Nadučitelj Ivan Kaukler.  Dolgost življenja našega je kratka.  Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata; aV dneva ne pove nobena prafka. Dne 22. decembra 1913. po 10. uri doPoldne je raz Ptujsko okoliško šolo zaPlapolala črna zastava, vsem mimoidočim tožeča, da je to šolo za večno ostavil nje nadučitelj, nje voditelj Ivan Kaukler. f red 30. leti je prestopil prvikrat kot mlad wk mož nje prag z namenom, posvetiti ji svoje najboljše moči, in utrujen po napornem delu je sedaj po kratki mučni bolezni *n dan pred dopolnjenim 59. letom zapustil torišče svoje plodovite delavnosti. Pokojni Kaukler se je porodil dne •3- decembra 1854. 1. v Laporju. Bil Je sin *j*netiških staršev. Njegova sestra, že sedai čez 70 let stara, ki je tudi ves čas njeK°ve hude srčne bolezni stala ob njegovi ^stelii in mu stregla, mi je pripovedova^« da so njegovi starši mladega Ivana «ko radi imeli, in ker je bil v ljudski šoli ** Prav dober učenec; zato so se odločili poslati ga v latinsko šolo, da bo postal gospod-duhovnik. — Študiral je potem na mariborski gimnaziji. V sedmem gimnazijskem razredu je potem izstopil, ker bi ne bil rad duhovnik. Mati ga je zdaj šla v Maribor obiskat, ali Ivana ni več našla v gimnaziji, ni vedela, kam za njim. Šele čez dolgo časa so starši zvedeli, da je pri vojakih. Tu je služboval nad 3 leta in ker tudi z vojaškim stanom ni bil zadovoljen, je bil odpuščen kot črnovojniški častnik. Odločil se je postati učitelj. Vstopil je v Gradcu v tretji letnik učiteljišča. Leta 1879. meseca julija je dovršil maturo na graškem učiteljišču. Služboval je kot učitelj pri Sv. Rupertu, potem pri Sv. Lenartu v SIov. g. Odtod je prišel v Maribor na vadnico in nato v Slov. Bistrico. Dne 20. marca 1883. I. je prišel kot učitelj na Ptujsko okol. šolo in 1.1888. je bil po dolgem boju imenovan za nadučitelja te šole, ki jo je vzorno vodil skoraj do svoje prerane smrti. Na tej šoli je torej deloval nad 30 Iet. Resno bolan je bil le malo časa. V začetku meseca julija t. I. mi je prvikrat tožil, da mu ni dobro. Začel se je zdraviti. V začetku šolskega Ieta meseca novembra 1. I. se je zopet počutil boljšega; vodil je tri ure trajajočo domačo učiteljsko kon- ferenco. Vsi smo se veselili, da je naš blagi nadučitelj zopet toliko ozdravil, da bo mogel zopet poučevati. Ali glej! Poučeval je le nekaj dni, moči so pešale od d*e do dne, in v drugi polovici meseca novembra ga je neozdravljiva bolezen za vsekdar priklenila na posteljo. Obsojenemu v strašno noč življenja je bila na strani ljubeča soproga, ki ga je umevala, trpela z njim vred in ga tešila v brezupu. Dne 24. decembra 1. 1. smo spremili zemeljske ostanke predragega nadučitelja k večnemu počitku. Pogreba so se udeležili: ptujski prošt Fleck, dr. Evgen Netoliczka. c. kr. okrajni glavar in predsednik okr. šol. sveta, M. Heric, c. kr. šolski nadzornik, duhovščina mestne fare, množica meščanov, večinoma vsi v Ptuju stanujoči člani okrajnega šol. sveta, krajni šolski svet, množica stanovskih tovarišev, veliko občinstva iz okolice in nepregledna vrsta šolske mladine. Pred šolo in ob grobu so mu stanovski tovariši zapeli dve ganljivi žalostinki. Ob odprti gomili mu je govoril tovariš Ogorelec, našteval njegovo nenadomestliivo delovanje, ki ga je razvijal kot učitelj in kot šoiski voditelj v šoli in zunaj Sde. Izročili smo materi zemlji truplo prerano umrlega nadučitelja Ivana Kauklerja. Zapustil je vdovo in dva nepreskrbljena sinova. Zares hud udarec za rodovino. ki je izgubila tako skrbnega, dobrega očeta, kakor tudi za šolo, ki je izgubila izvrstnega, vestnega, narodnega, značajnega nadučitelja in šolskega voditelja. Kamor sem pogledal, sem videl solzne oči in slišal besede: »Škoda nadučitelja, škoda moža!« Vse je kazalo, da je bil rajnki jako priljubljen. V teku 30 let, odkar je služboval in deloval na okoliški šoli, je vzgojil mnogo odličnih mož, ki so dosegli na temelju njegovih naukov ugledna mesta v raznih stanovih. Pokojni nadučitelj je deloval dolgo let kot član nadzorstva pri Ptujskem hranilnem in posojilnem društvu, bil je skoral ves čas svojega bivanja na okoliški šoli odbornik Čitalnice, večkrat ie bil izvoljen za predsednika učiteljskega društva za ptujski okraj, ali sprejel je to častno mesto le dvakrat, bil je tajnik društva za varstvo otrok, soustanovnik Ciril-Metodove podružnice, blagajnik čebelarske podružnice itd.; sploh sodelujoč ali podporni Član vseh narodnih društev v Ptoju. Rajni nadučitelj je bil vzoren učiteljddgojitelj, iskren prijatelj, zgleden rodoIjub, kremenit značaj, bil je mož. Da, bil je vrl tovariš, bil je blag značaj. Kdor ga je poznal, ga je moral čislati, spoštovati. Pokojni Kaukler ni bil le vzor učitelja, vzgojitelja, on je bil naobražen mož, čedne zunanjosti, prijaznega in prikupljivega vedenja ter zaradi tega obče čislan in spoštovan. V. družbi je bil priljubljena oseba, s svojim zdravim humorjem je zabaval vsako družbo. Stanovska čast in stanovski ponos sta zavzemala pri njem visoko stopnjo. ¦To je pokazal prav pogosto v raznih okoliščinah. Da je bil marljiv ud in skoraj vedno odbornik učiteljskega društva, bodi le mimogrede povedano. Poudarjati pa moram, da ni iz lahka nikoli zamudil katerega društvenega zborovanja, dokler mu ni tega zabranila za vselej mučeča ga bolezen. Naj bi ga v tem posnemali tovariši! Kot vzor voditelj tako velike šole, kot izvrsten učitelj in za izdelovanje globoko premišljenih uradno-konferenčnih vprašanj je dobil od šolskih oblastev dokaj pohvainih dekretov; zadnjega pa niti čital ni več, ker je došel par dni pred njegovo smrtjo. Kdo bi si bil mislil, ki je poznal moža korenjaka, da se bo že lani poslovil za vsekdar od svojih tovarišev, ki jim je bil vedno v vsaki reči najboliši svetovalec. Prezgodaj, dragi nadučitelj — Te je odtrgala usoda od Tvoje rodovine, ki žaluje za dobrirn očetom, prerano si moral zapustiti krog tovarišev sotrpinov, a Tvoj duh bo živel tudi naprej med nami, ki Ti ob slovesu želimo: Dolgo naj živi Tvoj spomin! V. Kajnih.