47. štev. ***■■pl,č,na v 8<,lovlnl- V Ljubljani, sobota 22. novembra 1924. Posamezna številka 150 Din. Leto IV. GLASILO NARODNO - SOCiJAUSTIČNE STRANKE. J Uredništvo In upravništvo: Ljubljana, Gradišč« št. 7, levo. | «- u—iu Telefon štev. 77. —boiiv.'.smi j Izhaja vsako soboto. f j Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. ] Inserati se računajo po velikosti. Cene so navedeno ■bl.u.1," vr——u—j. v oglasnem delu. im Kdaj bo drugate! Po srditi borbi v Beogradu je bila z razpisom skupščinskih volitev vržena zadnja politična karta. Od te zadnje karte je sedaj vse odvisno. Ne samo moč in vpliv političnih grupacij, ampak tudi bodočnost države. Akoravno je delovno ljudstvo v ogromni večini, zaenkrat ne odločuje v leh važnih in odločilnih časih. Akoravno je med delovnim ljudstvom volja, du se prilike v državi urejajo v smislu socialističnih načel, stranke, ki zastopajo ta načela, ostajajo zaenkrat v ozadju brez vpliva na potek političnih dogodkov. Zakaj vse to? V boju za politično moč so podlegle proletarske stranke. Na celi črti prt vladuje meščanska orijentacija, prevladuje kapitalistični interes nad interesom delovnega ljudstva. Kes je sicer, da so meščanske stranke razdvojene in v boju med seboj. Ta boj je pa po večini le boj za politično premoč osebnosti, boj, katerega izid je v vsakem slučaju in naj zmaga ta ali oni, več ali manj škodljiv delavskim interesom. Še vedno se je izkazalo, da so si bile preje še tako nasprotujoče si meščanske stranke vseh koncev konec vedno edine v tem, da onemogočijo socijal-ni pokret, kjer se le m®re. Zavedamo se, da danes niti govora ne more biti o tem, da bi lahko izvo-jeval razredno zavedni delovni razred socialistično ureditev države. Mogoče je edinole, da doseže delovni razred, da se v državni ureditvi udejstve načela, ki so vsaj blizu socijalističnim idealom. 2e Vidovdanska ustava vsebuje določbe, ki bi se lahko izvajale v socialističnem duhu. Pomislimo samo na zaščito malega človeka in na socijalno zakonodajo. Toda kaj imamo od vseh teh lepih členov Vidovdanske ustave? Čisto nič. Delovno ljudstvo nima pač nobene odločilne besede pri izvajanju ustave. Delovno ljudstvo je prepustilo zastopstvo svojih interesov buržuaziji, kateri služijo socijalna vprašanja le za fraze na volilnih shodih. Da pa je delovno ljudstvo brez zastopstva na odločilnih mestih, ni kriva samo nezavednost. Velik del krivde nosijo tudi stranice, ki organizirajo in zastopajo proletarski pokret. Komaj nekaj let je od tega, ko je imelo socijalistično delavstvo v skup- ščini okrog šestdeset poslancev. Vse-Imkor lepo in vplivno zastopstvo. Delavsko zastopstvo se je pa izkazalo nevredno svojih mandatov. Mesto, da bi delavsko zastopstvo vodilo ljudsko, socijalistično politiko, je tratilo čas s teoretiziranjem in z boljševiško propagando. Tako je delal radikalni del, dočim je zmernejši del pod vodstvom socijalne demokracije vodil kvanio oportunistično, ministerijalno politiko. Eno kot drugo je moralo doživeti svoj slab konec. Takoj naslednje volitve so končale s tem, da je socijalistično delavstvo dobilo mesto šestdeset, samo še enega zastopnika v skupščini. Vse to pa ni i/r modrilo ne komunistične in ne socijalno demokratične stranice. Obe stranki še naprej vodita politiko, ki je doživela tako v skupščini kot pozneje pri volitvah popolni polom in ga bo doživela še tudi naprej, če ne krene v drago smer. Najškodljivejše za socijalistični pokret je pa bil tudi brezobziren boj med socijalno demokracijo in komunisti, ki se ni ustavil niti takrat, če se je šlo za skupne akcije v dobrobit delovnega ljudstva. Politična strast in demagogija je pri tem slavila naravnost orgije. Narodni socijalisti smo bili vedno iu smo še danes za izmirjenje med soci-jalističnimi strankami. Prepričani smo, da je z nami istega mnenja večina delovnega ljudstva. Skrajni čas bi zato bil, da tako komunisti kot socijalni demokrati spoznajo, da s svojim neproletar-skim medsebojnim bojem ne slabe le svojih organizacij, ampak onemogočujejo tudi vsak napredek delovskega vprašanja. Ravno sedaj pred volitvami je ponovno umesten apel na komuniste in socijalne demokrate, da trezno pomislijo, kam jih vodi njihova pogubonos-na politika. Pomislijo naj, da bodo pri volitvah zopet doživeli poraz, če ne revidirajo svoje politike in da ne bo izvoljen ne en socijalno demokratični ali komunistični poslanec. , Veseli bi bili, če bi našel naš ponovni apel pozitivni odziv. Veselilo bi nas, če bi nastopila enotna socialistična fronta, kjer bi se lahko znašli vsi socijalisti. Če je na Angleškem mogoča federacija socijalističnih organizacij, zakaj bi ne bila pri nas! Stanovanjski zakon. K XI. Glede gradnje delavskih domov bi bilo pri nas novo edino to, če bi se s tem socijalnim delom tudi pri nas — pričelo. O zakonu samem ni treba nobenih študij in še manj komentarjev, ker je celo naša bližnja soseda Avstrija že pred vojno izdelala tak zakon; treba ga le prilagoditi sedanji dobi in našim razmeram. Vlada bo k temu zakonu prisiljena, ker ga zahtevajo delavske mase in ker je ž njim najožje združena tudi rešitev vprašanja brezposelnosti, za katero vprašanje se pri nas brez potrebe trati čas posebej. Zakon ni zamišljen doslovno le za ročno delavstvo, temveč pod ta zakon spadajo tudi duševni delavci višjih kategorij v civilnih podjetjih in dokler ne bo razrešeno vprašanje državnih nameščencev, se tudi ta skupina lahko pridruži v okrilje tega zakona. K XII. Zakon o naselbinah poseza najgloblje in najtemeljiteje v rešitev stanovanjskega vprašanja v celoti. V okvir tega zakona spada lahko večina zgoraj označenih za gradnjo stanovanj namenjenih zakonov. Ureja stanovanjske razmere v mestih in na deželi. Pospešuje dekoncentracijo prenapolnjenih mest, nasprotno pa koncentracijo še razvoja potrebnih mest. Loti se praktično danes še nejasnega vprašanja, v katerih krajih treba dvigati agrarni značaj naše države in v katerih krajih treba šele pričeti ali razvijati industrializacijo dežele. Na tej podlagi regulira ta zakon tudi razmerje preobljudenosti in na drugi strani premale obljudenosti. V našo stavbeno industrijo prinese revolucijo s svojim glede cene, večje enotnosti, izrazitosti gradbenih tipov prera-čunjenim sistemom. Pravilno in sistematično izvajan prinaša rešitev večini današnje armade brezposelnih, ker bo gradbena industrija lahko nemoteno poslovala tudi izven gradbene sezije s pripravami stavbenega materijala ter opre- me stanovanj za prih. gradbeno sezijo. Važen je ta zakon tudi v državno-obrambnem interesu, zlasti za važnejše obmejne kraje. Posebna pozornost tega zakona se namreč obrača na kolonizacijo z zanesljivimi naseljenci ob državnih mejah. Že iz teh obrisov je razvidno, da treba pri sestavi tega zakona sodelovanja vseh ministrstev. K XIII. Vojaštvo kot poseben stan spada tudi pod svojo lastno streho. Kar velja za vojaka prostaka, naj velja tudi za podčastnike in častnike. Kdor iz lastnih sredstev ne zinore lastne strehe, spada v skupne domove (častniški in podčastniški dom) v bližini vojašnic. Za vojaške svrhe nevporabna vojaška poslopja naj se adaptirajo v vojaška stanovanja. Izjeme, da bivajo vojaške osebe v hišah za civilno prebivalstvo, naj bodo omejene na nujne slučaje. K XIV. Zakon o preureditvi obstoječih stanovanj mora biti med prvimi, katerega treba izvršiti. Le ker je zgolj prehodnega značaja, je uvrščen na tem mestu. Sila razmer zahteva, da skušamo ohraniti in izboljšati to, kar že imamo. Pri vstrajanju sedanjih razmer mora v par letih propasti večina starejših poslopij. Pa tudi ona novejša, ki se radi stroškov zanemarjajo ali ki se iz siromaštva lastnikov zadnja leta niso popravila. Pri tem igra važno vlogo tudi toliko razburjenja povzročujoče vprašanje bodoče najemnine. Priznati treba odkrito resnico, da lastniki hiš vsaj v Sloveniji, z dosedanjo najemnino ne morejo kriti stroškov poprave. Ako lastniki niso sami gmotno dovolj močni, tedaj je le troje mogoče: 1. da morajo zvišati najemnino; 2. v nasprotnem slučaju, da puste poslopje propadati; 3. da v izogib ene kot druge posledice država reši tudi to vprašanje iz posebnega lon-da, katerega vir ne zadene preobčutno nikogar. (Konec prih.) 1 N. Ljenin. Ob razvalinah našega parlamentarizma. 