gENiHmBSIjgE m SSf®™ Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 2016 3b2(4iJ/ 4 f>t$i it jur / ni mi mil 0117912,9 iPOMOVI ZA STAREJŠE POLNI Vedno več (nas) bq| starejših - kako ^ bomo poskrbeli? ® Kakšna bo moderna dvorana H ruševec?® JjtlLTURNiKI (ZELO) NA TESNEM Glasbena šola Šentjur, Center kultureGustav PREVERJAMO ^ / : Kaj je po petih letih zraslo ha pogorišču Alposa? _____♦ « _ ^1, 'l il i |—. - ] w •fRflKom —2-- ■ OlAOhOSTIKA VOZU • SERVIS VOZIL ' 10 OPTIKA ■ HRAMBA RMEC1MATIK •RAVHAMJE PLATIŠČ Zadobrava 69. y U E-mall: mulil.ileian^.Biol.net •Ti v Mulej Caffe | ASFALTKOVAC e: asfalt.kovac@siol.net m: 031 652 437 f »' -Jki Tel.ffa« : 03 545 1870 www.trakom-slo.com TIP-TOP AVTOMOBILI d.o.o • PRODAJA KVALITETNIH RABLJENIH VOZIL Z 1-LETNIM JAMSTVOM • TAKOJŠNJI GOTOVINSKI ODKUP VAŠEGA RABUENEGA VOZILA • POSREDOVANJE PRI FINANCIRANJU VSEH VRST VOZIL ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE • PLAČILO NA POLOŽNICE 00 1 ■ 7 LET P.E. Lesne ulice 1 070 633 633 ttptop.»vtomoblll#tmill.com 3230 Šentjur 0820 S83 62 www.tlp-top-avtomoblll.sl I52g. 1000 Ljul clty7i center Wm 4 JESENSKA » 4W MODNA REVIJA , f PETEK, 16.9.2016 OB 17.30 IN 19.30 v SOBOTA, 17.9.2016 OB 10.30 OTROŠKA MODNA REVIJA WWW.CITY-CENTER.SI E3CITYCENTER.CELJE Ura Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek n BAUMULLER BAUMULLER DRAVINJA d.o.o., 3210 SLOVENSKE KONJICE, DELAVSKA CESTA 10, Tel. 03-7572300 Fax: 03-7572333 Za delo v Slovenskih Konjicah iščemo iz regij: Celje, Rogaška Slatina, Slovenj Gradec, Velenje, Slovenska Bistrica in Ptuj, kandidate za delovno mesto OBLIKOVALEC KOVIN - VARILEC (M/Ž) Izobraževanje (teoretično in praktično) oziroma prekvalifikacija je zagotovljena v podjetju v obliki 180-urnega tečaja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas oziroma minimalno tri leta. Osnovna izobrazba ni Pomembna. Pogoj je dokončana osnovna šola. Pred sklenitvijo pogodbe se opravi zdravniški pregled, razvrstitveni test in dogovor o plači. Pisne prijave sprejemamo do petka, 9. 9. 2016, na naslov: BAUMULLER DRAVINJA d.o.o., kadrovska služba, Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CEUE Ipavčeva 10, 3000 CEUE Izobraževanje odraslih Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2016/2017: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM); • ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2); • BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, TRILETNI PROGRAM); • KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETNI PROGRAM). Izvajamo tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Pristopite k preverjanju in potrjevanju NPK in si pridobite poklic: • ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; • ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; • MASER/MASERKA; • PEDIKER/PEDIKERKA; • VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; • MANIKER/MANIKERKA. Vpis v tečaje in postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij poteka na sedežu šole. Se želite naučili /ifen/o, pravilne nege rok in nohtov, nege bolnika na domu ali pripravljanja dietne hrane? Pridružite se nam v enodnevnih delavnicah. Tečaji, postopki preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in delavnice potekajo skozi vse šolsko leto. Dodatne informacije: 03 428 69 00, info@szsce.si, www.szsce.si ' PRAZNIK OBČI N L ŠENTJUR Spoštovani; občanke, občani, ISKRENO VAM ČESTITAM OB 24. SEPTEMBRU - PRAZNIKU OBČINE ŠENTJUR IN VAS VLJUDNO VABIM NA SVEČANO AKADEMIJO S SLAVNOSTNO SEjO OBČINSKEGA sveta Občine Šentjur s podelitvijo priznanj, KI BO V SOBOTO, 24. SEPTEMBRA. OB 19. URI V IPAVČEVEM KULTURNEM CENTRU. iki: IPAVČEV KULTURNI CENTER ŠENTJUR MAG. MARKO DlACl, župan Občine Šeniiur NEPRESLISANO »Igre M za nami. Glede uvretitveje bila dirka po mojem mnenju solidna. Ni bila blesteča in tudi ne slaba.«Dosegli smo najboljšo možno uvrstitev, saj si želimo, da se lahko v organizaciji preizkusijo še druga društva. Urban Ferenčak, selektor slovenskih gorskih kolesarjev, ŠentjurČan na letošnjih Olimpijskih Igrah Izpostavljeno NA NASLOVNICI SLOVENSKIH GORSKIH KOLESARJEV NAOI RIO. FOTOtGREGA STOPAR SPLETNA ANKETA Bi se za višjo plačo zaposlili v tujini? www.novice.si novice —7 J m Uvodnik NAZAJ V ŠOLSKE KLOPI Qva Brina in Patrik. Prihajava lJ iz Šentjurja. Prejšnji teden sva že pridno zakorakala v šolo. Letos obiskujeva 3. (Brina) in 4. (Patrik) razred. Še dobro pa se spominjava zabavnih počitnic. rT"lakoj ob koncu šole sva se z ma-X mico Petro in očetom Matevžem odpravila na morje. Julija in avgusta smo se nekajkrat odpravili tudi na bazen. Podali smo se tudi v hribe in si ogledali čudovito naravo. '"V elo sva uživala tudi na počitni-Zjcah pri dediju in babici. Lovila sva ribe in nabirala gobe. V avgustu pa sem se jaz (Patrik) udeležil kolonije v Zambratiji. T)o dolgih in predvsem zabav-L nih počitnicah bo potrebno nekaj časa, da se bova navadila na zgodnje vstajanje. Med poletnimi počitnicami sva se zelo zabavala. Sva pa tudi komaj čakala, da se vidiva s sošolci in sošolkami. Torbi imava še od lanskega leta, saj sta čisto super. Kot mami pravi, pa je bolj od tega, kaj je narisano na njih, pomembno, kaj je v njih. KULTURNIKI NA TESNEM Želijo si več prostfazaglasbeni pouk in vil' Glasbena šola Šentjur. Ustanoviteljica naj bi le zagotovila primerne prostore za pouk. Center kulture Gustav. Tudi tam so kulturniki 'na tesnem' in upajo na čimprejšnjo dograditev. » Piše: Nina Krobat Šentjurje pred kratkim