Udeležite se festivala ..Dela" v Dolini
Obnovljena izdaja - Leto XVII. - štev. 13 (684) - Trst - 23. julija 1965	40 lir i>DeoU 1B *b0-
post. - Grappo II
Preosnova občinskega
odbora v Trstu
Izvolitev Hreščaka v občinski odbor ne bo
prinesla Slovencem nikakršnih izboljšav -Demokristjani izjavljajo, da bodo nadaljevali dosedanjo politiko
Danes zjutraj so preosnovali tržaški občinski odbor. Na seji občinskega sveta, ki je trajala skoraj osem ur, je govorilo okoli dvajset svetovavcev in odbornikov. Fašisti in liberalci so dajali duška svoji rasistični nastrojenosti. Fašisti so med potekom seje — dokler jih ni prepodil dež — razgrajali ter žalili Slovence. V prenovljeni občinski odbor sta prišla socialisa Dušan Hreščak in Attilio Mocchi. Od 52 navzočih je glasovalo 38 svetovavcev in odbornikov. Hreščak je prejel 20, Mocchi pa 23 glasov. Komunistična skupina se je vzdržala pri glasovanju, ker ocenjuje sedanjo preosnovo občinskega odbora kot manever, ker se politika občinske uprave ne bo spremenila in ker izvolitev Hreščaka ne bo prinesla Slovencem nikakršnih izboljšav. Sve-tovavec tov. Arturo Calabria je naseji občinskega sveta izrazil solidarnost s Hreščakom, ki ga v teh dneh silovito napadajo fašisti in šovinisti.
Na včerajšnji seji občinskega sveta je v imenu komunistične skupine govoril njen načelnik tovariš Claudio Tonel«, Najprej je močno polemiziral z desničarji, predvsem s fašisti. Poudaril je da je fašiste zgodovina že obsodila in da bi zato ne smeli sedeti v občinskem svetu. Njihova gesla o «domovinskih čustvih», «morali» in «italijanstvu» je označil kot krinke s katerimi poskušajo prikriti svoj šovinizem, provokacijska hotenja, umazane interese, protikomunistično žolč-nost in teorijo o rasni superiornosti. Tako se se je dogajalo tedaj, ko je Giunta žalostnega spomina «sklenil», da bo «zatrl Slovence kot brezimen trop», pri čemer ga je podpirala liberalna bur-žoazija; tako se je dogajalo ob požigu Narodnega doma v Trstu, ob pustošenju delavskih krožkov, ob požigu slovenskih vasi, od sojenju protifašistov pred zloglasnim posebnim sodiščem, ob mučenju in streljanju borcev za pravičnejši svet. Tisti, ki so včeraj prodajali «domovino» Hitlerju, ki so predvčerajšnjim odkrili takoimenovano «provincia di Lubiana», ki so kasneje ploskali gauleiterju takoime-novanega «Adriatische Kiistenland5> ter pomagali morivcem pri sežiganju ljudi v tržaški Rižarni, danes nadaljujejo gonjo proti Slovencem, proti komunistom. Mi vsega tega nismo pozabili in ne moremo pozabiti.
Tovariš Tonel je nato polemiziral tudi z italijanskimi klerikalci, ki so se pod ranjko avstrijsko monarhijo ponašali s svojim hlapčevstvom ter se kasneje udinjali fašizmu. V vsej sedanji povojni dobi so klerikalci bili združeni z ostalimi desničarji v gonji proti Slovencem in proti komunistom. Tržaški župan danes obsoja raciste, kar je pravilno, toda pri tem ne pomisli, da so • acisti prišli do sape prav po zaslugi stranke, kateri tudi on pripada. Demokristjani, socialdemokrati, republikanci so bili v vseh
časih sovražno nastrojeni proti Slovencem. Vsa ta koalicija je pred leti stala na strani fašističnih tolp, ki so razsajale po tržaških ulicah in napadale «slavo-komuniste». Vsa to koalicija je združeno sodelovala v raznih odborih za «italijanstvo Trsta» in še sodeluje v združenjih, kakršno je «Lega Nazionale».
Zatem je govornik načel vprašanje levega centra ter vprašanje, ali se bo z vstopom socialistov v občinski odbor kaj spremenilo v občinski upravi. Dejal je:
Ali bo z vstopom Slovenca iz vrst PSI v občinski odbor občinska politika do Slovencev zavzela drugačno smer od dosedanje? Lahko bi se to zgodilo toda se ne bo zgodilo, ker odbor ne kaže do tega nobene volje. Demokristjanski voditelji so to že vnaprej jasno in odkrito povedali.
Kaj je bilo napravljeno od tedaj,
ko je bil sklenjen sporazum o levem centru na tržaški občini (katerega so doslej tovariši socialisti podpirali od zunaj)? Določila republiške ustave in memoranduma se še ne izvajajo, podžiganje rasne mržnje (ki je po določilih memoranduma prepovedana) se še nadaljuje, odporništvo ni še deležno tistega priznanja kot bi ga moralo že davno imeti. Na grobnici partizanov pri Sv. Ani ni dvojezičnega napisa, pa čeravno je bilo med padlimi mnogo Slovencev. O zadevi miljskega partizanskega spomenika se občinski qtiUiv ni hotel jasno izreči.
Pod vlado levega centra je ustavno sodišče izreklo razsodbo, po kateri niti deželna uprava ni pristojna za reševanje pravic pripadnikov slovenske narodne manjšine Na podeželju ni dvojezičnih napisov itd. itd.
Krščanska demokracija na podeželju sodeluje z listo «Slovenske skupnosti». Toda zakaj sodeluje? Mar ni bila poglavitna skrb demokristjanov ta, da bi razbili takoime-novani rdeči obroč, ki obkroža tr-( Nadaljevanje na 4. strani)
lenega centra na fieriShem H
Mesec dni po volitvah so se stranke levega centra začele pogajati za sestavo novega pokrajinskega odbora in občinskih odborov v krajih na Goriškem, kjer so volili po proporčnem sistemu.
Na dan prihajajo vesti o nesoglasjih ki so se pokazala na prvih dveh sestankih predstavnikov strank levega centra. Kaže, da je bilo zlasti drugo srečanje zelo bur-op in da je malo manjkalo, da se , 'jO pogajanja dokončno razbila.
- Iz vesti, ki so bile objavljene v tisku pa je razvidno, da nesoglasja ne izhajajo tojiko iz VzAoč^-1’ programskih razlik kolikor iz ej-stva, da demokristjani vzL. ..ju na zahtevi, naj pri poganjih sodeluje tudi Slovenska demokratska zveza. Sicer pa je ta politična skupina že v prejšnjem mandatu nekaj časa sodelovala z goriško občinsko in pokrajinsko upravo, na političnih volitvah pa je SDZ podprla demokristjanske kandidate. Prav zaradi tega njen voditelj izjavlja, da ima SDZ več zaslug za vstop v odbore kot pa PSI. Istočasno dr. Sfiligoj obsoja goriške socialdemokrate in socialiste, ker nočejo da bi p pogajanjih sodelovala tudi SDZ. Dr. Sfiligoj tudi izjavlja, da samo «titovski pripadniki» Italijanske socialistične stranke nasprotujejo vključitvi «demokratičnih Slovencev» k pogajanjem za sestavo novih odborov.