7 letnica sovjetske Rusije. Ob priliki sedemletnega obstoja sovjetske Rusije so predstavitelji vlade in časopisje današnjega režima v samozavestnih besedah proslavljali delo boljševiške revolucije. Gotovo je potek ruske revolucije epohalni dogodek v zgodovini človeštva, vendar so pa pretirane izjave sovjetske javnosti, da je sovjetski režim kronan z absolutnim uspehom. V mednarodni politiki ima sovjetska vlada zaznamovali gotove uspehe. Priznanje sovjetske vlade s strani Francije, ruski dogovori s Kitajsko in Japonsko, trgovske pogodbe z Nemčijo in Italijo vse to so gotovo uspehi sovjetske diplomacije, ki približujejo Rusijo z ostalim svetom. Sovjetska vlada je dosegla, da ne ostaja Rusija še naprej politično in gospodarsko izolirana od svojih sosedov. Seveda pa ta delni uspeh ruske vlade še ne izbriše skrajno neprijetnega razmerja, v katerem so nahaja Rusija do Anglije po odstopu Macdonaldove vlade. Pravtako je za Rusijo kvarna obmejna napetost z Romunijo in odklonilno stališče Zedinjenih držav in Male antante nap ram sovjetom. Vodilni sovjetski krogi nimajo zato prav nobenega povoda, udajati se samo-zmagoslavnim iluzijam, ampak morajo s skrbjo razmišljati o težkih zunanjih političnih problemih, ki čakajo Rusijo z nastopom osemletnega obstoja sovjetske republike. To tembolj, ker imajo vsi zunanje politični problemi tudi velik upliv na notranji razvoj Rusije. Gospodarsko si je Rusija sicer nekoliko opomogla, vendar pa se zdavnaj ne dosega gospodarska bilanca vsaj skromno ravnovesje in še vedno visi nad njo skrb pred lakoto in popolnim obubožanjem ruskega ljudstva. Da si je sovjetska Rusija vsaj nekoliko opomogla, je morala privoliti v koncesije kapitalističnemu gospodarskemu sistemu. S temi koncesijami si je komunistično gospodarstvo samo izreklo nezaupnico. Vprašanje nastaja, ali bo moral sovjetski režim še stopnjevati koncesije kapitalizmu. Če to napravi, potem je v dogledni dobi zapisan smrti in konec bo boljševiški slavi. Kulturno je Rusija im tleli. Šolstvo propada. Posebno podeželsko šolstvo je hudo prizadeto. Brez kulturnega napredka pa ni misliti na uspešen gospodarski razvoj. Še danes vlada v Rusiji samo komunistična stranka. Vse druge smeri javnega življena so i/.kij učene od sodelovanja pri vladnih poslih. Absolutizem in diktatura ene stranke izključuje demokracijo. O idejni premoči komu-flistične stranke v Rusiji se bo lahko šele takrat govorilo, kadar bo konec terorja rdeče armade. Takrat, ko bo nastopil komunizem v svobodni konkurenci z drugimi političnimi in gospodarskimi smermi. Kakor pa vsa zamenja kažejo, bo takrat doživel sovjetski režim popolni poraz. V boljševiško Rusijo ne verujemo. Verujemo pa v novo Rusijo, ki se ustvarja in ki ne bo imela ničesar skupnega z militarističnim komunizmom. Verujemo v Rusijt, ki bo v svoji notranjosti urejena na popolni socijalni in gospodarski ravnopravnosti in verujemo v Rusijo, ki bo potem mogočna znšfit-nica vsega Slovanstva. Zamorec je opravil dolžnost, — zamorec naj gre! je komandiralo par visokih gospodov in pognalo zamorca čez prag parlamenta, še predno je zamogel sploh storiti svojo dolžnost. Razgnali so parlament na vse vetrove, ker 812 poslancev nima toliko veljave kot jo ima težka pest. Da je bil vzrok razpustu ustavni boj je znano; vsakdo pa tudi ve, da spor s tem ni spravljen s sveta. Nasprotno, boj se bo ojačil in bo postal bojni klic dveh glavnih skupin. Eni bodo vpili: za kralja in narodno edinstvo, — drugi za sporazum SHS in revizijo ustave. Druge parole najbrže ne bodo vlekle; v tem načelnem boju dveh mogočnih skupin bi-začasno ne imele aktualnosti. Šele, ko bo veliki boj končan, bo možno misliti na podrobno delo in ožje interese, — potem, ko bo vstvarjena končnoveljavna podlaga za produktivno delo. Volitve, ki nas čakajo, niso običajne volitve, marveč plebiscit, kjer bo ljudstvo več ali manj svobodno izrazilo svoje nazi-ranje o ustavi. Vsako prerokovanje bi bilo odveč in preuranjeno. Tudi se politične konstelacije tako hitro menjavajo, da je nemogoče ugibati, kakšen bo položaj dne 8. februarja. Sme se pa trditi, da se bo treba odločiti za eno ali drugo glavnih smernic; kar bo prišlo med to dvojico mlinskih koles, bo strto v prah in pepel. Ob razbitju stare skupščine je zanimivo premotriti moč posameznih skupin, število glasov in poslancev, ki so jih priborile pri volitvah v letu 1923. — Zanimivo tembolj, ker napoveduje sedaj vsaka teh skupin ojačen povratek v skupščino. Posamezne stranke so dobile leta 1923 glasov: Radikali 502.213, Radič 473.733, — Demokrati (takrat še nerazcepljeni) 400.342. Zemljoradniki 164.602. — Slov. ljudska stranka 139.117. Spahovci 112.228. — Džemijet 72.453. — Socijalisti 48.337. — Nemci 43.485. — Komunisti 24.321. — Radičevi disidenti 21.979. — Republikanci 18.941. — Trumbič - Drinkovič 10.209. — Srbska stranka 15.236. — Neodvisni radikali 13.742. — Maglajičeva skupina (se je razbila) 10.266. — črnogorski federalisti 8561. — Romuni 7070.— Mnogo glasov v skupščini ni zastopanih, ker stranke, katerim so bili oddani, vsled sijajne vo- lilne geometrije niso dosegle potrebnega količnika. Poslanci so se opredelili v skupščini v klube, skupine in bloke, iz katerih sta se izcimila dva glavna bojna tabora: centralistov pod vodstvom Pasiča in Pri-bičeviča ter Davidovičevega bloka (pristaši sporazuma, revizionisti in federalisti) . Samostojni klubi so večinomu podpirali g. Davidoviča. Moč in razmerje posameznih klubov in skupin je bilo sledeče: Takozvani nacijonalni blok P.-P. je štel 106 radikalov, — 15 Pribičevičevih demokratov — 1 velesrba, skupaj 122 glasov. Blok sporazuma iu revizijonistov je obstojal iz ožjega bloka vštevši 34 Da-vidovičevih demokratov — 1 radikalni disident (Nastas Petrovič) — 24 članov Jugoslov. kluba in — 18 I. M. O., skupaj 77 mož. Temu je pa prišteti še 72 glasov Radičevega bloka (razširjeni blok) sestoječ iz 69 Radičevcev, — 2 Radičevih disidentov in — 1 divjak (dr. Trumbič). Razširjeni blok je štel torej 149 glav in je bil že sam dovolj krepak za vodstvo vlade. Vžival je pa večinoma podporo tudi ostalih nezavis-nih klubov, ki so tvorili skupaj z blo-kaši krepko vladno večino, kakoršne doslej naša skupščina še ni poznala. Po številu poslancev so šteli: Džemijet 14, Zemljoradniki 11, — Nemci 8, — Demokratski disidenti 3, — Socijalisti 2, Črnogorcka federalista 2, Rumuni 1. — Cela zbornica bi imela šteti 312 poslancev, katero število pa ni bilo nikdar kompletno. Če bo ljudstvo volilo februarja po lanskem ključu, potem nimamo v razmerju strank pričakovati nobenih sprememb, — vsa pesem bo počela znova, če bo ljudske možgane vodila železna pest, utegnemo doseči volilni uspeh, ki ne bo izraz ljudske volje, marveč le poslušen organ vladne oligarhije. Če bo pa ljudstvo govorilo jasno in možato besedo, pa utegnemo doživeti usmeritev v revizionizem, — če ne bo udarila v to novo večino zopet železna pest. Stvar novega parlamenta pa bo, da bo zagrmel: Tu sem jaz gospodar; moja je ta hiša! Eksperimenta z zamorcem mora biti enkrat konec; sicer se utegnemo znajti na razvalinah. Shod NSS v Mariboru. Pri polni dvorani restavracije »Jadran< v Mariboru »e je vršil v nedeljo javen shod nai jiluo-oocijuiislitue stranke. Za prou^od-nika shoda je bil izvoljen tov. občinski svetovalec Selinsek, ki je po kratkem nagovoru podal besedo tov. obč. svet. Itogli&u, kateri se je v splošnem bavil s stanovanjskim vprašanjem, sklicujoč se pri tem na svoj tozadevni referat na zadnjem strankinem zboru NSS v Ljubljani in na predloge naše delegacije v občinskem svetu, ki vsled trmoglavosti in ljubosumnosti socijalnih demokratov niso mogli biti izvedeni. Tov. Pirc je ua osnovi številnih dokumentov dokazoval, kako malo se je pri nas storilo na tem polju v primeri z drugimi državami iu je končno kot rezultat izvajanj obeh govornikov predlagal resolucijo, ki jo objavljamo na koncu. K resoluciji je tov. Tumpej stavil neko majhno spremembo, ki je bila sprejeta. Za tem je tov. Braudner poročal o drugi točki dnevnega reda, o politični situaciji z ozirom na razpust narodne skupščine in o volilnih pripravah ter je končno predlagat tozadevno resolucijo. Obe resoluciji sta bili med navdušenjem enoglasno sprejeti in se glasita: I. Resolucija k stanovanjskemu vprašanju, (ki je bila poslana ministru za socijalno politiko). 1. Zahtevamo, da se obstoječi zakon o stanovanjih naredbenim potom podaljša do uveljavljenja novega stanovanjskega zakona iu zahtevamo poleg tega tudi nujno uvedbo zaščite za podnajemnike. 