter razporeditev elementov, kot so naslovi prizorov, opisi dogajanja, dialogi itn. Dobro napisan scenarij ne predstavlja le zgodbe, temveč ustvarja tudi občutek ritma in dinamike filma, ki ga je treba prenesti na platno. Dolžina scenarija SCENARISTIČNI IZRAZI 17 * Dolžina scenarija je ponavadi od 90 do 120 strani. Ena stran standardizirano oblikovanega scenarija praviloma ustreza eni minuti filma. Zato je pomembno, da pri pisanju scenarija upoštevamo uveljavljeno obliko, saj scenarij, ki se ne ravna po teh pravilih postavitve besedila, bralcu že ob hitrem pregledu vzbudi vtis neprofesionalnosti. 18 OBLIKOVANJE SCENARIJA 19 OBLIKOVANJE SCENARIJA ELEMENTI SCENARIJA Naslov prizora: enovrstični opis lokacije in časa v dnevu. Številka prizora: načeloma izpisana pri produkcijskem scenariju. Dogajanje: opis dogajanja v prizoru. Lik: ime lika, ki izgovarja repliko. Dialog: replike, ki jih izreče lik. Navodilo igralcu: opisuje, kako naj igralec pove repliko. Prehod: uporablja se kot navodilo za montažo. Dodatek: pojasnjuje, kje je lik, kadar se ga v prizoru ne vidi. 20 številka prizora prehod lik dialog navodilo igralcu številka prizora naslov prizora dogajanje dodatek 21 PREDPISANA ČRKOVNA VRSTA Za pisanje scenarijev je kot standardna črkovna vrsta (pogovorno pisava ali font) uveljavljena Courier v velikosti 12. Njena oblika izvira iz črk mehanskega pisalnega stroja in je pomembna tudi zaradi predvidevanja približne dolžine filma. Courier ima še posodobljeno, bolj berljivo različico, Courier Prime, ki je v scenarističnih programih večinoma že vgrajena v predlogo dokumenta, je pa na spletu tudi brezplačno na voljo za namestitev na računalnik. OBLIKOVANJE SCENARIJA 22 23 NASLOV PRIZORA (SCENE HEADING) Naslov prizora v scenariju označuje začetek vsakega novega prizora; vsebuje kratek opis lokacije in časa dogajanja, zapišemo ga pa z velikimi tiskanimi črkami. INT. EVINO STANOVANJE – NOČ Ponavadi vsebuje tri osnovne informacije: vrsto snemalne lokacije (INT. za notranjost in EXT. za zunanjo lokacijo), opisno ime lokacije (npr. dnevna soba, park, restavracija) in čas dneva (npr. dan, noč). Naslov prizora je pomemben za bralčevo orientacijo in pomaga produkcijski ekipi pri organiziranju snemanja ter daje jasen pregled nad tem, kje in kdaj se dogaja določen prizor. Z uporabo vejic lahko imena lokacij zapišemo še bolj detajlno: INT. EVINO STANOVANJE, SPALNICA – NOČ Tako ni treba dodatno opisovati lokacije znotraj opisa prizora (tam je sicer prostor, rezerviran za zgodbo), saj je vse določeno že v samem imenu lokacije. OBLIKOVANJE SCENARIJA 24 Prehajanje med zunanjim in notranjim prostorom znotraj istega prizora najdete v poglavju Pogosta vprašanja. * EXT. NEBOTIČNIK – NOČ INT. STANOVANJE, DNEVNA SOBA – NOČ 25 PREHODI Spodaj desno na koncu prizora je prostor za prehode, ki pa se jih v sodobni scenaristiki uporablja čedalje redkeje. Najpogosteje uporabljena prehoda sta REZ NA: in ZATEMNITEV. REZ NA: je lahko uporaben prehod, kadar je treba zelo jasno poudariti, da se premikamo na nov kraj in/ali v nov čas. Ker pa ima vsak prizor svoj naslov, zapis prehoda pravzaprav ni potreben in se ga v sodobni scenaristiki pogosto sploh ne uporablja. Priljubljen