dobil pomembno kulturno središče, Ipavčev kulturni center, kjer lahko domači ustvarjalci občinstvu pokažejo svoje ustvarjanje. Nekateri pogrešajo ustreznejše prostore za dejavnosti kulturnih društev in vaje. S prostorsko stisko se že vrsto let soočajo tudi v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur. Šola potrebuje nove prostore 323 učencev je v preteklem šolskem letu obiskovalo glasbeno šolo, letos jih bo vpisanih še več, napoveduje ravnateljica Simona Zdolšek. Poučevanje mladih glasbenikov poteka na več lokacijah, ob matični hiši na Ulici Dušana Kvedra še v prostorih nekdanje knjižnice, to je v Centru kulture Gustav, in na štirih osnovnih šolah. Večina teh prostorov ni primernih za izvajanje instrumentalnega pouka, pravi ravnateljica in doda, da na nove prostore čakajo že več let. Te naj bi uredili v dveh objektih v šentjurskem Zgornjem trgu, v hišah na Ulici skladateljev Ipavcev 30 in 17. Obe hiši sta bili že pred časom obnovljeni, a prostorov glasbene šole tam še zmeraj ni. »Obljubljajo nam, naj bi se na Ipavčevo 30 preselili še letos, a ta objekt nima dvorane, kar pomeni, da samo na tej DEJSTVA Prenova Centra kulture Gustav »Tudi za rekonstrukcijo in dozidavo objekta Center kulture Gustav ima Občina Šentjur izdelano projektno dokumentacijo in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Realizacija tega projekta je prav tako odvisna od morebitnih razpisov državnih institucij za sofinanciranje tovrstnih investicij ter razpoložljivih sredstev proračuna občine,« sporočajo iz občinske uprave. lokaciji ne moremo normalno delovati. Dvorana 't predvidena na Ipavčevi 17,« pojasnjuje Zdolškov11: Kako nameravajo rešiti težavo, sprašujemo na Ob&If Šentjur. Selitev še letos? Na občinski upravi odgovarjajo, da so to poletje1 rebalansom letošnjega proračuna že zagotovili potre ben denar za ureditev in opremo prostorov glasbe^ šole na Ipavčevi 30. Pouk bo tam stekel še letos. >’ obnovljenem objektu bo na voljo 732 kvadratni metrov površin za izvajanje pouka in ostale potrebe j lih Še letos naj bi v tej stavbi začeli s poukom šentjurske. je v objektu precejšnja gneča. Med društvi, ki vadi v Centru Gustav, je tudi Pihalni orkester Šentjur. Kot nam je po-vedal predstavnik Vladimir Belina, šteje or-Kester 75 članov, a k sreči ne prihajajo vsi na >aJe, saj bi »morali sedeti drug na drugem«. če jih vadi okoli 40, je tesno. Prerasli so te Prostore, ki sojih skupaj z Občino Šentjur Uredili v letu 2007, pravi Belina in dodaja, da razurne, da občina v tem trenutku težko zago-t(lvi denar za ureditev primernejših prostorov. Tudi člani Moškega pevskega zbora Skla-delovanja šole,« napovedujejo. . ^telJev Ipavcev bi potrebovali več prostora, Drži tudi, da so dodatni prostori šole predvideni sE st' za svoj obsežen arhiv, ki ga morajo v prvem nadstropju hiše na Ulici skladateljev lpaV cev 17, kjer med drugim delujeta Razvojna agendi Kozjansko in Turistično informacijski center. Taf’ naj bi uredili 376 kvadratnih metrov površin za dv kabineta in dvorano. Vse potrebne dokumente obS$ že ima, a se zatika pri financiranju. Dokler ne bo<> našli denarja, pri tem računajo predvsem na držav11 razpise, lahko učenci nastopajo v Ipavčevem kult"1 nem centru in v prostorih osnovnih šol, dodajajo11 občinski upravi. Stiskanje v Gustavu Poleg glasbene šole v Centru kulture Gustav deW jejo še šentjurski Javni sklad za kulturne dejavnost' številna kulturna društva, plesne in pevske skup'ne Tam vadijo in shranjujejo svojo opremo, kar pomer11 pevci zdaj hraniti po svojih domovih, pojasni tajnik društva Peter Krč. Glede na to, da v stavbi deluje toliko društev, imajo vaje enkrat tedensko, ob vsakršni spremembi pa je potrebnega ogromno usklajevanja z drugimi uporabniki prostorov. Člani Folklornega društva Šentjur v omenjeni stavbi hranijo svoje obleke. Prostor za skladiščenje noš je v bistvu majhna pisarna in je občutno premajhen, zato morajo oblačila shranjevati po svojih domovih, pravi predsednica Dragica Gobec. Imajo več kot 120 kompletov narodnih noš z vso opremo, kot so košare in podobno. »Že več let se trudimo, da bi pridobili ustrezen prostor, a občina za nas za zdaj še ni imela posluha,« pove Gobčeva. Zakaj društva za IKC plačujejo? Prostora za vaje folklornikov v Centru Gustav seveda ni, vadijo v mali dvorani IKC, a ne brezplačno, tako kot uporabniki Centra Gustav. »Tam moramo prostor za vaje plačevati, kar predstavlja velik strošek za društvo. Gre za okoli tisoč evrov letno,« dodaja predsednica. Zakaj morajo društva za vaje v IKC plačevati? Na Občini Šentjur odgovarjajo, da je objekt praktično nov, z najsodobnejšo opremo in osebjem ter kot tak nudi povsem drugačne pogoje kot prostori Centra Gustav. Tega »v obstoječem stanju ni mogoče obravnavati kot operativno delujočo infrastrukturo za izvedbo kulturnih vsebin in se kot tak zaenkrat tudi ne trži«. ULIČNA ANKETA Spomini na šolske dni Nekateri spomini so veseli, polni pričakovanj, spet drugi grenki, prežeti s strahom. Kako pa se Šentjurčani spominjajo prvega šolskega dne? » Sprašuje: Zala Motalo i 40 r j£gj| Center Gusta^najbidogradili, ko bo n^oljodovolj denarja!1 Marjeta Straže, Hruševec V mojih časih se je bilo potrebno kmalu po vstopu v šolo j tudi cepiti. Tega me je bilo f neznansko strah. Mama je to opazila in me zato s prvega šolskega dne odpeljala domov. V šolo sem tako odšla šele leto kasneje, ko me je bilo cepljenja manj strah. Darja Koželj, Šentjur Ponavadi so prvi šolski dan otroke