Po vsej verjetnosti je treba iskati razlog za tako obnašanje socialistov v dejstvu, da marsikateri sedanji voditelj Slovenske demokratske zveze izhaja iz belogardističnih vrst. Tega ne more zasenčiti niti preteklost protifašističnega borca dr. Sfiligoja.
Vsekakor je vprašanje uveljavljenja formule levega centra tudi na Goriškem — potem ko je levi center faliral na vsedržavni lavni — v zvezi ž reševanjem gospodarskih in družbenih vprašanj. Toda nas zanima predvsem to, zakaj toliko zapletljajev na etnični ravni.
Res je, da če bi prišlo do sporazuma, bi imeli v goriški občinski
in pokrajinski upravi tudi Slovenca, toda po našem mnenju je zmotno vsakršno pričakovanje da bi že to zadostovalo za rešitev osnovih problemov Slovencev.
V zvezi s tem postavljamo vprašanje: ali ni dovolj tovarišem socialistom in dr. Sfiligoju primer ravnanja deželne uprave in osrednje vlade levega centra in njih zadržanje glede Slovencev?
Ni dolgo od tega, ko je na pobudo vlade levega centra ustavno sodišče izdalo razsodbo, po kateri niti deželna vlada ni pristojna za reševanje slovenskih problemov. Še manj časa je minilo od tedaj, ko je vlada, v kateri sedi tudi tovariš Nenni, zavrnila zakon o organih
PROGRAM FESTIVALA — Sobo ta 31. julija ob 19. uri slovesna otvoritev razstave slik padlih partizanov, internirancev v nacističnih taboriščih in žrtev Rižarne iz vasi dolinske občine. Sledi koncert pevskega zbora Prosek-Kontovei.
Nedelja 1. avgusta ob 16. uri pester spored, ki ga izvajajo pevski zbor iz Doline in pevsko-glasbena ansambla iz Podionjerja in Doline. Okoli 20. ure nastopi sveto vnoznani folklorni ansambel TANEČ iz Skopja.
V soboto, nedeljo in ponedeljek od 21. ure dalje plesna zabava. Na sporedu so tudi filmske predstave.
Festival
„Dela“ in „Unità“ v Doberdobu
Od 24. do 26. julija
Sobota 24. julija od 20. uri nagradno tekmovanje v bri-školi. Javni ples.
Nedelja 25. julija ob 17. uri zabavni popoldne. Sodelujejo: vokalni oktet, instrumentalni kvartet in trio s pevci. Javni ples.
Ponedeljek 26. julija zvečer plesna prireditev, na kateri bodo izvolili zvezdico «Dela». Vse tri dni bo deloval dobro založen bife s kraškim pršutom in domačim vinom.
za programiranje. Ta zakon je predvideval, da se bo deželna uprava posvetovala s slovenskimi izvedenci, ko bo šlo za zadeve, ki se specifično tičejo Slovencev.
Jasno je, da če problemi slovenske narodne skupnosti ne morejo biti rešeni v okviru levega centra — kot dokazujejo dosedanje izkušnje — je trebe iskati rešitev izven tega okvira in na osnovi širše enotnosti vseh političnih sil, ki se zavzemajo za rešitev problemov Slovencev in ki gledajo v tej borbi del širše akcije za demokracijo v Italiji
VALENTIN DUCA
OPOMBA UREDNIŠTVA — Ko je bil list že urejen smo izvedeli, da so se pogajanja za sestavo pokrajinskega in občinskih odborov na Goriškem razbila. O tem vprašanju bomo obširneje pisali v prihodnji številki.
Folklorni ansambel TANEČ iz Skopja
Prizor iz programa, ki ga bo
an-
sambel izvajal v nedeljo 1. avgusta zvečer v
Dolini
2 • DELO
23. 7.1965
i) tržaškem pokrajinskem snele
Pokrajinski svet v Trstu razpravlja o proračunu za tekoče leto. Na seji sveta, ki je bila v torek zvečer je govoril načelnik komunistične skupine tovariš Mario Colli. Iz njegovega govora smo povzeli naslednje:
Proračun za leto 1965 bi moral dejansko potrditi veljavnost plat-lorme pokrajinskega levega centra, ki je bila sprejeta preteklega februarja ter sposobnost sedanje pokrajinske uprave, da najavljeni program uresniči.
Toda ta, prvi, proračun sedanje pokrajinske uprave bi moral pokazati tudi širše perspektive za petletni mandat. Moral bi biti tudi proračun perspektiv in boja za uveljavitev širše avtonomije ter za aktivno udeležbo pokrajinske uprave in drugih krajevnih ustanov pri gospodarskem programiranju v okviru dežele. Toda že obrazložitev je pokazala, da so sestavljavci proračuna upoštevali samo tehnično - administrativne smernice ter da so se izognili sleherni perspektivi za daljše obdobje. Zato ta proračun nima nobenega izgleda za uveljavitev in bo — kot kaže — verjetno prvi in obenem zadnji proračun sedanje uprave levega centra tržaške pokrajine.
Že februarja, ko je bil sestavljen sedanji odbor je komunistična skupina poudarila, da se ta odbor predstavlja kot zgradba, ki ne temelji na solidni podlagi in ki zato ne more dolgo stati pokonci. Danes ni niti potrebno, da bi to ponavljali. Dejstva sama so pokazala, da je bilo mnenje komunistov povsem utemeljeno.
Nujno potrebno je, da pristopimo k načelni razpravi in celo k obnovitvi diskusije, ki jo je sedanji pokrajinski odbor smatral za zaključeno tedaj ki je bil predložen program levega centra.
Danes je bolj kot kdaj koli poprej jasno, da je levi center tak kakršem je, faliral. Tega mnenja so tudi nekateri njegovi pobudniki. O tržaški pokrajinski upravi ni niti mogoče govoriti kot o upravi levega centra ampak lahko govori-mi kot o upravi ki je v rokah zmernih in konservativnih struj krščanske demokracije ter da se ta uprava drži enakih formul kot levi center v Rimu, ki ni uresničil nobene reforme in dejansko ni niti pristopil k pripravam za uresničenje reform.
Tudi današnja diskusija o proračunu tržaške pokrajinske uprave potrjuje, da je finančni položaj slab in da se večajo dolgovi.
Kritike, ki jih izrekamo proti proračunu pokrajinske uprave ne izhajajo zgolj zaradi kritičnega presojanja delovanja pokrajinske u-prave levega centra temveč zaradi dejstev samih. Gre za to, da saniramo položaj. Po našem načrtu je poglavitna naloga pokrajinske u-prave, da vzpodbuja gospodarski in socialni razvoj, da demokratično upravlja, da programira. Toda, žal, smo še zelo daleč od vsega tega. Takoimenovani Pieraccinijev načrt povsem pozablja na Trst in na njegove probleme, pozablja na našo deželo sploh. Gospodarski položaj se slabša, promet v tržaški luki vedno bolj nazaduje. Največja tržaška ladjedelnica — ladjedelnica Sv. Marka — se nahaja v skrajno resni nevarnosti, da preneha obratovati. Splošna Skladišča so na robu propada.
Tudi spričo vsega tega je nujno potrebno, da pridejo krajevne u-stanove v roke taki večini, ki se bo lahko uspešno upirala politični, gospodarski in socialni usmeritvi levega centra in ki bo postavila novo alternativo, ki bo osnovana na programu reform in na siste-
mu široke avtonomije. Toda do take alternative ni mogoče priti z diskriminacijami in s protikomunizmom.