je bil v sedemdesetih letih v ZDA, saj je ustvarjal občutek dinamičnosti. Situacije, v katerih je REZ NA: lahko uporaben: poudarek elipse (elipsa je izraz za preskok v času), sprememba časa in kraja dogajanja, poudarek montažne dinamike. Na koncu je uporaba REZ NA: odvisna od scenaristovih osebnih preferenc. OBLIKOVANJE SCENARIJA 26 27 PREDSTAVITEV LIKOV Vsakič ko se v scenariju pojavi nov lik, ga predstavimo z velikimi tiskanimi črkami, v oklepaju s starostjo in po potrebi še z opisom. Opis lika naj bo kratek in naj vsebuje samo njegove bistvene lastnosti. Če ni pomemben za razumevanje zgodbe, ga lahko izpustimo. OBLIKOVANJE SCENARIJA 28 29 OPIS DOGAJANJA Opis dogajanja je del besedila, v katerem so podane tako vizualne kot zvočne informacije, ki jih lahko zazna gledalec. Vedno pišemo v tretji osebi in v sedanjiku. Pomembne informacije, tako vizualne kot tudi zvočne, lahko poudarimo z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Tako je jasno, da je del vidnega dogajanja tudi zvočno pomemben in opazen. OBLIKOVANJE SCENARIJA 30 31 DIALOG Dialog je vedno v paru z IMENOM LIKA; ime zapišemo z velikimi tiskanimi črkami. Dialoški del nato postavimo pod ime lika, ki izgovarja napisane replike. OBLIKOVANJE SCENARIJA 32 33 DODATEK Kadar lik kaj pove zunaj izreza kadra (O.S.), t. i. off screen, ali če gre za glas pripovedovalca (V.O.), t. i. voiceover, za imenom lika zapišemo dodatek. Podobno funkcijo kot (O.S.) ima (O.C.), t. i. off camera, a se ne uporablja tako pogosto kot (O.S.), ki je najbolj priljubljen zapis za dialog/dogodek/zvok, kadar je ta zunaj kadra. Če je med prvo in drugo repliko istega lika predvideno dogajanje, scenaristični program avtomatično doda liku (CONT’D), ki ga lahko poslovenimo v (NADALJ.). Oznako (CONT’D) doda avtomatično, (O.S.) ali (V.O.) pa moramo vsakokrat pripisati. OBLIKOVANJE SCENARIJA 34 35 NAVODILA IGRALCU Znotraj dialoga lahko damo igralcu posebno navodilo glede tona glasu ali spremembe emocije, ne da bi to morali še posebej opisati v dogajanju. Čeprav so navodila igralcu praktična, je priporočljivo, da jih je čim manj, saj je vedno dobro, če igralcu pustimo prostor za interpretacijo. Prav tako pretirana uporaba navodil ruši ritem branja scenarija. OBLIKOVANJE SCENARIJA 36 37 NASLOVNICA Vse naslovne strani morajo vsebovati naslednje podatke (v sredinski poravnavi): naslov; scenarij za celovečerni film (ali kratki film, televizijsko nadaljevanko itd.); ime(-na) scenarista(-ov); po predlogi (če je scenarij napisan po predlogi). Datum je v spodnjem desnem kotu, v levem kotu nasproti datuma pa so navedeni kontaktni podatki scenarista ali njegovega predstavnika/producenta. (Zadostujeta ime in elektronski naslov.) Prav tako v levem kotu ponavadi navedemo lastnika avtorskih pravic z zaščitnim znakom (©) in ime lastnika pravic. Pomembno je označevanje različic, da lahko sodelavci sledijo razvoju scenarija. Večina naslovnih strani je standardno zapisana v črkovni vrsti Courier, velikost 12. OBLIKOVANJE SCENARIJA 38 Praviloma z novo različico scenarija označujemo samo vsebinske spremembe in ne lektorskih. Označujemo lahko kot verzija 1, verzija 2 ..., vedno pa dodamo datum končnega zapisa pričujoče