2. Zahtevamo, da vlada dejansko in nemudoma sodeluje na odpravi stanovanjske bede, potom zidanja nujnih malih stanovanj. Naša stranka bo z vsemi sredstvi delovala na ožlvotvorjenju državnega gradbenega zakona namenjenega Bpecijelno odpravi stanovanjske bede ter odpravi nezdravih stanovanj. 8. Zahtevamo, da novi stanovanjski zakon vsekakor vpošteva načelo, da naj postane stanovanjsko vprašanje državno vprašanje in da sledi tudi naša država vzgledu drugih držav, ki v najizdatnejši meri moral- no in materijelno podpirajo privatno gradbeno inicijativo, osobito pa stavbeno zadružništvo. V to svrho zahtevamo tudi, da vlada točno prouči vse tozadevno ji predložene osnutke, ki naj tvorijo podlago za pravilni stanovanjski zakon in ne le za zakon o stanovanjih. 4. Zahtevamo, da vlada takoj uvede posebno nadzorstveno oblast ob sodelovanju zastopnikov delavskih organizacij za pregledovanje delavskih stanovanj v svrho ugotovitve razmer delavskih stanovanj ter navedbo konkretnih predlogov glede odprave vselh nedostatkov, ki ogrožajo zdravje in eksistenco delavskih družin. 5. V zvezi s tako nadzorstveno oblastjo zahtevamo tudi istočasno ustanovitev delavskih statističnih uradov, katerih namen naj bo, ugotoviti kje in kako so pri podjetjih zaposleni delavci nastanjeni ali in kaj so njihovi gospodarji storili za človeško spodobna stanovanja delavstva. V tem delavskem statističnem uradu naj se zbirajo tudi uspehi pregleda nadzorstvenih komisij in pregled o' pomanjkljivostih, ki se najdejo pri takih kontrolah. 6. Zahtevamo, da vladn do izdaje novega stanovanjskega zakona takoj izda na- KINO MATICA Vam vedno prinaša samo najnovejše in najboljše filme Dne 20., 21., 22. in 23. novembra 1924 KRALJICA SUŽNJEV Velikanski film v 6 dejanjih Predstave ob V* 4, 5, V* 7, in V* 9 V nedeljo ob 3, x/» 5, 6, */, 8 in 9 uri Neskrajšani orkester, svira vedno pri vseh predstavah. redbo vsem stanovanjskim oblastim, da preskrbujejo z razpoložljivimi stanovanji pred vsemi drugimi deložirane družine in da ob enem izda oblastim, ki izrekajo sodbe o deložacijah navodilo, da se take sodbe ne izrekajo samo po mrtvi črki zakona, nega vpoštevajoč današnje obupne stanovanjske razmere in da se v slučajih, ko 6e mora zakonu zadostiti, podaljša vsaj izvršba deložacije, dokler prizadeti stranki stanovanjski urad ne preskrbi vsaj za silo stanovanje. V to svrlio naj vlada preskrbi, da so začasno na razpolago tudi prazni ali sicer ne neobhodno potrebni vojaški objekti. S tem v zvezi zahtevamo tudi, da vlada odredi, da sodišča o deložacijah pred izrekom sodbe zaslišijo tudi stanovanjsko oblast, katere za deložirance event. neugodno stališče se vpo-števa le tedaj, ako je stanovanjski urad do-iičniku že preskrbel drugo stanovanje. 7. Zahtevamo, da vlada še pred novim letom odredi na sedežu vseh pokrajinskih oblasti ankete iz zastopnikov društev hišnih gospodarjev in najemnikov, zastopnikov trgovine, obrti in industrije, stavbenih Zadrug, stavbenih podjetij, denarnih zavodov v svrho: 1. ustanovitve stalnega komiteja, ki bo do novega stanovanjskega zakona izravnal spore glede najemnine ter ostalega stanovanjskega razmerja in 2. ustanovitve državnega stanovanjskega odbora, ki naj prouči krajevne razmere ter na tej podlagi predloži vladi osnutek za novi stanovanjski zakon, obenem pa osnutek za pospeševanje gradnje malih stanovanj potom občin ln stavbenih zadrug. 8. Zahtevamo, da se državnim upokojencem zopet izplačuje s 1. novembrom t. 1. odtegnjena stanarina, ker je s tem odtegljajem večini istih docela ogrožen njihov itak obupni eksistenčni položaj. II. Resolucija k političnemu položaju: Najstrožje obsojamo one činitelje, ki so izsilili neparlamentarno rešitev zadnje vladne krize, zlasti še zato, ker se je s tem Politični Priprave za volitve. Vse stranke se z naj večjo vnemo pripravljajo na skupščinske volitve. Delo je zaenkrat koncentrirano na notranjo strankino organizacijo in na reklamacijski postopek. O koaliranih nastopih posameznih strank še ni ničesar perfektnega sklenjenega. Šefi širšega bloka so se v Beogradu posvetovali o tem, kako stvoriti enoten nastop strank sporazuma. O seji je bil izdan ta-le komunike: »Na seji voditeljev širšega bloka se je ugotovilo, da je volivni položaj na podlagi poročil, ki so jih dobili voditelji iz vseh krajev države, zelo povoljen za stranke sporazuma. Jemajoč v obzir, da se sedaj vodi volivni boj na temelju, ki gre za zmago principa parlamentarizma in spoštovanja ljudske volje za zmago narodnega sporazuma in boja proti korupciji in v soglasju z željo prijateljev iz vse države, so voditelji sporazumnih strank skfenili, da priporočajo svojim prijateljem, kjerkoli je to z ofcirom na lokalne razmere mogoče izvesti, da ko-operirajo in skupaj nastopajo. Kjer to ni mogoče in radi lokalnih razmer ne bi bilo koristno, se razume, da so člani sporazumnih strank obvezani, da si kolikor mogče medseboj pomagajo.« — Davidovič, Korošec, Maček, Petrovič, Spaho. ( Iz komunikeja ni razvidno, da bi bila situacija za kooperacijo širšega bloka najpovoljnejša. Po časopisnih poročilih je zemljoradniška stranka sklenila, da bodo zemljoradniki samostojno nastopili po vsej državi, ne da bi se vezali z drugimi strankami. Radičeva stranka je sklenila, da v Črni gori, Srbiji in Šuma-diji ne postavi lastnih kandidatnih list. Te pokrajine prepušča Davidoviču in zemljoradnikom. Sklepi državnega odbora. Naloga državnega odbora je, da določi število poslancev za posamezna volilna okrožja. Volilni red za narodno skupščino določa, da voli vsako okrožje toliko poslancev, kolikor mu jih pripada po številu prebivalstva. Na vsakih 40 tisoč prebivalcev odpade en poslanec. Vladna večina je v državnem odboru sklicujoč se na volilni zakon predlagala, da se določi število poslancev za posamezna volilna okrožja na podlagi statistike prebivalstva iz leta 1910. Opozicija je temu predlogu ugovarjala, češ, da ljudsko štetje iz leta 1910 sedaj ne izkazuje faktičnega števila prebivalstva. Ako se vzame za podlago ljudsko štetje iz leta 1910, bi Srbija in Črna gora volila najmanj 20 poslancev več, kakor jima pa gre. Edino pravilno je, če se kot podlago za določitev števila prebivalstva vzame ljudsko štetje iz leta 1921, Vladna večina je odklonila predlog opozicije. Število poslancev bo razdeljeno po ljudskem štetju iz leta 1910! S tem sklepom bo ostala razdelitev poslancev ista, kot pri zadnjih skupščinskih volitvah. Izvedle se bodo le nebistvene korekture. Tako na primer tudi v mariborskem in ljubljanskem okrožju radi teritorijalnih sprememb. ustavilo že zapožeto delo za sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Protestiramo, da se je narodna skupščina razpustila predno je mogla skleniti nujne in važne zakone, tako da je bila ponovno odgodena rešitev upravičenih in perečih žalitev invalidov, javnih nameščencev in vpokojencev ter stanovanjsko vprašanje, in predno so bili postavljeni pred sodišče vsi oni, ki so se pregrešili proti zakonu s tem, da so na kaz-njiv način zapravljali državno imetje, ki ga Je ljudstvo ustvarilo ob velikem trpljenju in pomanjkanju. Obsojamo jednako diktatorske manire in absolutistične metode Pašiča in Pribičcviča, kakor Radičvo demagogijo. Pozivamo vse zavedne ročne in duševne delavce, sploh vse tiste, ki trpijo pod sedanjimi neznosnimi političnimi, gospodarskimi in socijalnimi razmerami, du obračunajo 'K nasprotniki parlamentarizma in bratskega sporazuma in z zagovorniki korupcije na ]ta način, da se strnejo okoli narodno - socijalistične stranke, ki zastopa interese vseh zatiranih in zapostavljenih slojev ter ji pripomorejo do takega zastopstva v parlamentu, ki bo skupno z ostalimi res demokratičnimi in socijalnimi strankami skrbelo, da se v bodoče zavarujemo pred raznimi razočaranji in atentati na ljudske pravice, da se bo mogel izvesti sporazum in temu slediti popolna gospodarska in politična enakopravnost ter soci-jalna pravičnost v korist države in njenih državljanov. Le tako se bo Jugoslavija konsolidirala in postala močna iu ugledna na znotraj hi na zunaj, kar bo dovedlo končno do odrešitve tudi naših neosvobojenih bratov v Primorju iu na Koroškem, ki morajo sedaj radi naših neurejenih razmer podvojeno trpeti. Tov. Selinšck je na to med splošnim navdušenjem in trdno voljo zborovalcev za boj proti režimu zaključil ta lepo uspeli shod, s katerim je stopila narodno-socijali-stična stranka v Mariboru v volilno borbo, pregled. Ministrski svet. Ministrski svet je sklenil, da dovoli 25 milijonov dinarjev kredita za popravo ceste Beograd-Boka Kotorska. Dalje je bilo sklenjeno, da se prične kovati denar in sicer nikljasti novci po dva, eden in pol dinarja v višini 200 milijonov dinarjev. Kovani denar bi nadomestil raztrgane papirnate novčanine. Belaike. »Kolre gor, kotre dol!