Del svojega govora je tovariš Colli posvetil vprašanjem slovenske narodne manjšine. Dejal je:
Tudi v tej sejni dvorani se je že večkrat govorilo o vprašanjih slovenske narodne manjšine. V tej sejni dvorani lahko izgovorimo besedo «Slovenec», ni pa dovoljeno uporabiti te besede v deželnem zakonu. Če bi v besedilo deželnega zakona vključili tudi besedo «Slovenec», bi ga vlada levega centra ovrgla, sklicujoč se na znano razsodbo ustavnega sodišča, ki negira deželi vsako pristojnost za reševanje slovenskih problemov. Toda to, da se v tej sejni dvorani lahko Slovence imenuje s pravim imenom še ne pomeni, da se konkretno v mejah pristojnosti rešujejo slovenski problemi. Na pokrajini še vedno prevladuje tendenca obljubljanja in samo obljubljanja. Ko je naša skupina predlagala konkretne probleme je vselej naletela na kompakten negativen odgovor demokristjanov, združenih z liberalci in fašisti. Tovariši socialisti in svetovavec Slovenske skupnosti so v številnih primerih sicer soglašali z nami, niso pa konkretno podprli naših zahtev.
Vprašanje popolne enakopravno-(Nadaljevanje na 4. strani)
... vežejo me s krvjo zapisani spomini naše skupne revolucionarne borbe s prekomorskimi brigadami in z borci, ki so se nepopisno hrabro uorili in premagovali nadčloveške napore na bojiščih. Pota in napore norcev prekomorskih origad, predvsem tistih, ki so prišli v sestav Prve proletarske divizije v Bosno, ne more opisati nihče od tistih, ki še živimo. Sam sem bil priča visoke politične in revolucionarne zavesti prekomorskih borcev, ki so zaradi izčrpanosti in lakote umirali v napadih, a nikoli niso pokazali, da so trudni, lačni in izčrpani. Nasprotno, s pesmijo in gesli bratstva in enotnosti so pokazali, kako se je treba boriti za stvar Partije in ljudstva proti vsem silam, ki se jim upirajo.
Kot komandant slavne XIII. proletarske brigade sem imel srečo in posebno čast, da sem imel v polnem sestavu pvoje brigade tudi bataljon prekomorskih junakov. Zelo mi je zal, da ne morem navesti njihovih imen, toda prepričani ste lahko, da med njimi ni bilo nobenega slabega. Z njimi je bil tudi sedanji umetnik-dirigent tovariš Oskar Kjitder, ki je tudi takrat, v najhujših dneh dvigal moralo ne samo v bataljonu pre-komorcev XIII. proletarske, mar eč v vsei brigadi...»
Gornja odstavka sta povzeta iz pozdravnega pisma generalpodpolkovnika Milana žežlja zboru Prekomorcev v Ilirski Bistrici.
Gospodarska reforma in cene v Jugoslaviji
ixljub obsežnim tolmačenjem gospodarskih ukrepov v okviru gospodarske reforme v Jugoslaviji je v širši javnosti še mnogo nejasnosti glede obsega in tudi posledic predvidenih sprememb v mehanizmu gospodarjenja, zlasti pa o tem, kakšne premike bodo novi ukrepi povzročili v pogojih gospodarjenja, oziroma kakšen vpliv bodo ti ukrepi imeli pri oblikovanju cen.
Docela zgrešeno si stvar predstavljajo tisti, ki menijo: za kolikor bo dražji dolar, za toliko se bodo zvišale cene v Jugoslaviji. Do takšnega avtomatičnega zvišanja cen ne bi moglo priti niti tedaj, če bi tečaj 750 dinarjev za dolar veljal kot splošni ekvivalent v zunanjetrgovinski menjavi. Tej relaciji pa resnično stanje že dolgo ne ustreza ker so s sistemom izvoznih premij in regresov razmerja menjave bistveno spremenili. Jugoslovanski izvozniki dobe v dinarjih dejansko mnogo več, kakor bi ustrezalo relaciji 750 dinarjev za dolar. Pri 62 odstotkih celotnega jugoslovanskega izvoza oziroma pri 78 odstotkih izvoza industrijskih proizvodov dobi izvoznik že sedaj za dolar nad tisoč dinarjev, v mnogih primerih tudi 1200 dinarjev in celo še več. Podobno je pri izvozu. Skupaj z visokimi carinami stane uvoznika dolar na primer pri uvozu industrijske opreme in blaga za široko potrošnjo v povprečju 1050 dinarjev. Le uvoz
obračuna po nižji rela-je okrog 800 do 900 di-
01)00000000000000000000000000000SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOO
Diskusija o enotni
delavski partiji
V	Italiji se pod vedno večjim pristiskom monopolističnih veleka-pitalističnih družb razredna borba zaostruje.
Stavke, mogočne manifestacije kmetijskih delavcev na jugu države, močan poseg policijskih oblasti so druga stran medalje režima levega centra. Ljudem je vedno bolj jasno, da ni važno kdo sedi v vladi, ko pa ostane družbe-no-gospodarska struktura v državi ista, če se ohranjajo nedemokratične ustanove in če se ne začne ostra borba proti težnjam velekapitala z namenom, da se dosežejo strukturalne preobrazbe družbenega sistema, ki bi mogle obla-žiti ostre diferanciacije in neravnovesja v njenem razvoju.
V	borbi proti levemu centru (pa čeprav ne vedno polno zavestno temveč predvsem v obliki lokalnih borb proti posameznim pojavom) prihaja vedno bolj do izraza enotnost delavcev različnega mišljenja. Delavci so spoznali, da jim je potrebna enotnost v borbi proti strnjeni fronti industrijcev in a-grarnih mogotcev. Razredno zavest je čutiti tudi med delavci s katoliško tradicijo, ki se polagoma odrekajo raznolikim nezgodovinskim predsodkom v zavesti, da enačka «kapital = katolištvo» ni stvarna, nasprotno, da sta si v praven pomenu ta pojma lahko protislovna.
V	tem okviru, ko so padle nujnosti ločitev, ki so v Italiji pripeljale do razbitja fronte delavskega razreda na tri struje, je vedno bolj živa potreba pa izdelavi novih smernic, nova strategije delavskega razreda, nove organske povezave vseh resnično socialističnih sil v novo stranko, katere komponente bi bile vse sile delavskega raz-
reda, ki delujejo za zmago socialistične revolucije in ki se v izdelavi svojih programov opirajo na osnovno marksistično analizo družbenih pojavov.
Nujnost definicije skupne idejne podlage in politične strategije je bila izražena v dolgotrajni diskusiji, ki so jo predvseh po zaslugi revije «Rinascita» izvedli predstavniki KPI, PSIUP in PSI. Mladinske zveze teh strank so ravno tako na različne načine v svojih vrstah razvile to diskusijo, ki je da-
«Spomenik (ne)svobode»
nes zajela tudi bazo delavskega socialističnega gibanja.
Osnovna ugotovitev teh diskusij je bila, da je sistem levega centra propadel in izgubil katerokoli reformatorsko moč pod pritiskom zmernih sil krščanske demokracije in pod vedno večjim pritiskom kapitala v Italiji. Jasno je postalo, da ne more pomeniti vstop v vlado katere koli delavske stranke napredek, če to ne pomeni tudi zamenjavo ciljev državnega nastopa, korenite preobrazbe gospodarstva in družbenih ustanov, demokratizacije odnosov do javne oblasti, decentralizacijo državne uprave in ljudsko gospodarsko načrtovanje.
