l!
RAZŠIRIBNOST NAPREDOVALEGA RAKA v
SLOVENIJI
Frančíška škrtec
Uvod
Register raka za Slovenijo zbira, obdeluje, hrani in interpretira podatke o zbolevanju, prevalenci
in preživetju bolnikov z rakom v Sloveniji.
Incidenca raka v Sloveniji narašča. Zaleto l997 smo registrirali 8178 novih primerov rakave
bolezni in sicer 4142 pn moških, 4036 pa pri Ženskah.
Preživetje bolnikov z rakom se postopoma veča, tako tudi prevalenca, to 
je število vseh živih
bolnikov z rakom. 31.12.1997 
je 
to število znaśa|o4Ż054' od tega 15670 moških in 26384 žensk.
Pri vsem tem pa ostaja glavni problem pozno odkrivanje rakave bolezni, in zato je tudi
preživetje v primerjavi z razvitejšimi deŽelami v Evropi relativno nizko.
Gradivo in ľazlaga pojmov
Gradivo so objavljeni in neobjavljeni podatki Registŕa ĺakaza Slovenijo.
Incidenca pomeni število vseh v enem koledarskem letu na novo ugotovljenih primerov raka v
točno določeni populaciji. V incidenco ne šĘemo novih primarnih rakov pamega organa iste
lokacije, če 
je 
bila histološka vrsta obeh rakov, npr. leve in desne dojke enaka. Prav tako v
incidenco ne štejemo novega pojava raka iste histološke vrste na istem organu.
Groba incidenčna stopnjaje število novih primerov na 100.000 oseb opazovane populacije.
V Registru opredeljujemo stadij bolezni po vseh preiskavah s pomočjo lastnega šifranta.
Posamezne primere bolezni razvrščamo v omejeno (lokalizirano) bolezen, regionarno in
oddaljeno razširjeno (napredovalo) bo1ezen. Podobno razvrščajo razširitev bolezni tudi v drugih
registrih. Šifrant posebej opredeljuje razširitev primarnega tumorja, prizadetost bezgavk in
oddaljene metastaze' Svoj šifrant uporabljamo zato, keĺ so podatki o stadiju bolezni po
klasifikaciji TNM na pńjavnicah pogosto pomanjkljivi.
Opredelitev stadija solidnih tumorjev praviloma sledi klasifikaciji TNM, ki je mednarodno
dogovorjena (T pomeni velikost primamega tumorja, N prizadetost regionarnih bezgavk,
M pa navzočnost oz. odsotnost oddaljenih metastaz)' Pri tem upoštevamo vse preiskovalne
metode, vključno operacijo, pri bolnikih, ki niso bili pĺed tem zdravljeni pa tudi obdukcijo. Pri
solidnih tumorjih šĘemo v oddaljen stadij (napredovalo bolezen) primere s prisotnostjo
metastaz oziroma infiltracijo oddaljenih bezgavk, pri malignem limfomu pa stadij III in IV.
l0
Frančiška Škrlec, univ. dipL org., VMS, onkološki inštitut Ljubljana

Izsledki
Slika l prikazuje grobo letno incidenčno stopnjo vseh rakavih bolezni po spolu za obdobje l0
|et.Zaleto 1997 
je znašala pri moških 431.8' pń ženskah pa395.4.
Slika I: Groba letn'a incidenčna stopnja vseh rakavih bolezni po spolu
Sliki 2 in 3 prikazujeta število obolelih za rakom po stadijih bolezni in po spolu za posamezno
leto. Leta |997 
je 
bila napredovala bolezen ugotovuena pri 985 moških (24vo) in pri 819
Źenskah 
(27vo).
o 
450
o
c
8 ąoo
(Ú
.(E. 350
E
o-
o
{ 
aoo
-o
I
o 
250
coo.)o-N(Đśto |>
oóróo)o)đ)o)o)o)o)
óo)o)o)o)oo)o)o)o)
ťrrrýr
Leto
+mośki
----.t* 
Žens ke
H lokaliziran
lä regionaren
I oddaljen
!J neznan
2000
't500
1000
500
0
=
o)
o
-o
o
o
'=
o)
>a
@o)oC!śoÝtí)(oľ-
@@o)o)o)oro)o)oror
o, oJ o) o) o) o) o) o, o, o)
r---
Leto
Slika 2: Število obotelih moških po stadiju bolezni
11

2000
1 500
1000
500
0
=
6
o
-ct
o
I
'=
q)
>(r,
E lokaliziran
til regionaren
r oddaljen
R neznan
Leto
@O)O
@@oi
o, o, o)
cN<ĘÝtí)(o}-
o, o, o, o) o) o,
o, o, o, o) o) ot
o,
O)
2o/"
3o/o
3Yo
11Yo
E Pljuča
aKoža
ri Prostata
[lŽelodec
I Danka
H Debelo črevo
f Usta in Žrelo
til Mehur
I Ledvica
E Grlo
tJ M. melanom
ril Ostali
Slika 3: Število obolelill žensk 
po stadiju bolezni
Sliki 4 in 5 prikazujeta najpogosĘše lokacije rakave bolezni po spolu zaleto 1997
Slika 4: Najpogostejše rakave bolezni pri moških (Sloveniją 1997)
t2

