KTUALNO VPRAŠANJE O prezaposlenosti delovne žene je bilo v kranjskem okraju že precej razprav in uresničenih nekaj predlogov za njeno razbremenitev in zaščito. Posebno podjetja so tu marsikaj napravila s postopno ukinitvijo nočnega dela, z ustanavljanjem obratnih ambulant, menz, higienskih kotičkov itd. V mestih poskušajo ustanavljati razne uslužnostne delavnice in otroška zavetišča, medtem ko o prezaposlenosti kmečke žene le malokdo razpravlja. Pri predsednici okrajne Zveze ženskih društev Kranj Mariji Strajnerjevi smo se pozanimali, kaj sodi o razbremenitvi teh žena. Prejeli smo tale odgovor: »Kmečke žene so še povsod preobložene z delom. Vendar je tudi te možno razbremeniti, če bodo kmetijske zadruge pospeševale strojno obdelavo polja, in če bodo v ta namen tudi nekaj investirale. Na vasi so prav tako potrebne pralnice, kopalnice, sušilnice, pekarne in podobno kot v mestu. Dolžnost kmetijskih zadrug je, da jih pri- čno ustanavljati. Kmečke žene bi nadalje lahko precej razbremenili, če bi zadruge v sezoni, ko je na polju največ dela, poskrbele za čuvanje otrok. O vsem tem se bodo morale najprej temeljito pomeniti zadružnice in sestaviti predloge, ki jih bodo pretresali upravni odbori zadrug. Uspeh bodo dosegle le tedaj, če se bodo same vključile v upravne organe in če bodo potrebe svojega kraja prikazale tudi na zborih volivcev.« -ey AKTUALNO VPRAŠANJE ŠKODA, KI JE DVAKRATNA GOREIMIJSkE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO X. — ST. 50 — CENA DIN 10.— Kranj, 28. junija 1957 Da nesreče pri delu v podjetjih in gospodarskih organizacijah povzročajo težave vsakemu ponesrečencu, hkrati pa precejšnjo gospodarsko škodo* posameznemu gospodarstvu, ni treba posebej poudarjati. Higiensko - tehnični zaščiti in varnosti pri delu so izačeh na Gorenjskem posvečati večjo pozornost kot prejšnja leta. Večina podjetij ima tudi že komisije za higiensko - tehnično zaščito, nekatera večja podjetja pa tudi posebne varstvene tehnike. — Toda kljub temu je delovnih nesreč na Gorenjskem še vedno precej. Po podatkih zdravstvene statistike se je lani ponesrečilo na Gorenjskem 3703 moških in 706 žensk, se pravi 4409 ljudi. Od tega je bilo 9 smrtnih nesreč, 319 hujših in 4081 lažjih poškodb. Od teh nesreč je bilo samo v industrij sikih podjetjih 3116 primerov, kar brez dvoma povzroča določeno zaskrbljenost. Vsaka od omenjenih nesreč je v lanskem letu terjala povprečno 68.783 dinarjev izgube narodnega dohodka. Pri tem pa seveda niso upoštevane dajatve iz socialnega zavarovanja, ki so bile izplačane ponesrečenim zavarovancem. Ce na podlagi tega povprečja upoštevamo celotno število nesreč pri delu (4409) lahko ugotovimo, da so vse delovne nesreče v kranjskem okraju terjale lani 303 milijone 264.247 dinarjev narodnega dohodka. To so le številke! Toda za vsako izmed teh številk stoji človek, delavec. Medtem ko v kapitalističnih državah posvečajo izredno veliko pozornost varnosti na delovnih mestih, seveda zgolj z ekonomskega stališča, pa moramo, imeti pri nas pred očmi ne le ekonomske činitelje, marveč tudi skrb za posameznika. Posamezni samoupravni organ: v podjetjih, kljub temu, da so zlasti .ponekod že precej storili (»Iskra« Kranj, »Planika« itd.), pa v večini primerov, še posebno v manjših podjetjih, ne posvečajo dovolj pozornosti temu pomembnemu družbeno - gospodarskemu problemu. Zato bi bilo prav, da bi se še temeljiteje zamislili nad temi številkami, ki pomenijo vsakoletno izgubo narodnega dohodka, saj bi lahko, denimo, zgolj z izgubljenim denarjem v lanskem letu, zgradili na Gorenjskem 100 komfortnih stanovanj ... I. A. PRVI KONGRES DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE VZPODBUDA IN NAPOTKI ZA NADALJNJI RAZVOJ V veliki dvorani Doma sindikatov v Beogradu se je v torek začel I. kongres delavskih svetov Jugoslavije. Računajo, da je torkovi seji kongresa prisostvovalo okrog 2500 ljudi, med njimi 1745 delegatov ter številni gostje *2 države in iz 22 evropskih, azijskih, južnoameriških ln afriških držav. 2e samo to govori o izrednem, ne le notranjepolitičnem, marveč tudi mednarodnem pomenu kongresa. Nla kongresu je uvodoma govoril predsednik republike tov. Tito. Med drugim je poudaril, da predstavlja zakon o predaji podjetij v upravljanje proizvajalcem, sprejet točno pred sedmimi leti, enega najpomembnejših, zgodovinskih aktov v razvoju naše socialistične družbene ureditve. Ta akt je narekovala družbena potreba, demokratizacija v gospodarstvu, ustvarjanje socialističnih odnosov v proizvodnji, zasnovanih na širokem sodelovanju delavcev, ne le v upravljanju proizvodnje, marveč tudi v nadaljnjem razvoju in delitvi proizvodnje. Tov. Tito je nato govoril o uveljavljanju delavskega upravljanja in dejal:,, So razne težave in slabosti objektivnega značaja, so pa tudi subjektivne, ki jih je laže odstraniti, ali se jim izogniti, ker je to odvisno od vas samih. O objektivnih težavah in zaprekah, ki so se pojavljale na poti hitrega in pravilnega razvoja delavskega samoupravljanja, lahko govorimo mi, ki smo odgovorni za celoten razvoj' socialistične izgradnje v naši državi. Ne smemo in ne moremo namreč odrekati tudi naše krivde za počasnost v odstranjevanju določenih zastarelih predpisov in instrumentov, ki zavirajo večji in hitrejši razmah proizvodnje in obenem s tem* tudi hitrejši dvig življenjskega standarda naših delavcev. Kolikor je bilo do včeraj nekaterih težav objektivnega značaja, ki so bile materialne narave, zanje nismo bili krivi, ker je bilo izven naše moči, da bi jih odstranili. Vendar se dogaja, da tudi težave objektivnega značaja postanejo subjektivne in tedaj moramo mi, ki se nahajamo v vodstvu, storiti vse, da te slabosti čimprej odstranimo, ker je to odvisno od nas, od voditeljev". Potem je tov. Tito opozoril na nekatere najbolj izrazite negativne stvari, ki bi, če jih ne bi odstranjevali, lahko zelo slabo vplivale na monolitnost socialistične skupnosti, kakor lokalizem, ki se pojavlja v raznih oblikah. Tov. Tito je dejal, da je za skupnost zelo škodljivo, če med podjetji ne vladajo pravi socialistični odnosi, temveč načelo močnejšega. Nelojalna konkurenca in odpiranje več podjetij iste vrste, zaradi gole konkurence takim podjetjem, ki že obstojajo, so zelo škodljivi pojavi, saj terjajo odvečne investicije, ki bi jih bilo mogoče bolje izkoristiti v druge namene. Prav tako škodljiv pojav je, da se posamezna podjetja izogibajo kooperaciji, ki omogoča cenejšo proizvodnjo določenega proizvoda itd. Hkrati pa je tov. Tito opozoril tudi na ogromne pozitivne rezultate delavskega samoupravljanja, ki je največ pripomoglo, da smo izšli iz najtežjega razdobja za našo državo, v katerem smo premagovali skoraj nepremostljive težave, zlasti ekonomske. Ko je nato tov. Tito govoril o tuji kritiki našega notranjega razvoja, je med drugim poudaril, da je delavsko samoupravljanje tudi v deki pokazalo življenjsko moč in pravilnost marksistične teorije o podružabljanju proizvodnih sredstev, s tem, da le-ta upravljajo sami proizvajalci. Ob koncu svojega govora je tov. Tito izrazil prepričanje, da bo ta kongres dal vzpodbudo za nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja, hkrati pa je opozoril na nekatera najvažnejša vprašanja, na povečevanje proizvodnosti dela in boljšo organizacijo dela hkrati z /izboljševanjem življenjskega standarda delavcev. Nato je podal referat o delavskem samoupravljanju predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tov. Djuro Salaj. Kongres je potem začel delati v 6 komisijah. To so: komisija za usposabljanje proizvajalcev za upravljanje podjetij, komisija za delovne odnose v gospodarstvu, komisija za organizacijo in metode dela delavskih svetov, komisija za odnose delavskih svetov do drugih organov in organizacij, komisija za gospodarsko poslovanje delavskih svetov in komisija za ekonomske okvire samoupravljanja proizvajalcev. V teh komisijah je že do srede zvečer govorilo več kot 100 delegatov. Kongres je sprejel posebno resolucijo. Razpravo o problemih delavskega samoupravljanja, ki smo' se je lotili v pripravah na kongres, bomo zdaj, ko se bodo delegati vrnili v podjetja, š;e nadaljevali, hkrati pa se bomo zdaj, obogateni z napotki kongresa, še mnogo laže in zato naglejše lotevali tudi konkretnih ukrepov za nadaljnji razvoj in izpopolnjevanje delavskega samoupravi j an j a. Prebivalci cesti Hrastje—Pre zgoraj: ^acevo se bodo iznebili zoprnega in nehigi-' cnskega prahu, kajti cesta v teh dneh dobiva 3sfaltno prevleko: — Desno: Letos borovnice niso obrodile kaj posebno dobro, zato se nabiralci s praznimi posodami vračajo domov. NOVA VAS bodo preimenovali naselje pri Sv. Duhu med Zabnico in Sk. Loko, kjer rastejo iz tal nove, večinoma enostano-vanjske hiše, kot gobe po dežju. Ko bodo dogradili še kakih dvajset hišic, bo NOVA VAS štela skoraj štirideset popolnoma novih hiš. VZORNO POSESTVO - ZADOVOLJEN UPRAVNIK Upravnika državnega posestva v Podbrezjah Srečka Grašiča pozna vsa tamkajšnja okolica kot dobrega gospodarja. Posestvo upravlja že dve leti in ves ta čas se neumorno trudi za njegov napredek. Zanimalo me je, kako gospodari, pa sem se odločil, da ga obiščem. Našel sem ga pri delu na vrtu in pričel razgovor o življenju na .posestvu. Na vprašanje, kaj so na posestvu napravili novega, mi je povedal, da so lf.ni moderno preuredili hlev, v katerem imajo sedaj 43 goved od tega 29 krav molznic. Povprečno daje vsaka 2500 litrov mleka na leto. Na posestvu so v lastni režiji zgradili tudi silos in. gnojnično jamo. »Kaj pa prašičjereja,« sem ga vprašal? »Prašičjereja na posestvu dolgo ni uspevala. V tistem letu, ko sem prišel sem, so svinje celo poginile. Potem pa nam je uspelo zrediti kar lepo število prašičev. Sedaj gojimo le prašiče boljše pasme, in to predvsem svinje, da lahko prodajamo male prašičke. Predvidevamo, da bomo letos prejeli samo za prašiče nad 760.000. dinarjev.« »Slišal sem, da imate tudi zelo lepo drevesnico, največjo na Gorenjskem.« »Lahko si jo ogledate,« je dejal tovariš upravnik, in me hitro popeljal tja. V drevesnici je zasajenih nad 20.000 raznovrstnih drevesc in do jeseni jih bodo prodali 12.000. »Kako pa kaže letošnja letina?