Mnogo je sil, ki danes hočejo socialistično preobrazbo družbe, toda njih delo je nekoordinirano, medsebojni stiki so redki; medtem pa išče sam delavski razred pot sloge v sindikalnih borbah.
Akcije strank delavskega razreda zahtevajo ugotovitev, da je bor ba za socializem značilna za države razvitega kapitalizma in nastane tu problem način povezave vseh socialističnih sil v eno stranko.
Nujna je pri tem definicija, da so iz najmanjšega skupnega idejnega imenovalca nove strane črtani cilji in metode socialdemokra-tizacije.
Revolucionarni moment Oktobrske revolucije in Leninova strategija so za nas pomembne izkušnje, toda hkrati ugotavljamo da moramo iskati pot, ki je v skladu z značilnostmi, ki pri nas obstajajo. Pri iskanju te poti in prenosom teoretskih ugotovitev v praktično delo se pa moramo opirati na izkušnje mislecev, kakršni so Gramsci, Morandi, Togliatti in drugi.	(Se nadaljuje)
surovin se ctji, to narjev.
Ce bo zdaj določen višji obračunski tečaj dolarja ob istočasni odpravi izvoznih premij in regresov in ob predvidenem znatnem znižanju uvoznih carin, bo določitev novega tečaja v bistvu pomenila le priznanje stanja, kakršno je že zdaj. Dražji bo v glavnem le uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, ki je bil doslej dejansko subvencioniran. Podražitev reprodukcijskega materiala iz uvoza pa tudi v celoti ne bo ustrezela zvišanju dolarskega tečaja, ker je v predlagani carinski tarifi z redkimi izjemami predviden carine prost uvoz tega materiala. Tudi pri izvozu se dinarske cene ne bodo bistveno povečale. Izvoznik bo za ustvarjene devize dobil sicer več dinarjev, odpadle pa bodo izvozne premije. Bolj ali manj nespremenjene dinarske izvozne cene pa bodo predstavljale tudi določeno merilo za formiranje cen v notranjem prometu.
Sprememba paritete dinarja oziroma uvedba enotnega izvoznega in uvoznega tečaja tudi ne predstavlja jedra predlagane gospodarske reforme ampak le izhodišče za mnogo širšo reformo celotnega mehanizma gospodarjenja. V okviru te reforme pa bo važno poglavje odprava sedanjih deformacij v cenah in njihovih medsebojnih neskladnosti. Zato bodo spremembe, ki jih bodo povzročili ukrepi za uskladitev cen pomembnejše kakor tiste, ki jih bo narekovala nova pariteta dinarja.
Reforma v sistemu gospodarjenja gre v glavnem odločno za fefn: doseči stabilizacijo gospodarstva in ustvariti take pogoje gospodarjenja, ki bodo omogočili in podprli razvoj sodobne intenzivne in visoko produktivne proizvodnje in v skladu z naraščanjem produktivnosti dela tudi hitrejše izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. Do tega cilja pa je mogoče priti le z odločno omejitvijo administrativnih intervencij v proizvodnji in svobodnejšem delovanju trga, tako da bo materialni interes delovnih ljudi odločujoč činitelj za stalno povečanje produktivnosti dela in za napredek proizvodnje.
Da bi bolje razumeli smisel gospodarske reforme in potrebo po postopni odpravi administrativnih posegov na področju cen m porazdelitve narodnega dohodka navajamo le nekaj značilnosti iz dosedanje prakse. Da bi podprli mlado predelovalno industrijo je bilo treba tej industriji zagotoviti predvsem nizke cene energije in surovin ter prometnih storitev. Te nizke cene so ustreznim bazičnim panogam sčasoma onemogočile ustvarjanje vsakršne akumulacije za lar sten razvoj. Po drugi strani pa so nizke cene podpirale zgolj ekstenzivni razvoj mnogih predelovalnih panog industrije, pospeševale so ob navidezni rentabilnosti širjenje kapacitet z nizko produktivnostjo in s primitivnim načinom proizvodnje ter onemogočale širjenje proizvodnje predvsem z zaposlovanjem nove delovne sile.
Poleg administrativnih subvencij, premij in regresov se je sčasoma povzpel nad sto milijard letno. Ker je bilo treba ta sredstva starati, so jih morali odvzeti drugim, in to tistim, ki so dosegali večjo produktivnost. Tako je ta administrativna prerazdelitev sredstev poslala le ovira za hitrejše povečanje produktivnosti dela. Samo v zunanji trgovini so lani subvencije v izvozu dosegle 270 milijard din. Teh subvencij ni bilo mogoče v celoti kriti z zvišanjem carin, ki so lani dosegle 225 milijard. Povečanje izvoznih premij in regre-( Nadaljevanje na 4. strani)
23.7.1965 -
DELO • 3
Delež primorskih Slovencev v boju proti fašizmu
Seznam oseb, ki jih je obsodilo zloglasno posebno sodišče
Makedonski narod, ki je dal vsem Slovanom pisavo in jezik že pred enajstimi stoletji in ki je tedaj ustvaril bogato književnost ljudske besede, kar je bilo nekaj nenavadnega za vso zahodno Evropo, je doživel ironično usodo, da je zadnji dobil svojo narodno svobodo in da se njegov sodobni književni jezik danes šteje za najmlajši slovanski jezik, saj je bil uveljavljen šele pred dvajsetimi leti. Ta mali jubilej, ki pa ima zelo velik pomen, spominja na zgodovinski uspeh stoletnih bojev in uporov proti najrazličnejšim zavojevalcem in zasužnjevalcem in na neposreden sad štiriletne ljudske revolucije vseh jugoslovanskih narodov proti fašističnemu okupatorju.
Makedonci — kljub temu, da niso bili svobodni in kljub temu, da njihov jezik ni bil uradno priznan — v temnih stoletjih niso "bili brez svojega književnega jezika, brez lastne kulture, pa tudi ne brez književnosti, čeprav je bila njena kontinuiteta in intenzivnost zelo pogostoma rušena, onemogočena in dušena. Spomnimo se samo veličastnega vzpona makedonskega solunskega narečja na stopnjo književnega jezika za vse Slovane v devetem stoletju.
Makedonski pismeni jezik in pravopis sta se spreminjala tudi v naslednjih stoletjih. Pod vplivom srbske šole je prodiral v Makedonijo vpliv ruskoslovanskega jezika hkrati z rastočo močjo Rusije. Vse do srede devetnajstega stoletja, pa čeprav so že od začetka tiskali knjige v makedonskem jeziku in v cirilici, je bil vpliv grščine zelo močan in tako še vedno srečujemo pojav, da se piše in 'bere v makedonskem jeziku, toda z grškimi črkami.
Z začetkom protigrškega gibanja in z ustanavljanjem šol v makedonskem jeziku, si je makedonsko zahodno narečje polagoma utrlo pot v cerkev, v šolo in v tiskano književnost. V zadnjih petdesetih letih minulega stoletja je v Makedoniji nastalo gibanje, ki se je izrazilo za skupno borbo Makedoncev in Bolgarov proti carigrajski grški patriarhiji ter za skupni jezik, ki mu je bila podlaga zahodnomakedonsko narečje.