spremljali starši, jaz pa sem morala iti sama. Takrat je namreč bil zelo lep sončen dan, zato so moji starši delali na travniku. Spomnim se, da sem šla sama z ostalimi šolarji na avtobus in da me ni bilo prav nič strah. Branko Mastnak, Straža na Gori Spomnim se, da me je prvič v šolo z mopedom peljal oče. V razredu nas je bilo zelo malo in spomnim se, kako nas je tovarišica posedla v klopi. Ni me bilo strah, pač pa sem bil navdušen, da se je začelo nekaj novega. Danica Medved, Dolga Gora Prvič prestopiti šolski prag - to je bilo takrat veliko doživetje. Zdi se mi, da je bilo drugače kakor zdaj, ko otroci prej hodijo v vrtec. Spomnim se, da smo v šolo prišli z velikim spoštovanjem do tovarišic. Sošolcev večinoma nisem poznala in sem se zelo veselila novih poznanstev, prijateljstev. ih novice (6) Novice ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Krajani so v delovnih akcijah skupaj opravili 230 delovnih ur. Foto: Primož mubuč V Voduiah nova cesta Prvi avgustovski konec tedna so se krajani Vodul zbrali na odprtju prenovljenega odseka ceste Mastnak -Matjašič. V prvi fazi so uredili dobrih 750 metrov te javne poti. Gre za pomembno naložbo, o kateri so se predstavniki Gradbenega odbora Vodul e s pristojnimi začeli dogovarjati že pred petimi leti. Z deli so začeli v drugi polovici junija in končali v juliju. Tudi ta odsek so uspeli modernizirati s pomočjo krajanov. Ti so v delovnih akcijah skupaj opravili 230 delovnih ur, za prvo fazo obnove pa so prispevali tudi več kot 9 tisočakov. Žal ne vsi, ki cesto uporabljajo, pravi tajnik gradbenega odbora, Primož Laubič. Preostanek naložbe, vredne dobrih 60 tisoč evrov, sta plačali Krajevna skupnost Dramlje in Obči- potekal na ranču Ogrize.Foto:Tombola, na Šentjur. Slednja je prispevala za asfaltno prevleko v sklopu razpisa za cest. Gradbeni odbor Vodule zdaj že sanacije in modernizacije občinskih načrtuje drugo fazo obnove, za kar Slovesno odprtje so pripravili ob začetku modernizirane ceste, družabni del pa je tudi že imajo nekaj denarja, ki so ga prihranili v prvi fazi del. (NK) Od Dol do Loč zdaj udobneje Po državni cesti Dole - Ponikva - Loče se vozniki zdaj končno lahko peljejo udobneje. Državne službe so se namreč lotile obljubljenih obnovitvenih del. Najbolj uničene odseke te dotrajane državne ceste so ponekod preplastili, kot smo napovedali v prejšnji številki našega časopisa. Od Ponikve do Dolge Gore so preplastili najbolj dotrajane dele ceste, medtem ko so od Dolge Gore do Loč novi asfalt položili na celotnem odseku. Ob koncu naše redakcije konec avgusta so odsek odprli promet, delavci pa so še urejali bankine. (NK) Zelo dotrajano cesto, ki povezuje šentjursko in konjiško občino, so mestoma preplastili. SKUPINA ZA SAMOPOMOČ Prepoznate obolenja ščitnice? Z začetkom septembra bo društvo za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica pričelo s srečanji skupin za samopomoč. Srečanja bodo enkrat mesečno, natančneje drugi torek v mesecu, potekala tudi v Šentjurju. Tam se bodo zbirali v prostorih sejne sobe Občine Šentjur. Društvo Metuljčica je s srečanji pričelo, ker opažajo, da bolezni ščitnice prevečkrat ostajajo neprepoznavne. Zasledili so, da ljudje znake obolenj pogosto zamenjujejo z drugimi boleznimi, kot so depresija in utrujenost. Želijo si pomagali vsem, ki se spopadajo s tovrstnimi obolenji, ter na prvo srečanje, ki bo 13. septembra, vabijo vse, ki si želijo izvedeti več o njih. (ZM) I -TV • h Z F K . Sr g A P ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Novice (?) S1 © a Simona Zdolšek, ravnateljica Glasbene šola skladateljev Ipavcev. Glede na napovedani povečan vpis in selitev šole jo čaka delovna jesen. A Str.® Urban Ferenčak, selektor slovenskih gorskih kolesarjev. Edini Šentjurčan, ki je bil uradni udeleženec športnega dela olimpijskih iger v Riu. Str.® Franc Korenjak, poveljnik PGD Lokarje. Kmalu bo 40 let, odkar je aktiven v gasilski operativi. Str.® Gašper Rataj, mladi vsestranski šentjurski glasbenik. To poletje smo ga srečevali v muzikalu Veronika Deseniška. * O Str.® Mag. Jože Grobelnik, direktor podjetja Uniprojekt. Predstavljeni idejni projekt prenove športne dvorane v Hruševcu je požel veliko zanimanja javnosti. Str.® Franc Arzenak, predsednik KS Dolga Gora. Prvi in za zdaj edini predsednik sveta te KS. Str. Nina Pušlar, glasbenica. Šentjurčanom je na Bazenjenju pripravila enega najbolj odmevnih in opevanih koncertov poletja. Str. Teme M ES ECA KAJ JE ZRASLO NA POGORIŠČU ALPOSA? s Pet let bo minilo od začetka stečaja Al-posa. Preverjamo, kako poslujejo njegovi ‘nasledniki’. KAKŠNA BO MODERNA DVORANA HRUŠEVEC? s Za šentjurski šport, rekreacijo in prireditve. Takšna naj bi bila. Za vas smo obiskali javno predstavitev. TUDI ŠENTJURČANI DELSPEKTAKLAs Tudi Šentjurčani del uspešne zgodbe muzikala Veronika Deseniška. Spoznajte jih. KULTURNIKI NA TESNEM str.4,5 Glasbena šola Šentjur in Center kulture Gustav. Želijo si več prostora za pouk, vaje, hrambo rekvizitov. Kateri ukrepi so predvideni za izboljšanje stanja? 