« »Najbolj prizadeto zaradi majskega mraza je sadje. Orehi so uničeni za nekaj let, na jabolkih pa ni tako velike škode. Slive bodo dobro obrodile, nekaj manj pa bo hrušk. Zelo lepo kažejo žitarice, le ječmen bo nekoliko slabši kot lani,« je pojasnjeval tov. Grašič. Dovolj sem zvedel in se tudi prepričal, da posestvo lepo napreduje. Ob slovesu sem tovarišu upravniku zaželel še nadaljnjih uspehov. Cr. 7839 LJUDJE IN DOGODKI NENAVADNA VRNITEV A Vprašanje razorožitve in prepoved uporab* atomskega orožja in poizkusov, ki jih izvajajo velike sile kljub izredno močnemu javnemu mnenju, ki se zavzema za njihovo prepoved, je v središča pozornosti vse svetovne javnosti. Predsednik Eisenhovver je v sredo izjavil, da Združene države Amerike vztrajajo pri svojem predlogu, naj bi bila; opustitev jedrskih poskusov prvi korak k splošnemu sporazumu o razorožitvi. Povedal je tudi, da bodo ameriški znanstveniki v petih letih lahko izdelali vodikovo bombo, ki po eksploziji ne bo imela za posledico radioaktivnega žarčenja. Poudaril je, da že zdaj izdelujejo vodikove bombe, ki vsebujejo 96 % manj radioaktivnosti kakor prve bombe tega tipa. Vsekakor pa v prihodnji vojni, v kateri bi uporabili vodikovo orožje, ne bi bilo zmagovalca., in dodal, da bi bila to zares tragedija človeštva. Nato je izjavil, da Združene države Amerike ne nameravajo zmanjšati svojih vojaških sil v deželah, članicah NATO In na Japonskem, pač pa jih modernizirati. A Ameriški predstavnik v ožjem odboru razoro-žitvene komisije Organizacije združenih narodov je na seji- v sredo predlagal, naj velesile zmanjšajo svojo oborožitev v medsebojno dogovorjeni višini. Presežno oborožitev naj bi velesile spravile v skladišča, ki bi bila pod mednarodnim nadzorstvom. — Iz krogov, ki so blizu ameriški delegaciji, pa se je zvedelo, da je sovjetski predstavnik Zorin v načelu sprejel zamisel o sestavi seznama orožja, ki naj bi ga vskladiščili. Tudi britanska, francoska in kanadska delegacija so v načelu sprejele ameriški predlog, vendar s pridržkom. A Na prvi seji predsednikov vlad dežel britanske skupnosti narodov je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd poročal o londonskih razoro-žitvenih pogajanjih. Zvedelo se je, da je minister Lloyd izrazil »razumen optimizem« glede možnosti, da bi zahodne dežele sklenile s Sovjetsko zvezo omejeni sporazum o razorožitvi. A Državni sekretar za narodno obrambo FLRJ, general armije Ivan Gošnjak, ki se je mudil od 7. junija na obisku v Sovjetski zvezi, je v sredo odpotoval iz Sovjetske zveze in se v popoldanskih urah vrnil s svojim spremstvom v Beograd. A Evropska in latinsko-amerišKa. skupina držav ▼ Organizaciji združenih narodov sta se v sredo ločeno sestali in razpravljali o obtožbah proti akcijam Sovjetske zveze lansko jesen med dogodki na Madžarskem. Zvedelo se je, da so na sestanku sklenili, da ne bodo predlagali takojšnjega sklicanja Generalne skupščine na izredno zasedanje, pač pa naj bi se skupščina sestala v začetku septembra, neposredno pred rednim zasedanjem. « A Nova francoska vlada je sklenila zahtevati od parlamenta odobritev za novo posojilo pri narodni banki. To bi bilo že deseto posojilo v zadnjih petih letih. V uradnih krogih poudarjajo, naj bi t« posojilo v znesku 300 milijard frankov omogočilo izplačati prejemke državnim uslužbencem za julij ter urediti ostale notranje plačilne državne obveznosti. Francoske državne finance že več mesecev zadevajo na velike težave zaradi primanjkljaja; novi davki ter zvišanje cen in taks pa bodo prinesli državni blagajni šele konec leta kakih 170 milijard frankov.' — V sredo je zbornica z 265 glasovi proti 206 sprejela nove davke v znesku 150 milijard frankov, ki jih je vlada predlagala že v ponedeljek. IZDAJA ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO IN TISKARSKO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475, 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-Z-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA 50 DINARJEV Zolijev odstop pred skoraj tremi tedni je bil zelo nenavaden, njegova vrnitev na položaj predsednika italijanske vlade pa še bolj. Kot smo že poročali na tej strani, je Zolijevi vladi zmanjkal en glas do zmage v parlamentu. Pravzaprav je vlada dobila večino, če vračunamo tudi fašistične glasove. Teh pa se je Zoli kot prepričan protifa-šist slovesno odrekel. Pred vsem parlamentom je izjavil obračajoč se k novofašistom: »Ne iščem vaših glasov. Nikoli jih nisem iskal in jih nikoli ne bom!« Pozneje je Zoli obžaloval te preuranjene besede. Skušal je najti neko srednjo pot. Misleč na fašiste je dejal: »Menim, da lahko jaham konja, ne da.bi sam postal konj!« Vendar mu pozneje ni preostalo drugega, kot da je sporočil odstop svoje vlade predsedniku republike- seveda, če je hotel ostati zvest svojemu protifašističnemu prepričanju in dosleden javni izjavi pred parlamentom. Fašistični časopis »II Secolo d'Italia« je ob Zolijevi dilemi posmehljivo zapisal: »Zdaj bo moral odstopiti zaradi fašističnega glasovanja — kako poniževalno! — ali nadaljevati z vladanjem zaradi fašističnega glasovanja — kako sramotno!«. V teh pikrih besedah je dokajšnje zrno resnice. Kakorkoli je bil prvi umik Zolijeve vlade zanj tragičen, je bil vendar časten. Ponovni nastop Zo-lija je morda srečni poskus rešitve za težko italijansko vladno krizo, toda za demokristjansko stranko in Zolija osebno nič kaj ugleden. Predsednik republike Gronehl je po drugih brezuspešnih poskusih sklenil zavrniti odstop vlade. Seveda pa je to zelo nenavaden postopek: po dveh tednih ni sprejel odstopa Zolijeve vlade, čeprav je medtem že zaupal mandat za sestavo nove vlade drugim osebnostim. To nalogo je najprej prevzel senator Merzagora in sicer zelo previdno kot zgolj »poizvedovalno misijo«. Zaradi tega- pa ni nič manj neusmiljeno padci pri izpitu iz »reševanja vladne krize« kot njegov drznejši naslednik, generalni tajnik demokristjan-ske stranke Fanfari. Ta je sicer zastavil ves osebni ugled, podprla ga je vsa demokristjan-ska stranka, zagrozili so celo z razpustom parlamenta in predčasnimi volitvami v primeru Fanfanijevega neuspeha, toda ... naloga, ki si jo je nadel sam Fanfani, je bila že vnaprej obsojena na propad. Fanfani je hotel obnoviti nekdanjo štiri-strankarsko koalicijo sredine, ki je več let vodila italijansko barko. Sedanja kriza, ki se je začela 8. maja, pa je pokazala, da je bilo za pročeljem enotnosti štirih strank marsikaj gnilega. Fanfanijev poskus je samo zapečatil »čudotvorno štiri-strankarsko formulo« in pokopal upanje, da bi lahko premostili globoke prepade med cilji in koristmi štirih sredinskih strank (demokristjani, liberalci, republikanci in socialdemokrati). Mimo razpisa predčasnih volitev (kar pa ni po volji nobeni stranki) je torej ostala samo še ena možnost: sestaviti »enobarvno«, demokristjansko vlado, ki bi opravljala administrativne posle do novih volitev. Kocka je znova padla na Zolija, čeprav je večina opazovalcev računala, da je že izpadel iz igre. Zoli- jeva vlada, ki je 14 dni pred tem odstopila, se je tako po čudnem naključju spet znašla na političnem odru Italije. V sredo se je pojavila pred parlamentom, kot da se ni nič zgodilo. Toda slej ko prej bo moralo priti do važnejšega glasovanja, ki bo odločilo o usodi vlade, ali pa vsaj pokazalo, katere sile podpirajo sicer manjšinsko vlado. Fašistični glasovi Zoliju tudi tokrat ne bodo dobrodošla podpora, zato pa raje računa na zaslombo pri liberalcih in smonarhistih. Težko je namreč verjeti, datbi stranke z leve, denimo Nennijevi socialisti razen v posameznih primerih naprednejših vladnih ukrepov, lahko podprli Zolijevo vlado. Bržkone se Zoliju ne bo posrečilo tako kmalu otresti se znamenja, ki mu ga je prilepilo prvo glasovanje: da je namreč najbolj desničarsko usmerjena vlada v povojni Italiji. In kar je najbolj čudno pri tem, je to, da ima Zoli v programu svoje vlade nekatere razmeroma napredne elemente, ki bi mu v drugačnih razmerah prav gotovo zagotovili podporo levice. Levičarske stranke pa trenutno bolj bode v oči »enobarvni« sestav vlade in podpora desnice kot pa so ji pri srcu Zolijeve obljube. Zolijeva vlada pa je le izhod iz zagate in ne more biti trajnejša rešitev za hudo krizo, ki je zavladala v italijanski meščanski »demokraciji«. Zato se že zdaj postavlja vprašanje: ali bodo nove volitve prihodnjo pomlad (ali morda že to jesen) razbistrile sedanji motni položaj v Italiji? MARTIN TOMA2IC kratko, vendar zanimivo TELEVIZIJSKE ODDAJE V DOMŽALAH V Domžalah si lahko vsakdo ogleda redne televizijske oddaje iz Zagreba in Italije. Prebivalci se za te oddaje močno zanimajo. KOPALNA SEZONA V DOMŽALAH S tem, da so v Domžalah -preteklo nedeljo odprli kopališče, se je začela kopalna sezona. Čeprav ni vreme najugodnejše, ne manjka navdušenih kopalcev. DOMŽALSKI TABORNIKI PRED ZLETOM TABORNIKOV JUGOSLAVIJE Domžalski taborniki so doslej priredili že več izletov v naravo. To je bila nekakšna priprava na letno taborjenje ob Sori pri Medvodah. Zelo prizadevni pa so tudi s pripravami na zlet tabornikov Jugoslavije v LR Srbiji. Frank 105 LET DELA PODJETJA »KAMNIK« Podjetje »Kamnik« pripravlja ob 105-letnici zanimivo razstavo, ki bo prikazala razvoj tovarne v teku stoletja in sedanji način dela ter mnogovrstnost izdelkov. Razstavo bodo odprli sredi julija v lovski sobi kulturnega doma. Z. NA JESENICAH BODO POČASTILI DAN BORCA Letos bodo na Jesenicah proslavili Dan borca zelo svečano s proslavami pri spomenikih na Javorniku in na Hruški ter z osrednjo proslavo na večer pred praznikom na Jesenicah. V Mestnem gledališču bo slavnostna predstava, na sam praznik pa bodo strelska tekmovanja z zračno puško. Pri proslavah bodo sodelovali tudi jeseniška godba na pihala in člani Avto-moto društva. -j- DOMZALSKE Sole RAZSTAVLJAJO Te dni je bila v prostorih domžalske gimnazije razstava risb in ročnih del učencev tega zavoda. Ob tej priliki je razstavljala tudi Obrtna šola. Razstavljeni izdelki so bili lično in o-kusno izdelani, kar opozarja na viden napredek, zlasti še v primerjavi letošnje in lanske razstave. — Istočasno je v Mengšu Pred štirinajstimi dnevi smo objavili na tem mestu odgovore nekaterih zastopnikov tako imenovane »I. skupine« podjetij. Tokrat smo zastavili ista vprašanja predsednikom delavskih svetov in upravnih odborov, »II. skupine« podjetij: »Kokra« Kranj, »Projekt« Kranj, »Grand hotel Toplice« Bled, Gradbeno podjetje »Gorenje« Radovljica, Hotel »Jezero« Boh'inj, Trgovsko podjetje »Rožca« Jesenice, ter »Avtoprcmet« Kranj in »Pekarna« Kranj. prejeli smo samo naslednje odgovore: Predsednik delavskega sveta trgovskega podjetja »Rožca« Jesenice, Anton Rekelj: »Delavski svet je na posebni seji obravnaval novo Uredbo o delitvi dohodka. Manjkajo še podrobna navodila, da bi sestavili prvi obračun, iz katerega se bo dalo najbolje ugotoviti učinek nove delitve. Odobravamo novo Uredbo, s katero so dobili samoupravni organi večje pravice in možnosti za delo . . .« Predsednik delavskega sveta »Grand hotela Toplice« Bled, Franc Crv: »Sporočamo vam, da je delavski svet razpravljal na posebni seji o nov: delitvi dohodka ter sklenil predlagati, da bi bilo naše podjetje pavšalirano.