Makedonsko narodno prebujanje je priklicalo na dan tudi zahtevo po boju za lastno nacionalno, versko in politično osvoboditev ter zahtevo po makedonskem \ književnem jeziku za Makedonce. ! Vmešavanje raznih propagand o- j koliških držav ter akcije velesil na ! Balkanu so onemogočile normalni nacionalni razvoj makedonske-
Makedonka v narodni noši
ga naroda, zaradi vsega tega pa si tudi makedonski jezik ni mogel izbojevati svojega polnega priznanja. Lega 1903 je ustanovitelj makedonske slavistične znanosti ter sodobnega književnega jezika in pravopisa Misirkov napisal znano knjigo z naslovom «Za makedonc-k.ite raboti» (kar pomeni «O makedonskih zadevah») v makedonskem jeziku in pravopisu in teoretično obdelal makedonsko nacionalno ideologijo, toda številni močni sovražniki so uničili knjigo in preganjali avtorja. Dve leti kasneje je Misirkov v Odesi natisnil tudi prvo makedonsko znanstveno literarno in politično revijo «Var-’dar», toda niti prva številka ni prišla dije od tiskarne, ker so tudi tu onemogočili njeno izhajanje. To je bil odločilen moment v izoblikovanju sodobnega književnega jezika in pravopisa, ki je odigral važno vlogo pri formiranju bodočih makedonskih književnih in kulturnih generacij. Od Misirkova so se učili tako Racin in Nedehvovski kot tudi drugi književni delavci med obema svetovnima vojnama, dejstvo pa je, da je samo ljudska revolucija napravila tisti odločilen korak za ves makedonski narod, ki je omogočil svobodni razvoj Makedonije.
Preteklega maja je bil v Moskvi II. kongres združenja ZSSR-Ita-lija. Med delegati iz Italije je bila tudi tovarišica Jelka Gerbec iz Trsta, med govorniki, ki so stopili na kongresno tribuno v Moskvi pa je bil tudi sovjetski narodni heroj, pisatelj Sergej Georgijevič Kur-zenkov.
Predsednik kongresa prof. Aleksandrov je predstavil govornika:
«Besedo ima heroj Sovjetske zveze bivši polkovnik in sedanji pisatelj Sergej Georgijevič Kurzen-kov, ki je bil odlikovan z zlato medaljo za zasluge v veliki domovinski vojni».
Besede predsednika so kongre-sisti pozdravili z navdušenim ploskanjem.
Kurzenkov je stopil na govorniški oder. Govoril je o potrebi okrepitve stikov med ZSSR in Italijo, ne le na kulturnem temveč tudi na drugih področjih. Poudaril je, da je krepitev stikov nujna prav v času, ko je v teku strašno klanje v jugovzhodni Aziji, v Vietnamu. «Nočemo več tega, kar se je dogajalo nekoč! Vojne nikoli več! Naše ljudstvo hoče mir! Mir v svetu!».
Kurzenkov je končal svoj govor. V kongresni dvorani zopet navdušeno ploskanje, člani italijanske delegacije so govorniku čestitali. Sledil je polurni odmor. Šli smo v sprejemnico. Razvil se je pogovor s tem čudovitim herojem-pisateljem. Ustvarilo se je izredno prisrčno ozračje.
Naslednji dan se je italijanska delegacija srečala s Kurzenkovom. Pripovedovala sem mu o razmerah, ki so vladale pri nas za časa fašizma, o medvojnih dogodkih in povojnih razmerah. Prosila sem ga tudi kratek intervju za «Delo».
— Od kod ste doma tovariš Sergej Georgijevič?
— Rodil sem se v Gorotomsku 1 v Sibiriji leta 1911. Izhajam iz de- ■ lavke družine. Šolo sem dovršil v socialistični družbi. Najprej sem '
VII.
16. oktobra 1942 so bili obsojeni : Brezavšček Jože iz Čepova-na na 24 let, Kofol Jože iz Sv. Lucije na 24 let, Krivec Milan iz Sv. Lucije na 30 let, Sivec Ivan | iz Libušnjega na 30 let, Kutin | Lojze iz Kobarida na 26 let ječe. | Razlog obsodbe: širjenje parti- !
(Intervju za „Delo“)
bil zaposlen v neki tekstilni tovarni v Moskvi. Postal sem mehanični vodja. Ko sem bil star dvajset let so mi poverili odgovornost za tehnični proces tovarne. Nato sem šel k vojakom. In tedaj je bilo mojega dela v tovarni konec. V svetu so se začele, težke razmere, ki so privedle do druge svetovne vojne.
— Kje ste bili za časa vojne in kakšne naloge so vam bile poverjene?
— Postal sem pilot in poverili so uii nalogo, naj vzgajam mlade letalce. Po enem letu sem postal komandant prvega regimenta. Na fronti sem bil poldrugo leto.
— Slišala sem, da ste ze odlikovali v letalskih akcijah. Ali bi mi povedali koliko teh akcij ste izvršili?
— Teh je bilo 225. Sestrelil sem tl fašističnih letal.
— Ali bi mi opisali najtežjo akcijo?
— Najtežja akcija je bila prav zadnja. Dobil sem nalogo, naj poletim na Norveško in iztaknem važno fašistično gnezdo. Po navadi me je v težkih akcijah spremljal psiček Kuska, ki sem ga ob lakih prilikah nosil kar v nedrih. Takrat pa se mi je zdelo, da je nevarnost izredno velika, zato sem psička pustil na letališču. Lajal je za mano da se mi je kar smilil. Srečno sem dospel na Norveško in uspelo mi je iztakniti važno fašistično gnezdo. Toda fašisti so me zavohali. Začeli so streljati. Skušal sem pobegniti, a so me zadeli. Zrakoplov je začel goreti. V hrbtu sem začutil grozne bolečine. Nacistična svinčenka se mi je zataknila v telo. Začel sem močno krvaveti. Skušal sem rešiti zrakoplov. Ko sem bil že nad sovjetskim ozemljem je ogenj zajel še motor. Kmalu nato | je letalo eksplodiralo, jaz pa sem se spustil iz 3 tisoč in 300 metrov višine. Sprva nisem bil kdove ko-
zanslce literature med vojaki. (Pripomniti pa je treba, da posebno sodišče ni moglo obtožencem dokazati krivde, a jih je kljub temu obsodilo na hude zaporne kazni. Op. uredn.).
31. oktobra 1942 so bili obsojeni : Medved Franc iz Ostrožnega brda na 30 let, Krebelj An-
liko v skrbeh. Začel sem šteti. Toda nenadoma sem opazil, da se padalo ne odpira. Mislil sem, da je vse izgubljeno. Pa ni bilo tako, Čeravno je padalo ostalo v zraku, saj so nacisti prestrelili vrvi, s katerimi sem bil pritrjen nanj. sem padel na prhek sneg visoko v gorah ter spolzel do vznožja. Bil sem sicer ves polomljem, a živ. Kasneje sem izvedel, da je bil moj primer edinstven na svetu.
— So vam tedaj podelili zlato medaljo?
— Da. čeravno sem od tedaj invalid, sem po vojni še nekaj časa vzgajal mlade letalce in podelili so mi čin polkovnika. Tudi Gagarin je bil moj učenec.
— Spominjam se, da vas Gagarin omenja v svoji knjigi.
