61
Življenje in dan.
Zložil J. Frankolski.
Dan žari se, not zginjuje, Luč peruti razteguje Cez široki, rosni svet. Na obnebji ni oblaka, Po goščavah tiea vsaka Začne svoje pesme pet'.
Tam na gori starec peva, Da se daleč krog odmeva Od minulih, rajnih dni", Ko mu cvetke so cvetele, Ko mu tič'ce rajsko pele, Ko igral je brez skrbi.
Solnce kviško se dviguje, Ter premile žarke suje Čez dolino, hrib in log. In pastir in pastarica Sučeta kot urna tica Med živin1 co se okrog.
Starec vbira strune svoje In milejo pesem poje Od minulih, srečnih dni, Ko je zbiral si nevesto, Tovaršico, verno, zvesto, Da veselo ž njo živi.
Solnce vroče zemljo peče. Znoj ratarju 'z lica teče, Plug po kamenji drdra. Otročičev truma cela Krog očeta pa vesela Ž njim igraje se, skaklja.
V  strune glasno vdarja svoje Sivi starec, pesem poje
Od minulih srečnih dni, Ko je mož z besedo milo Vladal svojih dec število Ljubljen, čislan od ljudi.
Solnce se v zahod pomika, Ze se bližnjih gor dotika, Naglo, naglo gre v zaton! Tiče redko žvrgolijo,
V  svoj brlog zveri hitijo In večerno poje zvon.
V  strune brenka, pesmi svoje Sivi stare na gori poje,
Cez življenje toži se: Ah! kak urno, urno zgine, Kot oblak na nebu mine, Človek v hip kraj groba je.
Zadnji žark — in dan zginjuje, Noe peruti razteguje Cez široki, mračni svet — Vse je mirno že zaspalo, Vse življenje je nehalo, Vse nehalo sladko pet\
Vec na gori stare ne peva, Konc življenja, konc je dneva, Se počivat je podal. Strte gosli tam ležijo, Kjer kosti njegove spijo,  — Kmal se grob ne bo poznal!