verzije. POŠILJANJE SCENARIJEV Scenarije pošiljamo v formatu PDF (Portable Document Format). Gre za preprosto predstavitveno datoteko, ki je ni mogoče urejati in je splošno berljiva, saj je njen videz enak na katerikoli napravi. Pošiljanje v drugih formatih je tvegano. Če bi, na primer, poslali scenarij v formatu scenarističnega programa, je verjetno, da prejemnik nima tega programa in ne bi mogel odpreti datoteke. Ali pa program ima, a lahko med branjem pomotoma kaj preuredi in pošlje naprej spremenjen dokument. Da bi to preprečili, je bolje, da naslovniki za branje uporabljajo pregledovalnike, ki niso namenjeni urejanju besedila. OBLIKOVANJE SCENARIJA 40 41 VARNOSTNO KOPIRANJE Ker je izguba dela zaradi tehničnih težav nekaj najhujšega, kar se nam lahko zgodi, je zelo priporočljivo imeti datoteko konstantno shranjeno v »oblaku«. Storitve, kot sta Dropbox in Google Drive, omogočajo brezplačno uporabo določene količine spletnega prostora, ker pa so besedilne datoteke zelo majhne, je tega prostora tudi za najbolj produktivnega scenarista več kot dovolj. Sodobni scenaristični programi avtomatično shranjujejo datoteke vsakih pet minut, celoten proces shranjevanja tako lokalno na disk kot v »oblak« je lahko povsem avtomatiziran. OBLIKOVANJE SCENARIJA 42 43 PROGRAMI ZA PISANJE SCENARIJA Doseganje standardizirane oblike scenarija je v klasičnem urejevalniku besedila lahko mukotrpno. Zato so na voljo posebni programi, narejeni z enim samim ciljem – da pomagajo pravilno postaviti elemente scenarija na stran. Scenarist se zato lahko posveti izključno vsebini. Hkrati mu programi nudijo še druge koristne funkcije in orodja, ki olajšajo pisanje in kasnejšo produkcijo filma. Programov je toliko, da je težko določiti najboljšega, zato je priporočljivo, da jih preizkusimo več in se sami odločimo za najprimernejšega od naštetih. Na koncu je vseeno, kateri scenaristični program uporabljamo. Predvsem moramo biti pozorni na to, da je program stabilen in redno nadgrajevan. OBLIKOVANJE SCENARIJA 44 Nekateri priljubljeni programi, ki so redno vzdrževani: Fade In Brezplačen (omejitev)/plačljiv macOS/PC/Linux/iOS/Android Story Architect Brezplačen macOS/PC/Linux Writerduet Brezplačen (omejitev)/plačljiv Brskalnik (macOS/PC/Linux/iOS/Android) Highland 2 Brezplačen (omejitev)/plačljiv macOS/iOS Beat Brezplačen macOS/iOS Final Draft Plačljiv macOS/PC 45 PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 46 Scenarist med pisanjem velikokrat ne pomisli na druge vidike nastajanja filma, saj je osredotočen na zgodbo. Tako se pojavijo nekonsistentnosti, ki povzročajo probleme filmski ekipi pri pripravi scenarija na produkcijo; probleme je treba rešiti najkasneje do začetka predprodukcije filma. Problemi, ki lahko nastanejo, so neoznačeni elementi (na primer manjkajoče številke prizorov idr.), ki jih je potem treba popraviti ročno. Največkrat je kriva napačna izbira programske opreme (npr. Microsoft Word). V primeru, da pišemo v scenarističnem programu, je odpravljanje napak lažje oziroma do njih sploh ne pride. Sodobna programska oprema za razdelavo scenarija in planiranje snemanja produkciji omogoča, da se proces vnosa scenarija do določene mere avtomatizira (samodejno vnašanje prizorišč, likov, dolžine prizorov v scenariju, dni v filmski zgodbi ...). Takšna avtomatizacija pa je možna le, če je scenarij ob uvozu v program napisan v standardni obliki. Scenaristi lahko z doslednim upoštevanjem oblikovnih pravil v veliki meri prispevajo h gladkemu poteku predprodukcijskega procesa. 