5 KORAKOV DO LEPIH OCEN str m Da bi otroci dosegali čim boljše rezultate v šoli in se pri tem veliko naučili, je dobro imeti načrt. Kakšen naj bo? ČRNA TOČKA že vrsto let na žalost vse propa Idilični zaliv z Ribiškim domom v sih ni bil priljubljena izletniška t°c^ samo za šentjurske občane. Gostje prihajali tudi od daleč, saj so se ia j dogajale odmevne veselice. Nek priljubljeno točko turistov danes F časi prerašča trava, v kleti dom3 j se celo nabira voda, ki postaja pra, -j«viov nar močvirje. Kljub temu tam še ved Skriti. (DK) Ujfe Ribiškega doma -rt |gL, ' k° opazimo kakšnega sprehajalca. rij informacije o morebitni ponov-Srti°Z*V‘tv'a*' razv°ju te8a dela jezera |w,° se obrnili na direktorja podjetja y Slivniško jezero, Gregorja Mo-kije lastnik pretežnega dela ze-dnJlsc v okolici jezera in jezerskega .a- Povedal nam je, da načrtov glede blitve ali kakršnihkoli del pri Ri-kem domu zaenkrat ni, načrtujejo k razvoj in širitev turistične ponudbe ■ pr drugih delih jezera. Konkretnih °-K‘ktov nam zaenkrat še ni želel ŠTEVILKA MESECA 323 UČENCEV JE V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU OBISKOVALO GLASBENO ŠOLO SKLADATELJEV IPAVCEV. DOMOVI ZA STAREJŠE POLNI Vedno več (nas) bo starejših - kako bomo poskrbeli? Država. Prizadeva si, da bi starostniki čim dlje samostojno živeli v skupnosti. Občine. Kako bodo za starajoče se prebivalstvo poskrbeli v lokalnih skupnostih? Občine Rogaška Slatina Šmarje pri Jelšah Dobje Število prebivalcev nad 65 let Delež prebivalcev nad 65 let (v odstotkih)______________ Število in delež prebivalcev starih 65 ali več let v nekaterih občinah na širšem Celjskem. » Piše: Nina Krobat Domovi za starejše so to poletje popolnoma zasedeni. Prostih mest ni prav v nobenem od domov za starejše v regiji, niti v šentjurskem, seznami čakajočih so dolgi, čakalne dobe za sprejem znašajo od nekaj tednov pa celo do nekaj let. Tisti, ki najdlje čakajo na prosto domsko posteljo, so osebe z demenco. Takšno je stanje to poletje, potrebe po oskrbi starostnikov pa bodo vse večje. Naglemu staranju prebivalstva se ne bo moč izogniti. Še okoli leta 1980 je bilo pri nas 10 odstotkov prebivalcev starejših od 65 let, leta 2004 že več kot 15 odstotkov. Projekcije kažejo, da bo do leta 2060 delež starejših od 65 let presegel tretjino vsega prebivalstva. To pomeni velike posledice za zdravstvo in socialno varstvo starejših. Kako smo nanje pripravljeni, kaj bomo naredili? Čim dlje v skupnosti V skladu z Resolucijo o nacionalnem programu socialnega varstva 2013-2020 si na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prizadevajo, da bi starostniki v prihodnje čim dlje bivali doma oziroma v neki obliki skupnosti. Kot so za naše medije sporočili iz kabineta ministrice, bomo le tako lahko omogočili oskrbo v lokalnem okolju večjemu številu ljudi, kar bo ublažilo pritisk na domove za starejše. Gre za skupnostne oblike socialnega varstva, kot so pomoč na domu, dnevno varstvo, bivalne skupine, bivanje pri drugi (rejniški) družini, zagotavljanje družinskega pomočnika, vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji, ... Trenutno le četrtina starejših uporablja tovrstne storitve, do leta 2020 pa naj bi jih že polovica. Na ministrstvu zato ne načrtujejo bistvenega povečanja zmo- gljivosti domov za starejše. Zakon, ki ga čakamo že leta Medtem ko so se razvitejše evropske države že davno začele pripravljati na omenjena demografska dejstva, pa Slovenci tudi tukaj bolj stopicljamo zadaj. Že leta čakamo na novi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi uredil to po- naj bi zakon prinesel tudi novi sistem financiranja. To je zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi ga po novem plačevali vsi. Prinesel naj bi tudi nekatere nove pravice, kot je pravica do adaptacije bivalnega prostora in širitev nabora tehničnih pripomočkov. Varovana stanovanja Tako torej na starajoče se prebi- -a populacijo skrbi^a^večravneh6 ^ prafame M aktivno in vital- sofinanctra domsko oskrbo sofi ° Starejso Populacijo. Drugačne TIW|nPraVt||kOSOfinanCiraSte~ Z 0^eŠem/udrdm8im SP°r°Či,i dračje. Priprava zakona je prioriteta aktualne vlade in po nekaterih vladnih napovedih naj bi na mize poslancev prišel še letos. Poleg različnih oblik pomoči starostnikom, ki smo jih omenili zgoraj, valstvo odgovarja država. Čeprav je politika oskrbe starostnikov v domeni državnih služb, pa se v reševanje problematike tako ali drugače vključujejo tudi nekatere lokalne skupnosti. Tako v Šmarju pri Jelšah, kjer je dom starostnikov prav tako povsem zaseden, večina stanovalcev pa prihaja iz drugih občin, Občina načrtuje izgradnjo 90 oskrbovanih stanovanj. Zemljišča so na voljo ob domu za starejše, naložbo pa naj bi v treh fazah izpeljali preko javno-zasebnega partnerstva. Na razpis sicer se je prijavil le en zasebnik in trenutno so dogovori z njim v zaključni fazi. Zemljišča za gradnjo varovanih stanovanj so ^zainteresiranim investitorjem na voljo tudi v Vojniku. Novih domov ne bo Ker na ministrstvu ne načrtujejo bistvenega povečanja zmogljivosti domov za starejše, so nekateri pro-f jekli v zadnjih letih padli v vodo. jDenimo projekt gradnje doma starejših v Zrečah, ki so ga začeli pred desetletjem in zanj že podpisali pismo [ o nameri. ..Realizacijo je žal prekinila f gospodarska kriza, saj je ministrstvo ( zaradi pomanjkanja denarja podelje-| vanje koncesij vse do danes 'zamr-fznilo', danes podpirajo drage oblike f storitev," spomni zreški župan mag. Boris Podvršnik. V vodo so padli tudi načrti za gradnjo doma starejših na Planini pri Sevnici. „Prav tako ravno zaradi nepo-deljevanja koncesij odpiranje domov za starejše ne more biti priložnost za zasebnike, saj si takšnega bivanja ob vseh stroških ne bi mogel privoščiti praktično nihče," opozorijo na Občini Šentjur. Tudi v Celju so že pred leti ministrstvo zaprosili za razširitev mreže izvajalcev institucionalnega varstva na območju Mestne občine, a neuspešno. Kaj bodo torej za mirnejšo starost nas vseh naredile naše občine? Še naprej bodo podpirale oblike varstva, ki starostnikom omogočajo čim daljše bivanje v domačem okolju. ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. ulZAvfjfti urednistvo@sentjurskenovice.si ZA ŠENTJURSKI ŠPORT, REKREACIJO IN PRIREDITVE Kakšna bo moderna dvorana Hruševec? Multifunkcional-nost. Največji cilj in izziv posodobitve športne dvorane v Hruševcu. 20 let stara dvorana. Prostorska stiska, puščanje strehe in energetska neučinkovitost. rupr, rr 3 * Piše: Katarina Plantosar V Šentjurju se že dolgo kaže potreba po večjem številu pokritih površin za športno in kulturno udejstvovanje. Nekaj novih dodatnih prostorov bomo pridobili z rekonstrukcijo športne dvorane Osnovne šole Hruševec. Pred kratkim je občinska uprava, na čelu z županom mag. Markom Dia-cijem, javno predstavila idejno zasnovo, kdaj se bodo dela dejansko začela, zaenkrat ni znal povedati nihče. Idejni projekt, ki je nastajal zadnje leto, je na javni razpravi predstavil mag. Jože Grobelnik, direktor podjetja Uniprojekt. Za več kot tretjino večja Nova, moderna dvorana, ki bo zadoščala kriterijem na državnem in evropskem nivoju, bo za več kot tretjino večja, na tribunah si bo lahko športne dogodke ogledalo nekaj več kot 1000 ljudi, kulturne prireditve pa s stoli v parterju kar 2100 ljudi. Takšen bi bil pogled v novo dvorano. Omogočala bo vrsto športov, poleg košarke med drugim tudi futsal, rokomet in odbojko, dodali pa bodo tudi utežilnico. V kletnih prostorih bo večje število garderob, v prvem nadstropju pa plesna dvorana, fitnes in družabni prostor z barom. Pomemben člen pri oblikovanju zasnove so bili skladiščni prostori, ki jih bo veliko. Kot je povedal Grobelnik, so se še posebej osredotočili na to, saj so prav skladišča tista, ki množično manjkajo pri ostalih podobnih dvoranah po Sloveniji. Dvorano bo možno pregraditi na tri dele, na enem bo košarkarsko igrišče z dimenzijami, ki ustrezajo vsem pravilom, na drugih dveh pa nekoliko manjša igrišča. Projekt še ni dokončen in se lahko spremeni. Dvorano bo tudi po prenovi še naprej upravljala Osnovna šola Hruševec. Pohvale za projekt »Pri takšnem projektu, ki ga v prihodnosti želimo izvesti, potrebujemo čim širši družbeni konsenz. Nenazadnje to s seboj vleče kar nekaj investicijskih sredstev. Poleg družbe- ne in okoljske sprejemljivosti mora biti tudi finančna,« je povedal župan Marko Diaci. Na javni razpravi so funkcionarji športnih dmštev zasnovo pohvalili in dodali še nekaj svojih idej. Tako se je pojavila želja po igrišču, ki bi bilo prilagojeno tudi tenisu in dvoranski atletiki. V prvi vrsti bodo dvorano seveda uporabljali osnovnošolci, ravnatelj šole Robert Gajšek je zato razumljivo projekt toplo pozdravil. Razprave se je udeležil tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdan Gabrovec, ki je bil nad idejo navdušen in se je zavzel za čim prejšnjo izvedbo, saj, kot je povedal, Šentjur to nujno potrebuje. Pred letom 2019 skoraj nemogoče Sedaj sledi priprava vse potrebne projektne in gradbene dokumentacije. Na vprašanje, kdaj bodo zasadili prvo lopato, Diaci ni znal odgovoriti. Kot je povedal, je veliko odvisno od razpisov, ki bi zagotovili potrebna sredstva, saj občina takšnega projekta ni zmožna sama financirati. Nekaj denarja bo pristavila tudi država. Predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Iztok Žigon, pri tem ni bil preveč spodbuden, saj po njegovih besedah razpisov in denarja ni pričakovati pred letom 2019. ■giBE- ^Obrnili koncept V prvotnem načrtu je sicer bila gradnja popolnoma nove dvorane v sklopu Šolskega centra Šentjur, kjer bi bila glavni investitor država, ki tudi skrbi za srednješolsko izobraževanje. Občina bi pri tem bila samo sofinancer. Ta ideja se sicer pojavlja že od prejšnjega stoletja, trenutno pa je zaradi krize in stanja v državi padla v vodo, zato so se na občini odločili prilagoditi razmeram, obrniti koncept in prenoviti dvorano v Hruševcu. Kot je povedal Diaci, bo čisto nova dvorana pri Šolskem centru vseeno še ostala v razvojnih načrtih občine, čeprav tudi sam dvomi, da bi kdaj sploh prišlo do gradnje. KRAJEVNI PRAZNIK LOKA PRI ZU5MU »Pozdravljena Loka, naj s ta Dobitniki priznanj KS Loka pri Žusmu. Foto Jasmina Zeme Krajani praznovali. Odprli so modernizirane cestne odseke in se veselili ob glasbi. » Piše: Valentina Novak Ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju ter Podčetrtku in Kozjem leži naselje z gručastim jedrom. Naselje z malo manj kot 800 prebivalci sestavlja osem zaselkov. Zadnja sobota v avgustu je bila pri njih rezervirana za proslavo in druženje. Praznovali so namreč drugi krajevni praznik Loke pri Žusmu. Prireditev je bila letos v kraju Dobrina, ki leži pod pobočjem Žusma. »Želeli smo zamenjati lokacijo, prav tako smo imeli tu na voljo odličen prireditveni prostor,« je odločitev komentiral Srečko Krajnčan, predsednik krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. Cestne odseke financirali sami Dobrino so izbrali tudi zato, ker je z njo povezana večina pridobi- DEJSTVA V Turiste privlači Stolp ljubezni Najnovejši dosežki še ne pomenijo, da bodo krajani zdaj počivali na lovorikah. »S pomočjo razpisa občine bomo jeseni uredili še javno pot Volčja jama-Krap v dolžini približno 900 metrov. Predvsem želimo urediti pot, ki vodi na vrh Žusma, kamor pride veliko turistov z namenom, da si ogledajo naš Stolp ljubezni,« pojasnjuje