---- 376 ---- Politični pregled. Celjska gimnazija. — Vpisovanje v celjsko gimnazijo je pokazalo, da je bila dvojezična gimnazija potrebna. V dvojezične gimnazije prvi razred se je vpisalo 112 učencev, v nemške gimnazije prvi razred 20 učencev in v pripravljalnico za nemško gimnazijo 6 Iz povedanega se pač le prejasno vidi, da je celjsko nemštvo le umetno, da pa teh Nemcev še toliko ni, da bi mogli s svojimi otroki gimnazijo napolniti. Nič ni pomagalo, da so vabili na vse načine otroke v nemško gimnazijo in osnovali zanje celo posebno zavetišče. Vidi se, da je že sedaj nemška gimnazija v resni nevarnosti, kajti odločilni krogi se bodo začeli popraševati, če je sploh potrebna Pri tej pnliki se je pokazalo, kako malo „Grazer Tagespost" pozna razmere v Celji, ki je nekoč predlagala, da se celjski Nemci odškodujejo za celjsko gimnazijo z nemško realko. Kje bi pač dobili učencev za to ! Državni zbor snide se okrog 20. oktobra in tedaj mu bode pojasnil Badeni svoj program Letos se pač državni zbor druzega ne bode posebnega lotil, kakor rešenja proračuna Državni zbor se bode nekoliko razločeval mimo tedaj, ko se je razšel Manjkalo bode več znamenitejših poslancev, zlasti na levici, ker so vid<-č napad stranke se odtegnili političnemu življenju Grofa Franca Coroninija ne bode več v zbornici in s tem pač preneha njegov klub. Govori se, da se zjedini s klubom južnih Tirolcev, tako da bodo vsi italijanski poslanci v jednem klubu Ta klub se bode potem postavil na odločnejše narodno stališče. Vloge pa Italijani najbrž ne bodo v zboru niti tako važne igrali, kakor so jo dosedaj Grof Coro-nini je imel ziupanje raznih strank in višjih krogov in je znal lepšati italijansko postopanje Sedaj bodo pa na Dunaji pač bolje Italijane spoznali in jim ne bodo več toliko zaupali. Volitve na Goriškem. — V torek so volile na Goriškem kmetske občine. V tolminskem okraji voljena sta dr. Anton Gregoičič in pa zemljemerec Lapanje, v goriškem okraji prof. Berbuč in pa župnik Grča. Vse te štiri je kandidovalo društvo „Sloga" in so odlični narodnjaki Na Krasu sta pa voljena dr. Abram in pa župan Muha, ki sta tudi Slovenca, a jih društvo „ Sloga" ni bilo kandidovalo, ker sta preveč vladna, posebno prvi. Zanje je pa delala vlada, duhovščina in pa dr. Josip vitez Tonkli, ki ima še vedno precej vpliva na Primorskem, če tudi so ga nekateri položili k političnim mrtvecem. Mi le želimo, da bi slovenski poslanci v deželni zbornici složno delovali, da bi nesloga pri volitvah ne vplivala slabo na delovanje v deželnem zboru. Občinske volitve na Dunaji. — V torek so na Du-naji bile občinske volitve v tretjem volilnem razredu. Voljeni so sami protisemitje v vseh devetnajstih volilnih okrajih Liberalci so jako potrti, kajti upanja nimajo nobenega, da bi še ohranili v mestnem zastopu večino. Cehi so bili postavili svoje kandidate, a ti kandidatje niso dobili dosti glasov. Slovani tega poraza liberalcev ne moremo obžalovati, veseliti se ga pa tudi nimamo povoda, kajti protisemitje v narodnem oziru niso nič pravičnejši, nego liberalci, temveč bas nasprotno. Po našem mnenji pač pridemo le z dežja pod kap, ko bi nemške liberalce v državnem zboru zamenila močna stranka protise-mitov. Zato pa moramo Slovani delati na to, da se dižavno-zborski red tako prestroji da Nemci sploh zgube večino, poleg tega je pa treba, da se slovanske stranke vedno bolj zbližujejo. Italija praznuje danes 251etnico, odkar je združena, oziroma se je vzelo papežu svetovno gospodstvo — se mu iztrgal Eim. To slavlje bo, sojeno po pripravah, velikansko. Vendar ne bo vse vsem šlo iz srca. Kdo pač naj bo zadovoljen s sedanjo Italijo Naj li podložniki hvalijo sedanjo upravo Crispijevo, pod katero toliko trpi blagostanje italijanskega naroda. Slab finančni položaj, neredi in nemiri, ki se pojavljajo tu pa tam, ne morejo ob 