Tovarišu Ivanu Bernotu v slovo! 3. aprila smo ga spremili k večnemu po? čitku na mirodvor k sv. Krdžu, da se tam odpočije trudno telo. Pomlad prihaja v deželo in prinaša no« vo ždvljenje, ki forsti iz spočite zemlje, a ista zemlja je sprejela vase, v svoje naročje, nov tribut, ki ga zahteva nedzprosna narava dan na dan od človeštva. Težka atmosfera je polnila ozračje nad belo Ljubljano in Ljubljanskim poljem, nad to lepo pokrajino. S snegom pokriti vrhovi planin so (bili zagrnjeni v neprodiren plašč, skozi katerega ni prodrl ni eden žarek; ko se je pomikal žalni izprevod po ljubljanskih ulicah izpred hiše žalosti pokojnikovega do= ma — v Bohoričevi ulici protd sv. Križu. Dolga vrsta dijakov in ddjakinj tehniške srednje šole v Ljubljani, kjer je pokojnik daroval na oltar domovine vsa svoja naj= lepša moška leta v procvit in napredek tega zavoda, je spremila pokojnika, svojega od= ličnega vzgojdtelja, k večnemu pocitku. Ce^ lokupen profesorski jzbor tehniške •srcdnje šole s svojim direktoTjem g. Jožefom Reis* nerjem na čelu, g. iinspektorjem Mihajlo Preslom, dvornim svetnikom E. Ganglom, mnogimi njegovimd stanovskimi tovariši in tovarišicami, dalje vse osobje Učiteljske tiskarne in knjigarne, zastopniki Grafike in mnogo drugih znacev je priljubljenega Ivana spremilo poslednjič na zadnji poti. Tožna so bila srca vsch, ki smo stopali pred dn za krsto pokojnikovo. Ob odprtem grobu se je v imenu vseh navzočih poslovil od pokojnika njegov sta= novski tovariš g. dr. V a 1 e n t i n Rožic, profesor tehniške srednje šole v Ljubljani, s sledečim krasnim govorom: Dragi, mdli tovariš! Spoštovani gospod profesor! Po težki, hudi hoji si dospel na vrt rajs skega miru dn večnega pokoja! Oddahni se, prijatelj, kajti trpel si mnogo! Mnogo si trpel, ker si mnogo de'.al. Z 19. leti si napra« vil že maturo — zrelostni izpit — za stan dn poklic, katerega, kakor latinski rek pravi: še celo ibogovi sovražijo, in jaz pristavljam: še celo danes mnogd Ijudje skoraj mrzijo in omalovažujejo! Polnih 35 let — od leta 1891. pa do leta 1926. — si bil vzgojitelj, učitelj mladdni; prvih 15 let v predivni Gorenjski, prijetni Dolenjski in v zeleni Štajerski. Zad= njih 20 let pa si se z vso ljubeznijo posvetil 'izobrazbi taaSega • istnokovno^oibirtnega nara* ščaja! Tudi svetovno mesarsko klanje mišičai stih teles in zlomljenih src Ti ni prizaneslo s svojo Kalvarijo. Videl si krvavo morijoi na štirih frontah: na srbski, rumunski, ruski in soški fronti. Kot navaden vojak — prostak — si gledal od blizu vsa 4 leta krvavo Gol= gato! Vrndl si se domov k ljubljeni družini! Prinesel si kal bolezni že s seboj. Toda kljub temu sd šel takoj na delo — v šolo med svojo drago Ti mladino. In bil si zopet ob< likovalec mladinsikih duš in src, bil si iz» vrsten učdtelj svojim narodnim umetndkom: kdparjem, klesarjem, zidarjem itd. A nam — svojim tovarišem — si bil več: dober, zvest, zanesljiv prijatelj in tovariš ter mo< der svetovalec! Radi dn z užitkom srno po» slušali v Tvoji družbi Tvoje modre in resne besede ter nasvete. Vsaj jaz sem Ti za marsikak dober na* svet v šold dn izunaj šole hvaležen iz srca, k a j t i Ti nisi bil samo delaven v šoli, tem« več tudd zunaj nje. (Pred prevratom je bil načelnik Učiteljske hranSlnice :in po&oji.Ini= ce.) Celih osem let od prevrata 1918. do svoje krute bolezni si bil predsednik Učiteljske tU skarne — in slovensko učiteljstvo Ti bo na veke hvaležno za Tvoje delo, trud dn požrt* vovalnost, ki si jo daroval na oltar osamo« svojitve in izboljšanja položaja učiteljskega stanu. Še več. Bil si ne le vestni, skrbni in delavni predsednik Učiteljske tiskarne, bil si tudi mnogo let marijdv odbornik — blagajnik obeh tiskarskdh organizacdj »Društva« in »Gremija« tiskarnarjev za