D. Merteli — F. Bezlaj SLOVENSKA KRAJEVNA IMENA NA-JANE* Problematika slovemskiih in sploh slovanskih krajevnih imen, tvorjenih s sufiksom -Jan-, ni tako enostavna, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Sufiks sam kljub obsežni literaturi lingvistično še ni nesporno pojasnjen. Prav tako ne vemo, po kakšnem procesu so stanovniška imena na -jane postala prava krajevna imena. Pri izvedenkah iz antroponimov je ta proces celo glasoslovno težko rešljiv. Določiti bi bUo treba tudi čas največje produktivnosti tega imenskega tipa, njegovo frekvenco in areale, razmerje do sekundarnih, iz njih tvorjenih stanovniških imen, in raziskaiti vse nj^ihove variante. Za slovensko ozemlje vemo, da so ta imena najbolj pogostna na Koroškem, na Gorenjskem in na Krasu. Manj jih je v smeri proti severovzhodu. Vseh krajevnih imen, ki jih z večjo ali manjšo verjetnostjo lahko uvrstimo v to kategorijo, je preko tri sto. Ni jih pa vedno lahko ugotoviti. Razlikovati je treba imensko varianto na -jane, ki je splošno slovenska in se je na širokem ozemlju skrčila v -je, n. pr. Gorjam poleg Gorje, Poljčane poleg Poljče. Samo na skrajnem vzhodu in zahodu najdemo v sorazmerno ozkem pasu varianto na -jani, ki je karakteristična za srbohrvaško ozemlje zahodno od Drine. Vzhodno od Drine, v Srbiji in v Makedoniji sta med seboj pomešani obe varianti -jane poleg -jani, v Bolgariji pa sipet popolnoma prevlada varianta na -jane} Čeprav je ta imenski tip zelo star in se zdi, da je bU najbolj produktiven v prvih stoletjih po naselitvi^, ne gre pri teh variantah za nekdanje razmerje nominativa proti akuzativu starih konzonantičnih osnov, ampak smo upravičeni oba razlagati kot akuzativa. Neskrajšana imena na -jane so najbolj pogostna v obrobnih predelih. Na severovzhodu najdemo Biser jane, Lesane, Ložane, Cirkulane, Dolane, Poljčane, Svečane, Veličane, Bržane, Gorjane, na Koroškem Glinjane, Goričane, Lipljane, Svečane^ itd. V okolici Dirtske Bistrice imamo Trpčane, JeUane, Sapjane, Koz-jane, Polžane, Hribljane, Marcane, Žejane, pri Novem mestu bi omenil še Telj-čane. V osrednjem pasu prevladuje varianta na -je, vendar najdemo vmes tudi imena na -jane, n. pr. Trojane, Goričane (pri Moravčah in pri Medvodah). Samo kjer je prešel -'a->-'e-, se je ta tip ohranil, n. pr. Lipljene pri Grosupljem, Vrbljene na Igu, vendar se čutijo 'ta imena osamljena in prehajajo deloma v singularna imena na -a. Imena na -jani segajo na zahodu od Rezije do Istre, n. pr. Osejani v Reziji, Gorjani furi. Montanars pri Huminu, 1270 de Montenaris, 1298 Montenars (M. Kos, STL), Mrevljani (Braniča), Dolani, Bržani na Koprskem. Na vzhodu n. pr. Zamešani pri Ptuju, Doljani in Kunčani v Beli Krajini. Imena Prodani, Morgani, Kocjani, Furlani, Kobani, Kožmani seveda ne spadajo sem, ker so plurali od imen Prodan, Morgan itd. Ta imena je lahko ugotoviti. Teže pa je nedvomno določiti imena na-je. Na večjem delu slovenskega ozemlja so se te imena že v vseh sklonih prilagodila deklinaciji pluralnih feminin, n. pr. Gorje iz Gori j, le deloma so še ohranjeni stari genitivi konzonantičnih osnov, n. pr. Dutovlje, iz Dutovljan na Krasu in celo na Gorenjskem se še sliši iz Gorjan, * Po seminarski nalogi D. Mertelja 'priredil za tisk F. Bezlaj. 