« Janez Ahačič, predsednik delavskega sveta »Avtopromet« Kranj: »Nova Uredba o delitvi dohodka bo bistveno spremenila udeležbo podjetja na dohodku; posledic še ni možno predvidevati, ker manjkajo podrobna navodila. Na vsak način pa bo potrebno največje varčevanje pri osebnih in materialnih stroških, da bo moglo podjetje ostvariti dohodek v taki višini, kolikor znašajo akontacije na lanskoletni dobiček in njegovo delitev. Samoupravni organi v našem podjetju o tem še niso razpravljali, predvidevamo pa tako razpravo v kratkem.« Le trije odgovori od devetih anketiranih podjetij kažejo, da so samoupravni organi nekaterih podjetij zanemarili to vprašanje. Kljub temu, da ustreznih navodil še vedno ni, ni moč opravičiti mrtvila, ki ga kažejo samoupravni organi in sindikalne podružnice v podjetjih glede tega. — Veliko bolje vin tudi prav bi bilo, če bi bili kolektivi podjetij kljub še posameznim nejasnostim, seznanjeni z bistvom nove Uredbe, saj bi razprave o tem brez dvoma sprostile marsikatero koristno vzpodbudo. I. Auscc TO* razstavljala tudi tamošnja obrtna šola. DVA NOVA GASILSKA PRAPORA V kamniški občini so razvili dva nova gasilska prapora. V Smartnem v Tuhinjski dolini je bila slovesnost združena z zborom vseh gasilskih društev Tuhinjske doline, v Tunjicah pa so sodelovala okoliška društva, zlasti gasilci iz Kamnika. Z. lt-LET DRUŠTVA UPOKOJENCEV V DOMŽALAH Za 10-letnico društva so domžalski upokojenci preteklo nedeljo razvili svoj prapor. Kumoval mu je tov. Janko Rudolf. Na prireditvi sta sodelovala še godba na pihala DPD »Svoboda« Domžale in pevski zbor. Frank OTROCI IZ TRBOVELJSKEGA OKRAJA NA POČITNICAH V KRANJU Kranj, 24. junija. Danes je prispela v Kranj prva skupina 200 otrok iz trboveljskega okraja, ki bo preživela tritedenske počitnice v Kranju. Otroci so v internatu Tekstilnega tehnikuma na Zlatem polju. M. 28 NOVIH ŠOFERJEV V KRANJU Kranj, 25. junija. Danes popoldne je izmed 33 tečajnikov III. letošnjega tečaja uspešno opravilo šoferski izpit 26 kandidatv.- Letos je opravilo izpit za šoferje - amaterje že» okrog 70 tečajnikov, kar je lep uspeh kranjskega avto-moto društva M. 69 NOVIH MATURANTOV INDUSTRIJSKE ŠOLE TOVARNE »ISKRA« Kranj, 26. junija. Danes dopoldan je bila v prostorih sindikalne dvorane tovarne »Iskra« .v Kranju svečanost ob zaključku šolskega leta za III. letnik industrijske šole. Na tej svečanosti je bilo podeljenih 69 diplcm učencem. Najboljši učenci pa so dobili praktična darila. Tako je naša industrija dobila 60 novih kvalificiranih delavcev. M. OBVESTILO Obveščamo, da ima Telefonska centrala TNZ Kranj od 28. fl, 1357 dalje sledeče telefonske številke: 593, 594, 573, 574. Prijava kaznivih dejanj in prometnih nesreč: 314 in 02, (do 29. 6. 1957 še 62G). Is pisarne' TNZ Kranj mmšm ZBOROVANJA V POČASTITEV KONGRESA DELAVSKIH SVETOV Tudi po podjetjih v našem okraju so te dni priredili številna delavska zborovanja v počastitev kongresa delavskih svetov. Na teh zborovanjih so govorili člani ljudskih odborov, zbora proizvajalcev in sindikalni funkcionarji o vlogi in. problematiki delavskega samoupravljanja. Z. SKUPŠČINA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V ponedeljek je bila v Kranju redna letna skupščina okrajnega Zavoda za socialno zavarovanje. Poročilo o delu Zavoda je pedal predsednik Izvršnega odbora OZSZ Albin Jensterle. Ugotovil je splošni napredek zdravstvene službe v okraju, hkrati pa nanizal vs« pomanjkljivosti. — Okrajni zavod j* imel v letu 1956 za 860,471.559 dinarjev dohodkov ter 876,044.848 dinarjev izdatkov. Primanjkljaj v znesku 15,573.00# dinarjev bodo pokrili iz rezervnega sklada. I. A 0 OBČNI ZBOR GLUHIH KRANJSKEGA OKRAJA V nedeljo je bil v Kranju občni zbof Zveze gluhih okraja Kranj. Po izčrpnitt referatih in diskusiji je občni 'zbot sprejel sklepe za poživitev društvenega dela gluhih. Sklenili so tudi, da j* treba javnost več in boljše obveščati o problemih gluhih, da bo seznanjena z njihovim življenjem, sposobnostmi iu delom, da bodo upoštevani, cenjeni iJ** priljubljeni. Z. G. RAZSTAVA RADOVLJIŠKIH VAJENCEV V nedeljo so radovljiški vajenci oduprli vajensko razstavo, k* prikazuj« zmogljivost učencev posameznih letnikov v delavnici in pri teoretičnem pouku v šoli. Razstavo je v prvem dnevu obiskalo nad 500 ljudi. PrvO mesto na razstavi zavzema kovinska stroka, ki je prikazala zares precizn« izdelke. Na razstavi se je pokazal tudi nemajhen trud predavateljev te šole. Letošnji učni uspehi so dokaj zado* volj ivi. Od 131 učencev je izdelalo izpite 121, kar znaša 92,37%. Tudi obis* pouka je bil dober: 97,40%. *• ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA NA KAMNIŠKI GIMNAZIJI V nedeljo dopoldne so v veliki dvorani kulturnega doma v Kamniku podelili knjižne nagrade 50 najboljšim dijakom. Razdeljeni so bili tudi pokali in priznanja, ki so jih prejel' razredne ekipe in posamezniki v tek* mah ob Dnevu mladosti. Na nižji ginv naziji je bil letos uspeh povprečno z« 6% slabši kot lani, v višji pa je bil z* 4% boljši. Z. POSVET ČLANOV SVETOV KRANJSKIH STANOVANJSKIH SKUPNOSTI V torek, 25. t. m. je bil v Kranj« posvet novo izvoljenih članov svetov stanovanjskih skupnosti Zlato polje, Huje-Planina in Kranj, ki se bodo konstituirale te dni. Menili so se O vlogi in nalogah stanovanjskih skupnosti in o težavah, ki jih imajo na posameznih območjih. Vsaka skupnost bo skušala pomagati družinam na terenu po svojih močeh. Clani svetov so kritizirali gradnjo blokov, kjer projektanti niso upoštevali lokalov za trgovine, pekarne ipd., ter predlagali, naj bi v prihodnje poklicali zraven tudi koga izmed njih. Razpravljali so tudi o ustanavljanju uslužnostnih delavnic, ki bi stanova> cem še zlasti koristile. 4, JULIJA OBIŠČITE ZABNICO! Za Dan borca pripravljajo v Žabnici pri Kranju veliko partizansko BlavjO. Dopoldne bodo slovesno odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja na lepo urejenem prostoru krajevnega urada 2ab-nica. Center predvojaške vzgoje občine Kranj bo tisto jutro razvil svoj prapor, ki bo nosil ime po narodnem heroju Vinku Zev-niku iz Praš. Borec, Vinko je 1948. leta v jurišu na nemške tanke v bližini Idrije junaško padci. Popoldne bo na sporedu telovadni nastop, ki. je bil najavljen že za 30. junij. Nastopu bo> sledila družabna prireditev s partizanskim slavjem, i Na večer pred praznikom bo posebno zanimiva uprizoritev borbe v Rovtu, ki jo bo izvajalo Prešernovo gledališče iz Kranja. Besedilo Ivana Bertonclja-Joha-na, ki je preživel ta boj, je dramatizira! Ivan Fugina. Proslava Dneva borca v Žabnici bo Setos res veličastna. Prebivate! Žabnicc želijo, da se je vsaj bližnji okoličani udeležijo v čim večjem številu. Dne 4. j-.ilija bodo že ob 7. uri zsče".? voziti udeležence posebni avtobusi iz Kranja in škofje Loke. V. Kranj, 28. junija 1957 &tms Gorenjske 3 Ustanavljanju obrtnih obratov je treba posvetiti več pozornosti Obrtništvo je pomembna panoga našega gospodarstva, saj dopolnjuje proizvodnjo industrijskega blaga za široko potrošnjo. Upoštevaje naše dosedanje gospodarske možnosti, pa smo tej gospodarski panogi posvetili vse premalo pozornosti. Toda sedaj, ko so pogoji nekoliko spremenjeni, lahko tudi to gospodarsko panogo obravnavamo z nekoliko drugačnih stališč. Zato ni nič čudnega, če je ■ekretariat Okrajnega odbora Socialistične »veze delovnega ljudstva v Kranju dal pobudo za nekoliko širše in temeljitejše obravnavanje problematike s .področja obrti. V torek so se zbrali v ta namen v Kranju zastopniki nekaterih občinskih ljudskih odborov ter Okrajne obrtne zbornice. Iz izčrpno sestavljenega poročila ter iz razprave povzemamo nekaj najznačilnejših, Problemov. Z razvojem industrijske proizvodnje dobiva tudi obrt čedalje večjo vlogo zlasti v tem, da mora prilagajati svojo dejavnost potrebam tržišča. Nekatere panoge proizvodne obrti sicer izgubljajo na svojem pomenu, spričo večjega razmaha industrije, hkrati pa se porajajo nove obrti, ki jih terjajo potrebe tržišča. Čeprav ugotavljamo, da ima obrtništvo pri nas zelo*pomembno vlogo, pa v preteklosti nismo posvečali dovolj .pozornosti tej gospodarski panogi, kot bi jo zaslužila. Obrtništvo je po osvoboditvi iz leta v leto čedalje bolj zaostajalo. Danes pa, ko usmerjamo vse naše gospodarske sile v dvig življenjske ravni delovnega človeka, postaja razvoj obrti š« posebej aktualno vprašanje. Zato je treba povsem resno pristopiti k ustvarjanju pogojev in možnosti za čim hitrejši razvoj — predvsem — socialističnih uslužnostnih obrtnih obratov. Hkrati pa je treba imeti tudi pravilen odnos do zasebne obrti. Danes je v kranjskem okraju 266 obrtnih G°djetiJ socialističnega ter 1226 obrtnih obratov zasebnega sektorja, skupno torej 1591 obrtnih delavnic in obratov. Število obrtnih obratov v socialističnem ■ektorju iz leta v leto sicer raste, vendar še r Po podatkih iz 10 anketiranih podjetij v Kranju se od 9440 zaposlenih hrani v menzah 790 ljudi, kakih 1500 delavcev pa se hrani le priložnostno. Izmed teh 10 podjetij 4 nimajo lafitne menze. Dobra polovica- vseh zaposlenih v teh podjetjih stanujo dlje kot 4 km od podjetja; na delo se vozijo s kolesi, vlaki in avtobusi, mnogi pa prihajajo tudi peš. Podobno problematiko ugotavljajo trdi v drugih občinah in podjetjih. Večina tistih, ki nimajo urejene, prehrane in ki ne stanujejo v bližini podjetja, je iz vrst nekvalificiranih in polkvaiificiranih delavcev oziroma pomožnih in nižje strokovnih uslužbencev. Te kategorije delavcev in uslužbencev, ki imajo najnižje prejemke, še zlasti žuli neurejena prehrana, stanovanje in podobni problemi. Na to nekateri delavski sveti in ljudski odbori premalo mislijo. Deloma je iskali vzrok v tem, da v organih samoupravljanja prevladujejo visokokvalificirani in kvalificirani delavci ter srednje strokovni uslužbenci. Izmed delavcev, članov dela viških svetov v 93 gorenjskih podjetjih (iz katerih so zbrani podatki) je bilo lani 22% visokokvalificiranih, 57% kvalificiranih, 18% priučenih tn le 3% nekvalificiranih delavcev. Izmed uslužbencev, članov teih delavskih svetov, pa je bilo 12% višje, 6C% srednje in 20% nižje strokovnih uslužbencev ter 6% iz vrst pomožnih uslužbencev. Tek sestav delavskih svetov je sicer glede na njihove naloge razumljiv, vendar pa bi se morali organi delavskega upravljanja bolj u-kv ar j a ti tudi s problemi, ki mnoge nekvalifioiraine in polkvalificirane delavce in uslužbence še dosti bolj tiščijo kakor druge. Z. vedno prepočasi. Ta sektor obrti se je gleda na število obratov do danes povečal za 300%, če ga vzporejamo s stanjem iz leta 1946. To vsekakor kaže, da bo treba razvoj obrti pospeševati predvsem v socialističnem sektorju. SE PREMALO OBRTNIH OBRATOV Zlasti v industrijskih središčih in tudi ponekod na podeželju^ ugotavljamo, da posameznih obrtnih obratov primanjkuje. Zato je treba, • tem se danes bržkone vsi strinjamo, pristopiti k ustanavljanju in odpiranju novih obrtnih delavnic. Vendar pri tem ne smemo prezreti naslednjega dejstva: v posameznih občinah so že začeli odpirati in ustanavljati nove obrtne obrate. Toda že takoj