Slovenijo — in tako si vneto deloval tudi na polju črne umetnosti. Marsikatera slovenska knjiga je zagledali beli. dan v prid slovenske kulture po prevratu le po Tvoji mecenski naklonje= nosti. Slovenski tiskarnarji in tiskarjd pa se Ti danes tukaj ab grobu nemo klanjajo s hvaležnim srcem in Ti ohranijo časten spo= min. Dragi, mili tovariš! Poslavljam se od Tebe, poslavljam se v imenu ce!e Tehndške srednje šole, na katerd si 20 let neumorTio, vztrajno in smotreno de* loval, poslavljam se v imenu celega učitelj^ skega zbora z g. direktorjem na čelu, poslav? Ijam se v imenu vseh Tvojih bivših in sedas njih učencev in učenk ter Ti v imenu vseh zakličem: hvala Ti večna za vse, !kar si namdobrega storil. Md Te ne bomo pozabili. Ne zapuščaš samo nas, ki smo Te lju« bili in spoštovali, temveč zapuščaš tudi svojo nežno deco' in skrbruo: vdovelo soprogo! Težko si se ločil od njih! Kajti skrb Te je morila za njih bodočnost! Toda Tvoj ne^ smrtni genij je sedaj prost in vodil jih bo tem lažje po pravem, srecnem potu življenja do zopetnega svddenja! Dovršil si svoje življensko dognanje. Dičile so Te prelepe lastnostd: bil si kreme* nit, iodkrit značaj in velik, a tih delavec na kulturnem in narodnem polju. Toda ena lastnost Te je predvsem krasila: potrpežljis vost in vztrajnost. Z njeno pomočjo podprt si nosdl pezo življenja stoično v šoli, zunaj šole med vojno, ko si bil preganjan in na fronti — in nazadnje v bolezni. Nosil si mo« ško svojo usodo, dokler Te ni zmagala zad= nja ljubica — bela smrt. Storil si več kot svojo življensko dolž« nost, zato počivaj v sladkem mdru — zlata, plemenita duša — tih, neznan junak!« Marsikatero oko se je orosilo, saj je sle= hcrno srce vedelo, da je legel v prezgodnji grob mož dela, mož ustvarjanja in udejstvo« vanja. Še zadnje sloyo! Turobna pesem na= grobnica pevskega zbora Grafike je zadonela v težkih akorddh preko mirnega pokopaiišča pod sivo nebo ter izlila vsa čuvstva poslavs ljajočih se tovarišev v eno samo tiho bol  slovesa za vecno! Tudi nebo je blagoslovilo ta svečani moment slovesa s par kapljicami vode, a zemlja je sprejela vase enega od dobrih, od= ličnih naših tovarišev in prijateljev. Njegov duh pa ostane med nami kot vzor, kot vodnik! Pokojni tovarjš Ivan Bernot je bil rojen v Ljubljani 28. januarja 1872, kjer je 15. ju= lija 1891 položil tudd maturo na tukajšnjem učiteljišču. Nato je nastopil prvo službeno meSto isto leto v Radovljici kot začasni uči= telj. Leta 1894. je nastopil kot stalnl učitelj službo v Srednji vasi. Njegov duh je hrepe* nel kvišku po izobrazfoi in popolnosti ter je leta 1895. položil strokovni izpit za meščan* ske šole iz prirodoznanske skupine, poznejc še iz prve jezikovne skupine. Toda ni se še mogel udejstvovati v svoji stroki, saj je služ* boval še nadalje na osnovni šoii v Sv. Križu prd Ljutomeru in kot nadučitelj v Veliki Do= lini. Svoje zmoižnosti in energijo je pričel šele popolnoma razvijati, ko je leta 1906. nastopil novo mesto na umetnosobrtni stro» kovni šoli v Ljubljand, kjer je deloval nato po'nih 20 let. Upokojen je bil 31. decembra 1926, a je svoj zasluženi mir in pokoj užival malo, malo časa. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno organizatoričnemu delu za procvit in pro= speh šolstva ter vseh onih institucij, ki so v neposrednji zvezi z idealnim učiteljskim stanom. Sedaj uživa mir in pokoj tam, kjer ni viharjev, kjer ni bojev. Spomin nanj pa naj nam bo vodnik, kakšno bodi delo sloven* skega vzgojitelja, da vodi do cilja in resnič= nega uspeha. Tako de!o je najlepši spomenik, ki ga morejo postaviti v svojcm srcu vsi oni, ki so š!i skozi kovačnico nepozabnega, odkritega tovariša, kremenitega Ivana. Spomin nanj nam, njegovim tovarišem, ostane trajen in svet! J. L.