'1
V desetletnem obdobju (1988-l997) smo ob ugotovitvi bolezni opazili največji deleŽ
napredovalega ľaka pľi moških pľi ľaku tľebušne slinavke, malignem limfolnu, ľaku Želodca,
pljuč, žolčnika in 
jeteľ. Te lokacije so v letu 1997 pľedstavljale 337a vselr zbolelilr moških za
rakom. Za ľakom tľebušne slinavke 
je zbolelo 89 rnoških, pri 4l so bolezen ugotovili v
napľedovaleln stadiju; za ľakom 
jeteľ je zbolelo 64 moških' lrapreclovali staclij 
je 
bil ugotovljen
pri 30; za rakom želodca 
je zbolelo 28 1 moških, napľedovali stadij 
je 
bil ugotovljen pľi ĺ 00; za
ľakom pljuč je 
zbolelo 805 moškilr, napľedovali stadij 
je bil ugotovljen pĺi 273'
3%
H Dojka
g 
KoŽa
I I Telo mat.
El Debelo črevo
IVrat mat.
I Danka
l lŽelodec
łi'l Pljuča
12% 
rJajčniki
BTrebuŠna slinavka
Ll M. melanom
rid Ostali
6%
60/"
Slika 5 Najpogostejše rakave bole7.ni pri ženskcil'l 
(Slol'elĺija, I997)
Ravno tako smo v desetletnem obdobju 
(l988-1997) ob ugotovitvi bolezni opazili največji
delež napreclovalega raka pľi ženskah pľi ľakujajčnikov, trebušne slinavke, malignem limfomu,
raku pljuč' žolčnika in želodca. Te lokacije so v letu l 997 pľedstavlj a|e 1'7 
o/o 
vselr zbolelilr žensk
za rakom. Največ napredovale bolezni pľi ženskalr 
je 
bilo odkľite pľi ľaku 
jajčnikov (83 bolnic
v naprec-lovalem stadiju od 170 zbolelih); pľi ľaku trebušnę slinavke (42 bolnic v napľedovalem
stadiju ocl 9ó zbolelih); pľi rakujeter (19 bolnic v napľedovalem stadiju od 37 zbolelih); pľi ľaktl
pljuč (80 bolnic v napredovalem stadiju od 185 zbolelih); pľi raku Žolčnika (23 bolnic v
napredovalem stadiju od 54 zbolelih).
Vsako leto pa opazimo tudi določen deleŽ (3.9 
_ 
4.57o vseh zbolelih za ľakom) bolezni v
razsoju, ne c]a bi bil znan pľimarni tumor. Za leto l997 
je ta de|ež pľi rnoških znaśa|3.4a/a (|39
primerov) mecl vsemi zbolelimi lnoškirĺi za rakom, pľi Ženskah pa 4.6a/a ( 170 pľimeľov) od vselr
zbolelih žensk za rakom.
13

1
Zaključek
Pomembnoje, da poleg tega' da vemo katere rakave bolezni so v populaciji najpogostejše, vemo
tudi, pri katerih od teh 
je 
odkrivanje pozno. Medicinske sestre lahko tako sodelujemo pri
ozaveščanju varovancev' da so pozorni na zgodnje znake bolezni, predvsem pa moramo
poskrbeti, da se zavedajo, kaj vse vpliva na nastanek rakavih bolezni. Verjetno 
je premalo
znano, da sta samo kajenje in neustrezna prehrana pri dveh tretjinah primerov rakave bolezni
odgovorna za razvoj bolezni.
V Sloveniji 
je 
Žal problem napredovalega raka v primerjavi z razvitejšimi deŽelami Evrope
velik, in če ob tem upoštevamo še dejstvo, da tudi po ustreznem speciÍičnem zdrav|jenju lahko
napreduje tudi prvotno omejena ali regionarno razšiĺjena bo|ezen, se problem še poveča. Za
zdravstveno nego postaja to po eni strani huda obremenitev, po drugi pa velik izziv, da bi se v
vsakodnevni praksi uveljavilo načelo "Dodajmo življenje dnevom''.
Viľi
(1)Incidenca raka v Sloveniji 1988, Poročilo RR št.30' onkološki inštitut Ljubljana, 1992
(2)Incidenca raka v Sloveniji 1989' Poročilo RR št.31' onkološki inštitut Ljubljana, 1993
(3)Incidenca raka v Sloveniji l990' Poročilo RR št.32' onkološki inštitut Ljubljana, |993
(4)Incidenca raka v Sloveniji l991' Poročilo RR št.33' onkološki inštitut Ljubljana,1994
(5)Incidenca raka v Sloveniji 1992,Poĺočilo RR št.34' onkološki inštitut Ljubljana' 1995
(6)Incidenca raka v Sloveniji 1993' Poročilo RR št.35' onkološki inštitut Ljubljana, 1996
(7)Incidenca raka v Sloveniji 1994' Poročilo RR št.36' onko|oški inštitut Ljubljana, 199'7
(8)Incidenca raka v Sloveniji 1995, Poročilo RR št.37, onkološki inštitut Ljubljana, l998
(9)Incidenca raka v Sloveniji 1996' Poročilo RR št.38, onkološki inštitut Ljubljana' l998
(1O)Incidenca ĺaka v Sloveniji 1997' Poročilo RR št'39' onkološki inštitut Ljubljana' 2000
14