« To bo nov pasus ali pa kar cel paragraf, ki se bo vpletel pri reviziji uradniške-za zakona v službeno pragmatiko. »Kofre dol, kofre gor!« — Do danes menda že ljudje vedo kaj se to pravi, vsaj uredništvo si je o tem na jasnem. Da si bo na jasnem tudi ostalo ljudstvo, hočemo to pojasniti in utemeljiti umestnost S »Kofre dol, kofre gor*. Vlada je takorekoč gospodar ali krušni oče državnih uslužbencev. Tako je na celem svetu. Ni pa na celem svetu tega, da bi se vlade tako pogosto in hitro menjale, kakor pri nas v Jugoslaviji, — kar ima in bo imelo za novi paragraf < Kofre gor, kofre dok tudi svoj bene. Besedico »vlada« moramo pri nas pojmovati tako, kakor besedico »partija«. — Vsaka taka »patrija« pa želi imeli vedno pripravljen tak aparat, ki je njej po volji. Takoj ob nastopu in prevzemu državnih poslov te ali one partije, mora biti tudi že na mestu partijski državni aparat, partijski državni uslužbenci. To pa zato, ker ena partija uslužbencem druge partije ne zaupa, noče da bi izdajalo tajne tajnosti ene partije drugi. Zato se hoče uveljaviti in raztegniti na vso državo srbijanski paragraf »Kofre gor, kofre dol«. Tam je ta paragraf čisto nekaj običajnega. Ko je namreč imenovana nova vlada, pobere v vsakem uradu vse uradni-štvo, to je cela partija svoje stvari v kofre in odide. Pred vratmi aa jih že čaka nova partija s svojimi kofri, ki takoj nato zasede svoje nekdanje prostore, ki jih je izpraznila pred kratkim z imenovanjem nove vlade. Vsak uradnik in uslužbenec že ve, na katero mesto spada. Tam izloži svoj kofer. Srbskemu uradništvu se ne zdi ta postopek nič čudnega in nič hudega. Dela se v partijah z večjimi ali manjšimi presledki. Vsaka partija si služi svoj kruh samo en čas. Zato mora paziti, da si takrat ko služi, toliko prisluži, da izhaja tudi takrat, ko ne služi. In to ni za partije nobena umetnost, ker se dela in služi vzajemno. Zato tudi uradništvo tam preko bolje izhaja, kljub temu, da manj dela, ker goji »vzajemnost', ki je ena najlepših lastnosti družabnosti. Tega se naj nauče in privadijo tudi naši prečani ali mi. Praksa »Kofre gor, kofre dol« se je že tudi pričela uvajati pri nas svojčas s prvim P.-P. režimom, ki je ukazal enim kofre dol, drugim pa kofre gor. Potem je prišel drug režim D.-K. Ta je to parolo ponovil. In sedanji P.-P. režim jo zopet ponavlja. Pri prihodnjem režimu pa bo že menda šlo samo od sbe: zamenjava se bo izvršila sama od sebe: ena partija kofre dol, druga gor. Ako bodo kofri stare partije »težki«, bo novi režim delj časa brez skrbi. Ako pa bodo kofri »lahki,«, potem je novemu režimu usojena kratka doba. Vse to ima tudi svojo dobro stran: Ostalim državljanom ne bo treba vedno poslušati uradniškega tarnanja o premalili plačali in pomanjkanju sploh. Uradništvo si bo pomagalo samo, ali bolje rečeno, pomagalo mu bo »vzajemno« delo v partijah. Zakasnelega tiča tožba. Znan beograjski dnevnik nas je te dni potolažil s tole očetovsko izjavo: Po drugih Čehoslo vaška. V Moravski Ostravi so se vršile volitve v občinski zastop. Češkoslovaški socijalni demokratje so dobili 12.654 glasov (leta 1920 19.781 glasov), narodni socijalisti 4611 glasov (leta 1920 2971 glasov), nemški socijalni demokratje 813 glasov (leta 1920 5746 glasov), če-škoslov. ljudska stranka 5667 glasov (leta 1920 2228 glasov), demokrati 4283 glasov (leta 1920 3438 glasov), komunisti 5683 glasov (leta 1920 niso kandidirali) in obrtna stranka 1527 glasov (leta 1920 1264 glasov). Kakor se vidi, so narodni socijalisti najbolj napredovali, dočim so socijalni demokrati največ izgubili. Vendar pa izguba socialnodemokratskih glasov še ni tako velika, če se pomisli, da so se to pot od njih odcepili komunisti. Dr. Ramok avstrijski kancler. Kakor smo že poročali, je v Avstriji vsled železničarskega štrajka izbruhnila tudi vladna kriza. Dosedanji zvezni kancler dr. Seipel je podal demisijo kabineta. Prvotno se je pričakovalo, da bo mogoče dr. Seiplu sestaviti novo vlado. Vendar so se pa pokazale z nemško nacijonalnih krogov zapreke, da jo dr. Seipel definitivno vrnil zveznemu glavnemu odboru mandat za sestavo nove vlade. Glavni odbor je nato poveril mandat za sestavo nove vlade dr. Rudolfu Rameku, ki je pravtako pristaš krSčansko - socijalne stranke kot je bil dr. Seipel. Dr. Rudolf Ramek je sestavil vlado iz dosedanje večine. Vladino spremembo avstrijska javnost ni sprejela z zadovoljstvom in se splošno obžaluje odstop dr. Seipla, ki je veliko storil za sanacijo Avstrije. Nova vlada ne bo spremenila dosedanje avstrijske politike. Kancler dr. Ramek bo v spo- Kjo so uradniške strokovne organizacije? Stara stvar je, da vsaka vlada napravi nekaj izprememb na važnih vodilnih mestih. To se zgodi in se je zgodilo tudi v drugih državah. Vendar se kaj takega ni dogajalo nikjer iu nikdar, kakor samo pri nas. Kaj takega, da bi se po vrsti odstavljalo, pen-zijoniralo in brez utemeljenega vzroka, tedaj protizakonito, s fiugirano uradno potrebo prestavljalo uradništvo iz kraja v kraj, daleč od svoje družine, v kraj, kjer ni stanovanja in mora zato družinski oče živeti ločeno od družine s stroški na dve strani, to se ni dogajalo in se ne dogaja. In to vse zato, ker uradnik slučajuo misli politično drugače, kakor ministri, ki so na vladi. — Pravkar se čujejo zopet glasovi, da jo neka politična stranka sklenila v velikem Stilu pričeti izvajati to prakso prav za božične praznike. V koliko je na tem resnico ne vemo, toda govori se tako in to od strani pristašev dotične politične stranke. — Ali naše strokove uradniške organizacije tega ne slišijo, ali niso tega* že celo videle? Kako to, da se ne zganejo? Zakaj ne zaščitijo svojih stanovskih kolegov že v naprej s primernimi koraki. Ali so mar morda res že tudi strokovne organizacije, otrovane s političnim strupom? Upamo da ne! Zato pričakujemo, da se bodo zganile. — Mi hočemo biti v tem pogledu nepristranski in podpreti vsakokrat tako akcijo. — Od naše strani pa še izjavljamo, da bomo' proti vsem poizkusom persekucij s te ali one strani prav gotovo in z rso silo znali ščititi preganjanje uradništva iz naših vrst. To naj si gospodje zapomnijo, da pozneje no bo izgovorov. Mezdno gibanje tiskarjev. Koncem tega leta poteče tarifa, ki so jo dogovorno sprejeli in priznali delodajalci in delojemalci. Vrše se priprave za revizijo te tarife z obeh strani. In skoro bi se bilo bati stavke, ker tiskarnarji ne bi odnehali od svojih zahtev, med tem ko bi uslužbenci tudi ne odnehali in bi s skrajnimi sredstvi branili svoje interese. — Toda zdi se, da je temu že pomagano. Pomagala je nova vlada z volitvami in volivno borbo, ki bo takrat stopila ravno v akutni štadij. Vladne stranke bodo brez nadaljnega pomišljanja hotelo imeti svoje liste med volivno borbo. Zato bodo merodajni faktorji že potolažili tiskar-narje in čeprav neradi, bodo le-ti skoro gotovo ugodili delavstvu. — Upravni odbor NSSZ Ima svojo sejo v nedeljo, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne v tajništvu. Bratje odborniki so naprošeni, da se seje zanesljivo in točno udeleže. Podružnica NSSZ v Ljubljani opozarja ljubljansko članstvo, da bo odslej posloval blagajnik vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne v tajništvu, kjer se lahko vplačuje članarina. — Odbornike opozarjamo, da se vrši v nedeljo 23. t. m. ob 10. uri dopoldne »Vsi državljani si morajo biti notranje prepričani, da nad njihovimi javnimi in privatnimi pravicami bde organi državne oblasti, oboroženi s silo zakona Tn fizično silo države...