187 iz Cerhljan poleg iz Cerkelj. Vendar pri nas še niso sistematično zbrani podatici o deiklinaciji krajevnih imen* in niti približno ne moremo določiti, kje in v kakšni meri so še danes ohranjeni ostanki stare konizonantične deklinacije. Najstarejša deklinacija na -jane, ki jo lahko določimo za cerkveno slo-vanščino in najstarejšo fazo slovansJiih jezikov, je bila za plural: nom. -jane, gen. -j,aini>, dat. -jamt, ak. jainiy, lok. -j acht ali ceo arhaično jast, instr. -jami. Najbolj frekventen sklon pri krajevnih imenih je bil lokal, zato so imena tipa Gorje samo shematično prilagojena obliki v lokalu *Gorjach'b, ki ga najdemo največkrat v nemških substitucijah za ta imena. Stari lokal na -jos'h je za slovensko ozemlje ugotovil že Miklošič'' v nemških substitucijah za štiri imena, Pletrias poleg Pleteriach za Pleterje, Pudlas poleg Pudlach iz* Podoljas'^, -ach'i> na Koroškem, Skallis na Štajerskem iz *Skaljach'b in tudi Naklas za Naklo. V češčini je takšnih lokalov tipa *Doljas'i' izipričanih preko štirideset®. Izumrli so šele v XIII. stoletju, nekaj axhaizmov se je ohranilo še v XIV. st. Zato preseneča zapis Pletrias pri Valvasorju (Ehre I, 176) poleg starejšega Pleteriach. Vendair je že Miklošič (o. c. 17) opozoril, da so Nemci z -ach substituirali tudi druge imenske tipe, n. pr. Förtschach za Beričevo, Olsach za Olšje itd. Ni mogoče vedno zanesljivo ugotoviti, koliko pri teh imenih vendarle ne gre za' sitara stanovniška imena na -jane. S stališča glasoslovja imamo gotovo opraviti z drugim pluralnim tipom pri Flattach, slov. *Blata itd., vendar je pri tem še mnogo nejasnega. Ce imamo danes pluralno ime Nevlje, zapisano 1287 Nawel itd. (M. Kos, STL), je današnja slovenska oblika imena kljub temu lahko iz *Neveli>-jane. AH n. pr. Žiče, dialektično Žaiče, iz Žaič, v Žaičah, zapisano 1173 Syze, 1182 Sitz; 1233 Seitis (Zahn, ONB 459), kjer bi nemška oblika imena govorila za adjektivno posesivno izvedenko *Žiti>č-je, slovensiko pluralno ime pa za stanovniško obliko na -jane.'' Vseh imen verjetno nikoli ne bo mogoče zanesljivo rekonstruirati z ozirom na tvorbo, vendar je dovolj pojavov za hipotezo, da sta v določenem obdobju lahko živeli druga poleg dringe dve obliki imena, kjer je sčasoma primarno stamovniiäko ime prevladalo nad starejšim krajevnim imenom. Obraten primer je slov. Čajna, nem. Notsch, 1280 Nežah, 1293 Nezzdh, kjer !kaže nemška oblika na stanovndšlko ime iz slovanskega antropo-nima Nečajb.^ Nemška imena na -ach niso vedno slovanske substitucije. Z -ach so sub-stitmrana tudi predslovanska in predgermanska imena na -acum, n. pr. Villach, slov. Beljak, lahko pa so tudi germanskega porekla, marsikdaj pa so tvorjena analogno po najbolj frekventnem tipu v okolici. Slovenska imena na -jane so včasih substituirana v nemščini z ekvivalentnim nemškim sufiksom -ern, n. pr. Lautschern, Meitschern, Diemlern na štajerskem.^ Osamljeno najdemo tuidi drugačne, vendar še 'kasraikteristične substitucije, n. pr. 1445 Wesserian za Biser jane, dial. Brsenjane (Bezlaj, SVI I, 85; Zahn, ONB 505). Paziti pa je treba še na druge posebnosti. Če je današnje pluralno ime Retje pri Trbovljah zapisano 1265 Reteyach, smemo s precejšnjo verjetnostjo računati z imenom na -jane (kljub -t-!), čeprav imamo izpričana tudi siingu-larna krajevna imena Retje in še večkrat ledinska imena Dolenje, Gorenje, Gorko, Intiharjevo, Urhovo Retje. Pri ledinskih imenih moramo izključiti vsako možnost na stanovniško izvedenko z -jane, čeprav najdemo v srbohrvaščini tudi sestavljenke s prilastkom v nevtru sg., n. pr. Veliko Turčane, Krivo Castane, Gornje Količane ali v bolgarščini Malko Doljane.