Krajnčan. tev, ki sojih praznovali na krajevnem prazniku. Te vključujejo odprtje treh moderniziranih cestnih odsekov: Kapela-cerkev svetega Valentina, odsek proti pokopališču in odsek Bolha-Bračun. »Vse ceste so bile financirane iz lastnega proračuna krajevne skupnosti, neodvisno od občinskega. Za odsek Bolha-Bračun pa so prispevali tudi krajani,« je povedal Krajnčan. Priložnost dali mladim »Pozdravljena Loka vesela, naj s tabo se vse veseli, prijat’le si k seb' privabila, naj pesem združuje ljudi,« so bile besede, ki so jih krajani zaslišali ob 5. uri popoldan, ko se je začel praznik. Himno so tradicionalno zapeli Fantje z Žusma. Kmalu za njimi je pete brusilo Folklorno društvo Sveti Štefan, kasneje pa sta krajane razveseljevala še ansambel Kozjanski lumpi in ansambel Jug. »Ker je bil lanski praznik prvi, smo pripeljali odmeven ansambel, letos pa smo se odločili kar za naše. S tem smo dali priložnost mladim, ki so se odlično odrezali,« je bil ponosen Krajnčan. Podelili so tudi nagrade V sklopu kulturnega programa so pisna priznanja za enkratno izjemno delo ali večletno aktivno sodelovanje dobili Fantje z Žusma, PGD Loka pri Žusmu in Danica Recko, pisno priznanje s knjižno nagrado pa Jan Žekar, učenec Osnovne šole Slivnica. Praznik so sicer lani praznovali prvič po približno petnajstih letih, Krajnčan pa bi si danes želel več povezanosti iz tistih časov: »Včasih so bili krajani bolj složni, komaj so čakali na tak praznik in množično prišli. Njim je konec koncev tudi namenjen - da se zberejo, pokramljajo in da skupaj proslavimo dosežke. Zdaj je tega dosti manj. Letošnji obisk je bil nekako povprečen, pričakoval sem več.« Vsi člani Kozjanskih lumpov prihajajo iz krajevne skupnosti Loka pri Žusmu. Foto jadrna zeme Organizatorji so nazdravili na odprtje moderniziranih cestnih odsekov.Foto jasmina zeme Aktualno NAS NEKDANJI PONOS Kaj je zraslo n Alposa? !■ Pet let bo minilo od začetka stečaja Alposa. Preverjamo, kako poslujejo njegovi 'nasledniki'. » Piše: Nina K robat Konec prihodnjega meseca bo minilo pet let, odkar je nekdanji šentjurski ponos, podjetje Alpos, v stečaju. Stečajna upraviteljica Darja Erceg o koncu postopka še ne govori, pravi pa, da si prizadevajo za čimprejšnjo prodajo preostalega premoženja. Kaj je torej v petih letih uspela prodati in kaj je zrastlo na pogorišču nekdaj največjega šentjurskega podjetja? „Na uspešno prodanem premoženju proizvodnja poteka, kot je pred stečajem, razen na lokaciji Cevame z orodjarno, kjer trenutno še poteka sanacija in priprave na začetek proizvodnje," pojasnijo v stečajni pisarni. Poglejmo podrobneje. IGM Trgovina še ne posluje Alposovo Cevamo z orodjarno je kupilo podjetje IGM Trgovina. Podjetje je v lasti makedonskega podjetja IGM Trade, ki ga vodi Aleksandar Gecliev. Direktorja smo vprašali, ali in kdaj nameravajo v Šentjurju zagnati proizvodnjo, če bodo zaposlovali in kakšne aktivnosti pravzaprav potekajo na kupljenih nepremičninah. Odgovoril je, da je podjetje v fazi obnove in da ne želi dajati izjav. Po podatkih Ajpesa je sicer glavna dejavnost družbe, ki je bila ustanovljena lani maja in lani še ni začela s poslovanjem, trgovina na drobno s kovinskimi izdelki. Družba je bila ustanovljena z začetnim kapitalom 7.500 evrov, vendar je bila še v istem letu dokapitalizirana na več kot 3,1 milijona evrov. Tradicijo nadaljuje Alpos Alu Proizvodnjo pa nadaljujejo v podjetju Alpos Alu, ki je v 100-odstotni lasti družbe Komos in ga vodi Damjana Kozlevčar. V podjetju nadaljujejo tradicijo proizvodnje aluminijastih lestev in delovnih odrov, izdelujejo tudi različne zaboje in embalaže. Po zadnjih javno dostopnih podatkih je povprečno 96 zaposlenih v letu 2014 doseglo več kot 8,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega glavnino na tujih trgih. Poslovni podatki za lani do konca naše redakcije še niso bili javno dostopni. V Alpos Aluju so v letu 2014 dosegli več kot 8,5 milijona evrov čistih prihodkov Od prodaje. Foto: splet V nekdanji upravni stavbi potekajo dejavnosti centra Eksena. DEJSTVA ^Uspešno prodano - nepremičnine in premičnine na lokaciji Alpos Alu - nepremičnine na lokaciji Eko peč - nepremičnine in premičnine na lokaciji upravne stavbe - nepremičnine in premičnine na lokaciji Cevame z orodjarno - samostojne parcele na lokaciji Alpos Posebne storitve - nekaj parcel na različnih lokacijah Alposa v Šentjurju - počitniški apartmaji na Pagu, v Barbarigi, na Kopah in v Čatežu - zaloge cevi in obrezlin, avtodvigalo in viličar - delnice Pokojninske družbe A Neuspešno prodano -12 parcel v občini Branik - premičnine na lokaciji Alpos 1 - skladiščni in skladiščno-proizvo-dni prostori na lokaciji Alpos 1 (gre za območje za nekdanjo upravno zgradbo v centru Šentjurja] Urvis in Eksena Dejavnost na lokaciji Alposove Ekološke peči nadaljuje podjetje Urvis s sedežem v Lazah pri Dramljah, vodi ga 100-lastnik podjetja Matej Laubič. Po podatkih Ajpesa je podjetje lani ustvarilo za slabih 330 tisočakov čistih prihodkov od prodaje, ima dva zaposlena, glavna dejavnost pa je zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov. Spomnimo tudi, da je nekdanjo upravno stavbo podjetja kupilo podjetje Xena (Eksena), ki v prostorih stavbe izvaja svoje dejavnosti (izobraževalni center, založba, društvene dejavnosti...). Kaj sledi? Neuspešno prodano premoženje bo Ercegova skušala spet prodati. Za nakup parcel v Braniku in premičnin na lokaciji Alpos 1 ni bilo večjega zanimanja, pravi, medtem ko