« Malce propozno: Vso to sta nam že davno sporočila blagopokojna cesar Jožef II in gospo«lin Metternich! ter seveda tudi »napredni« — »Slovenski Narod*. državah. razumu s socijalnimi demokrati izdelal vladni delovni program. Predvideva se, da bo nova vlada na spomlad razpisala volitve. Pri volitvah se misli obračunati predvsem z nemškimi nacijonalisti, ki so bili povzročitelji vladne krize. V bodočem avstrijskem parlamentu bi potem odločevali le stranki krščanskih socijalistov in socijalnih demokratov. Italija. . Proti fašizmu nastaja v Italiji vedno večji odpor. Mussolini komaj iu komaj še obvladuje situacijo. V parlamentu so vstopili v opozicijonalni blok vsi oni poslanci, ki direktno ne pripadajo fašistični stranki. Opozicija je izdala na narod proglas, v katerem obsoja teroristične metode Mussolinija. Španija. Po vzorcu italijanskega fašizma ima državno oblast v rokah militaristični direktorij. Zadnje tedne so se pojavili v Španiji nemiri, ki so stremeli za državnim prevratom, da vržejo absolutistični direktorij. Zaenkrat so bili nemiri udušeni. Republikansko gibanje se pa navzlic vsem nasiljem direktorija zelo širi. Rusija. Sedemletniea novemberske revolucije se je praznovala v vseh glavnih mestih Rusije z velikim pompom. V Moskvi se je med drugimi svečanostmi vršila tudi zaprisega 25 tisoč rekrutov rdečo armade. Tekom popoldneva je šel preko rdečega trga sprevod, katerega se je udeležilo 250 tisoč ljudi. Zvečer je bila Moskva vsa v umetnem ognju, lučih, napisih in zastavah. Slavnosti so se udeležili tudi vsi oni zastopniki tujih držav, katere so de jure priznale sovjetsko Rusijo. vestnik. redna seja v tajništvu. Vsi in ločno. — Odbor. Podružnica NSSZ v Zagorju javlja vsem članom, da se vrši shod N£SZ v soboto 22. nov. 1921 ob -1. uri popoldan v kavarni »Mtlller«. Vabijo se vsi pristaši NSS in »Bratstva« in vse delavstvo, katero vidi v enotnem boju — zmago proletarijata. Poroča predsednik NSSZ br. Rudolf Juvan i/. Ljubljane. — Vsi na strokovni shod NSSZ. Zagorje. — Podružnica NSSZ v Zagorju sklicuje za v nedeljo, dne 7. decembra ob 3. uri popoldne članski sestanek v lokalu »Bralstva«. Ker poroča na sestanku zastopnik iz Ljubljane o delavskem položaju, prosimo tjoftte in zauesljive udeležbe* — Odbor. Strokovni shod NSSZ v Litiji. V nedeljo 10. I. m. je sklicala podružnica NSSZ v Li liji ob 10. uri dopoldne javen shod v pro storili gostilne na pošti. Shod je bil prav dobro obiskan, tako, da je moralo veliko poslušalcev stoje poslušati poročila raznih govornikov, ker so bili vsi prostori zasedeni. Shod je otvoril odbornik podružnice br. Tišler ter podal besedo predsedniku osrednjega vodstva br. Juvanu. Govornik je v daljšili izvajanjih pojasnil položaj delavstva v naši državi, na to pa se je obširno pečal z razmerami litijskega delavstva ter po-vdarjal važnost enotne organizacijo. Povedal je tudi, kaj vse je že ukrenila NSSZ za litijsko delavstvo in kdo je bil tisti, ki je zanesel med delavstvo razdor ter napravil veliko škodo v tem oziru, da danes nima delavstvo litijske predilnice nilT kolektivne pogodbe, niti raznih drugih zajamčenih pravic. Govornik jo pozval navzo Če delavstvo, da naj se javno izjavijo, ako ni naša organizacija v vsakem pogledu vršila svojih dolžnosti ter se ni mogel v ten: oziru nihče izjaviti, nasprotuo, vsi so pritrjevali, da je edino NSSZ veliko storila zn delavstvo. Po njegovem obširnem poročilu se je priglasil k bosedi zastopnik socijalne demokratične Strokovne Komisije. S svojim nastopom si jo pa več škodoval, kakor koristil. Priglasila sta se tudi dva komunistična železničarja, izmed katerih se je eden celo upal trditi, da so narodni socijalisti odklonili enotno fronto delavstva. Br. Juvan je odgovarjal vsem tem govornikom ter doka zal, da so vse trditve nasprotnikov navadno laž ter je pozival zastopnike nasprotnih or ganizacij, da naj pokažejo uspehe svojega dela v jetiji.. Sploh so dobili nasprotniki la ko temeljite iu stvarne odgovore, da si bodo prihodnjič pač premislili uganjati dema gogijo na naših shodih. Shod je potekel drugače popolnoma mirno, koristen pa jc bil v toliko, da so delavci sami sprevideli, kje so njegovi pravi priatelji in zaščitniki in so spoznali tudi one, ki bi radi v kalnem ribarili. Uspeh je bil za nas popolen ter Je naša organizacija zopet v polnem razmahu v korist litijskega delavstva. Tovariii volile!! V torek 25. t. m. se zaključi reklamacijsko postopanje za skupščinske volitve. Rok je torej zelo kratek. Zato opozarjamo vse krajevne organizacije, vse naše zaupnike in vse volilce, da nemudoma store svojo dolžnost. Prepričajte so vsi, če sle v volilnem imeniku, oziroma, če so v njem vsi naši volilci. Če kdo ni vpisan, naj se takoj vreklamira. Volilni imeniki so na razpolago v vsaki občini pri občinskem uradu. V Ljubljani jih ima za mesto Ljubljana na razpolago tajništvo stranke, ki posluje vsak dau od 9-—12 in 3—6 ure. Med tem časom so volilni imeniki vsakomur dostopni za vpogled. Tudi izvrši tajništvo reklamacijsko postopanje, ako volilec • sam tega ne more. Paziti je, da se izbrišejo vsi nasprotniki, ki nimajo pravice glasovanja. Tovariši! Še enkrat povdarjamo, rok je zelo kratek, zato izvršite svojo dolžnost takoj in neodložljivo. Čas je samo do 25. novembra. Kdo srne voliti. Pravico voliti imajo vsi državljani kraljevine SHS, ki so do tedaj, ko so se pričeli sesiavljati volilni imeniki, dovršili 21. leto. Tudi smejo voliti vsi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki so se stalno naselili v državo SHS do časa sestavljanja volilnih imenikov. Aktivni in neaktivni oficirji in vojaki ne smejo volili. Tudi nimajo pravice voliti oni, ki so obsojeni na izgubo državljanske časti, dokler kazen traja; oni, ki so v kon-kurzu in oni, ki so pod skrbstvom. To vpoštevajte pri reklamacijskem postopanju. Iz stranke. Občni sbor krajevne organizacije NRS v Celju. — V soboto 15. t. m. je imela celjska kraj'.’vna organizacija v prostorih hotela vBalkant svoj redni občni zbor. Zborovu-njo jc bilo prav dobro obiskano, kar je dokaz za veiik napredek narodno-socijalistične misli v Celju. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik organizacije, podžupan tov. Dragoiiii Gobec, ki je kot prvi pedal obširno predsedniško poročilo. Iz poročil ostalih funkcijonarjev smo povzeli, da se jo celj-; ska organizacija v pretečenem poslovnem j lelu trudila obdržati svoj stari sloves ter da je bilo njeno delovanje v vsakem pogledu zadovoljivo. Zlasti je povdariti nadvse častno udeležbo pri volitvah v občinski zastop mesta Celje, kjer je baš sodelovanje naše organizacije v narodnem bloku odločilno vplivalo na izid volitev tako, da je naš biser ob bistri Savinji enkrat za vselej moško in odločno v narodni posesli. Blagajniško poročilo sicer ni moglo podati rožnatih številk, ker smo pač proletarska stranka iu smo navezani na lastno pomoč. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen za predsednika tov. dr. Rudolf Dobovišek ter smo prepričani, da bo njegova priznana delavnost po-, rošlvo, da bo celjska krajevna organizacija napredovala. V odbor so bili izvoljeni sami priznani, požrtvovalni naši delavci ter smo prepričani, da se novi odbor popolnoma zaveda svoje velike naloge in jo bo tudi izpolnil. Načelstvo stranke je na zborovanju zastopal strankin podnačelnik tov. R. Juvan, ki nam je v spodbudnih besedah dal nai-lcp&ih navodil za nadaljnje delovanje, po-vdarjajoč, da se mora skušati vselej in povsod najti pravo pot ter obljubil, da bo centrala v Ljubljani krajevni organizaciji vedno na razpolago. Temelj vsemu pa je in mora biti, zdravo jedro v krajevnih kadrih. Na to je govoril tajnik mariborskega okrožja, tov. Anton Brandner, ki nam je dal nekoliko dobrih navodil za predstoječe volitve v narodno skupščino. Zborovalci so zanimiva poročila vzeli z odobravanjem na znanje. K sklepu se je novoizvoljeni predsednik tov. dr. Dobovišek zahvalil občnemu zboru za izkazano mu zaupanje, na kar je dosedanji predsednik tov. podžupan Drago Gobec obljubil sodelovanje v krajevni organizaciji kot član odbora z isto ljubeznijo, kakor je to delal kot predsednik. Zaključil je zborovanje s pozivom na enodušno skupno delo za napredek in procvit narodnega socljalizma. Zbor ljubljanskih zaupnikov NSS. — V pondeljek 17. t: m. se je vršil v Narodnem domu zbor ljubljanskih zaupnikov, ki je bil zelo številno obiskan. Navzočih je bilo namreč und sto ljubljanskih zaupnikov in je med vsemi vladala enodušna voija, nastopiti pri skupčinskih volitvah tako, da bo delalo to čast naši stranki. Zborovanje je otvoril predsednik ljubljanskega okrajnega