^" Ako je Retje iz *vrethje, sorodno z ruskim apelativom uerett, veret^je, veretija, veretejka, kakor misli 188 Bezlaj", bi mogli pri Reteyach upravičiti -t-, tudi če imamo opravka z izvedenko na -jane. Vendar tega ne moremo trditi s popolno gotovostjo in takšni primeri kažejo samo, kako skrbno bi morali pri zapisovanju vsakega imena na terenu paziti na vse posebnosti pri kongruenci, deklinaciji in izvedenkah. Stanovniška imena na -jane se začno že zelo zgodaj pojavljati v funkciji krajevnih imen. Na Koroškem, kjer je po Kranzmayer j evih podatkih (ONBK I, 83) ena dvanajstina vseh imen tega tipa, je izpričano že 1006 Goriach, 1075 Velah, 1074 Flatsach itd. Ni mogoče dvomiti, da je ta tip zelo star. V stanov-niških imenih se je razumljivo uveljavila samo pluralna oblika. Dokaj osamljen je na naših tleh nekakšen nevtralni tip na -ant, ki ga včasih najdemo pri Slovanih, n, pr. srbohrvaško Lipljan, Grijan, bolgarsko Deljan'b, Dtbouant, Smočant, ukrajinsiko Poljan, Lužan, lužiško Dolan, Zitowan. Na slovenskem ozemlju spada verjetno v to kategorijo, ki jo Zubaty, Listy filologické XXIX, 220 d. smatra za nekakšna pluralia tantum, samo prekmursiko Rakičan, zapisano 1468 Rakottya puszta, Rakothya (Csanki II, 788), morda tudi Koroško Trnjan poleg Trnje, nem. Dörnach, vendar je sporočilo dokaj negotovo. Te oblike so lahko analogne in so izolirano v mlajšem razvoju prešle iz genitiva v akuzativ —• nominativ. Zahodnoslovenska krajevna imena tipa Sesljan, Strunjan, Ve-drijan, Ozeljan, Cepovan so regularno predslovanskega porekla, izvedena po večini iz romanskih ali predromansikih antroponimov. Sorazmerno redka imena na -an tipa Pržan(j),po svoji strukturi niso še dovolj pojasnjena. Isto bi lahko rekli tudi o imenih na -ana. Zahodnoslovenska krajevna imena tipa Medana, 1283 in Meda-ni, 1299 in Medano (M. Kos, STL), Fojana, 1180 de Floiano, Borjana, po 1086 Boriana, Kožana, 1247 Cosana, Cos-sanum, Košana, 1247 Cosana, 1281 Cossana, Kožhana, 1398 Kozzhan; dalje Ti-pana, Biljana, Sežana, Mojstrana, Gročana so vsa predslovenskega porekla. Z veliko verjetnostjo je to mogoče trditi tudi o'imenu Ljubljana, čeprav je svoj čas Miklošič mislil, da je to singularizirano stanovniško ime zaradi nemške oblike Laibach, in o rečnem imenu Bregana^'-. Težavno ipa je gorsko ime Pečana, 973 alpam Bosangam, ad Boscangam, 989 Besana (M. Kos, STL). Melik, Geogr. ' zbornik IV, 278 misli na slovansko Pečanja (planina), drugih razlag v literaturi ni na razpolago^ Preostane še ime potoka Belaiia, za katerega misli Bezlaj, SVI I, 56, da je adjektivne izvedenke k antroponimu, torej *Bélanbna. Ukrajinskega singularnega tipa Derevljana, Horožana, ipoljsko n. pr. Lubiana, češko dialektično Hradčana (Gebauer, HMl. 76) za slovenščino ni mogoče dokazati razen mlade singularizacije tipa Vrbljena. Za obe imenski varianti, na -jan in na -Jana, bi lahko trdili, da kljub svoji razširjenosti po slovaaiskem svetu nista podedovani, amipak sta šele plod mlajšega samostojnega razvoja v posameznih slovanskih jezikih. Več ali manj jih je rodila težnja po analogni poenostavitvi, ko so jih prenehali občutiti kot pluralna stanovniška imena. O slovenskem razvoju imenskega tipa na -jane je težko določneje sklepati. Gotovo je izredna frekvenca krajevnih imen na -jane že zgodaj povzročua, da so tudi apelativa te vrste začela izgubljati svojo izrazito kolektivno pripadniško fukcijo. Singural in dual sta bila v skupni slovanščini še posebej termirana z dodatnim sufiksom -ini>, torej melčanini'. To obliko imamo doslej v slovenščini izpričano samo enkrat, in sicer se omenja leta ]340 v Resiniti in na Beli v Reziji kmet Gorianin.