251etnici združene Italije navdušiti tudi najvročekrvnega Italijana Kdo ve, če bi ne bilo bolje za narod italijanski, ko bi bilo ostalo pri starem. Se manj kakor italijanski narod, morejo proslavljati ta dan katoličani, kateri vsi se moramo z žalostjo obrniti od te demonstracije naperjene proti sv. Očetu; Socijalizem v Belgiji. — Belgijski škofje so izdali pastirski list, v katerem pred vsem obsojajo kršanske socija-liste, ki ncčejo poslušati škofov. Škofje naj bi bili za vse katoličane avtoriteta, kateri bi se naj morali klanjati tudi v vseh političnih javnih zadevah Krščanski socijalisti nečejo pripo-znati te avtoritete. Značilno je, da je krščanski socijalizem delo klerikalcev, in da so voditelji krščanskih socijalistov večinoma duhovniki Kaj naj storijo sedaj ti duhovniki, naj li proti volji svojih škofov še nadalje ostanejo to. Umevno je, da jim to ne bo kazalo In kaj bo posledica vsega tega ? Krščanski socijalisti bodo brez voditeljev zdivjali v socijalne demokrate, še veliko nevarnejše državne prekucuhe. Anglija. — Angleška zbornica je zaključila svoje delovanje do 18. novembra. Sedaj je rešila le proračun. Pri prihodnjem zasedanji utegnejo priti v razpravo važne notranjo-politiške zadeve angleške pred vsem tudi irsko vprašanje. Da sedaj vla-dujoča konservativna stranka ne bo nič storila za Irce oziroma hotela bo zaprečiti teh samostalnostj je umevno, toda dolgo se temu ne bo mogla več ustavljati. Irci ne bodo mirovali, da se njih vprašanje konečno ugodno reši. Sicer razdruženi hočejo biti edini v boju proti vladi, ki neče ničesar slišati o home-ruli. Dobro je nastopil Irec Healy proti novi vladi, vaša večina razpade, kakor so že mnoge, toda irsko vprašanje ostane in bode preživelo tudi vašo večino Mi, ki se borimo za prostost, za pošteno stvar, mi se ne razbijemo ob vaši vešini, pač pa razbijemo mi vas. Irsko vprašanje nikdar ne zaspi. Ta odločen govor je napravil velik vtis in poparil nasprotnike, ko so uvideli, kako jekleno voljo in upanje imajo Irci. Turčija. — Trdovratno postavila se je Turčija začetkoma proti vsaki reformi v Armeniji, kjer vladajo neznosne razmere za krščansko prebivalstvo. Evropske velevlasti Eu- ------ 377 ------ sija, Francija in Anglija so zahtevale od Turčije, da napravi ondi red in tudi kristjanom da pravice. Turška vlada je dolgo časa cincala in skušala vse reforme zaprečiti, ali vsaj njih izvedbo za nedoločen čas zavleči. Nova poročila pa vedo sedaj povedati, da se je Turčija deloma udala zahtevam evropskih velevlastij. Vlada je že potrebno odredila, da kristjani pridejo do svojih pravic in da se v narodnogospodarskem oziru kaj stori za Armenijo Do teh korakov je slednjič privel Turčijo strah pred silo. Že itak se vedno boji sultan za svoje pre-stolno mesto Carigrad in na svojo žalost vedno mora misliti, kedaj mu bo treba odriniti iz Evrope, potem naj bi pa še nepotrebno dražil sicer mirne duhove Močno vznemirjajo turške kroge velike ruske vojaške pomorske vaje v Črnem morji. Turčija že misli, da je to šola Eusije, kako dobiti v pest Carigrad. Kuba. — Španiji je pred vsem zaradi tega toliko za Kubo, ker ima ondi dobre vire dohodkov. Umevno potem tudi, zakaj Španija toliko žrtvuje za to naselbino. Ministerski predsednik španjski se je izjavil, da se mora na Kubi mir narediti, naj stane kar hoče Španija pobira na Kubi velike davke in uživa razne druge ugodnosti od strani Kube. Ko bi se odcepil ta bogati otok od Španije, bi ta to v financijelnem oziru v v preveč občutila. Ce pa že itak financijelno močno propala Španija, še bolj propade, potem je pa res nevarno, da republikanci planejo ondi na dan. 6uje se, da Kube drugače ne bo moč rešiti za Španijo, kakor če ji ta da samoupravo. Španija se pa tega ne bo upala storiti, ker se bo bala, da bi Kubanci ne uporabili te samouprave za popolno odločitev od Španije.