v začetku so obremenili te obrate — vsaj v večini primerov — z vsemi družbenimi obveznostmi, in jih smatrali, da morajo ti obrtni obrati že takoj v začetku dajati dohodek družbi. Tako stališče se je pokazalo večinoma kot nepravilno. Ce že ustanovimo novi obrtni obrat, mu moramo nuditi vsaj v začetku take pogoje, da bo lahko tak obrat zaživel. Iz leta v leto tudi ugotavljamo, da nekatere obrti izumirajo, da je tovrstnih obratov iz leta v leto manj. Zato bi bilo prav, da bi občinski ljudski odbori, s pomočjo davčnega vijaka, zavirali nadaljnje izumiranje takih obrti. KAZE, DA JE PREMALO ZANIMANJA ZA PROBLEME OBRTNIŠTVA To bomo takoj utemeljili: omenjenega sestanka, o katerem poročamo, so se udeležili zastopniki le štirih občinskih ljudskih odborov s področja kranjskega okraja. Med njimi smo zlasti pogrešali zastopnike ObLO Jesenice, kjer je problem obrtništva še prav posebno pereč... Sklepi, ki so jih sprejeli na tem sestanku, pa imajo za razvoj obrti, brez dvoma velik pomen. Da bi okrajni ter občinski ljudski odbori aamostojneje in laže pospeševali in usmerjali razvoj otorti na svojem področju, se v bodoče ne bi smelo dogajati, da bi republiški organi že vnaprej predpisovali kvoto sredstev, ki naj se stekajo v proračune. Razen tega naj bi občinski ljudski odbori zaradi pomanjkanja prostora za posamezne obrtne delavnice, predvsem v mestih, sprejeli morda odlok (podobno kot so ga v občini Ljubljana-cen-ter), kjer je določeno, da se v mestih ne smejo graditi stanovanjski bloki, ne da bi imeli v pritličju predviden prostor za razne obrtne uslužnostne delavnice. Tajništvo za delo naj bi. v sodelovanju z obrtno zbornico sestavilo konkreten predlog za vzgojo kadrov v obrti, medtem ko bi bilo treba tudi nagra- jevanju v obrtništvu posvetiti več pozornosti. Tudi industrijska podjetja, ki imajo v svojem sestavu vrsto remontnih ter obrtnih delavnic, naj bi jih izločila iz okvira podjetja in pomagala ustanavljati obrtne obrate v komunah. To je le nekaj sklepov omenjenega sestanka. Toda če bodo vsi pristojni organi začeli te sklepe sistematično uveljavljati, hkrati pa če upoštevamo še perspektivni razvoj obrtništva, h kateremu bodo v kratkem pristopili, lahko kmalu pričakujemo večji razmah te gospodarske panoge na Gorenjskem. L A. Dekleta - lep poklic vas vabi Višja šola za medicinske sestre na Vojni medicinski akademiji v Beogradu in Višja šola za medicinske sestre v okrožni vojni bolnišnici v Zagrebu sta razpisali konkurz za sprejem novih gojenk. Pouk na obeh zavodih traja 3 leta in je brezplačen, kar velja tudi za ostalo oskrbo. Po končanem šolanju opravljajo gojenke dolžnosti medicinskih sester v vojaških bolnišnicah v JLA. Natečaja za sprejem v te šole se lahko udeležijo dekleta, državljanke FLRJ, ki so zdrave in sposobne opravljati vojaško službo in niso bile v zadnjih dveh letih sodno kaznovane, da imajo državljanske pravice in da so samske in brez otrok. Razen tega kan-didatinje ne smejo biti starejše od 22 let in morajo imeti 8 razredov gimnazije z zrelostnim izpitom. Med šolanjem prejemajo gojenke tudi denarno podporo, in sicer v prvem letniku 800 dinarjev, v drugem 1100 dinarjev in v tretjem letniku 1400 dinarjev. Razen tega prejemajo tudi vsak mesec 1000 dinarjev, kar je namenjeno kritju izrednih stroškov med šolanjem. — Letni oddih gojenk traja 30 dni in semestralni oddih 10 dni. Po končanem šolanju morajo kandi-datinje ostati v aktivni službi v JLA najmanj trikrat toliko, kolikor Je trajalo šolanje. Letos imajo prednost za »prejem v te šole predvsem partizanske sirote in otroci žrtev fašističnega terorja. Prošnjo za sprejem je izpolniti na posebnem obrazcu, katerega je moč dobiti pri vojnem referentu na Okrajnem ljudskem odboru ali na Vojnem odseku Kranj. Prošnje je treba predložiti Vojnemu odseku Kranj do 20. avgusta 1957. Major Dušan Vukovie GOSP IMO ŽENE KEGA DELA V torek. 25. t. m. je b".la v Kranju konferenca Zveze ženskih društev okraja Kranj, na kateri so razpravljali o zaščiti matere in otroka na Gorenjskem. Navzoči so biji tudi gostje, med njimi sekretarka Repub !iškega odbora Dolfka Bostjančičeva, zastopnica Centralnega higienskega zavoda Cita Boletova in zastopnik Okrajnega odbora SZDL Kranj Tone Hafner. Iz poročila, ki ga je podala predsednica okrajne Zveze ženskih društev Marija Straj-nerjeva, povzemamo nekaj misli: Hiter gospodarski in družbeni razvoj v naši državi zahteva, da je zaposlenih čimveč ženo, sad je le materialno neodvisna žena lahko enakopravna možu. Pri zaposlovanju pa podjetja ne smejo zamenjavati enakopravnosti z enako telesno zmogljivostjo, kot jo ima mož. Da se bo žena lahko udejstvovala tudi v družbenem življenju, jo moramo razbremeniti težkih gospodinjskih del in jo pravilno zaščititi na delovnem mestu. Dolžnost podjetij je, da ustanavljajo lastne menze, ki bodo nudile delavkam kvalitetno hrano, potrebno pa bo ustanoviti še več šolskih kuhinj, kjer se bodo hranili otroci, in pa predšolskih ustanov. Tudi uslužnostnih obratov je za sedaj še veliko premalo. Okrajna Zveza ženskih društev je pri urejanju teh zadev ves čas sodelovala. Tudi za zdravstveno zaščito žene, za ukinitev nočnega dela v podjetjih, za strokovno usposobljenost in zdravstveno prosvetljevanje žena se je vseskozi zavzemala. V zadnjem obdobju ni bilo zabeleženih nobenih .grobih kršitev zaščitnih ukrepov v podjetjih. Za sedaj je na Gorenjskem še vse premalo Osamosvojenih obratnih ambulant. Te ustanove skušajo posvetiti posebno pozornost preventivi. Lepe primere uvajanja preventivne zdravstveno službe imamo v »Iskri«, »Tiskaninl«, »Inteksu« in še nekaterih drugih podjetjih. Dokajšnjo mero skrbi za zapoeleno ženo nam dokazuje tudi ustanavljanje ženskih higienskih kotičkov v nekaterih večjih tovarnah. Za razbremenitev in za zdravje delovne žene so velikega pomena obratne menze, ki bi med delovnim časom lahko nudile delavcem obrok tople hrane. Obratnih menz še nimajo povsod, pač pa bifeje. Sindikalna organizacija tovarne »Iskra« se že meni o tem, da bi njihova menza v polurnem odmoru servirala toplo hrano. Na Gorenjskem je še vedno precej zdravstveno ogroženih otrok, ki jih vsako leto pošiljamo na letovanje. Lani je letovalo ob morju in v Bohinjski Srednji vasi 582 otrok, razen tega pa jih je taborilo v Fazani 1251. Zveza ženskih društev predlaga, naj bi v letošnjem letu pripravili še več taborov z zadovoljivo oskrbo in ustreznim pedagoškim ter medicinskim osebjem. V takih letovalnih centrih naj bi bil po možnosti tudi stalni zdravnik. Za zdravstveni nadzor nad materami in otroki bo potrebno še marsikaj ukreniti. V kranjskem okraju je 8 ustanov za zaščito žene, za zaščito otroka pa 33. Skrb za zdravstveno varstvo šolske mladine ima 6 šolskih ambulant in 19 šolskih zobnih ambulant. Zaščitna dejavnost je še nesorazmerno urejena, posledice tega pa se kažejo v zdravstvenem stanj u. V DELAVSKEM SVETU TOVARNE »SAVA« JE 2S% MLADINCEV •Sest let delavskega samoupravljanja je v Tovarni gumijevih izdelkov »Sava« Kranj rodilo dobre sadove. Precej najboljših članov kolektiva se je seznanilo z osnovnimi načeli upravljanja, 26% mladincev v novem delavskem svetu pa kaže, da se v »Savi« tudi mladina dobro uveljavlja. Premijski pravilnik je novi delavski svet letos temeljito pretresel in izpopolnil. Posebno pozornost posvečajo zdaj prihranku materiala. Po novem pravilniku se prizna premija za prihranek vsakemu članu kolektiva. Na pobudo sindikalne podružnice je bila letos r tovarni ustanovljena tudi okrepčevalnica, v kateri dobijo delavci v pavzi topel obrok hrane. Določena Je bila tudi udeležba za gradnjo stanovanjskih hiš v tem letu. Za oddih članov kolektiva je podjetje kupilo ob morju zemljišče, kjer bodo delavci že v tem letu lahko taborili. Do prihodnjega poletja pa bodo tam postavili svoj dom. Na okrevanje v počitniške domove bodo letos poslali 30 delavcev. ZENE Z OTROKI NE BODO VEC DELALE PONOČI V tovarnah, kjer delajo žene v nočnih Izmenah, Je bilo ugotovljenih precej več obolenj, kot pa v tistih podjetjih, kjer delajo samo podnevi. Obolenja je pripisovati razen tega še težkim pogojem zaradi oddaljenosti od delovnega mesta, deloma pa tudi težkim socialnim razmeram v nekaterih družinah. Tovarna »Inteks« ima povprečno 5% bolnikov v staležu, »Tiskanina« 8%, »Pletenina« 7,54%, »Iskra« pa le 4%. V odstotku obolelih so vštete tudi žene, ki ostanejo doma zaradi nege otroka. Na Gorenjskem je ukinila nočno delo le Škofjeloška predilnica, v ostalih podjetjih pa se lotevajo tega postopoma. V »Inteksu« za sedaj premeščajo žene z otroki na tista delovna mesta, kjer ne delajo ponoči. V zadnjem času premeščajo žene-matere na tak način tudi v »Tiskainini«. S temi ukrepi bodo prav gotovo zmanjšali število obolenj. KOLEKTIV »TRANSTURISTA« PROUČIL UREDBO O DELITVI DOHODKA Po sporočilu predsednika delavskega sveta v škofjeloškem prevozniškem podjetju »Transturist« tov. Pavla Podobnika, so v tem podjetju že začeli proučevati novo uredbo o delitvi dohodka. Najprej je o njej razpravljal upravni odbor, potem delavski svet, sindikalna organizacija pa je prevzela nalogo, da z uredbo seznani kolektiv. Po rezultatih iz letošnjih prvih 4 mesecev bi bilo podjetje po novi uredbi glede formiranja lastnih skladov, na slabšem kot prejšnja leta, ker mora letos plačevati sorazmerno velik znesek na račun proračunskega prispevka, pa tudi socialno zavarovanje predstavlja ob 25% stopnji na dohodek znatno večje breme kot je bil lani ob višji stopnji le na plače. Ko se je delavski svet na praktičnem primeru prepričal, da vsak prihranjen dinar v materialnih stroških predstavlja plače s prispevki, se je lotil več pomembnejših sklepov za varčevanje pri materialnih stroških. Razen tega bo že s 1. julijem 1.1. uvedel dve novi avtobusni zvezi za prevoz delavcev na delo in iz dela. Tistim šoferjem v tovornem prometu, katerim so se doslej plače določale po delovnem času, bodo s prihodnjim mesecem po predlogu upravnega odbora plačevali po normi. Ker pa je plača manjša kot znaša dnevnica za 1 delovni dan, bi bilo potrebno tudi dnevnico določiti kot plačo s količinskim pokazateljem t. J. s prevoženim t/km. Drugače pa so šoferji še vedno bolj zainteresirani za dnevnice kot za samo plačo. Ako bi komisija za plače uvidela prednosti plačevanja še dnevnic v nekakih t/km, bi se vsekakor storilnost šoferjev še znatno povečala. »Nedvomno pa je res, da je nova uredba razgibala člane delovnega kolektiva in jih zainteresirala za dosego večjega dohodka kot lani. Pomanjkljivost pa je v tem, da je minila že polovica leta, pa zaradi pomanjkanja navodil še vedno ne moremo sestaviti realnejši dokaz dosedanjih prizadevanj ter na teh rezultatih sestaviti plan za II. polletje,« nam je napisal tov. Podobnik na koncu svojega sporočila. CESTO S KOKRICE DO LETENC SO ASFALTIRALI Okrajna Uprava