^-' Verjetno pa se je najprej začelo izenačevanje med singularom in pluralom, čeprav je tip meščan danes v slovenščini dokaj redek pri apelativih. Analogno je tvorjeno uaičon, tako vsaj Zubaty (LF XXIX, 224) oporeka Miklošiču (VGr. II, 130), ki je mislil, da je vaščan izvedeno posredno preko , 189 adjektiva *vbsbskT=. Po odpadu terminativnega sufiksa -int je iskal jezik nova sredstva in največkrat se je :posilužil sufiksa -i>cL>.^* Tako je nastalo novo gorjanec, poljanec namesto starega gorjanini; poljanin'h. Krajevna imena tega tipa so dokaj redka in se zde mlada, n. pr. Možjanci, Sejanci, Varošanci, Rad-možanci, Strejanci, omejena so v glavnem na severovzhod, poleg gorskega imena Gorjanci na Dolenjskem in toponima Dolanci pri Štanjelu. Sicer so nekatere izvedenke zelo stare, n. pr. Gorjansko na Krasu, po 1086 Goriano, Go-rians 1340 dorf Choriansce, 1494 Gariansk.^'^ Za poikrajinsko ime Gorjanke, furi. Gorgons in rečno ime Gorjanka (Turna, ImenotsJovje Julijskih Alp,^*) ni na razpolago historične dokumentacije. Pozornost pa zaslužijo današnja stanovniška imena tipa Ljubljančan, Tržačan, Kranjčan, ki so danes zelo pogostna. . Zdi se, da bi jih še najlaže razložili z obrnjenim sufiksalnim konglutinatom -hch -\- -jan-. Analogno po tipu Sloven^c^, Gorenjec, Dolenjec je nastalo najprej *L'uhl'anbcb, kar je ohranjeno še v naroidni pesmi v pluralu Ljuhljanci, in šele k temiu je nastal novi sing^üar Ljubljančan. Stanovniško ime Tržačan poleg adjektiva tržaški priča za šta.TOst tega procesa. Tržačan se ni moglo glaso-slovno razviti iz adjektiva, ampak je nastalo vzporedno ž njim iz primarne slovenske substitucije *Ti>rzi>sti>, današnje Trst (Ramovš, Kratka zgodovina, 26). Ta tip stanovniških imen, izvedenih iz krajevnih imen, ki po svojem poreklu niso redko stara imena na -jane, prevladuje danes na večini slovenskega ozemija, n. pr. Nemiljčani k Nemilje, Dobrečani k Dobrije, Kublčani h Koblje, Ko,Tplčani h Korplje itd. Mnogo bodj redka so stanovniška mena tipa Poljanci k Poljane, Vrbljanci k Vrblje, Prepružanci k Prepuže. Samo v obrobnih narečjih se je ohranil tip stanovniškega imena Ziljani k ZiJje, Skrljani k Skrilje, Cepljani k Ceplje, Prašani k Praše. Zanimivo pa je, da se imenski tip -i>ci> -\- jan- nikoli ne pojavi kot krajevno ime (Poljčane, Poljče je izvedeno iz poljica). Razmerje med stanovniškim imenom in formalno enakim krajevnim imenom je poleg pluralnih sklonov brez -n- gotovo lahko tudi vplivalo na krčenje Gorje : Gorjane. Kdaj se je ta proces vršil, ne vemo določno. Na Koroškem poteka deloma še sedaj in niso redki primeri, ko živita obe obliki druga poleg druge. Luka Pintar (Ljubljanski Zvon XXXIII, 1913, 30) navaja, da pozna Valvasor (Ehre VIII, 738) za današnje Trpčane samo Terpze, obratno pa zu Ha-riane za Harije, zu Smeriane za Smerje, zu Tominiane za Tominje, in sodi, da je pri kolebanju teh obhk igral največjo vlogo genitiv na -jan. Neskrčena pa so ostala na vsem slovenskem ozemlju imena Poljane, ki jih je s Koroško vred osemnajst. Zdi se, da v slovenščini že od XII. stoletja dalje niti eno od teh imen ni občuteno kot stanovniäko ime *Poljane k polje, ampak samo plural k poljana. Poljane pri Ribnici je zapisano 1241 in Polan, Poljane pri Smarjeti 1281 Maior Polanutm, Poljane pri Mirni Peči 1335 Poelan, Poljane pri Bledu C. 1075-1090 loco Polani, 1085-97 Polan, Poljane pri Skofji Loki 1160 Polan, Poljane pri Cerknem 1377 in villa de Pogliana (M. Kos, STL) enako kot sin-, gulami tip Poljana, n. pr. Poljana pri Fojdi, 1275 Pogliana (M. Kos, STL). Niti eno ime Polje nima pluralnih oblik v deklinaciji in na to kažejo tu'di historični zapisi, n. pr. Polje pri Stični, 1250 Veldes, Mokro Polje, 1228 Nazzenwelt, Polje pri Toplicah 1251 in Campo, Polje pri Šentviški gori 1229 Polye (M. Kos, STL). Zapisi kakor 1276 Dobrapolach za Dobro polje pri Trnovem in Koroško Dro-pole, nem. Tröpolach, 1288 Dobro poelach in Drovlje, nem. Drobollach, 1238-61 Oberpuolach (Kranzmayer, ONBK II, 57 in 227) bi edini kazaU na *dobro(je) po- 190 Ijane. Pöllach na Salzburškem pri St. Gilgen je edino staro *Poljach.'i' k Poljane (Much, MöIG XL, 310)." K problematiki sufiksa samega pa slovensko imensko gradivo ne prispeva k jasnosti. Znano je, da sta za cerkveno slovanščino izpričana dva različna sufiksa z enako pomensko funkcijo: -janin'h poleg -enin'b, Splošnoslovansko je s sufiksom -enin'b izpričano samo plemensko ime SloveniWb, čeprav najdemo v csl. tekstih Samarjanin'b poleg Samarenint itd. Čeprav pozna to dvojnost tudi litavščina, kjer je v rabi poleg Tylzenas »Tilžan«, Trakenai »prebivalci na Krčevini« tudi Tylzionis »Tilžan«, Kemionis »vaščan«. Zadnji tip na -ionis so starejši raziskovalci razlagali kot izposojenko iz slovanščine, vendar je Zubaty^" dokazal, da morajo biti zaradi posebnosti v deklinaciji te tvorbe avtohtone. Za slovanščino stanje ni jasno, ali je treba izhajati iz dveh različnih sufdksov *-jön- in *en-, ali pa samo iz *-én-, ki je z glasoslovnim prehodom -e- >-a-za palatali prešel v -(j)an- (glej Weingart, Rukovet' I, 147 d.). Kar je po slovanskem svetu imen te vrste, je povsod mogoče dokazati, da je moralo biti izhodišče -jane, kjer je -a- šele s kasnejšim dialektičnim razvojem prešel v -e-. Slovenščina je ohranila samo tip Sloven^cb. Viprašanje pa je, če je slovensko Gorenec, Dolenec samo analogno tvorjeno po Slovenec, kakor je mislil Zubaty (LF XXIX, 225) in so šele ta imiena vplivala na razvoj adjektivov do-, lenji, gorenji za cd. dol^nj^, gor^njb. Že zgodaj so pri nas izpričana imena iz te osnove, n. pr. Dolenčiče na Koroškem, nem. Dolientschig; 1284 Dolenzich (Ramovš HGr II, 267; Kranzmayer, ONBK II, 52) ali Gorenčiče, Gorinčiče nem. Gorintschach, 1090 Gorinsig, Gorientsik (Kranzmayer, idem, 85). Za krajevna imena Dolenjci, Gorenjci ni na razpolago starejših historičnih zapisov. Imena Dolenje in Gorenje so deloma občutena kot adjektiva, v historičnih zapisih pa imamo vsaj deloma opraviti s stanovoiškimi imeni na -jane, n. pr. Dolenje pri Ajdovščini, 1340 Dolovnach, Dolenje južno od Ajdovščine, 1499 Doleynach, Dolenje pri Gorici c. 1370 Dolenach, Dolenje pri Krškem 1436 Dolenach (M. Kos, STL). Za Gorenje pri Kamniku je izpričan lokal v Goréjnah z novim stanov-niškim imenom Gorejnčana. To bi kazalo na staro *dolenin'i>, *gorénin'b s su-fiksacijo kakor pri Slove.nin'b, Imena na -jane se tvorijo malodane brez izjem samo iz apelativov, ki so po pomenu geografski pojmi. Kadar so takšna toponima tvorjena iz antropo-nimičnih osnov, moramo suponirati, da so se mogla razviti samo preko primarnega topKjnima, izvedenega največkrat s posesivnim -ji>. sufiksom iz antro -ponima. V podrobnostih je seveda še mnogo nejasnega. Imenski tip Vrhovlje, n. pr. Vrhovlje na Krasu, 1297 Vercoglau, Vrhovlje pri Lukavici, 1353 Wer-chowlach, Vrhole pri Konjicah, 1369 Verholaech, 1440 Werchonvlach (M. Kos, STL; Zahn, ONB, 494) gotovo ni izveden iz urtchi» »vrh« s pomočjo nekega sufiksa -0V-, apmak je to samo znak, da je spadal apelativ k u-jevskim osnovam. Sicer pa je podrobnosti toliko, kolikor je imen, in obravnavali jih bomo v posebnem delu. (Se bo nadaljevalo) D. Merteli — F. Bezlaj SLOVENSKA KRAJEVNA IMENA NA-JANE (Nadaljevanje in konec) Natančna in dokončna opredelitev vseh slovenskih krajevnih imen na 'jane pri današnjem sitanju raziskovanja še ni mogoča. Imena tega tipa bi lahko razdelili na zanesljivo izpričana in na bolj ali manj verjetna. Včasih se je težko odločiti. Za Dragožiče na Koroškem navaja Ramovš, HGr. II, 252 kar štiri ~ možnosti rekonstrukcije. Izhajati je mogoče ali iz *Dragožitići, ali iz *drago-žitie (selo), lahko pa tuidi *dragrožiti'če ali *dragožiti -{- jane. Pri tem Ramovš niti ni upošteviai najverjetnejše možnosti *dragožiti + jane, torej stanovniškega imena iz posesiva z -io- formantom. Današnje nemško ime Dragositschach s historičnim za,piBom 1268 Dragozisach (Kranzmayer, KONB II, 54, brez ozira na njegovo razlago) bi pričalo za takšno stanovniško ime. Pluralna imena s sufiksom -itio- so na slovenskem ozemlju sorazmerno zelo redka^, zato pride prva Ramovševa možnost najmanj v poštev. Imena kakor Vižmarje, Gunclje, Obranil je Abrahamljane) bi govorila za domnevo, da je pri izvedenkah iz antroponimov eiksisitiralo dvoje imen, posesivni adjektiv, tvorjen z -io- sufiksom in iz tega dalje izvedeno stanovniško irne na -jane. Za to govore historični zapisi. Bilje pri Gorici je zapisano ca. 1200 Vigelsdorf, Videlsdorf, 1340 Williach in 1523 Videlsdorf, toda nekdanje Bilje pri Postojni 1297 Billiach, 1300 Bilach, 1499 Billach^. Osnova mora biti neki antroponim, v poštev bi prišel hipokoristik z-blb- formantom k slovanskim imenom Bydlo, Bydgosc in podobno, je pa -đZ-lahko že tudi prvotno. Številna imena Ceplje so historično največkrat sporočena v lokalu plxM-alis na -ach in tudi enkraten zapis 1424 Czeplern za Ceplje pri Vranjskem kaže z nemškim stonovniškim sufiksom -ern na tvorbo z -jane. Vmes pa se za posamezne Ceplje pojavljajo v XV. stoletju zapisi Tschepla, Tschöpla, Czepel (Bezlaj, SVI I, 113), ki pričajo za obstoj posesiva čeptlia (übst). Malo je verjetno, da bi bila današnja pluralna imena, posebno takšna iz slovanskih in zgodnjekrščainskih antroponimov, biblijskega ali germanskega porekla, ki so historično izpričana br«z -ach, šele mlade analogije. Proti temu govori dejstvo, da skoraj ne najdemo več pluralnih oblik pri krščanskih imenih, ki so se začela v večji meri uveljavljati šele po letu 1000, tipa Peter, Pavel itd. Petrovce, nem. Pletrovitsch, 1405 Peterwik (Zahn. ONB, 46) je na prvi pogled tvor j eno drugače, z mlajšim posesivom na -ov + ići. Zdi se, da je edina izjema te