— Leta 1951 sem začutil močnejše posledice letalske nezgode, ki me je doletela med vojno. Zdravniki so mi prepovedali vsako udejstvovanje pri letalstvu. Postal sem «upo kojenec». Toda s tem poklicem se nisem zadovoljil. Sklenil sem, da se vpišem na univerzo, pa so mi rekli, da sem prestar. Zares sem bil v zadregi. Sam sem menil, da sem premlad za upokojitev, na univerzi pa so mi dejali, da sem prestar za študij. Končno so me sprejeli na inštitut za slovstvo «Gorki» in, ko mi je bilo 45 let sem študije dokončal. Tedaj sem začel pisati. Med drugim sem v knjigi «Pod nami zemlja in morje» opisal doživljaje med drugo svetovno vojno.
— Kakšne načrte imate za bodočnost?
— Sedaj pišem knjigo o mojem psičku Kusku, ki me je spremljal v vojnih akcijah. Delo je namenjeno otrokom. Pripravljam tudi knjigo o življenju kozmonavtov.
Ob koncu razgovora je heroj Kurzenkov še pripomnil:
— Ponesite moj pozdrav in naj- 1 boljša voščila vsem bravcem «Dela» in vsem slovenskim tovarišem vaše I dežele.	j. Gerbec 1
drej iz Ostrožnega brda na 25 let, Medved Frančiška iz Ostrožnega brda na 26 let, čendek Frančiška iz Prema na 16 let in Medved Antonija iz Ostrožnega brda na 16 let ječe. Razlog obsodbe : sodelovanje s partizani.
Čehovin Leopold iz Vipave je bil obdolžen, da je nudil prenočišče partizanom. Zato ga je posebno sodišče 10. novembra 1942 obsodilo na 6 let ječe.
Istega dne so bili zaradi sodelovanja s partizani obsojeni : Ludvik Velušček iz Anhovega pri Kanalu na 20 let, Erzetič Kristina iz Dolenjega v Brdih na 24 let, Maver Josipina iz Anhovega na 26 let in Vidoni Patrizio iz Tar-centa pri Vidmu na 1 leto ječe.
Zaradi sodelovanja v osvobodilnem gibanju so bili 28. novembra 1942 obsojeni: Brozina Vincenc iz Jelšan na 30 let ječe, Frank Anton iz Prema na 30 let, Kavčič Franc iz St. Petra na Krasu na 25 let, Surina Stojan iz Jelšan na 24 let, Šuštar Matevž iz Klane na 24 let in Smerdel Alojz iz št. Petra na Krasu na 30 let. Istega dne je posebno fašistično sodišče obsodilo na podobne zaporne kazni več oseb iz Opatije in Reke, med katerimi so bili tudi nekateri Slovenci.
30. novembra 1942 je bil zaradi sodelovanja s partizani obsojen na 24 let ječe Ogrizek Rafael iz Trsta. Istega dne so bili obsojeni tudi Frank Anton iz Prema na 2 leti, Frank Alojz iz Prema na 6 let in Logar Antonija iz Tabora (bivša reška pokrajina) na 2 leti in 6 mesecev.
Posebno sodišče je prav tiste dni obsodilo večjo skupino jugoslovanskih državljanov zaradi sodelovanja z Osvobodilno- fronto. Obsojenci so bili iz krajev, ki so bili leta 1941 priključeni k Italiji.
12. decembra 1942 sta bila sojena Merlak Ivan iz Idrije (zaradi pomanjkanja dokazov ga je sodišče oprostilo), Dr. Jože Dekleva iz Trsta pa je bil obsojen na 12 let ječe. 19. decembra 1942 je bii obsojen na 24 let ječe Prinčič Franc iz Vrha pri Doberdobu.
Leta 1942 je posebno sodišče mnogo obtožencev predalo drugim sodiščem, tudi vojaškemu. Med temi so bili : Kodrič Vladimir, Čerlenica Stanislav, Rojc Vincen, Rusjan Stanislav, Simič Mario, Zavadlav Milan, Boštjančič Julijan, Pavlič Vladislav, Ger-bavec Ernest, Lovec Alojz, Pahor Arduin, Pugelj Franc, Kenda Rudolf, Novak Franc, Toma-" žič Rafael, Mlinar Matej, Majcen Andrej, Vata Aldo, Kolarič Stanislav, Rubinič Andrej, Pavletič Božidar, Pikec Marija, Tomažič Rudolf, Jež Josip, Petean Franc, Pivk Kajetan, Kavs Anton, Krap Milko, Kočjančič I-van in številni drugi. V dokumentih niso navedeni drugi podatki.
Priredil M. KAPELJ
(Se nadaljuje)
„Tamburica“ v Kulturnem domu
Znana ameriška folklorna skupina «Tamburica» iz Pittsburgha, ki je sestavljena iz potomcev naših rojakov, bo 31. julija nastopila v Kulturnem domu v Trstu in v nedeljo 1. avgusta v Štever-janu v Brdih. Uspeh in priljubljenost tega ansambla potrjujejo številni nastopi v Ohiu, Zahodni Virginiji, New . Yorku in Kanadi, poleg stalnih nastopov v Pittsburghu.
23. 7.1965
4 • DELO -
Razgovor z doberdobskim županom Andrejem Jarcem
Gorica
Izvolitev novega župana v Števerjanu
V	soboto, 10. t.m., je bila v števerjanu prva seja novoizvoljenega občinskega sveta, na kateri so izvolili župana, dva odbornika in dva namestnika odbornikov. Občinski svet je sestavljen iz 15. svetovavcev. Izmed katerih so bili trije izvoljeni na listi Občinske enotnosti, o-3tali pa na listi lipove vejice.
Za župana je bil z enajstimi glasovi izvoljen Stanislav Klanjšček iz Valerišča. Pri volitvah za odbornika pa se je že na prvi seji pokazala vsa neresnost svetovavcev lipove vejice. Ti so dokazali, da jim je boli pri srcu osebni prestiž in naslov podžupana kot pa enotno delovanje v korist občine. Oddajali so glasove skoro vsak sebi in je bilo zato potrebno volitve ponoviti trikrat. Šele tretjič sta bila izvoljena za odbornika Terpin Ciril z 10 glasovi ter Corsi Hadrijan z 8.
Od tako sebičnega obnašanja svetovavcev lipove vejice si vaščani ne moremo pričakovati resne uprave v korist vseh občanov ter dinamičnega delovanja v kolikor ne obstoja enotnost niti v samih vrstah vaške lipove vejice; še toliko manj pa je možno sodelovanje manjšine s tako občinsko upravo.
Za namestnika odbornikov sta bila izvoljena Hlede Alojz in Skok Armand. Svetovavci Občinske enotnosti so se pri vseh glasovanjih vzdržali.
(Po smešni in mučni seji so vaščani sledili drugemu absurdnemu dogodku. Novoizvoljenemu županu, ki je bil med narodnoosvobodilno borbo pri partizanih je prišel čestitat prof. Kraner. Vaščani so se upravičeno spraševali kakšno bi bilo rokovanje in objemanje če bi se vršilo pred 20. leti, ko je bil prof. Kraner oficir bele garde.)
VAŠČANI
Neurje povzročilo veliko škodo
V	dneh 4. in 5. julija se je nad goriško pokrajino razdivjal vihar, ki je v večkratnih presledkih povzročil ogromno škodo na poljih. Po nalivih med katerimi je toča neusmiljeno sekala po nepožetih njivah žita in po sadovnjakih, se je nudil kmetom žalosten prizor razdejanja, ki pomeni za mnoge izgubo celotnega letnega pridelka, če ne celo večletnega, kar se je zgodilo v Štarancanu in Škocjanu.