47 KONSISTENTNOST LOKACIJ Za natančno razdelavo lokacij moramo preveriti, ali obstajajo kakšne napake v naslovih lokacij. Če dva lika živita skupaj, sta, na primer, INT. MARKOVA HIŠA in EXT. LARINA HIŠA ista lokacija. Treba je izbrati eno ali združiti dve v eno, npr. INT. LARINA IN MARKOVA HIŠA. Enako velja za kakršnekoli, četudi zgolj tipkarske napake pri zapisu lokacij. PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 48 49 KONSISTENTNOST IMEN Preden se lotimo razdelave likov, preverimo, ali so imena likov enaka v celotnem scenariju. Na primer: če je Sara Goranova hči, se povsod identificira kot SARA in ne ponekod kot GORANOVA HČI. Prav tako se nam sredi scenarija mogoče ne ljubi več pisati celotnega imena in tako ROBERT postane ROBI. PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 50 51 DAN IN NOČ V razdelavi kombiniramo skupine prizorov po času v dnevu. Zato poljubne opise časov (npr. POPOLDNE, KASNEJE, POZNO ZVEČER) zamenjamo z DAN in NOČ. Izjemoma lahko uporabimo tudi oznaki JUTRO ali VEČER, da poudarimo potek časa ali specifičnost prizora. PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 52 53 LOČEVANJE PRIZOROV Za natančnejše številčenje prizorov moramo vse prizore pravilno razdeliti. Če se v prostoru istočasno dogaja več ločenih situacij z različnimi liki, je to več prizorov, ne glede na to, da se odvijajo v istem prostoru. V primeru zabave, če poteka en dialog v enem kotu sobe, drug pa v drugem kotu iste sobe, sta to dve mikrolokaciji znotraj ene lokacije. Prav tako zamenjamo prizor zmeraj, kadar se liki premikajo iz enih prostorov v druge (npr. lik se sprehodi iz kuhinje v spalnico). PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 54 55 ŠTEVILČENJE PRIZOROV Prizore številčimo na levi in na desni strani. Vsi omenjeni programi omogočajo avtomatično številčenje prizorov (in torej tudi avtomatično spreminjanje številk glede na spremembe v scenariju). Ko scenarij preide v fazo predprodukcije, moramo številke prizorov zakleniti. Zaklepanje prizorov pomeni, da dodajanje ali odstranjevanje prizorov ne vpliva na že obstoječe številke prizorov, kar je pomembno pri predprodukciji, ki je že v fazi planiranja. Če, na primer, izbrišemo zaklenjen prizor številka 65, izbrisani prizor ostane pod številko 65, program pa mu doda besedilo IZBRISAN PRIZOR (OMITTED SCENE). Med predprodukcijo poleg brisanja prizorov pride kdaj tudi do novih prizorov. Dodatni prizor dobi številko prejšnjega prizora in črko po abecednem vrstnem redu. PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 56 57 REVIZIJSKI NAČIN Ko scenarij oddamo produkciji, se vklopi funkcija REVIZIJSKI NAČIN (REVISION MODE), t. i. sledenje spremembam brez sprememb številk prizorov in strani. Ta v programu avtomatično poskrbi, da je vsaka najmanjša sprememba v scenariju označena z barvno stranjo, kar pomeni, da je na tej strani