odbora lov. Josip Ambroiič, pozdravil vse navzoče iu izrekel svoje veselje nad tako lepo udeležbo, kar je dokaz, politični zrelosti naših zaupnikov v Ljubljani. Na to je poročal strankin načelnik tov. Ivan Deriič o politični situaciji, ki je nastala z ozirom na razpust narodne skupščine in na predstoječe volitve. V daljšem, izčrpnem poročilu nam je obrazložil točno in jasno vse politične mahinacije, ki so se godile v Beogradu ter preciziral naše stališče k politični situaciji. Na to je poročal strankin podnačelnik tov. R. Juvan, ki je ovrgel vse trditve, da se Je naša stranka že zvezala s to ali ono stranko za skupščinske volitve ter pojasnil, da bo o našem nastopu končnoveljavno sklepal strankin osrednji izvrševalni odbor in Strokovni fttev. -47. >NOVA PRAVDA« SUan 3. pa strankin izredni zbor. Ljubljanski zaupniki pa tla bodo za Ljubljano posebej sklepali o našem nastopu v Ljubljani. Pozival je tovariše k enotnemu delu. Kot tretji govornik je nastopil tov. Frun Rupnik ter je kot predsednik centralnega organizacijskega odseka razvil jako lep in natančno izdelan volilni načrt, kako se mora naša stranka organizirano pripraviti za volilni nastop, pa najsi nastopi stranka tako ali tako. I’o njegovem res stvarnem poročilu se je razvila zelo obširna debata, katera je pokazala, da vlada v naših vrstah popolna enotnost in odločna volja pokazali vsem in vsakomur, da je narodno-socijali,stična stranka tu, s katero morajo računati tudi nasprotniki. Zborovanje, ki je trajalo nad dve uri je bilo zaključeno ob splošnem navdušenju za narodno-socijalistično misel. Ta zbor ljubljanskih zaupnikov je ponovno ovrgel vse trditve nasprotnikov, da narodno-sodjali- stična stranka samo životari in eksistira na papirju in dokazal, da imamo v Ljubljani in povsod drugod organizirane kadre, na katere zremo z največjim zaupanjem. S temi kadri gremo s ponosom na volišče v zavesti, častne in lepe zmage. Volilni whu924/24, objavljen v Uradnem listu z dne 11. novembra 1924, št. 103, glede razpisa nadomestnih volitev za obrtno sodišče v Ljubljani, glasom katerega morajo vsi navedeni podjetniki vposlati predstojniku občine, v katere okolišu se nahaja obrato-vališče podjetja najkasneje do 29. novembra t. 1. podatke, potrebne za sestavo volilnih imenikov (obrtni podjetniki v Ljubljani morajo vložiti tozadevne prijave pri mestnem magistratu in sicer v mestni po- svetovalnici). Vsaka prijava mora vsebovati ime in priimek imetnika (namestnika, poslovodje, zakupnika, obratovodje) obrata, natančno stajališče in vrsto obrata ter ime in priimek, starost (po letih) in pokic v obratu morebiti zaposlenih delavcev in delavk, ki so nad 20 let stari (stare) in bivajo nad leto dni v tuzematvu. Pripominja se, da vajeucev in vajenk ni prijaviti, ker nimajo volilno pravice. Javne trgovske družbe, komanditne družbe, zavodi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje volilne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. Glede to osebe je prijaviti nje ime in primek, starost ter poklic. Gori navedeni razglas je nabit tudi na uradnih deskah v poštev prihajajočih občin. — Koncert »Ljublj. Zvona«, dne 13. novembra. Pevsko društvo -Ljublj. Zvon« je priredilo pretekli četrtek tej) koncertni večer v Unionski dvorani. Umetniško izbrani program je nadvse precizno izvajalo 52 pevcev in pevk. Njih skoro preveč discipliniran nastop je vplival na poslušalca kar najboije. t Izmed domačih komponistov bi bilo omeniti zlasti našega diko, skladatelja g. Adamiča in skromnega, a dovolj temperamentnega g. Premrla. Nekaj njunih skladb je moral zbor ponoviti. Kadi pomanjkanja prostora se v podrobnosti ne bomo spuščali, omenimo samo še, da gre glavna zasluga za umetniški užitek, za katerega smo bratskemu Zvonu prav hvaležni njega neumornemu zborovodji, g. Zorku Pre lovcu, kojemu na tem uspehu iskreno čestitamo. Na koncertu je bilo naše članstvo prav lepo zastopano, sicer pa ni bil koncert tako številno obiskan kot bi to »Ljublj. Zvon« zaslužil in kakor bi bilo to od nehvaležne ljubljanske publike pričakovati. — Strogi mestni fiziknt. — Mestni fizi-kat v Ljubljani postopa včasih kar preveč rigorozno. Tako so so dogodili slučaji, da so se diktirale kazni zato, ker mati novorojenčku letos ni pustila cepiti koz. Prav je, da se sanitarne odredbe izvršujejo strogo. Toda v danili slučajih bi bilo treba take pregrešite, ako se jih sploh sme tako imenovati, motriti tudi iz širšega socijalnega vidika in soditi individualno. Tako n. pr. so ubogi, skrbni materi, ki je videla, da je otrok slaboten in celo bolehen, ne more všteti v zlo, ako otroka v takem stanju ni izpostavila še posledicam po cepljenju koz. še manj pa se more zahtevati, da bi prinesla zdravniški dokaz, da je bil otrok res bolan. — Kazen in celo v iznosu po 30 Din pač ni na mestu. To je nerazumevanje razmer. t Anton Luckmann. V Ljubljani je 19. t. m. umrl g. Anton Luckmann, posestnik in kurator Kranjske hranilnice, v starosti 81 let. — Mi to omenjamo zalo, ker si je mož stekel precej zaslug tudi za Ljubljano. Marsikatera delavska in uradniška družina je dobila po ceni in pozneje zastonj stanovanje, lepo, zdravo stanovanje v hra-nilničnih hišah na Dunajski cesti, kjer je cela kolonija. — Tudi t«, dober mož je bil duša te akcije. Dandanes je malo takih. — Zato blag mu spomin! — Prekrstil se je ljubljanski »Avtonomist« v »Slovenskega Republikanca«, ki je glasilo Slovenske republikanske stranke kmetov in delavcev. — Iz Ljubljane v št. Vid ter obratno nas popelje najhitreje in najceneje avtomobil, ki vzdržuje promet po 7krat dnevno tja in nazaj. Ena vožnja stane 3.50 Din. — Postajališče v Ljubljani je pri Figovcu, kjer je razviden tudi vozni red, v Št. Vidu pa pri pošti. — Od 8.-—12. ure vozi vsako uro en avto, popoldne do večera pa trije. Ta promet je pripraven za izletnike, pa tudi za delavstvo, zlasti pri slabem vremenu. — Ali je Pipanov umor že pojasnjen? Še nel Pa tudi naše časopisje je o tem utihnilo. Nihče ne zve ničesar več! — Umor naj oslano skrivnost!? Zavija se v temo, iz katero pa se še vendar pritajeno rdeči vprašanje: Kdo ga je? — Ali je zločinec zaprt, ali je bil zaprt, ali se ga še ni prijelo? — Ali bo kdo to vprašanje rešil? Maribor. — Narodua zavednost in Narodno gledališče. Lani sovrej je Maribor apeliral, naj Ljubljana, sploh cela Slovenija reši Narodno gledališče v Mariboru pred sicer neizogibno katastrofo. Apel je bil na mestu. Ampak v življenju je tako, da lastnik goreče hiše v prvi vrsti tudi sam gasi. Mariborski narodni krogi, ki hočejo sicer biti merodajni, pa rešujejo ravno sedaj najhuj-šo krizo svojega gledališča z — bojkotom in vsak v svoji oštariji. Vrhunec narodnega škandala pa je ta jara gospoda napravila, ko je Jugoslov. Matica v gledališču priredila Kapallski večer v proslavo ujedi-njenja SHS. Pripravila je dve tako privlačni točki (Finžgarjevo predavanje in Bevkovo krstno predstavo p Kajn tj, ki slika trpljenje našega naroda v zasužnjenem ozemlju), da bi ne moglo biti dovolj prostora v gledališču. Doživeli pa smo javni kulturni škandal, da je gledališče sicer prenapolnila mladina, a lože in ostali sedeži so bili po večini prazni. Kje je naša narodna trgo-vina, industrija, ki sicer tako rada apelira na geslo » Svoji k svojim«? Kje so odvetniki, bankirji, sploh vsa veleinožna narodna gospoda ? Ona čaka v oštariji in v baru, da slovensko gledališče — propade. — L bogi »Dom ubogih.