vrste ime Sembije v slovenski Istri ¦< *sanctus Vitus (Ramovš, HGr. 64), eno izmed najzgodnejših krščanskih imen pri Slovanih. To je gotovo važen kriterij za relativno kronologijo naselitve in za pro-d!Ukti\fnost tega imenskega tipa. Če nem. oblike Newlach za Nevlje ne najdemo v starejših historičnih virih, ne bo to mlada analogija tudi za razmerje med stanovniškimi in rečnimi imiani. Enako ra'zmerje je med Drami je in Drama, historično tudi Dramina (kakor Savinja, Dravinja?). Če bi bilo ime Dramlje mlado, ne bi več pričakovali epentetičnega -I- (glej Bezlaj, SVI I, 148). Vsa današnja imena Bela pa so obratno historično vedno sporočena z Velaci, Vellach. Toda pri imenih Bistrica nii niti v slovenščini niti v nemških substitucijah sledov po stanovniški obliki. Kar leže Savije ob Savi, so gotovo iz *sav -I- jane. 220 Toda ali je Zilje v Beli krajini res iz *zil - jane? Dravlje pri Ljubljam, 1136-1168 Draulach, kasneje Draewlach, Dreawlach, Dreolach, Drewlach (M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 49) je morda kakor koroško Dravlje, nem. Dreilach in Drevlje, nem. Dreulach izvedeno iz osnove drevo in ne iz Drava. Ramovš, HGr. II, 62 je posvetil pozornost qpenteticnemu -I- v slovenščini in je pritegnil tudi imensko gradivo. Za Predoslje navaja izhoidišče *predoslav-l-jane in *predoslav-l-je, suponira pa seveda, da je bilo bodisi eno ali drugo, ne pa eno poleg drugega. Ugotovil je, da je epentetični -I- karakterističen za starejše tvorbe, manjka pa pri mlajših izvedenkah. Vendar bi tudi za epentetični -I- v slovenski topondmiki potrebovali podrobnih .analiz. Pri večini imen na -jane je epentetični -I- lahko ugotoviti, enako tudi za posesiva z -jo- forman-tom; izjeme so dokaj redke, n. pr. koroško Bezovje, nem. Hollem, 1261 Holler, kar je lahko kakor gorenjsko Brezje, na Brezjah šele kasneje analogno prešlo v plural. Regularno je Hrušovlje, Orehovlje, Hrastovlje, Dohovlje, Dohravlje in Dohrovlje. Poudariti pa je treba, da imena singularnega kolektivnega tipa Dohje, Lip je nikoli nimajo pri sebi epentetičnega -I- ali paiatalizacij e, medtem ko je v srbohrvaščini imenski tip Dublje bogato zastopan. Dobje pri Fojani je zapisano 1310 Dobye, Dobje pri Gračnici ca. 1490 Tobya (M. Kos, STL). Ta imena bi bilo treba preiskati vsako posebej. Ako najdemo poleg Lipljane, nem. Laiplach (Kranzmayer, KONB II, 135) tudi Liplje, to je najbolj verjetno *lip-l-jane, prim. Liplje pri Logatcu, 1444 Lipplach (M. Kos, STL). Toda Liplje v Tuhinju je zapisano ca. 1400 Lippie, 1477 Lypp (M. Kos, STL). To bi kazalo nia *lipa, Hip'bje poleg *lip-l-jane. Današnje pluralno Lipje pri Žužemberku pa je sporočeno 1225 Lippenach, 1340 Lippnach (M. Kos, STL). Tu moramo izhajati iz nekega adjektivnega imena *Liphno, iz katerega je dalje tvorjeno stanovniško ime na -jane. Poidrobna analiza epentetičnega -I- v slovenščini bi seveda zahtevala posebne študije. Zanimivi so tudi primeri kakor Čadovlje, zapisano v XV. stoletju Othschadalach, Waczadolach, Otschadolach, Oczadalach (M. Kos, STL), kjer moramo izhajati iz apelativa ocadel'b, češko ocadly »sajast«, torej iz *oča-déljane z analogično mlajšo naslonitvijo na tista stanovniška imena, izvedena iz fitonim, pri katerih pogosto najdemo podaljšave iz adjektiva na -ov. Podobna izjema je tudi Bodovlje, 1281 Vondeul iz *ondol'h (Fintar, Ljub. Zvon 1913, 369). O