narejena sprememba, zvezdica (*), ki se avtomatično doda na desno stran vrstice, pa pove, kje točno se je sprememba zgodila. Tako lahko produkciji oddamo samo spremenjene strani, če pa pošiljamo celoten scenarij, je takoj vidno, kaj je spremenjeno (barvne strani) in kaj je ostalo enako (bele strani). Vsi sodobni programi imajo to funkcijo že vgrajeno in če je revizijski način vklopljen, se vse spremembe avtomatično označijo z barvo in zvezdicami. Priporočljivo je, da spremenjene strani natisnemo na barvni papir in z njimi zamenjamo stare strani v že obstoječem natisnjenem scenariju. PRIPRAVA SCENARIJA ZA PRODUKCIJO 58 Robert iz kopalnice vkoraka v dnevno sobo in si medtem slači okrvavljeno srajco. Kar naenkrat se na vhodnih vratih zasliši TRKANJE. Robert otrpne. Ne upa se premakniti. POGOSTA VPRAŠANJA 60 POGOSTA VPRAŠANJA V scenarijih lahko telefonske pogovore obravnavamo na več načinov: TELEFONSKI POGOVOR 1 Če se vidi in sliši le ena stran, jih obravnavamo kot druge dialoge, s premori ali dejanji, ki prekinejo dialog tega lika in pokažejo, kdaj govori druga stran. OBLIKOVANJE TELEFONSKEGA POGOVORA 61 62 TELEFONSKI POGOVOR 2 Če je ena stran vidna, druga pa se sliši, a ni vidna, označimo dialog zunaj izreza kadra kot off screen (O.S.) in ga obravnavamo kot katerikoli drug prizor. POGOSTA VPRAŠANJA 63 64 TELEFONSKI POGOVOR 3 Če se med pogovorom izmenjujeta prizorišči in sta obe strani vidni, določimo vsako lokacijo posebej in nato nadaljujemo celoten pogovor znotraj ene od lokacij. Produkcijsko je najbolj smiselno posneti oba telefonska prizora v celoti in nato v montaži določiti, kateri del je kdaj viden. Še ena od možnosti je, da je med vsakim rezom celoten naslov prizora. To je lahko videti zelo neurejeno, vendar je povsem sprejemljivo. Kot pri vseh nasvetih za oblikovanje tudi tu ni trdnega pravila. Želimo biti jasni, hkrati pa ne smemo zmesti bralca ali ga odvrniti od scenarija. POGOSTA VPRAŠANJA 65 66 INT./EXT. V redkih primerih se prizor začne v notranjosti in se znotraj istega prizora prestavimo ven. Takrat uporabimo INT./EXT. ali EXT./INT. POGOSTA VPRAŠANJA 67 68 Za oblikovanje montažnih sekvenc v scenarijih ni strogih pravil. Tako kot pri vsakem oblikovanju je tudi tu cilj čim bolj jasno in preprosto izraziti dogajanje v sliki, ne da bi pri tem prekinili tok scenarija ali bralca odvrnili od scenarija. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj možnosti oblikovanja montaže. Vsaka od njih je primerna, vendar mora scenarij izbrati slog in se ga držati. POGOSTA VPRAŠANJA OBLIKOVANJE MONTAŽNE SEKVENCE 69 POGOSTA VPRAŠANJA MONTAŽNA SEKVENCA OPISNO Če montažna sekvenca izhaja iz že potekajočega prizora, uporabimo naslov prizora MONTAŽNA SEKVENCA, nato pa navedemo elemente montaže – bodisi kot ločene stavke dogajanja bodisi kot seznam s točkami. Ko je montažna sekvenca končana, uporabimo oznako NAZAJ V PRIZOR ali KONEC MONTAŽNE SEKVENCE. 70 71 MONTAŽNA SEKVENCA PODROBNO POGOSTA VPRAŠANJA Če se montažna sekvenca odvija na več lokacijah, jo lahko izvedemo na različne načine. Enostaven način je, da seznam elementov montaže naslovimo z »MONTAŽNA SEKVENCA«, nato pa vsak element opremimo s krogcem ali črko in naslovom prizora. Nekateri scenaristi manj natančno določajo lokacije v montažnih sekvencah in ne vpisujejo približnih naslovov prizorov. 