« Skoro dve leti trajaoči spor, kdo naj izvede pomožno stanovanjsko akcijo »Dom ubogih; so na jadnji anketi dne 14. t. m. vendar rešili tako, da ostane akcija še nadalje pod okriljem stavbne zadruge »Mojmir«, toda v ožjem odboru uaj bo zastopana »javnost« s polovico odbornikov s predsednikom in blagajnikom. Da se je ta spor »prijateljev« brezslanovanjskih revežev razrešil, je ustanovitelj te človekoljubne akcije eden naših tovarišev resigniral na svoje mesto v odboru. Niti laka prepotrebna človekoljubna akcija ne najde več složnosti med Slovenci v Mariboru. — Na živilski trg uikar politike! Na našem 'živilskem trgu že dlje časa opažamo, da neka stranka hujska kmetsko ljudstvo proti meščanom ter vzpodbuja prodajalce živil k pretiranim cenam. Iz višjih političnih interesov smo to nesocijalno huj-sjkarijo dosedaj molče prenašali. Ampak svaka sila do vremena. Odslej te dvojne morale ne bomo več trpeli. To se zna pokazati tudi na volilnih shodih, ko se bo dotična stranka zopet dobrikala zlasti delavstvu in uradništvu ter se drznila ijopet dokazovati, kako so ji na srcu interesi srednjih in nižjih slojev tudi v mestih. — i\u uusiov obuiejuega komisarijata in carinarne v Mariboru. V inozemske vlake, ki prihajajo iz Avstrije, dovoljujejo na kolodvoru v Št. liju (obmejna postaja) vstop proti Mariboru samo tistim osebam, ki se lahko izkažejo s tozadevnim dovoljenjem obmejnega komisarijata. To pa se zlorablja tako, da osebe, ki potujejo res v nujnih opravkih, no dobijo takega dovoljenja za vstop, med tem ko razne damo v spremstvu orožnikov in financerjev, četudi niso v službi, lahko potujejo brez dovoljenja. Ali so uiogče gotove dame bolj zanesljive kot pa ostalo občinstvo. Skrajni čas je že, da se napravi red in napravi konec protekcionizmu. Ali naj bodo za vse olajšave, ali pa za nikogar. Izjem pa ne trpimo. — Popotnik. — V/ranglovci gredo — pa ne vsi! — Samo oni, ki so bili zaposleni pri gradbi železniške proge Ormož-Murska Sobota, katero jo sedaj dograjena. Gredo baje v Francijo, k podobnemu delu. — Tragična smrt. — V limbuški fari pri Mariboru se je ustrelil ob mrtvaškem odru svoje žene Ivan Artnak. — V žalosti je šel za njo v smrt. Celje. — Preokret pri »Orjuni«? Prejeli smo: Gotovo inm »Orjuna« v svojem programu nekaj točk, ki se približujejo programu NSS. Te točke so bile znane nam in- širši javuo-stL Zato je veliko naših pristašev s počet-ku gojilo simpatije do »Orjune«. Narodno-socijal is lični stranki pa niso ostale tudi prikrite one točke v statutu »Orjune«, ki lej organizaciji dovoljujejo in celo narekuje na-siistva. Zato je NSS proti »Orjuni« zavzela svoje znano stališče. Da je bilo njeno mnenje in stališče pravilno, so kmalu pokazali razni žalostni dogodki, ki so ta nasprotja med Orjuno in NSS žalibog še poostrili. — Ko bi bila »Orjuna« nnše ugotovitve izpodbila s tem, da bi se otresla vpliva gotove politične stranke in da bi dejansko revidirala zloglasno točke svojega statuta, ki govore o fizični sili, ako bi bila precizirala, napram komu in kedaj bi organzacija smela uporabiti svoje fizične sile, potem hi o »Orjuni« govorili mogočo drugače — podpirali bi jo! To pa zato, ker ljubimo tudi mi narodni socijalistl to državo, ker so jo gradili tudi naši pristaši, kor želimo, da bi postala tolikšna, kakor bi morala biti — in ker ne pozabimo in ne bomo pozabili naših zasužnjenih bratov — tam preko! Zalibog se to doslej ni zgodilo. Pri tem pa ni rečeno, da se ne bo. V tej nadi nas potrjuje obnašanje »Orjun« na Štajerskem, in je že tudi v Ljubljani kakor slišimo, opaziti preokret na boljše! Ptuj. Podružnica Ptuj »tldružcnja jugosl. narodnih železničarjev« je priredilo zabaven večer v čast umirovljenemu tovarišu Adražu Huloder, 9vojemu večletnemu predsedniku. Koncertne točke je izvajalo narodno železni- čarsko glasbeno društvo »Drava*-: iz Mari- bora pod vodstvom kapelnika tov. Premru-ja, v splošno zadovoljnost mnogoštevilnega občinstva. Moški pevski zbor je zelo ugajal, nadvse pričakovanje pa Irio (Harfo, violina in čelo). — Tov. Lenarčič je otvoril zabaven večer s primernim nagovorom na slavljenca. Povdarjal je mod drugim ne samo njegovo plodonosno strokovno delo, temveč tudi ono na narodnem polju. Tov. Haladen je bil leta 1906 premeščen v Ptuj in je od takrat tu na vročih političnih tleh vedno neumorno deloval. Po preobratu, ko je ZJZ zopet oživela, je bil slavljenec prvi, kt Je razumel njen program ter začel organizato-rično delo in je začetkom leta 1919 ustanovil v Ptuju podružnico ZJŽ. Razširil je svoje delovanje na postaje Moskanjci, Ormož, Središče in Čakovec. Slednji je pripomogel do ustanovitve lastne podružnice. Slavljenec Je bil duša bralnega društva Ragoznica. Ustanovil je tamburaški zbor, iz katerega je sedaj vznikla narodna godba. Kot gospodar pri »Dram. društvu« je mnogo deloval. Znan kot dober slikar je uporabil večtedenski c*o-pust, da je napravil kulise. Najlepši spomenik si je pa postavil s tem, da je svojo družino vzgojil popolnoma v narodnem duhu. Za tov. Lenarčičem se je oglasilo še več govornikov. Zabavni večer je posetil tudi minister 11. r. dr. Vesenjah. Slavljenec se je vsem govornikom prav prisrčno zahvalii, meneč, da ni v svojem življenju nič drugega naredil, kakor svojo narodno dolžnost, ter želi, da bi bila tudi današnja mladina vstraj-na in požrtvovalna NOVO MESTO. — Trojčki. — Posebna zakonska sreča je z rojstvom trojčkov doletela zakonska Gruden v Stopičah. Ker ni premoženja v hiši, je baje tamošnja babica odklonila pomoč pri rojstvu. Ne glede na to, da je tako postopanje nečloveško in vsega obsojanja vredno, je obenem tudi v nasprotju z zakonom. Zato je stvar oblasti, da to trdosrčno babico, ki je ob enem menda še strankarsko zagrizena, pokliče na odgovor. ORMOŽ. — Družinska tragedija. — Zakonska Hrojič sta živela žalostno zakonsko življenje. Pred kratkim je nastal zopet v hiši prepir in pretep. Zena zbeži v drugo hišo, mož pa v gostilno, kjer si je hladil jezo s pijačo. Ze tam je zagrozil, da bo nocoj še v vasi gorelo. Končno se odpravi proti domu in gre iskat k sosedu ženo. Zena ni hotela domov. Kmalu nato je pričela goreti hiša, v katero se je zatekla žena. Ogenj je uničil vse, tudi gospodarska poslopja, krmo in živež. Sumijo, da je zažgal Hrojič, ker so njega pozneje našli obešenega v svoji hiši. Sicer je bil še pri življenju in so ga oddali v bolnico, a baje ne bo okreval. ZAGORJE. — V prid stavkajočih steklarjev se je vršila v nedeljo dne IG. t. m. v Mtlllerjevi kavarni v Zagorju veselica. Kakor je bila ta prireditev plemenito zamišljena, tako je bila sramotno obiskana posebno od strani onih, ki so bili vabljeni in navzlic svoji moralni obveznosti niso rišli. Od vseh številnih obrtnikov, mesarjev, gostilničarjev in trgovcev sta prišla le 1 krojaški ter 1 mizarski mojster. Čast jitna! Vsi drugi so šli raje na lovsko veselico. Tam je bolj »fina«; družba, kakor med delavci. Tako brezobzirnost si je treba zapomniti za bodočnost. Sicer je pa vladalo na tej prireditvi prav prisčrno razpoloženje. — Požrtvovalno je sodeloval Koroščev orkester, ki je z resnično dobro godbo razveseljeval družbo. — Stavka steklarjev. V Zagorju traja že dalj čas stavka steklarjev, katerim hoče kapitalist V. Abeli znižati plače za 20 oztr. 25 odstotkov. Res je, da imajo steklarji lepe plače, res pa je tudi, da steklar dela kot živina in da se nahaja vedno — kakor v peklu ... Slabo se pa zasluži v skladišču steklarne, kjer dobiva uslužbenec komaj o 31885;— 31905- Curiška borza, 19 nov. švicarskih 12. nov frankov 100 dinarjev je stalo 7-525 7-47 100 franc, frankov » 27 22 27-50 100 laških lir » 2245 22-45 100 čeških kron » 15 45 1545 100 avst. kron » 0-0073 0 0073 100 ogrskih kron » 00069 0 0069 100 bolg. levov » 375 372; 100 dolarjev » 518 75 519-2 100 angl. funtov » 2404-- 2393 — Vsem cenjenim gospodinjam se priporoča „ADRIA“ ljudsko, ječmenovo, dvojno sladno je, menovo »S'dro« in dvojno sladno rženo »M ta« KAVO Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Da sem o Tebi dvomila. Oh, VVil-liam, »koliko sem to noč trpela in kako srečna sem sedaj, tako srečna kot Jlepi dvojici, kateri se sedaj zvežeta za vedno!« »Kmalu boš tudi Ti mojak Sedaj so v cerkvici. Na altarju gore voščene sveče, ki s svojo rdečkasto svetlobo obsevajo poročni dvojici, ki kleče pred oltarjem. Ellen zapazi, da stoji v bližini altarja četvorka mornarjev, ki so — kot domneva Ellen povsem pravilno — pomorščaki iz podmornice, in navzoči kot poročne priče. Dalje se Ellen ne more udajati svojemu razmišljevanju, kajti duhovnik pačne sedaj svoj priprost nagovor puro-ičencem, ki kljub svoji skromnosti globoko gane avzoče. Štirikratni »Da« odmeva po tikom božjem hramu, sledi še blagoslov novo-poročencem in mlada soproga objameta svoji dražestni ženi, ki se blaženo pri-vijeta k njima. William in Ellen stopita k novopo-ročenim dvojicam. Dočim prvi stiska roki Edvardu in Tomu, objame Ellen ’še enkrat Bessy in Molly. »Na to, kar naj bi danes videla, nisem bila pripravljena« reče Ellen tiho mladima soprogama« sicer bi bila prinesla s sabo dokaz, da Vama k Vajmi sreči najiskreneje čestitam. Vendar ho-(čem zamujeno naknaditi o prvi priliki. Srečna sem postala tudi jaz; kajti seznanila sem se z dvema bitji, ki ju ljubim.