Goriška Brda so tokrat k sreči le malo prizadeta, čeprav je škoda v nižjih predelih, posebno' v sadovnjakih, znatna. Sadje že gnije in odpada. Tudi štandrežki povrtnini je toča napravila precejšnjo škodo. Kraškim predelom okrog Doberdoba je toča v teh dneh prizanesla toda v soboto 17. t.m. je neurje s točo zajelo tudi goriški Kras ter severo-vzhodni pas Tržiča in Ronk, kjer imajo kraški kmetje precejšnjo število njiv. Škoda ni še natančno ocenjena, toda zgleda, da je uničeno okrog 50% celotnega pridelka
Kmetje so upravičeno pričakovali ocenitev škod- s strani kmetijskega inšpektorata in vsaj toliko zanimanja goriške občine, da bi, kot so že storile vse ostale prizadete občine, sklicala sestanek oškodovanih kmetov, na katerem bi sprejeli konkretne ukrepe, ki naj bi vsaj delno ublažili posledice.
V	dobrih dveh tednih po neurju ni prišla na dan še nobena pobuda ne ene ne druge ustanove. Zdi se, da preko 80 milijonov škode «bogati» goriški občini še ni dovolj, da bi odgovorni organi v zvezi s tem kaj ukrenili.
Pred štirinajstimi dnevi je bil na j prvi seji doberdobskega občinske- I ga sveta že v tretje potrjen za žu- I pana tov. Andrej Jarc. Na tej seji sta se dva svetovavca manjšine vzdržala glasovanja češ, da je seja neveljana v kolikor na vabilu, ki ga je poslal občinski tajnik, ni bilo vseli treh točk dnevnega reda. Ni naš namen se spuščati v polemiko zaradi hrupa, ki ga je zagnal Katoliški glas.
Pred novo občinsko upravo stojijo problemi, s katerimi se bo treba spoprijeti in jih v najkrajšem času rešiti. O teh smo imeli kratek razgovor z županom tov. Andrejem Jarcem.
— Kateri so najvažnejši problemi občine, ki še čakajo na rešitev?
— Preden bi odgovoril na prvo
vprašanje bi rad zelo na kratko pojasnil zadevo glede prve seje doberdobskega občinskega sveta. Nisem bil jaz tisti, ki sem hotel nadaljevati s sejo, toda vsi svetovavci razen manjšine, ki jim je tajnik, ki je odgovoren za formulacijo vabila, pojasnil, da je seja veljavna kljub temu če vabilo ne obsega vseh točk dnevnega reda. Čc sem s sejo nadaljeval, sem upošteval željo in mnenje večine svetovavcev in tajnika.
Kar se tiče problemov ki jih bo treba v kratkem rešiti, je osnovna šola v Doberdobu, ki je te dni šla na dražbo in čim bodo oblasti odobrile dražbo se bo začelo z delom. Ravno tako zahteva popravilo šola v ®°JU; Že pred štirimi leti smo vprašali vlado za posojilo za to delo, toda do sedaj nismo dobili še nobenega odgovora. Zelo važno je asfaltiranje cest na Poljanah in nekaterih ulic v Doberdobu. Tudi to delo bo v teku štirinajstih dni šlo na dražbo. Med probleme, ki bi bili že lahko rešeni spada tudi sodobna razsvetljava glavne ulice v Doberdobu in ojačen je luči v celi občini. Za to delo je občina že j imela denar na razpolago, katere- j ga pa je vlada odvzela, da je plačala kmete, ki so bili oškodovani , zaradi suše leta 1962. Občina je v zvezi s to zadevo že večkrat zahtevala od pristojnih oblasti, da bi denar čimprej vrnili doberdobski občinski upravi, da bi ta čimprej začela z gori omenjenim delom.
Med nujna dela spada zgraditev novega pokopališča v Doberdobu in razširitev onega v Jamljah. Tudi za to delo smo zaprosili vlado za posojilo, toda do sedaj, kljub neštetim intervencijam, nismo dobili še nobenega odgovora.
Da bi nudili možnost mladini gojiti šport smo se obrnili na državno športno zvezo, katera nam je nakazala 5 milijonov in pol. S tem denarjem bomo zgradili na občinskem terenu zraven vasi nogometno igrišče.
Že pred štirimi leti je vlada odobrila sklep občinskega sveta za napeljavo telefona v Dol. Ko sem na povabilo g. predsednika republike bil v Rimu, so mi obljubili, da bo država to napravila čim bo imela denar na razpolago. Ob tej priliki sem urgiral tudi glede pokopališča ter predvsem za asfaltiranje pokrajinske ceste Doberdob-Dol ter dr-
žavnih cest Dol-Opatje Selo in Jamlje-Brestovica, ki peljeta na obmejne prehode.
Državna knjižnica v Gorici bo krila polovico stroškov za uredi tev poslopja občinske knjižnice ter bo brezplačno dala na razpolago opremo in knjige. Že dvakrat so iz Gorice poslal- delavca da bi na to poslopje postavil napise v italijanščini, kar pa nisem dovolil. Počakati bo treba, da bo potrjena nova občinska uprava, da bomo o tej zadevi razpravljali. Čimprej bom imel stike s prefektom za re--tev tega vprašanja in obenem zaradi čipkarske šole v Doberdobu.
— Kako misli občinska uprava te probleme reševati?
— Na to vprašanje sem deloma odgovoril pri naštevanju najvažnejših del. V glavnem se bomo posluževali posojil in državnih prispevkov. To pa zaradi tega, ker je občina revna in ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi, da bi sc lahko sama lotila teh problemov. Iz tega je jasno, da je uspeh odvisen od dobre volje, razumevanja in dinamičnosti pristojnih oblasti in uradov. Zaradi tega se bo morala občina boriti — kot se je že do sedaj — za demokratizacijo javnega življenja predvsem za večjo avtonomijo krajevnih ustanov, pokrajine in zlasti dežele Furlanije Julijske-Benečije.
— Katera javna dela bodo najprej prišla v poštev?
— Ni mogoče glede tega napraviti prednostne lestvice. Prav posebno se bomo zavzemali, da se postavi spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi, da se popravijo šole in preuredi občinsko poslopje, asfaltirajo ceste, modernizira in ojači javna razsvetljava, zgradi pokopališče in športno igrišče. Borili pa se bomo zlasti za spoštovanje pravic slovenske narodne skupnosti — čeprav to ne spada v okvir javnih del — da se nam priznajo pravice, ki nam pri-tičejo po republiški ustavi.
Jurij Uršič, znani kolesarski prvak je po rodu iz Doberdoba. Kot je znano, je na svetovnih olimpijskih igrah v Tokiu zaslužil srebrno medaljo. Dosegel je nov rekord na 5000 m v času 6.11”7. Prejšnji rekord je bil 6.13”7 in ga je imel skoraj pet let Franco Costantino.
Na mnoga leta!
V	četrtek 22. julija je Josip Čuk predsednik Godbenega društva Prosek slavil svoj 72.rojstni dan. Člani godbe mu iskreno čestitajo. Pridružuje se tudi «Delo».
V	počastitev spomina pokojnega Ivana Jurkič z Opčin darujejo svojci 5000 lir za komunistični tisk.
Trst
Ljudska veselica na Opčinah
Jutri, v soboto 24. in v nedeljo 25. julija bo v Prosvetnem domu na Opčinah ljudska veselica v počasti-ev 25-ietnice zmage nad fašizmom.
