Za poduk in kratek 6as. Kako je hndič ukraden kos kruha odsluževal. (Narodna pripovedka.) Eo se so slo^enski kmetje grajšSakom podložni bili ter jim morali pri 7sake_1 opravilu pomagati, ael je nek kmet v goapošcino orat in je samo koa trdega kruba s seboj vzel. Trda ral ga je jako utrudila ter je zelo Ia5an in žejen postal. Ne daleč proč pa je bil studenec. Pustivši S7oj koa kruba na smuki gre s črepinjo po 7odo, da bi jo k tidemu kruhu pil in se spet poživil. Toda ko nazaj pride, ne najde 7e5 kruha, dasira^no ui bilo ži^e duse videti, ki bi ga bila odnesla. Sirotek je moral laeen dalje orati. Ob žetvi se pride temu kmetu mo5en 81o7ek za blapca ponujat. Eer ni ni5 diuga terjal, kakor živež, 7zenie ga kmet 7 službo. Pi*7i den re6e hlapec kmetu: ,,Idi pa nama pri gospodu 7so žet70 7dinjaj; vendar plaŽilo zahte^aj še menjšo, kakor ti goapod obljubi". Emet 7dinja 7ao žeUo in z?e8ar greata s blapcem žet. Eer kmet ni bil vajen po noči delati, za6ne se ma kmalu dremati. Eo blapec to vidi, mu pngo?arja, naj ee le 7leže, on bo že savn žol, dokler bo mogel. Einet zaapi, hlapec pa zabrizga in zdajci je od 78eb atrani priskakljalo 7se črno vraži8e7 8 srpi 7 rokah pomagat žet, tako da je do jutra bilo 7ae požeto. Emet se čudi, kako je bilo to mogo5e, ae bolj pa gospod; ali ker je delo opravljeno, jima plati in onadva odideta. Drugi den re8e hlapec kmetu : ,,Idi, pa nama pri gospodu 780 košnjo 7diujaj, 7endar zabte^aj menje, kakor ti gospod obljubi". Evuet 7dinja 7ao koanjo in Z7c8er že gresta kosit. Tudi pri košnji 86 je kmetu kmalu začelo dremati in ko blapec to opazi, mu prigovarja, naj ae le 7leže, on bo že sam kosil, dokler bo mogel. Emet se 7leže in zaspi, blapec pa zabrizga in spet je nri^relo 7se 6ino vražieev s kosami pomagat kosit, tako da je do jutra bilo 7se pokošeuo. Emet se 7zbudi in 8udi, kako je to mogoSe, ae bolj pa gospod; ali delo je biio opra^ljeno, goapod jima izpla5a in onadva odideta. Tretji den reče hlapec kmetu: nDeues pa nama idi pri gospodu 7so nilat vdinjaj; 7endar mertuka le toliko zahte^aj, kolikor bom jaz zamogel enkrat odneati". Emet se z gospodom pogodi iu z^ečer že gresta mlatit. Emetu se je spet za5elo dremati in blapec mu spet prigo^aija, naj se le brez skrbi 7 parno 7leže, on bo že sam mlatil, dokler bo mogel. Potem hlapec zabrizga in spet je prišlo toliko jego^ih pomaga8e7, da so do zore 7ae zmlatili. Ne gospod pa ne kmet nista mogla zapopasti, kako da ta 81o7ek toliko opra7i. Eo je bilo žito zvejano in imerjeno, začne si hlapec mertuk nalagati. Pa kaj 5e biti? Vse gospodovo zinje jc že imel skoro na ramab, samo ene lajte ni mogel nikam več djati. Emet ae je 7 pest smejal, goapod pa jeze z zobmi škripal in ni 7edel, kaj bi po6el; kajti pogodba je bila jasna, da mlatca toliko mertuka dobita, kolikor ga more blapec enkrat odnesti. Iz dobra mu 7endar gospod ne bi rad pustil 7sega zrnja, torej spusti za njim jako budega bika, ki bi ga naj vkon?al. Ali blapec prime bika, ki se je hotel 7anj zažariti, za rogo^e in ga peljo 7 kmeto7 hle7. Vse to izro8i potem kmetu in reče: ,,To je po7ia5ilo za tisti kos kruba, kterega sein ti bil lani iz smuke ukral". To izrekši zgine, kajti to je bil aam hudi duh. Kmet pa je iz tega spoznal, kolika pregreba je to, 6e se sirornaku kaj ukradne, ker je cel6 hudi5 moral koa ukradenega kiuha tako povra6e7ati. Zapisal J. Gombaro7. Smešničar 52. Mestjan ae pripelje 7 slo^ensko 7es. Zapazi^ši kmeta prihajajo8ega od cerk^e 7praaa ga: o8e, po^ejte nii, koliko imate na uri ? wD7anajst, goapod". Ali ie ni 7e5? BNe, gospod, pri nas ni nikoli 7e5". Eako to? nNo, ker je potem zopet — ob enih."