za ceste je že v lanskem letu površinsko asfaltirala cesto III. reda z Mlake proti Golniku do. letenškega gozda. Zaradi mehkega cestišča in zmrznjenja je cesta preko zime precej razpokala in se usedla. Pred dnevi pa so asfaltirali še 2 km ceste, in to od cestnega križišča s Kokrice do Mlake, stari asfalt proti Letencam pa so še enkrat prevlekli z asfaltom. Cesta je dolga 3,5 km. V naslednjem mesecu imajo namen nadaljevati z dokončnimi deli na novo speljani cestni relaciji od letenškega gozda proti Golniku, ker je le-ta speljana po novem načrtu tako, da se bo cesta izognila vasi Gorice. Ta odcep ceste so pričeli graditi že pred tremi leti, toda zaradi ukinitve investicij so prenehali z nadaljnjo gradnjo. Ko bo cesta dokončno urejena, bo mnogo lepše speljana in krajša za Golnik, poleg tega pa bo vsa cesta bolj ravna in asfaltirana, kar bo nedvomno za tamkajšnje prebivalstvo, zlasti pa za golniško bolnišnico, ki ima precejšen vsakodnevni promet, nedvomno velike koristi. • V teh dneh pa so končali z asfaltiranj em ceste skozi vas Naklo. Asfaltirali' so 1 km cestišča in to površinsko s katranom, ko bo ugodno vreme, pa bodo cesto prevlekli še z vročo bitumensko maso. V kratkem ima okrajna Uprava za ceste namen asfaltirati še cesto, ki vodi skozi Šenčur in Cerklje. V naslednji etapi pa še iz Hrastja do Prebačevega, kolikor pa bodo dopuščala finančna sredstva, oziroma ne bo izčrpan kredit za cesta, pa jo bodo asfaltirali do Trboj. Asfaltiranje teh cest skozi vasi je nedvomno velikega pomena predvsem za prebivalce teh vasi, ker morajo zaradi vedno naraščajočega prometa živeti ob cestnem prahu Cr. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 9, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom malih oglasov ne objavljamo pred vplačilom. — Cena malih oglasov je: preklic 20 din, izgubljeno 10 din, ostalo 12' din od besde. ' Naročniki imajo 20% popusta. TELEF. STEV. OGLASNEGA IN NAROČNIŠKEGA ODDELKA JE: Kranj 190. 200 kom. lat (rimelnov) prodam ali zamenjam za žično mrežo za ograjo. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam staro hišno ostrešje, malo rabljen štedilnik s ploščicami, nekaj strešne opeke — •brovca in 2 njivi. — Likozar Pavel, Visoko pri Šenčurju. Prodam avtogume 20 krat 650 in 20 krat 700. Poizve se Zg. Br-niki 26. Smrekove deske suhe prodam. Naklo 4. Poceni prodam hladilnik BAD primeren za mlekarne, gostilne in mesnice. Notranja prostornina 42 krat 46 krat 74. Naslov v oglasnem oddelku. w Prodam motor znamke »Puch« 200 ccm v odličnem stanju. — Toni, Mavčiče 63, Smlednik. 2 prostora, ob glavni cesti Kranj—Bled, primerna tudi za večjo obrt dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku. Sprejmemo več natakarjev za Gorenjski sejem. — »Delikatesa«, Kranj. Sprejmemo skladiščne delavce. Plača do 50 din na uro. — Prednost imajo oni, ki lahko dobijo stanovanje v Ljubljani. — »Metalka«, Ljubljana, Parmova 33. Obveščamo vse interesente za vpis v Industrijsko čevljarsko šolo v Kranju, da v šolskem letu 1957-58 ne bomo sprejemali učencev, kar je bilo preje objavljeno. Od Cerkelj do Kranja sem izgubil logaritmično računalo (celuloidno v usnjenem etuiju) dolžine 1,4 cm. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na občino Cerklje ali v oglasni oddelek. Kuharica z ustrezno kvalifikacijo dobi s 1. avgustom t. 1. službo v okrevališču. Naslov v oglasnem oddelku. Prodam novo hišo z 1000 m2 zemlje v bližnji okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega PETRA LUKANCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence. Posebno zahvalo smo dolžni gasilcem, čebelarjem, prečastiti duhovščini, invalidom in organizaciji Zveze borcev. Družina Lukančeva ZAHVALA Vsem, ki ste ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta, dedka, brata, strica CIRILA TOMAZINA sočustvovali z nami, poklonili toliko vencev ter ga tako številno spremili k zadnjemu počitku, naša iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Novaku, ki je tako požrtvovalno skrbel za njega v njegovi težki bolezni in Č. g. župniku za lajšanje trpljenja. Najlepša zahvala domačim in sosednim gasilcem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvala gre tudi tovarišu Legatu in tov. Tiringar-ju za tako lepa poslovilna govora. Vsem, ki ste na kakršen koli način počastili njegov spomin še enkrat naša zahvala. Naklo, Tržič 21. jun. 1957 Žalujoči: družini Tomazin in družina Križnar S. D. »Mladost« v Kranju — Stražišče vabi vse ljubitelje kolesarskega športa na ustanovni občni zbor kolesarskega kluba, vr*BMMWM«E^^ PREDEM GREMO Nil POČITNICE RECEPTI „\. \ S \ \ \ \ \ V \ V V.VV N • Cas dopustov je tu, zato nekaj navodil gospodinjam pred odhodom na počitnice ne bo odveč. V stanovanju moramo v prvi vrsti izklopiti električni kuhalnik, radio, likalnik in druge električne naprave. Posebne pozornosti naj bo deležna jedilna shramba. Jedilnike zadnjih dni sestavljamo tako, da bomb pojedli vsa živila, ki se hitro pokvarijo. Načetih živil, na primer marmelade, masti, gorčice, kumaric itd., ne puščajmo nepokritih, da se nam ne naseli v njih mrčes, posebno pa muhe. Ce le moremo, umaknimo iz shrambe živila, ki jih rada napadata plesen in gniloba ali pa začno vreti oziroma gniti. To so predvsem sadne in zelenjavne konserve. Prepričajmo se tudi, ali je ventilacija v zidu ali v oknu odprta, da nam živila ne zadahnejo. SKODA DENARJA Pri Matjaževih so imeli lepo posestvo. Za delo jih ni bilo veliko, najemati pa niso hoteli. Zato celo Tončku, ki je obiskoval komaj 3. razred osnovne šole, niso prizanašali pri delu. Fant je bil slaboten in zdravnik mu je pri .pregledu na polikliniki napisal predlog za zdravstveno kolonijo. Tonček je tistikrat veselo pritekel iz šole in na pragu ves navdušen zaklical: »Na morje grem!« Toda že trenutek za tem je bil hudo razočaran, ker ga je oče osorno zavrnil: »Morje boš imel kar doma. To ni za kmečke otroke, to je za mestne zelence, ki imajo dovolj časa za pohajkovanje. Tudi mi nismo nikamor hodili, zato nikar ne misli, da bom karkoli dal zraven. Ze jutri povej v šoli, da ne moreš iti!« In tako je Tonček ostal doma, četudi si je silno želel videti morje. Kadar je bil sam, je na tihem jokal. Rad bi že bil velik in samostojen, saj bi potem prav gotovo lahko odšel kamorkoli bi hotel. Doma je moral delati vse, kar so mu ukazali. Tudi na 8 mesecev staro sestrico je pazil, kadar je niso vzeli s seboj na polje. Deklica je bila bleda in drobcena. Kako tudi ne? Hranili so jo zelo neredno in če je bilo veliko dela, se je mati tudi pol dneva ni spomnila. Prva skrb ji je bila polje, druga živina in šele nato otrok. Deklica je nekega dne hudo zbolela. Poskušali so jo ozdraviti z najrazličnejšimi čaji, vendar ni nič pomagalo. Oče in mati sta iz dneva v dan odlašala, da bi poklicala zdravnika. Ko pa je deklica le hirala, ko ni prenesla več nobene hrane, so le poslali ponj. Bilo je prepozno. Otrok je čez nekaj dni umrl. Lahko bi rekli, da po krivdi staršev, ki so se bolj bali za denar kot za hčerkino zdravje. Sele po tem dogodku so tudi Sobne cvetlice nas bodo najbolj pogrešale. Poprosite sosede, da jih sprejmejo v svoje varstvo, sicer pa si pomagajte tako, da jih postavite v večjo posodo z vodo. Stoje naj na tankih letvah, položenih navzkriž po dnu. Stanovanje pospravimo, kolikor se le da pred odhodom, da nas ne bosta pri povratku že ob vhodu vznejevoljila nered in misel na nujno potrebno čiščenje z veliko metlo, ko smo z mislimi še vedno na letovanju. Da ne bodo ta čas molji neusmiljeno gospodarili nad obleko, ne puščajmo zunaj. Obesimo jo v omare in temeljito ELEGANTNA VEČERNA BLUZA IZ VZORCASTE NVLON TKANINE V ROŽNATI BARVI na Tončka drugače gledali. Nič več ga niso tako priganjali k delu in mati je odšla celo na polikliniko ter povedala, naj sina le vpišejo v kolonijo. Prispevala je tudi nekaj denarja, da bi ae fant okrepil in odpočil. -ey poprašimo z DDT praškom ali s pantakanom. Tudi preproge poprašimo z njim, jih obložimo notranji strani s svežim časopisnim papirjem, nato jih zvijmo in zavijmo tudi zunaj v časopis. Hrana, ki jo jemljemo s seboj na pot, mora biti popolnoma sveža in čim bolj vsakdanja. Hitro pokvarljiva jedila so neprimerna. Ne pozabimo na sadje in na osvežujoče pijače. Za male otroke je termovka nepogrešljiva. Jemljimo s seboj le najnujnejše. Gora kovčkov je že marsikomu zagrenila počitnice. Računajte s tem, da nobena garderoba ne sprejme nezaklenjenih kovčkov. Ko zbirate stvari za na pot, mislite na to, da greste na oddih in ne na razstavo. Za otroke pa le vzemite nekoliko več, da ne boste vsak dan prali in iskali likalnik na posodo ali pa oboje drago plačevali. DVOJE PREPROSTIH POLETNIH OBLEK ZA MLADA DEKLETA JEDILNIK Zel.jnate krpice Šarkelj Zeijnate krpice: 30 dkg moke, 2 jajci, glava zelja, 8 dkg slanine, čebula, sol poper, paprika. Iz moke, jajc, soli ter potrebne količine vodo napravi rezančno testo, iz testa napravi krpice in jih skuhaj v slani vodi. Posebej zreži slanino, čebulo in zelje, ter duši do mehkega. Ko je zelje mehko, dodaj kuhane testenine in postavi za 20 minut v pečico. Šarkelj: 2 dkg kvasa, 5 dkg moke, 6 dkg masla, 6 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, sol, 'Al mlačnega mleka, 1 vanili, žlico ruma, 5 dkg rezin. Kvas zdrobi v skodelici mlačnega mleka, primešaj žličko sladkorja in moke ter pusti da vzhaja. Nato zmešaj z moko, sladkorjem, maslom, jajci, mlekom in ostalimi dodatki in nazadnje dodaj še rezine. Napolni model in pusti vzhajati na toplem prostoru. Peci 3U ure v srednje vroči pečici. V POLETNIH DNEH POSTREZITE S PUDINGOM! Puding je zelo primerna slaščica za tople poletne dni, ko večina gospodinj nima pečice ali pa noče kuriti štedilnika z drvmi. Razen tega je to pecivo zelo lahko prebavljivo in gre vsakomur v slast. Qrav z lahkoto pripravite puding, ako se držite sledečih navodil: Preskrbite si pudingov model s pokrovom za kuhanje v sopari. Preden ga napolnite, ga dobro namažite s surovim maslom in posujte s sladkorjem. Napolnite samo dve tretjini modela, ker puding pri kuhanju naraste. Ob robu pokrova ovijte v topli vodi namočeno krpo. Pudingovo posodo postavite v lonec z vrelo vodo, ki na naj pudingovi posodi sega samo do polovice (ako pri kuhanju voda povre, prilijte vrele vode). Lonec naj bo pokrit, a ne do kraja, voda v njem pa naj vre polagoma, ne premočno tričetrt ure. V tem času 'je puding kuhan. Vzemite ga ven in pustite počivati pet minut. Nato odkrijte model ter z noževo konico ločite puding od posode, ki jo nato pokrijte s krožnikom in prevrnite puding vanj. POSKUSITE SE TO! Cešnjev sok: Enemu kilogramu češenj odstrani koščice, dodaj pol litra vode, 20 stolčenih češnje-vih jederc in 10 dkg sladkorne moke. Vse skupaj dobro premešaj in pusti v pološčeni posodi na hladnem 24 ur. Po 24 urah segrej zmes do vrelišča, odstavi sok in precedi. Na 1 liter soka skuhaj 75 dkg sladkor-za s tri osminkami vode, dodaj jagodov sok in kuhaj skupaj še 3 minute. Se vroč sok napolni v steklenice, ohlajene zamaši, prevezi z vrvico, kuhaj 10 minut v sopari in hrani v hladnem prostoru. VLADIMIR STIGLIC J02E FISTER LISICA IN KOZEL žabje morje Lisica je bežala preko polja in padla v globok vodnjak. Nikakor ni mogla iz njega, sedela je žalostno v vodnjaku ter premišljevala kako bi prišla iz njega. Kar pride mimo star kozel mo- sica, »bradač neumni, še skakati ne znaš,« se požene lisica na kozla, in hopla, že je bila z njegovega hrbta izven vodnjaka. Dolgo je sede) kozel v vodnjaku ter drijan z dolgo brado. Ko zagleda lisico v vodnjaku se začudi in ji pravi: »Kaj pa delaš v vodnjaku, teta?