V	dvorani bodo razstavljene slike padlih partizanov. ¥ nedeljo popoldne kulturna prireditev. Sadelu-jejo: Študentski ansambel iz Maribora, pevci s Proseka-Kontovela in člani prosvetnega društva «Opčine». Oba večera ples. Vstop prost,
Zorko Jelinčič mrtev
Zorka Jelinčiča, znanega prosvetnega delavca, neustrašnega borca za pravice primorskih Slovencev in neuklonljivega protifašista ni več. Umrl je v Trstu dne 13. julija in od 15. julija počiva na goriškem mestnem pokopališču.
Zorko Jelinčič se je rodil pred 65 leti v Logu pod Mangartom, kjer je njegov oče služboval kot učitelj. Srednjo šolo je dovršil v I-driji ter nato obiskoval univerze v Ljubljani in Padovi. Še mlad je začel marljivo sodelovati v prosvetnih organizacijah na Goriškem. Sredi delovanja so ga fašisti prijeli ter ga zaprli. Posebno sodišče ga je obsodilo na 20 let ječe. 9 let je bil zaprt in 3 leta konfiniran. Po osvoboditvi se je, čeravno z resno zrahljanim zdravjem, znova Z vso vnemo posvetil delovanju na prosvetnem na narodno obrambnem področju v naši deželi
Ohranili ga bomo v svetlem spominu.
Prispevki
za komunistični tisk
Prispevki za komunistični lisk.
V	okviru meseca tiska so bili doslej nabrani naslednji prispevki: Sekcija Stara mitnica 60.362 lir, Tomažič 52.628, Curici 98.762, Sv. Vid 83.206, Maganja 89.572, E-iizejske poljane 2.380, Rojan 87 tisoč 500, Pratolongo 72.000, Gabrielli 25.000, Vostok 89.700, Prvi maj 58.250, Kjadin 27.500, Sv. Jakob 700.000 (ta sekcija je dosegla cilj), Magdalena 150.545, Kolon-kovec 28.250, Montagnana 100.000, Skedenj 30.200, Milje 350.000, Pri-staniščniki 30.820, Arzenal 51.900, Tovarna strojev 63.350, Acegat 44 tisoč, celica gradbenih delavcev 13.000, Križ 12.500, Boljunec 45.410 (ta sekcija je presegla cilj), Mač-kolje 1000 lir.
Nadaljevanje
Občinski odbor v Trstu
žaško mesto? Mar se niso prav zato demokristjani posluževali in se poslužujejo raznih zelo čudnih zavezništev in ali ni ravno to eden izmed njihovih ciljev, ko snubijo tovariše socialiste za sodelovanje?
Toda doslej se demokristjanom ni posrečilo uresničiti svojih načrtov. Poskus, da bi razbili takoime-novani rdeči obroč se ni posrečil. Tudi nedavne volitve na Goriš Kem to jasno potrjujejo.
Dcmokristjanski prvaki in tudi nekateri iz vrst socialistov menijo, da se komunisti poslužujejo Slovencev za svoje volivnc manevre, lo je gola laž. Vsa politika komunistov temelji na doktrini interna-cionahzma, na bratstvu med narodi, ki je na naši zemlji bilo s krvjo padlih zapečateno.
Tovariš Tonel je v nadaljevanju svojega govora poudaril, da je antikomunizem demokristjanov dejanski politični cilj, da je antikomunizem negacija demokracije ter da z njim ni mogoče rešiti nobe-
nega problema, najmanj pa problema Slovencev. Slovenci naše dežele dobro vedo, da je bil antikomunizem vselej neločljivo povezan s protislovanskiin šovinizmom.
Nihče nima pravice, da špekulira z vstopom Slovenca v občinsko upravo, ne pravice, da podreja del slovenskega prebivalstva politiki demokristjanov.
Problem ni v tem, ali naj vstopi Slovenec v občinski odbor ali ne. To, kar zanima Slovence in kar bi moralo zanimati vse demokrate je utrjevanje enotnosti za dosego dejanske enakopravnosti slovenske narodne skupnosti. Za tako enotnost se komunisti bojujemo tudi v vsakodnevnih akcijah za demokratično obnovo, za demokracijo v Trstu in proti nacionalizmu.
Tovariši socialisti že 18 mesecev sodelujejo z občinsko upravo. V tem času ni prišlo do bistvenih sprememb v politiki občinske u-prave. Z vstopom socialistov v občinski odbor se prav gotovo ne bo ničesar spremenilo. Sodelovanje s Krščansko demokracijo koristi samo reševanju propadajoče enotno-sti levega centra pod hegemonijo krščanske demokracije. V pogojih, kakršni so današnji, nadaljevanje poskusov z levim centrom pomeni pristopitev na pot socialdemokratov, zato, bi tovariši socialisti ne smeli vstopiti v občinski odbor. Morali bi se vrniti v opozicijo ter prispevati svoj delež za učvrstitev enotnosti v delavskem gibanju in v boju proti diskriminacijam.
Z vstopom v tržaški občinski odbor tovariši socialisti prevzemajo naše zelo hudo odgovornost. Ta odgovornost je temvečja tudi zato, ker se je tudi gospodarski položaj v Trstu močno poslabšal prav v zadnjih osemnajstih mesecih, ko je na vladi levi center.
Komunistična skupina v občinskem svetu se bo pri glasovanju o preuredtvi tržaškega občinskega odbora — vzdržala.
Pokrajinski svet
s ti Slovencev in nemotenega razvoja slovenske narodne skupnosti se ne rešuje s taktiziranjem, ne s strumentaliziranjem in ne z izoliranjem komunistov. Vprašanja Slovencev se ni rešilo niti z ustanovitvijo prevajalnega urada. To vprašanje je treba reševati z novo politiko, ki naj temelji na najširši protifašistični enotnosti.
V zadnjem času se je mnogo govorilo o zadevi partizanskega spomenika v Miljah in o vprašanju dvojezičnega napisa. Zaradi tega napisa so vshičeni fašisti m liberalci. Pokrajinska uprava se ni hotela niti odzvati vabilu, ki ga je poslala miljska sekcija zveze partizanov, naj prispeva za kritje stroškov in ni ničesar napravila, da bi se sporna zadeva zaradi dvojezičnega napisa premaknita z mrtve točke Zelo čudno je zgledalo, ko je socialistični tovariš Pečenko' kljub vsemu, kar se je zgodilo in se še dogaja, izjavil, da je zadovoljen z odgovorom, ki ga je svojčas dal predsednik pokrajinske uprave. S tem je ta uprava dokazala, da ne zna ceniti niti pomena odporniškega gibanja.
Gospodarska reforma
sov je omočilo mnogim panogam predelovalne industrije, da so lahko izvažale po visokem tečaju dolarja, surovine pa so uvažale po nizkem tečaju. Ta praksa je bila sprva zamišljena kot podpora za premagovanje začetnih težav mlade predelovalne industrije, se je naposled sprevrgla v podporo nizki produktivnosti dela.
Za odpravo teh neskladnosti je sedaj potrebno v okviru gospodarske reforme zboljšati predvsem bazične proizvodnje in zvišati cene električne energije, surovin, premoga, komunalnih storitev in stanarin. Ta zvišanja pa ne bodo smela povzročiti znatnejšega zvišanja splošne ravni cen.
(Po ljubljanskem «Delu»),
DELO GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIC — ODGOVORNI UREDNIK :	ANTON
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
MIRKO
KAPELJ —