tem -ov- in o njegovi starosti ni mogoče izreči nobenega mnenja. Luka Fintar je v Ljubljanskem Zvonu 1910, 414 pri razlagi imena Borovlje, nem. Förlach polemiziral s Scheiniggom o nujnosti tega -ov-. Zdi se pa, sodeč po drugih takšnih imenih, da je *borljane izvedeno iz imena Bor, Borovljane pa bodisi iz adjektiva ali druge kolektivne oblike borovje. S stališča glasoslovja so zainiimiva tudi imena Žeje. Edina paralela za ta tip slovenskih imen eo Žejane v Istri pri Novem gradu. Žeje pri Postojni so zapisane 1300 Pozech (M. Kos, STL). Izvedena so iz osnove žeg- (L. Fintar, IMD 1908, 89 in Ramovš, Geogr. Vestnik IX, 87) ter pričajo za sovpad refleksov -dj-in -gj->-j-, kar je eden izmed najzgodnejših pojavov slovenskega glasoslov-nega razvoja. Ker so prva imena na -jane izpričana v dokumentih že pred letom 900, n. pr. Breze na Koroškem 860 Friesach in *Skaljane pri Gosposvetskem polju Scalach (Kranzmayer, KONB I, 83) in ker najdemo takšna stanovniška, imena izvedena celo naravnost iz antičnih krajevnih imen, n. pr. Trojane < *tro"d- < Atrans (Ramovš, KZg, 27), enako tudi Milje pri Trstu in Batuje na Vipavskem poleg drugih, manj gotovih, lahko upravičeno sklepamo, da nam, 221 današnja geografska razprostranjen ost tega imenskega tipa predstavlja dokaj verjetno sliko o najstarejših naselitvenih jedrih na slovenskih tleh. To se sklada z vsem, kar vemo danes o tem imenskem tipu pri drugih Slovanih. Najbolj pogostna so na ozemlju, kjer so se Slovani zgodaj asimilirali. To velja za vzhodne nemške predele, Alpe, Grčijo in tudi za Romunijo. Na srbohrvaškem ozemlju jih je največ v Makedoniji, v Crai gori, v Šumadiji in srednji Srbiji; precej jih je v zahoidni Bosni in deloma tudi v Dalmaciji (Franck, Studien, 193). Pogostna so v zahodni Ukrajini, toda tako na ukrajinskem, kakor na rioskem ozemlju njihovo število naglo pada, čim dlje gremo proti vzhodu in severovzhodu (Spal, 27). Taszycki, Siowianskie nazwy miejscowe 25 sodi, da so ta imena vsaj prvotno znak kolektivnega lastn'ištva zemlje m^anjše ali večje skupine ljudi. To je zanimiva doimneva, ki jo je seveda težko dokazati kakor večino domnev, ki so do nedavnega prevladovale v slovianski onom-astoki o relativni starosti posameznih tipov imenskih izvedenk. Taszycki je postavil na glavo večino dosedanjih mnenj, ki so krožila po literaturi o primarnosti sufiksa -ica, -ava itd. Danes so se že dokaj trdno uveljavile njegove trditve, da je najstarejše slovansko ime gol geografski termin, ki se mu postopno pridružujejo agrikulturni in upravni termini. Iz teh se precej istočasno začno razvijati stanovniška imena in -izvedenke iz apelativov. Izvedenke iz .antroponimov se začno uveljavljati šele z začetkom zemljiške lastnine. Patronamika postavlja Taszycki šele na peto mesto. Za slovensko ozemlje, ki je naseljeno kasneje kakor glavna zahodno-slovanska naselit\'ena jedra, seveda ne moremo postavljati taikšne kronologije, ker se vsi ti imenski tipi pojavijo sfcoroda istočasno. Imajo pa različno obdobje največje prodiiktivnosti. Slovenska imena tipa Strejanci, 1. 1441 Schutzendorf (Zahn, OJNB, 453), ki jih zgodovinarji lahko precej določno datirajo, predstav-. Ijajo s svojo strukturo * strel-jane + tet zadnjo, zaključno fazo produktivnosti tega imenskega tipa vsaj za eno področje. Vendar bi mogli suponirató pri tem imenu že drugačen razvoj, * Str eaci