« »Počivam, kozel«, odgovori lisica. »Tam zgoraj je tako vroče, tu pa tako lepo hladno in vode kolikor hočeš.« »Pa je dobra ta voda?« vpraša nadalje kozel lisico. »Ni boljše od te, tako je čista in hladna. Skoči k meni v vodnjak, za oba je bo zadosti, samo pazi, da me ne zmečkaš.« Ker je kozlu bilo strašno vroče, si ni dal dvakrat reči; skočil je kar se da previdno v vodnjak k lisici. »Ah, kako si me udaril,« zastoče li- premišljeval, tako dolgo, da mu je že postalo zelo hladno, ko so ga vendar našli pastirji in ga rešili iz vodnjaka. IGRA ŠTEVIL Poglejte, pionirji, kako čudne zmnožke dobimo, če množimo število 142.857 od 1—6. 1 2 3 4 S G 142857 X 142857 X 142857 X 142857 X 142857 X 142857 X 142857 X 7 142857 258714 428571 571428 714285 857142 999999 Sel bi Drejče rad na morje, z barčico tja čez obzorje, vozil se na kraj sveta, kjer je sončece doma. Sam jo steše, sam izreže, krpo — jadro gor priveze, kdo pa drug naj bo krmar, kakor Drejče, naš mornar! Doli pod vasjo je mlaka, žabja družba notri kvaka. Kaj bi ubijal si glavo, prvo morje naj bo to! Komaj pa je k luži stopil, žabji rod se je razkropil, z brega krega se: Nak, nak, me ne damo naših mlak! Drejče čudi se, modruje: Kaj se žabji svet huduje, hrod se moj jim ognil bo, nisem mar krmar za to? Zabe pa naprej regij a j o, ker pač drugega ne znajo: Roga, roga, nak, nak, nak, me ne damo naših mlak! Saj bo Drejče šel na morje, pravo morje, čez obzorje, ko odrasel bo za svet, — žabe same boste spet. carovna krogla Kroglo na dveh točno si nasproti ležečih točkah preluknjamo, da tvori luknja kot. Nato napravimo naslednje: Skozi luknjo povlečemo vrvico in jo držimo navpično. Krogla se pomika po vrvici ali pa obvisi mirno, kakor pač nategnemo vrvico. Glede na napetost vrvice se namreč trenje poveča ali pa zmanjša. KRIŽANKA »SKALAR« Vodoravno: 1. slovensko mesto, ki ga imajo Italijani; 4. velika ptica; 5. z njo lahko pripnemo; 6. mizarski lim; 7. določena poteza v šahovski igri; 9. osebni zaimek; 10. ploščinska mera; 11. nasprotnik kvadriranja; 13. žival z velikimi zavitimi rogovi; 14. del besede dialekt; 15. veznik; 16. nota. KLASJE 2E PADA Navpično: 1. zgodovinsko mesto v mali Aziji (Iliada); 2. nemška reka; 3. nepošten človek; 4. v njej delajo opeko; 5. slonova kost; 6. velike vodne živali; 8. obdobje 24 ur; 12. dva samoglasnika. C+C 441 68 4 9772 64 «|®regi|il'c||| 1 B bod1cc A Nnneslo je teko, da sem preteklo nedeljo pribrenčal na Bled. Nič kaj čednega obraza nisem imel, saj sem bil kosmat kot levi razbojnik. Kar malce nerodno mi je bilo, saj so me ljudje gledali kot pravo čudo. Kako tudi ne —K v navadi je, da so moški ob nedeljah lepo obriti. Pri priči sem preme-tal ves Bled, da bi našel brivca, ki bi me oštrgljal. Zaman sem se trudil, kajti vse brivnice so bile zaprte. Naposled sem utrujen sedel na klop, gladil z roko ščetinasti obraz in razmišljal o turističnih problemih na Bledu. Naposled sem ugotovil, da so ljudje sila smešni, ko po eni strani vpijejo: »Vse ze razvoj turizma,« po drugi strani jim pa ne šine v glavo niti misel, da bi uvedli ob nedeljah frizersko dežurno službo. A Ko sem ta dan bezljal po cestah in iskal brivnico, sem opazil nekaj, kar močno dviga ugled in lepote Bleda. Ceste so bile kar precej nastlane s konjskimi figami. Jedetana, koj sem se spomnil moje Marjane. Ce bi ona videla te fige, bi od samega veselja znorela. Veste, fliko zemlje ima, pa se gre vrtnarico. Da bi bolj poganjalo in raslo, znosi vse konjske fige in podobne odpadke na vrt, zato je pa tudi naša gasa vedno tako lepo počiščena. Nič ne bi škodovalo, če bi morda tudi na Bledu posnemali mojo Marjano. A Mulci s Kokrice in okolice mi hodijo že lep čas na jetra. Ne vem, kaj jih motijo prometni znaki, da jih tako pogosto obmetavajo s kamenjem. Mnogi teh znakov so tako obtolčeni, da sploh več ne morejo služiti svojemu namenu. Kaj na vsej Kokrici ni najti človeka, ki bi mulce opozoril, da takšno dejanje ni vredno mladega človeka? A Ze dlje se vprašujem, kdaj bodo v Skofji Loki popravili cesto na Zgornjem trgu. Ponekod najdeš take jame, da se v njih, če si ta majhne sorte, kratkomalo zgubiš. A Nič ne bi škodovalo, če bi v Kranju organizirali teden prometa. Menda zlepa ne najdeš ljudi, ki bi bili bolj potrebni cestno-prometnega poduka, kot so Kranjčani. Isto velja tudi za , okoličane, ki delajo pogosto s kolesi Pravo zmedo na naših cestah. Ondan «em videl, kako se je peljalo kar šest kolesarjev vštric. Vrh vsega so bili še Pijani in brez luči. A Pravijo — sicer ne vem, koliko resnice je na tem — da bo tista kamnita ograja pred upravo za gozdarstvo v Kranju dražja od upravnega poslopja. Sicer pa nič čudnega, kajti gradbeni stroški v nekaj mesecih precei poskočilo. Prav toliko časa pa že pacajo tisto ograjo. A Jeseničani so pa res lahko ponosni na reprezentativno poslopje železniške postaje. Zares čudovita zgradba. Prav nič pa se ne morejo ponašati s cesto, ki vodi mimo pročelja, pa tudi ne s travnikom — smetiščem onkraj ceste. Tamkaj najdeš vse, od opeke, kamenja in podobne ropotije, kar zares ni v okras Jesenicam. Vas pozdravlja VAS; BODIC AR! Spomnim se, kot bi bilo včeraj . .. Kadarkoli sem še kot otrok hodil s starši na sprehod, sem se vedno ustavljal pred vojakom, ki je stražil vhod v vojašnico. Vedno, kadar smo šli na sprehod, smo šli tod mimo, saj smo stanovali v neposredni bližini. Ugajala mi je vojakova resnost. Zato ni šlo nikdar brez pripombe: »Mama, veš, ko bom velik, bom vojak!« Z leti so se polagoma želje spreminjale... Ostala pa je še vedno ista misel: »Veš, ko bom velik...« Kolikokrat sem še ponovil te besede. Kdo ve... Želel sem biti potlej kondukter na vlaku, v tramvaju. Pa urar, šofer, slaščičar, in kdo ve kaj še vse. Toda običajno se nobena tistih mladostnih želja človeku pozneje ne uresniči in dostikrat se marsikdo, še danes, odloči za poklic, za katerega se čez čas izkaže, da ga bodisi ne veseli ali r i »USMILJENI SAMARITANI« % M. F. je starejša upokojenka iz Goric pri Golnika. Ob priliki je na sprehodu po travniku naletela na srno - mladiča. Ne da bi pomišljala, je odnesla živalico domov. Krmila jo je s čajem in kruhom. Res dobra in izdatna hrana, zlasti za srno. Živalico je zapirala v sobo, kjer je hranila premog in drugo ropotijo. © S. S. iz Goric je bil svoje dni lovec. Tndi ta je našel mlado srnico in jo odnesel domov. Svoje ravnanje sicer opravičuje z izgovorom, češ da so živalico napadale vrane in da jo je rešil pred poginom. Svoje uplenitvc ni nikomur prijavil. Ko so mu naposled člani lovske družine srnico odvzeli, se je le-ta kaj klavrno počutila. Prav gotovo živalic! ni najbolje teknila družba 4-Ietnega otroka, ki si je z živalico izmišljal vsemogoče igre. 4$) Z. A. Iz Golnika pa trdi, da je srnin mladič prišel kar sam k njej, ko je ležala na sonca. Ker ji je prikupna živalica močno ugajala, jo je odnesla v Križe. Njena zgodba, da je srnica sama prišla k njej, pa ima nekaj majave noge, kajti ljudje vedo povedati, da je imela Z. A. precej truda, preden je živalico ulovila. A, Našteti »samaritani« bodo prejeli primerno plačilo, saj jih je LD prijavila javnemu tožilcu. Mi pa vemo tudi za drugačen primer. A Posestnik Kern iz Letenc je našel, ko je kosil travo, povrže-nega mladiča srne. Da je lahko delo nadaljeval, je živalico odnesel na rob gozda in jo tam pustil. Ze čez kratek čas je prišla stara srna in odpeljala živalico v gozd. — Ta primer kaže na človeka, ki ne vidi v mladi srnici le kilogram mesa. P. J- V.__:_J BOLJE JE MENJATI PETKRAT ZELJO b POKLICU, KAKOR ENKRAT POKLIC pa ni sposoben zanj . . . Zato postane nezadovoljen, zagrenjen in išče drugod utehe. — Menja poklic! Škoduje sebi in družbi . . . Kranj . . . Na koneu Titovega trga zavije na desno ozka in temna uličica. Kratka je in drži le do Vajenske šole. Ta teden je ta stavba v središču pozornosti. Na zunaj je skromno okrašena z zastavami, nad vhodnimi vrati pa vzbuja pozornost napis: RAZSTAVA POKLICEV. Sam delovni naslov razstave pa je bolj prozaičen: »POT V SVET POKLICEV«. Morda se ta delovni naslov bolj prilega vsebini razstave, vsaj če gledamo stvari nekoliko perspektivno. — Pri nas poznamo oziroma imamo »evidentiranih« poldrug tiseč poklicev, v Združenih državah Amerike pa jih beležijo že 40.000 . .. Razstava v Kranju je prava pravcata tovrstna razstava, vsaj za naše razmere, ko šele začenjamo s sistema-tičnejšim delom pri usmerjevanju v poklice, in se v marsičem razlikuje od doslej običajnih razstav, ki so jih v dokaj skromnih razmerah — spričo objektivnih okoliščin — prirejale šole. Kolega me je vprašal, ali je razstava zanimiva? Ali je na njej kaj videti? Bil bi krivičen, če bi rekel, da ni. In z menoj se bodo verjetno strinjali tudi vsi, ki so si jo že, ali pa si jo še bodo ogledali. In teh ni malo . . . Doslej je bilo največ mladine. Razumljivo. Njim je bila razstava tudi v prvi vrsti namenjena. In tudi starejših ne manjka. Prav tako ne mladih, ki jih matere še drže za roko. Čeprav še ne znajo brati in marsikak-žnega stroja ali oTodja še ne poznajo, si bržkone v svoji domišljiji že iščejo svojo »pot v svet poklicev«. JURČEK BO NAJBRŽE MESAR . . . V drugem nadstropju, je pred nazorno narisanim grafikonom stal pobič, v kratkih hlačah in sandalah na boso nogo. Jurček, je rekel, da mu je ime. Ko je bral z grafikona, je bila v tisti sobi nema tišina, le prasketanje dežja na sosednji strehi je motilo neko praz-ničnost posebne vrste. Bral je ... Poklic: mesar. Sposobnosti: telesno dobro razvit in odporen proti vlagi, prepihu, mrazu, razvita inteligentnost, smisel za čistočo, čustveno ne preveč in ne premalo občutljiv . . . Učna doba: tri leta. Izobrazba: dva razreda gimnazije ali šest razredov osnovne šole. Plača: od 8320 do 13.312 dinarjev mesečno! Kdo ve ... Morda se je Jurček prav takrat, ko sem ga opazoval, odločil za svoj bodoči poklic. Ali bo sposoben za poklic mesarja? Tega še ne ve... Pa bi lahko izvedel. Prav lahko... In če bo staršem povedal svojo željo in če bodo ugotovili, da je sposoben, in če bo, seveda, priden, bo lahko postal mesar... Koliko teh »če«! — Koliko dvomov. Toda na vsak dvom bo lahko Jurček dobil zanesljiv odgovor na poklicni posvetovalnici. Tam ne straši »Bav-bav«, kot še nekateri mislijo. . . Na razstavi ima tudi ta, pri nas še pravzaprav mlada ustanova, svoj razstavni prostor. In prav tu je vsak dan največja gneča. Tolmači, kdo ve kolikokrat dnevno, povedo isto, vsakokrat lepo po vrsti: »To je aparat za merjenje koordinacije rok in oči ... S tem termometrom preizkušamo mirnost in preciznost rok.. . Ce ima kdo smisel in sposobnosti za šoferja ali pilota, brž ugotovi tale reakcijski aparat... Vsi ljudje pač ne slišimo enako. Kako imamo razvit sluh, pokaže audiometer . . . Orto-rator ugotavlja našo kratkovidnost ali dalekovidnost. Tudi to, kako in koliko barv razločuje oko posameznika. Zlasti je to pomembno za nekatere vrste poklicev .. . Svojo ročno spretnost pokažemo lahko na dekstirimetru . .. itd.. . . . Potem je še vrsta »testov« (preizkusov), s pomočjo katerih analiziramo inteligentnost posameznikov . . . Obstojajo taki testi, s katerimi lahko odkrivamo tudi simulante . . .