72 73 SPOMINSKI/SANJSKI PRIZOR Če želimo, da gledalec (in s tem bralec) ve, da je prizor flashback ali sanjska sekvenca, dodamo oznako v oklepaju za naslovom. Če ne želimo, da se gledalec tega takoj zave, oznako izpustimo. Ta nasvet velja tudi za vse druge alternativne svetove, ki se lahko pojavijo v scenariju. Pri vseh nasvetih za oblikovanje je naš cilj, da smo čim bolj jasni, ne da bi prekinili tok scenarija, pri čemer ne smemo pozabiti, da je bralec v vlogi gledalca. Če nismo prepričani, poskusimo ustvariti distanco do procesa, preberemo, kar smo napisali, kot da smo tretja oseba, in preverimo, ali je to smiselno. POGOSTA VPRAŠANJA 74 75 VEČ LIKOV, KI GOVORIJO HKRATI ISTO Kadar več likov hkrati govori isti dialog (v nasprotju z dvema likoma, ki istočasno govorita različna dialoga), običajno navedemo vse v isti vrstici. DIREKTORICA IN GOSTITELJ (istočasno) Dobrodošli v našem hotelu! V nekaterih primerih so sprejemljive tudi druge možnosti. Če, na primer, obstaja skupna oznaka, ki jasno izraža, kdo govori, je povsem v redu, če jo uporabimo. Lili, Monika in Polona potihem vstopijo v Larino stanovanje. DEKLETA Vse najboljše! Na splošno velja, tako kot pri vseh nasvetih za oblikovanje: če je naš način jasen in ne odvrača pozornosti bralca, je najverjetneje v redu. POGOSTA VPRAŠANJA 76 Vse najboljše! 77 VEČ LIKOV, KI GOVORIJO HKRATI RAZLIČNO Kadar se hkrati pogovarjata dva lika, govorimo o »dvojnem dialogu«. V tem primeru moramo dialoška bloka obeh govorcev postaviti drugega ob drugem in ne drugega pod drugim. Večina programov za pisanje scenarijev ima to možnost. Če, na primer, v programu Fade In dialoga vnesemo običajno, tako da sta drug pod drugim, označimo oba in izberemo možnost Format → Make Dual Dialogue. Dialoga se potem postavita drug ob drugega. POGOSTA VPRAŠANJA 78 79 PREKINJANJE V DIALOGU Kot narekujejo vsi nasveti glede oblikovanja, moramo tudi tu jasno izraziti svojo vizijo, ne da bi pri tem prekinili potek scenarija. Prekinitev replike se v scenaristiki običajno označuje z uporabo dvojnega pomišljaja. V slovenščini za to uporabljamo tropičje, lahko pa vključimo tudi »prekinitev« v navodilu igralcu, če je potrebno. POGOSTA VPRAŠANJA 80 PRIMER 1: PRIMER 2: 81 DOGODKI NA EKRANU ZNOTRAJ PRIZORA Če lik znotraj prizora gleda v telefon in bi radi pokazali vsebino na telefonu, lahko uporabimo zapis NA EKRANU in NAZAJ NA PRIZOR. POGOSTA VPRAŠANJA 82 Preklet lažnivec ... 83 IN ZA KONEC … Ni nujno, da zadnja stran scenarija pomeni, da gre za zaključek zgodbe. Mogoče gre za delo, ki je še v razvoju, ali pa pred sabo nimamo zadnje verzije scenarija. V primeru, da gre za zaključeno zgodbo, moramo nujno dodati napis KONEC, ki je sredinsko poravnan. 84 85 »Vodnik ne vsebuje receptov za pisanje kino uspešnic ali za lov na leve, medvede, leoparde, za sekanje palm, osvajanje vesen in oskarjev, za kritiške slavospeve in kar je še tihih želja nas, ki pišemo scenarije. Verjamemo pa, da bo v pomoč pri običajnih zagatah pred in med pisanjem ali po njem, pri urejanju in pošiljanju.« Društvo slovenskih režiserjev in režiserk