« Če je Ellen srečna, nista nič manj srečni Bessy in Molly. Tudi oni sta vzljubili nevesto tajinstvenega moža in (le eno tesnobno vprašanje navdaja njuna srca. — »Ali ve ta krasna deklica, da je njen zaročenec strašni maščevalec?« To vprašanje morata obe zanikati. Ta nedolžna deklica, katere čudovite (lepe modre oči imajo tako prisrčen, tako otroško naiven izraz, ne more vedeti, da je njen izvoljenec mož, pred Čegar imenom preletava toliko ljudi groza. In če nekoč vse to zve? Pri tej misli navda obe strah. \ Medtem se približa William zopet 'Elleni, ki vprašujoče upira vanj svoje Oči, sluteč, da se bliža sedaj treuotek, ko si ji bo posloviti od svojega izvoljenca. Ellen se še enkrat prisrčno poslovi od mladih žen. poda Edvardu in Tomu svojo desnico, želeč jima vse najboljše v novem stanu, potem pa odide z Willi- (amom iz cerkvice. Ne da bi spregovorila besedice, prekoračita prostor pred cerkvijo ter zavijeta v bukov goz.d. Komaj ustavi VVilliam korale, že se mu vrže Ellen na prša in prične vroče po-ljubovati ustnice ljubljenega moža. »William, dragec moj, odpusti mi, prav nespametna sem bila!« »Saj ti nimam ničesar odpustiti, tiraga moja, prav nič. — Nasprotno, prav vesel sem, da sem ti danes mogel dokazati, da je bila Tvoja sumnja neutemeljena. v&ejvaivor se nanaša liua-'di dami na podmornici, ki bo v kratkem zopet odplula v domači pristan. Mladi dvojici hočeta vendarle tudi uživati srečo, kar je pa le mogoče v njunem novem bivališču!« »In kje je to?« »To osiane zaenkrat še moja skrivnost, draga Elen. Vendar boš kesneje vse videla in tudi zvedela, kako je pri-.šlo do tega, da sem si zgradil to čudodelno ladjo. Kesneje, draga moja, zveš vse; popeljem Te tudi na podmornico in nekega cine naju zveže duhovnik za vedno!« Glas se. mu na lahko trese, ko izgovori zadnje besede; tudi je opaziti na njem nekak notranji nemir. Toda Ellen si tega — v svoji preveliki sreči — ne vzame k srcu. — Končno se mu izvije iz objema. »Oditi moram, William, voz čaka name. Kedaj se zopet vidiva? Danes, ponoči,« »Da, drag, —• danes — še mnogo ti imam povedati.« Ellen ga še enkrat vroče poljubi, potem pa odbiti skozi gozd ter zgine njegovim za njo se ozirajočim očem. Dama v žalnem oblatilo. Terror je prispel zopet v London. — Wllliam je izpolnil svojo obljubo. Njegova zvesta spremljevalca, Edvard in Tom, sta srečna. Toda on — mož, feegar moč skoro ne pozna ovire, njemu se ne smehlja sreča, da bi bila Lllen že za vedno njegova. Sicer je Elleni, ki ga 5e skoro bolj vroče ljubi kot doslej, ob slovesu obljubil, da se kmalu poroči z njo, dasi uverjen, da mu obljube ne bo mogoče preje izpolniti, predno ue izbriše s sebe strašne sumnje. Sam sebi si mora večkrat priznati, da je vsekakor njegova dolžnost, da pove svoji nevesti golo resnico o svojem dosedanjem življenju. In zopet se tolaži z mislijo, da je morda njena ljubezen do njega vendarle tolika, da bi se odločila postati celo žena strašnega Jaka. Morda? — Vendar pa tega ne more verjeti. In ravno ta negotovost, ta razdvojenost njegove notranjščine ga muči venomer, da mu ni obstanka v zagonetni hiši ob zapadnem obrežju. Tem neprijetnostim so pridružuje še zavest, da se mora še nadalje skrivati, ker brez dvoma stika za njim londonska policija. Iz te zagate si VVilliam kaj kmalu pomaga. — Edvard mera pod svojim imenom v okolici Londona vzeti majhno vilo v najem in se ondi začasuo naseliti z Bessy. — V tej vili je William popolnoma na varnem, zlasti še, ker ima pri sebi kot služabnika enega moža oa zgiuule doslej še niso našli. KINO,IDEAL* Od 20. do 22. novembra Nevarnost topičnsh krajev. Filmski roman v 7 dejanjih. V glavni vlogi Ana Nilson. Krasni naravni posnetki. — Tajfun na Javi, Velikanska poplava. Z 23. t. m. v nedeljo prične predvajanja Tarzan v glavni vlogi arnerikanski velikan Elmo Lincoln. 1. del od 23. do vštevši 26. novembra II del od 27. do vštevši 30. novembra. ZAHVALA. Vsem svojim stanovskim tovarišem in tovarišicam, vsem znancem in prijateljem, kateri so ob kniti izgubi moje soproge, gospe Cecilije delili gorje z menoj in t zapuščenimi otročiči ter priskočili v prvi potrebi in v obupnem trenutku s tolažbo in gmotnimi sredstvi na pomoč, izrekam tem potom obenem v imenu svojih otrok najiskre-nejSo zahvalo. Najlepša hvala tovariSem pevcem, kateri so v najhujši bridkosti odvalili težki kamen od mojega srca s petjem v srce segajočih zelostink. Ker mi je nemogoče povrniti vsaj delno njihovo požrtvovalnost, naj jim povrne, kakor vsem drugim — roka vsemogočnega. V Celju, novembra 1924. JOSIP RUŽIČ, nadstražnik. Nttia dolžnost Je, da Kupujemo od turdK, h! liuerl-rnjo anatem listu! Iščem psarnišKt slabe najraje kot ob£lns>i tajnik in sicer radi stanovanjske krize kje na deželi. Sem zmožen vsakovrstne pisarniške službe v raznih strokah, le stenografije ne obvladam. Star sem 41 let, oženjen in brez otrok. — Nastop 1. maja 1925. — Naslov pov** uprava „Nnve Pravde' v Ljubljani, Orad šče štev. 7. Ogovorili urednik: Franjo Rupnik. Tuška tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravdec LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Delniška glavnica Din 50,000 000'- Din 10.000.000 - M\i\i: LjiljM« Hlinila Mi Podružnice: Brežice Kran| C- Ije I ogatec CniomelJ Maribor Gorica Metkovič Novi Sad Ptuj Sarajevo Split Trst lavni Telefon štev.: 26, 413,502,503 In 504. Se priporoča za vse v bančno stroško spadajoče posle. najboljši Skalni stroji so edino Josip Petelinco znamke ,GrItzrr“ In Jdlet“ Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. Pouk v vrzenju b'ezp!ačen Ljubljana bilzu PreS*rnov«ga spomenika za vodo. Oglašajte v Novi Pravdi! - Česar ne ves, vprniJj Univerzitetni Informativ. Biro „ARGUS“ Knez Mihjjlova 35, Tel. 6-25 BEOGRAD (Pasa? AkaHetniip nmka) Tone Malgaj Pleskar za stavbo in pohištvo, laki anje voznih koles v oenju Sobni slikar. Spe-cijelni oddelek za čtkosli-karstvo na steklo, pločevino, zid, les itd. itd Delavnice: Kolodvorska ul 6, Celovška cesta 121 Naročila se sprejemajo v Kolodvorski ulici št. 9 JOHBN se dobi v vseh speccfjskih prodajalnah sna*««** mm&Mmmm-® »ut« mmamrn Modistka M.HORVAT LJUBLJANA, STARI TRO ŠTEV. 21. prodaja bele klobuke pn 150 do 200 Din. dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din oblika, različni baržunaste po najnižjih cenah. (Žalni klobuki večino v zalogi Franc Szantner Ljubljana, Šelenburgova ulica 1 špecljallst za ortopedlčna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji, sprejema tudi vsa popravila. Stefan Ferant urar držanih železnic Celje, Deta tri 3 priporoča svoje urarsko in zlatarsko obrt. - Cene solidne. AVTO - VOZI BREZ BEBCIH«! JU iO-HAG LJUBLJANA BOHORIČEVA UL. 24 TELEEON STE V. 560 Ofoln, ftipnlce ure, zlatnino najbolje kupite pri Fr. P. Zajec, izprašenem optiku in urarju Ljubljana, Stari trg 9. Stekla natančno po zd av-ni-skih predpisih. Najcsoejši novi in rabljeni pisalni stroji všpecijalni mehanični delavnici za popiavo pi:;alnih, računskih, razmnoževalnih in kopirnih strojev. LUDOV1G BARAGA, Ljubljana Šsžieraburgova ulica štev. 6/1 Barvni trakovi, karbon - papir- indigo ter vse druge potrebščine, pisarniška omenia vedno v zalogi. PripoFOčomo t rdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. NolceneJSi m kup nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MA10 Vse pisalne, risalne in šolske potreščine dobite najceneje v papir* ni trgovini Mlroslno Sinic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg. štev. 8., reg. zadr, z o. z. sprejema vloge na knjižice in plača čistih mr t1 obresti brez odbitka rentnega in Invalidskega davka. Za večje in stalne vloge kakor tudi za vloge v tekočem računu obresto- vanje po dogovoru. Psdellnje na kratek rok trgovska in personalne kredite naikulantnere. Kupujte pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu 1 Trboveljski premog in drva dobavlja Družba ILIRIJA, Ljubljen a, Kralja Petra trg 8 Telefon 220 Plačilo tudi na obroke. Telefon 220, TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA Podružnice: Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgrsdec Slov. Bistrica Duftaiska cesta Stev. 4 (« lastni stavbi). Kapital in rezerve Din 18,300.000. Izvršni® vse bančne posBe naitočneje in esajk^laatftela. Brzojavi: Trgovska. Tel.s 139, 145, 458. Ekspoziture: Konjice Meža-Dravograd S Sji |U|S3M ‘euef|qrii )IAOiVN£l39 ‘O