« Ti testi so zaklenjeni v omarici, tako da jih ni moč pregledati, kar je seveda popolnoma razumljivo. Kako bi bilo namreč, če bi kdo od obiskovalcev, katerega v tovarni smatrajo za simulanta in ga pošljejo na pregled v svetovalnico, že pred pregledom, denimo, na tej razstavi, pregledal vprašanja, katera mu bo zastavil poklicni psiholog.. . PREGLEDI SO ZASTONJ IN NE ZA MASLO Rajko Mali — šef Okrajne posredovalnice za delo, nam je povedal, da opravlja poklicna posvetovalnica svoje delo, ne da bi zaračunala usluge. »So pa tudi taki primeri,« se je rahlo nasmehnil tovariš Mali, »ko nam posamezniki, največkrat ljudje s podeželja, ki pripeljejo svoje otroke na posvet, prineso v cekarčkih jajčka, masio in druge podobne dobrote, tako kot prinašajo še marsikje zdravnikom . . . Ne morejo verjeti, da jim svetujemo brezplačno .. .« Bilanca uspehov poklicne svetovalnice v Kranju, ki dela šele dobro leto dni, pa je takale: O podrobno sta bila pregledana 1102 človeka © posameznikom so dali 673 nasvetov f) informirali pa so 429 ljudi. Za marsikoga bosta kljub razstavi, še vedno ostali odprti vprašanji: »Kaj bom postal, kakšen poklic si bom izbral?« Tod^ velja si zapomniti geslo, ki je tudi zapisano na enem izmed mnogih grafikonov: LE V PRAV IZBRANEM POKLICU SI ZADOVOLJEN IN NAJBOLJ KORISTIŠ DRUŽBI! IVAN ABRAM ZA VODOVOD V ŽIROVNICI • , Prav zaradi občutnega pomanjkanja vode je bivša občina s precejšnjo podporo HC Moste in OLO Radovljica zajela močan izvir ped Ajdinjo in zgradila rezervoar nad Mostami. Tako uživajo dobro pitno vodo že v Mostah, medtem ko na Bregu in v Vrbi sploh ni vodovoda. Tudi pred gradbeni odbor za novo šolo se postavlja vprašanje: kako bo z vodo v novi šoli. Rešitev tega problema pa je sledeča: denar za glavni vod, t. j. za cevi, je na razpolago. Vaščani iz Vrbe so že tudi krepko zavihali rokave in izkopali na nekdanjem golf igrišču 600 m cevi, ki predstavljajo vrednost 2,5 milij. Uprava komunalne službe na Jesenicah je pripravljena, da izvrši na vodovodu vsa montažna dela, ki bodo znašala tudi svojih 2,8 milj. din. Kot kaže, so v glavnem sredstva zagotovljena. Svoj delež pa bodo morali doprinesti tudi prebivalci vseh vasi. Izkopati bo namree treba okoli 7 km jarka. Ta dobra volja in p^pravljenost se bo kmalu pokazala, saj vsak človek ve, kaj je zdrava pitna voda, še posebno, če jo imaš vsak trenutek na razpolago. ZAPRTI MOST Okroo-cljčani so že v lanskem letu izgubili zvezo s Kranjem in kranjska občina jim je obljubila takoj narediti novo pot in popraviti most preko Tcmnika. Del poti so letos spomladi sicer že naredili, hkrati pa so zaprli most in obljubili, da ga bodo takoj popravili. Pri tem pa je tudi ostalo: most je že več kot 3 mesece zaprt in kmetje s Okroglega, ki imajo njive v kranjskem polju, se sprašujejo, koliko časa bodo še vozili seno, krompir, gnoj itd. po več kot 2 km daljši in slabši poti na Naklo okrog. Skrajni čas bi že bil, da se stvar enkrat uredi. NOGOMET PARTIZAN, ŠKOFJA LOKA : NK JESENICE 4:1 (3:0) Preteklo nedeljo je v tekmovanju za pokal maršala Tita gostovala v Skofji Loki nogometna enajstorica z Jesenic. V precej razburljivi tekmi so zmagali domači z rezultatom 4:1 ter se tako izdatno revanžirali za nedavni poraz na Jesenicah. Domačini so pokazali tehnično boljši in zrelejši nogomet in so zasluženo zmagali. V napadu je posebno ugajalo levo krilo, prodorni in nevarni strelec Kržišnik, v obrambi pa Okorn. Gole so dali: Kržišnik 2, Adi Pehar — ki ima pogoje, da se iz obrambnega igralca razvije v napadalca — 1, Jazbec 1. Gostje razen surovosti niso pokazali prav ničesar in so pretežni del tekme igrali z desetimi igralci, ker je bil eden izključen zaradi surovih izpadov. Gol za goste je dosegel Valentar iz enajstmetrovke. Do tu bi bilo še vse bolj ali manj v redu. Ob nedeljski tekmi pa si ne morem kaj, da ne bi ponovno opozoril na nekatere, žal neprestano se ponavljajoče izgrede, ki dosegajo že tak obseg, da se upravičeno lahko sprašujemo, ali je to še športno tekmovanje. Resnično: nogomet je ostra igra, ki zahteva ostre starte na prvo žogo (!) in precejšnjo mero borbenosti. V nedeljo pa smo ponovno videli, da je žoga igrala bolj stransko vlogo, takole kot nujno zlo. V glavnem pa je šlo za ostre starte na moža (!) z žogo ali pa brez nje, včasih smo to imenovali »na meso«. Igra je bila tako neke vrste surova, neduhovita kombinacija rokoborbe v prostem stilu, rughbvja in obdelavanje nog z nogami. Kdo je začel, koga je sodnik zapisal, kdo je koga večkrat, kakšen je delež publike itd. — to so konec koncev obrobna, nebistvena vprašanja. Surovo sta igrali obe enajstorici, čeprav so prednjačili gostje in čeprav je v njihovi ekipi igral tudi njihov trener Janežič. Ali je to njegova »športna« vzgoja? Bral sem nekoč, da je Mitič kot kapetan moštva sam izključil lastnega surovega soigralca! Tu smo pa pri bistvu vprašanja — športna vzgoja! Zakaj jo ravno pri nogometu tako pogrešamo? Vzgojiteljsko vlogo predvsem vršijo sodniki. Zal pa lahko na prste poštejemo vse, ki to ime sodnika-vzgojitelja res zaslužijo. Sodnik Cadež, ki je nedeljsko tekmo sodil, je popolnoma izgubil glavo, se dal vplivati od igralcev (posebno gostujočega moštva) in publike, delal videz, kot da ne pozna osnovnih nogometnih pravil in vobče sodil ne-avtoritativno in z velikimi napakami. Da se mu je igra ob tem morala izmuzniti iz rok, je razumljivo. Delal je vtis, kot da se nekoga boji, namesto da bi vsako surovost takoj kaznoval z najstrožjo kaznijo — z izključitvijo brez ozira na to, kje je bil prekršek storjen. Menim, da bi bilo treba gornje temeljito premisliti, če hočemo na naših športnih arenah res šport, ne pa »mesarsko klanje«. A. ČESEN DOMŽALE : POŠTAR (Ljubljana) 7:1 (4:0) Preteklo nedeljo je bila v Domžalah odigrana prvenstvena nogometna tekma ljubljanske podzveze. Srečala sta se Poštar m domačini. Ze po prvih minutah je bilo opaziti premoč domačih. Igra se je večinoma odvijala na polovici Poštarja. V 15. in 16. minuti so domači dosegli kar dva gola, vendar nasprotniku to ni vzelo poguma. Prvi polčas se je končal v korist domačih, saj so dosegli štiri zadetke. V drugem polčasu se je igra bolj lagodno odvijala, vendar je moral vratar Poštarja še trikrat kloniti. Aco ODBOJKA KROPA — MLADINSKI PRVAK LRS V nedeljo je bilo v Kamniku mladinsko prvenstvo Slovenije v odbojki. Ob odsotnosti klubov iz Ljubljane in Maribora so se potegovali za naslov prvaka poleg organizatorja še Kropa, lanski prvak Branik in dvoje moštev Fužinar j a iz Raven. Prvenstvo so osvojili simpatični mladinci iz Krope, ki so premagali vse nasprotnike in pokazali najboljšo igro. Dokazali so, da se da z močno voljo do zmage 'in požrtvovalnostjo doseči največji uspeh. V odločilni tekmi s Kamnikom so pokazali izredno prisebnost, ko so pri stanju v setih 2:2 v zadnjem setu, kljub temu, da je Kamnik vodil s 14:8, uspeli izenačiti in zmagati s 16:14! To je bil podvig, ki ga redko srečamo na prvenstvu, zato moramo uspehu Krope tem bolj čestitati. Drugo mesto je zasedel Kamnik, ki je zbral 6 točk, sledijo Fužinar I, Branik in Fužinar II. Kropa si je priborila pravico sodelovanja na državnem mladinskem prvenstvu, ki bo v Valjevu. Z. GRAFIČAR : MLADOST 3:2 V nedeljo je bila v Ljubljani zanimiva odbojkarska tekma med domačimi in Mladostjo iz Kranja. Kranjčani so bili vseskozi boljši, edino slaba igra v polju jih je spravila ob zmago. Z malo več sreče bi igro dobili. Pomladanski del tekmovanja je končan in Mladost je za sedaj pristala na tretjem mestu. Upamo, da bo v jesenskem delu igrala uspešneje. Ac0 V NEDELJO BO NA KALlSU VELIKO PROSTOVOLJNO DELO Planinsko društvo Kranj, ki na Kališu gradi novo planinsko postojanko, bo v nedeljo organiziralo eno do sedaj največjih prostovoljnih akcij pri gradnji te prepotrebne planinske postojanke. Temelje bodoče postojanke so pred dnevi že zabetonirali, v naslednjih dneh pa bodo pričeli z zidanjem. Da bi bila gradnja čim cenejša, bo društvo glavna težaška dela opravilo s prostovoljnim delom svojih članov. Cr. NOVO LETNO TELOVADlSCE V KAMNIKU Poleg kamniške gimnazije so dijaki z udarniškim delom uredili novo letno telova-dišče. Buldožer je izravnal teren, ki je bil razkopan še od zidave doma, dijaki pa so ga uravnali in zasadili s travno rušo. Letno te-lovadišče bo s pridom lahko uporabljal tudi Partizan, ki zdaj zaradi prezidave gimnazijske telovadnice nima primernega prostora. Z, Ko se je naveličal sedeti v hiši in poslušati one tri, ki so bili že precej pijani, je pogledal po Poloni. Našel jo je v kuhinji, bila je sama. Stala je pri ognjišču iln pomivala posodo. Dominik jo je z zdravo levico objel okrog pasu in jo pritisnil k sebi. „Moral sem pogledati, kako ti je," je rekel. Dekle mu je pogladilo ranjeno roko in dejalo, da je čakalo o praznikih, zdaj pa ve, da ni mogel priti, ker se mu je zgodila nesreča. Dominik je pomislil, da bi bil pač mogel priti, toda jutranji prizor z Ano ga je tako zbegal, da je ostal doma. Tega ji seveda ni mogel odkriti, zato ji je pripovedoval o nesreči. Podsul je smodnika, pa se je prehitro užgalo in mu odtrgalo prst. Nič hudega ni, kmalu bo lahko spet delal. Nekaj časa sta stala drug ob drugem in se pogovorjala, potem se je zdelo, da si nimata nič več povedati. Dominik si je prižgal cigareto in puhal dim, ona se je vrnila k pomivanju. Opazoval jo je izpod priprtih trepalnic. Bila je nizke rasti, toda jedra in pri delu urna kot veverica. Ljudje so menili, da ni prav nič podobna svojemu zanikrnemu bratu, ki se je izgubil v Westfaliji, potem, ko je zapravil očetovo dediščino. Novi gospodar je obdržal dekle iz usmiljenja pri hiši. Dominik se je domislil, da je pred letom dni celo sam mislil iti v West-falijo ali celo v Ameriko. Ne za zmeraj, toda želel je zaslužiti denarja, se vrniti domov, kupiti vigenc in potem... da, imel je resne namene, da se bo poročil s Polono. Kolikor bolj mu je oče branil, bolj trmasto je tiščal za dekletom. Zdaj se mu je vse tisto zdelo daleč, kakor bi ne bilo čisto res. — Čedna je, — je mislil, ko jo je tako gledal, — škoda, da nima prav nič dote. Če jo jaz pustim, bo morala vzeti kakega kovača, ki bo pil in jo pretepal. — Začutil je usmiljenje do nje. V hiši se je oglasil Hetori: „Plačat! Dva litra!" Polona si je obrisala roke in stekla v hišo. Dominik jo je čakal v kuhinji, si gladil kratko pristrižene brke in mislil na Ano, na Gašperinov veliki vigenc in na pot, ki ga čaka. Da bi se le v Gradcu posrečilo ... Vrnila se je, oni trije so odšli. Pogledala ga je in rekla: „Čisto sama sem v hiši. Stric se je odpeljal na Štajersko kupovat vino." Gospodarju je zmeraj dejala stric, čeprav mu ni bila v sorodu. „Tako," je rekel Dominik. „Pa saj te menda ni strah." „Tisto ne ..." Vedel je, da ga prikrito vabir naj bi ostal pri njej, toda zdaj ni mogel. Prisiljeno se je zasmejal in dejal: „Jaz bi te varoval strahov, pa moram zjutraj na pot. „Mhm," je rekla in osramočeno sklonila glavo. Ostal je še nekoliko pri njej, potem se je jel odpravljati, spremila ga je do .vrat. Pri vratih se ga je oklenila. Komaj je zadrževala solae, ko mu je rekla: „Ves drugačen se mi zdiš, Domkika ..." „Misliš?" je vprašal hlastno. „ Morebiti tudi sem. Ti ne veš, skrbi človeka spremenijo. Toliko imam opraviti!" „Ljudje pa pravijo," je začela, pa ji ni dal izgovoriti do konca. „Ljudje naj pravijo, kar hočejo. Res je, da imam skrbi in kar naprej te ne morem gladiti in božati." Tiho je jokala med vrati, on pa ji je voščil lahko noč in šel. Zunaj je globoko zajel zraka. „Hudič vzemi vse babnice!" je siknil skozi zobe. „Dvakrat jo lepo pogledaš, pa se ti obesi na vrat in se je zlepa ne otre-seš! Pa saj bi jo vzel, toda ne morem, mir naj mi da!" OB 15-LETNICI STRELJANJA TALCEV NA GOLNIKU IN V GORICAH Gledal sem, kako je zemlja pila našo kri... Letos 28. junija mineva že 14. leto, odkar so fantje iz bivše občine Gorice množično odšli v partizane. To so že dolga leta, vendar je čas hitro pretekel. Letos aprila je bilo že 16 let, cdkar je okupator zasedel naše ozemlje. Še vedno se spomnim, kako so ljudje z mržnjo gledali nadute Nemce, ki so korakali skozi naše vasi. Komunistična partija pa tudi v naših krajih ni stala križem rok. Vsi komunisti so vedeli, kaj jih čaka in z njimi vred narode Jugoslavije. Takoj so se lotili organizirane politične priprave za oboroženo vstajo. Na Veliki Poljani se je zbrala večja skupina prvih partizanov iz bližnje okolice, od nas pa sta bila Leopold Zor-zut in Jože Kranjc. Nemci niso računali s tako hitrim odporniškim gibanjem. Partizani so zaradi varnosti in drugih ukrepov , v korist prebivalstva čistili teren. Posebno je bila usmerjena akcija na okupatorjeve sodelavce. Tako je bilo tudi z dogodkom, katerega nameravam nekoliko opisati kot očividec. Bilo je 10. juija, krvavi dan za Golnik in Gorice. II. bataljon Kokrškega odreda je operiral na našem območju, preganjal Nemce in nemške sodelavce. Tako so bili takrat likvidirani trije nemški sodelavci, med njimi tudi kulturbundovec Jože Škr-janc. Nemci so se zlasti zaradi likvidacije Skrjanca posebno maščevali. Odločili so, da bodo ustrelili 10 domačinov. Med mirnim prebivalstvom je nastal preplah. Vsakdo se je spraševal, kaj bo zdaj? Nekateri so odšli v gozdove, drugi v druge kraje. Moškega ni bilo nobenega na spregled, kajti vsak hiip bi ga lahko doletela krogla. Delavci na Golniku, ki so gradili del sedanje bolnišnice Golnik, so večidel vsi zapustili gradilišče. Dobro se še spominjam, čeravno sem bil še zelo mlad, s kakšno tesnobo smo čakali strašnega dogodka. Ob pol enih se je v Goricah pojavil avtobus s spremstvom gestapa. Oči, ki so spremljale to kolono, so se ustavile na ljudeh, civilistih, ki so zadnjikrat gledali zorečo pšenico, pokošene travnike in gorenjske planine, a niso vedeli, kaj bo z njimi čez nekaj minut. Bilo nas je veliko, zlasti moje starosti, posebno pa žena, ki smo gledali krvavi prizor. Kolona je nadaljevala pot proti Golniku. Naenkrat se je zaustavil avtomobil. Tišino je presekal strel. Vsi hkrati smo govorili, da streljajo talce na Golniku. Iz ust so nam uhajale besede: prekleta banda, to je nemška »kultura«, ki ubija nedolžne ljudi. Skoraj se še nismo zavedeli vsega, ko se je 50 metrov stran od nase hiše, na mestu, kjer stoji spomenik padlim v Goricah, ustavila kolona. Vmes je bilo 5 mladih fantov, ki so stopili iz avtobusa, se z očmi poslavljali in nas prosili maščevanja. Vseh pet so postavili pred cestni jarek. Gestapovci so jim ukazali, naj pokleknejo. Ko so poklekali, so jih gestapovci streljali s samokresi v tilnike. Vse hiše so bile polne joka. Dogodek je bil strašen in nenavaden. Hkrati nas je tresla mrzlica in prevzela grozna mržnja do okupatorja, toda pomagati nismo mogli. Ko je gestapo odšel, smo vsi šli gledat, kdo so ljudje, ki so jih postrelili. Videl sem, kako je zemlja pila še toplo slovensko kri.' O prokleta vojna in okupator, ki boš za dejanja odgovarjal, in vsa zgodovina te bo preklinjala. Ta dogodek mi je prišel zdaj pred oči tem bolj, ker danes v svetu še vedno ljudje doživljajo take prizore. Prav tako imam v mislih oboroževalno tekmo velesil, katera grozi še z večjo nevarnostjo človeštvu. Zato menim, da tudi mi borci in aktivisti NOV, posebno svojci padlih, dvignemo glas proti vsem vojnim pripravam in oboroževalnim tekmam z najstrašnejšim orožjem kot je atomska hidrogenska bomba. V počastitev obletnice streljanja talcev na Golniku in v Goricah bo letos 28. junija vrsta kulturnih In športnih prireditev. Razen tega bo PGD v okviru te proslave razvilo svoj prapor. Vabimo vse bivše borce in aktiviste, ki so delovali na tem področju, kakor tudi vse ostalo prebivalstvo, da se zopet snidemo 29. in 30. v Goricah na krajevnem prazniku. MARTIN KOSIR Po dolgih letih trpljenja pod okupatorskim terorjem je naše ljudstvo z navdušenjem in ljubeznijo pozdravilo osvoboditelje v sončni pomladi 1945. Na sliki: prvi partizan v osvobojenem Kranju. Ob državni cesti, ki vodi preko Ljubelja na Koroško, ležita sredi med Kranjem in Tržičem vasi Spodnje in Zgornje Duplje. Zgornje Duplje so gručasta vas ob cesti in železniški postaji, za katero drži široka in kratka dolinica v Udin boršt. Spodnje Duplje leže v plitvi kotanji na robu Udinega boršta, na vzhodni strani železnice in državne ceste. Je to lepa ravnina in je svet vzvišen le v Nasovicah in Udinem borštu. Visoki Obronki Udinega boršta krenejo pri Spodnjih Dupljah na zahod. Gričem nad vasjo pravijo Na šetnji (kjer je bilo svojčas baje grajsko sprehajališče) V koku in Na špici. Od tam krene Udin boršt na severozahod (Domagaja, Pod rebrijo), prestopi ozko dolinico nad Zgornjimi Dupljami, kjer doseže največjo višino v Arhovem gradišču. Tu se nahajajo z mahom pokriti ostanki starodavnega zi-dovja, ki spominjajo na Gradišče nad Pivko. Posebnost Udinega boršta so številne podzemeljske jame. Valvasor navaja v svoji zgodovini, da so Duplje dobile svoje ime po bližnji jami Zijalki, iz katere teče studenec in tiči v skalah podobno kot ptičje gnezdo v drevesnem deblu, ki ga domačini imenujejo duplo. Še leta 1631 so domačini nazivali kraj Dublane. Večja od Zijalke je jama Luknja v Voglu, ki se po vhodu kmalu razširi v 20 m dolgo, 17 m široko in 3 m visoko skalnato dvorano. Iz tesne odprtine na koncu jame, ki sega kdove kako daleč v notranjost, vre močan studenec, ki je nek- Z (,0RENJ5KE. daj padal z roba Luknje 4 m globoko. Z ostalimi studenci, ki jih je tukaj precej, je nekdaj napajal pod Luknjo ležeča grajska ribnika, ki pa sta zdaj suha. Tudi vhod je bil svojčas z desne strani in se je slapič lahko obhodil'od spodaj. Skale, ki so se iz leta v leto krušile, so slapič potisnile proti izviru in spremenile tudi lice vhoda. Valvasor omenja, da so se okoličani skrivali v Luknji pred Turki in tudi drugimi napadalci ter znosili vanjo svoje imetje. Pri Boltarju v Spodnjih Dupljah so dolgo hranili starinska železna vrata, s katerimi so baje zapirali vhod v Luknjo, kadar so pridrveli Turki. Tudi za časa francoske okupacije jim je jama dobro služila zlasti za prikrivanje živeža. Še prostornejša in lepša je jama Dupulnik (ljudje izgovarjajo Dupelnek). Vhod je sicer neznaten in ozek, tem krasne j ša pa je svojčas bila notranjost, kjer so izpod gotsko oblikovanega stropa viseli do 1 m veliki beli kapniki. Jama je zelo dolga in tudi po dveh urah ne dospeš do konca. Hoja po njej je težavna, ker je dno zalito z vodo potoka Dupulnika, ki v njej izvira in ki loči vaščane na Dupulničane in Zadražane, ki prebivajo ob Dragi. Draga je par metrov široka in do 20 m globoka struga, v kateri se potok Dupulnik izgublja, ob deževju pa dere po njej hudournik Draga. (Medvaščani je še zdaj živ pregovor: Če ob Kresu trikrat prldere Draga, takrat je kaša draga.) Prav zaradi teh in svoje obsežnosti je Udin boršt odigral svojo važno vlogo v narodno osvobodilni vojni. 23 Q O CD CL LU O O M 89. Ko se je Tom zjutraj zbudil, ni vedel, kje jc. Sedel je, si mencal oči in gledal okoli sebe. Potem je šele dojel. Bilo je hladno in danilo se je. Grobna tišina je bila naokoli. Še en sam list ni zašumel. Bela plast pepela je prekrivala ogenj in tenak, moder oblaček dima se je dvigal ▼ ozračje. Joe in Iluck sta še spala. Tam daleč nekje v gozdu je zapel ptič in drugi mu je odgovoril. 90. Tom je zbudil ostala dva pirata in vsi trije so kriče ođeopotali. V hipu so bili slečeni, podili so se in premetavali po plitvi mlačni vodi ob beli peščeni obali. Prav nič se jim ni tožilo po domu. Tok, ali pa morda majhen val, sta odplavila njihov splav. Toda to jih je samo navdalo z zadovoljstvom, kajti bilo je kot M se podrl most med njimi in civilizacijo. — Jutranja kopel jih je osvežila. 91. Vrnili so se čudovito dobre volje v taborišče, veselega srca in lačni kot volkovi. Takoj so spet zanetili ogenj, Huck pa je v bližini našel izvir čiste, hladne vode. Naredili so si kozarce iz hrastovih listov in pili iz nje. Zdelo se jim je, da jim je ta voda dobro nadomestilo za kavo. Divjina in zapuščenost sta jim bila tako po godu, da jim je teknila še tako slabo pripravljena hrana, ki je sicer doma ne bi niti pokusili. 92. Medtem ko je Joe rezal slanino za zajtrk, sta se Tom in Huck napotila k obrežju in vrgla trnke v vodo. Nemudoma sta bila poplačana za svoj trud. Joe sploh ni imel časa postati nepotrpežljiv. Tom in Huck sta se vrnila z nekaj postrvmi ter z majhnim somom — dovolj za celo družino. Spekli so ribe s slanino in ugotovili« da jim ni še nikoli tako teknila. Po zajtrku so polegli v senci, medtem ko si je Huck prižgal pipo ... 23