prodaja skladiščnih in skladiščno-proizvodnih prostorov po njenem ni bila uspešna zaradi sorazmerno visoke cene - ob zadnji, peti prodaji, je znašala slaba 2,5 milijona evrov. Milijonsko premoženje Spomnimo, da je ob začetku stečaja stečajna masa Alposa znašala 24,9 milijonov evrov. Za 17,1 milijona je bilo nepremičnin in za 7,8 milijona premičnin. V stečajnem postopku so upniki prijavili 293,3 milijona terjatev, priznali so jih za 285,8 milijona. Od tega je ločitvenih terjatev za 85,3 milijona, prednostnih terjatev 1,3 milijona in navadnih 197,7 milijona evrov. Iz stečajne mase so doslej poplačali prednostne terjatve v višini 1,3 milijona evrov in ločitvene terjatve v višini 5,7 milijona evrov. IZGUBLJENE ŽIVALI Kaj naj naredim, če najdem izgubljeno žival? Postopek. V tem primeru je najbolje podati prijavo na Občino. Stroški. Najditelj jih nima, bo pa po žepu udarilo lastnika živali oziroma Občino, če ta ni znan. » Piše: Nina Krobat Osem najdenih psov so lani vrnili lastnikom, 14 jih je našlo nove skrbnike, pet so jih evta-nazirali. Kaj se zgodi z mačkami in psi? Med najdenimi živalmi na Šentjurskem prevladujejo mačke in psi, prijav kakšne druge najdene živali ni bilo. Lani so na Šentjurskem prijavili najdbo 13 mačk in 29 psov. Sedem mačk so oskrbeli in vrnili v naravno okolje, štiri so poginile, dve so evtana-zirali. Osem najdenih psov so vrnili lastnikom, 14 jih je našlo nove skrbnike, pet so jih evtanazirali, dveh prijavljenih psov pa predstavniki zavetišča niso našli na mestu prijave. Letos so občani prijavili že najdbe 10 psov in 10 mačk. DEJSTVA Živali, ki končajo na cesti V času, ko se psi in mačke hodijo 'ženit', so pogoste poškodbe teh živali zaradi trkov z avtomobili. Še bolj pogosti so trki z divjadjo, predvsem v jesenskem in pomladnem času. Kaj storiti, na koga se obrniti, če povozimo ali na cesti opazimo povoženo žival? Najbolje je, da voznik varno ustavi in pokliče 112. V centru za obveščanje bodo poskrbeli, da bodo pristojne službe ukrepale. Pred dnevi se je k naši medijski hiši zatekla majhna, zelo lačna in prestrašena, a obenem nadvse prikupna mlada muca. Zasmilila se nam je in ker nismo uspeli najti njenega lastnika, je muco (danes sliši na ime Pikica) posvojila prijazna sodelavka. Pikica je tako našla topel dom, a njena zgodba bi lahko imela precej bolj nesrečen konec. Spodbudila nas je, da smo preverili, kako je na Šentjurskem poskrbljeno za izgubljene oziroma zapuščene živali in kaj je storiti, če sami naletimo na žival brez skrbnika. Kje je lastnik? Če opazimo žival, ki bi lahko bila zapuščena ali izgubljena, se najprej prepričajmo, da v bližini ni njenega lastnika, nato ukrepajmo. Če je sestradana, bolna, ranjena ali se več dni zadržuje na določenem mestu, potem je velika verjetnost, da se je izgubila ali da jo je lastnik zavrgel. Kaj storiti? Obvestimo pristojne na tisti Občini, v kateri smo žival našli. Dobro je o tem obvestiti tudi medije, denimo Radio Rogla, kjer bodo preko radijskih valov pomagali pri iskanju lastnika. O bolni ali ranjeni živali je najbolje takoj obvestiti najbližjo veterinarsko postajo, kjer jo bodo oskrbeli in tudi preverili, če lahko najdejo njenega lastnika. Prijava in namestitev v zavetišče Občina Šentjur ima pogodbo o izvajanju dejavnosti oskrbe in namestitve živali sklenjeno z zavetiščem Zonzani. Če najdemo žival, se je najbolje zglasiti na Občini, kjer izpolnimo prijavnico. Predstavniki zavetišča bodo nato na podlagi občinske naročilnice prišli po najdeno žival in jo namestili ter oskrbeli. Mačke bodo v zavetišču sterilizirali oziroma kastrirali in jim skušali v 30 dneh najti novega skrbnika, sicer pa jih bodo po izteku tega zakonsko določenega roka vrni- li v naravno okolje. Pri psih najprej skušajo preko mikročipa odkriti lastnika. Če pes ni čipiran in ga nihče ne posvoji, je po 30 dneh namestitve v zavetišču v zakonu predvidena evtanazija. Tiste psičke, ki imajo srečo, pred oddajo novemu lastniku sterilizirajo. Če je najdena žival preveč poškodovana ali bolna, jo evtanazirajo. Dodajmo še to, da mora lastnik po izgubljeno žival, nameščeno v zavetišču, priti v osmih dneh, sicer jo lahko oddajo komu drugemu. Če izgubljena ali zapuščena muca ne najde novega doma, jo sterilizirano oziroma kastrirano vrnejo v naravno okolje. Najditelj s svojim dobrim delom ne bo imel nobenih stroškov, bo pa po denarnici krepko udarilo lastnika živali. Seveda če je izsledljiv, sicer stroške oskrbe in namestitve v zavetišču pokrije Občina. Ta je zakonsko obvezana poravnati stroške za 30 dni. Ti pa niso nizki. Zavetišče zaračuna prevoz živali, delo na terenu, vso potrebno oskrbo do vrnitve lastniku, ob tem lahko nastanejo tudi stroški cepljenja proti steklini in veterinarske oskrbe (sterilizacije, kastracije,..). Za psičko, ki je bila denimo najdena 20 kilometrov od zavetišča, tam preživi vseh 30 dni in je pred posvojitvijo sterilizirana, vse skupaj nanese skoraj 450 evrov. V letošnjem proračunu Občine Šentjurje za ta namen predvidenih 11 tisočakov, tako kot tudi lani. ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo(g)sentjurskenovice.si Aktualno @ MUZIKAL VERONIKA DE5ENIŠKA Tudi Šentjurcam Glasbeni in scenski spektakel. Ogledal si ga je tudi predsednik republike, Borut Pahor. Pri izjemno uspešnem muzikalu sodelujejo trije s Šentjurskega. » Piše: Kornelija Kamenik V začetku julija so premierno uprizorili muzikal Veronika Deseniška, ki navdušuje na celjskem gradu in je večinoma delo mladih Celjanov. Pri muzikalu sodelujejo tudi trije s Šentjurskega. Pred nastopom skupaj podoživijo vloge Šestnajstletni Gašper Rataj prihaja iz obrobja H ruševca in je v ekipo muzikala prišel preko organizirane pevsko-gledališke avdicije na Gimnaziji Celje - Center. Tja ga je povabil profesor za Petje. V muzikalu nastopa kot zborist in skupaj z ostalimi člani zbora igra meščane na ulicah in nadvom. Gašperje povedal, da si pred pričetkom predstave umiri misli in prežene vso morebitno slabo voljo, živčnost in skrbi. »Pred nastopom na oder vedno skupaj s soustvarjalci podoživimo svojo vlogo v izbranem prizoru, da le-tega zares prepričljivo odigramo. Čas premiere je bil za celotno ekipo koš evforije, adrenalina, veselja, po drugi strani pa tudi olajšanja, da je tako velik DEJSTVA Ekipa, ki ustvarja muzikal, je: Karin Šket: »Nadarjena, ustvarjalna, predana.« Gašper Rataj: »Organizirana, talentirana, izjemna.« Kristina Strašek: »Posebna - v dobrem smislu, vztrajna in odprta.« projekt končno izpeljan,« je še dodal Gašper. Pri muzikalu sodeluje tudi Karin Šket, ki je stara dvajset let in prihaja iz Šmarja pri Jelšah. V ekipo je bila sprejeta na podlagi avdicije. Tako kot Gašperje članica zbora in igra stare Celjane, hkrati pa ima vlogo zaljubljenke. Na nastop seje največ pripravila na vajah, ki jih je bilo precej. Na dan predstave si pred začetkom najraje vzame kakšen trenutek samo zase, da v mislih ponovi vse prizore. Karin je o muzikalu povedala: »Menim, da je poleg odlične glasbe, ki jo je ustvaril mladi celjski skladatelj Leon First, besedilo pa je pridal Janez Usenik, pri našem muzikalu gledalcem zanimivo predvsem to, da je dogajanje vzeto iz resničnih zgodovinskih dogodkov, ki so se dogajali tako blizu nas, pa o njih pogosto premalo vemo.« Del uspešnega muzikala je tudi šestindvajsetletna Kristina Strašek, ki prihaja iz Šentvida pri Grobelnem. K sodelovanju sta jo naknadno povabila izvršna producenta Tilen Naraks in Miha Firšt kot dodatno podporo zboru. Kristina je zboristka, hkrati pa ima v muzikalu manjšo vlogo Narava je poskrbela za neponovljivo sceno. Petre, ene izmed Friderikovih ljubic. Zanimivo je, da je bila v zbor vpoklicana, da pomaga obema ženskima glasovoma, tako sopranu kot altu. »Včasih sem altistka, včasih sopranistka. Odvisno od potreb predstave,« je povedala Kristina. Orkester kot na Titaniku, le da niso potonili Po premieri, ki si jo je ogledal tudi predsednik države, Borut Pahor, je sledilo veliko navdušenje, še pove Kristina. Pred premiero so vsi nastopajoči nestrpno gledali v nebo, upali, da nobenega ne zadene strela in da zaradi nevihte ne bo potrebno prekiniti predstave. A narava je poskrbela za neponovljivo sceno. Strele in dež so se pojavili ravno v pravem času. O občutkih s premiere Kristina še pove: »Občutki? Tega se ne da kar tako opisati! Navdušena in ponosna sem bila na celotno ekipo. Klanjala sem se orkestru, kijev dežju še vedno vztrajal na svojem mestu in ni prenehal igrati, tudi ko so jim to predlagali. Bili so kot glasbeniki na Titaniku, samo da mi, hvala bogu, nismo potonili!« Glasbo imajo v srcu Kristina, Karin in Gašper so vsi trije zboristi in kljub različnim starostim in izobrazbam jih druži muzikal in glasba, ki jo nosijo v srcu. Gašper Rataj je namreč dijak tretjega letnika Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo - smer tehnik računalništva. Poleg srednje šole obiskuje tudi pouk petja in trobente na celjski glasbeni šoli. Je tudi član pihalnega orkestra Šentjur in Big banda Šentjur. Karin Šket je študentka drugega letnika psihologije na Univerzi v Ljubljani, veliko svojega prostega časa pa nameni glasbi. Obiskuje namreč Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur, kjer jo petje poučuje priznani profesor Boštjan Korošec. Kristina Strašek je diplomirana komunikologinja, trenutno študentka magistrskega študija kulturologije v Ljubljani. Je aktivna pevka pri različnih zasedbah kot so A-Kamela, The Moonlighting Orchestra, pomaga pa še ljubljanskima zasedbama Selecto in Jamm. Šentjur in banda Šentjur'b31"683 orkestra MtobiskuleGlasbenošoloskladateti ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo(a)sentjurskenovice.si Medgeneracijsko druženje Stran pripravlja LJUDMILA CONRADI. Balinanje: »To je igra s kroglami. Zelo priljubljena je v Franciji in v Italiji. Pri nas so jo začeli igrati že leta 1910,« je zapisano v Slovenskem pravopisu iz leta 2001. ANKETA Katica Košir, upokojena šivilja Sedem let balinam, kar me zelo veseli. Balinanje mi pomeni sproščanje in prijetno preživljanje prostega časa, zato ne vem, če ga bom kdaj opustila. Rada balinam in rada tekmujem, posebno pa mi je všeč prijetna družba z ljudmi, ki imajo enake interese kot jaz. Marjana Jager, upokojena trgovka Balinanje mi pomeni druženje z vrstniki, kar počnem že osem let. Skupaj treniramo, tekmujemo na gostovanjih in doma v Šentjurju. V zadnjem času sem treninge malo opustila, ker sem dobila kar tri vnuke, ki potrebujejo mojo pomoč, a balinanju se ne bom odpovedala. Silvester Pešak, upokojeni direktor podjetja REK Velenje Pred leti mi je balinanje ogromno pomenilo. Zadnje leto sem manj časa na balinišču, kar se pozna tudi po drugačnih rezultatih. Ker so rezultati slabši, imam tudi manj volje za treninge. Moram pa povedati, da je družba balinarjev zelo prijetna. Od leve: Katica Košir, Silvester Pešak, Marija Aužner, Marija Žvegler, Kristina Rečnik Bakija in Marjana Jager. Septembra na državno prvenstvo. Balinarke pri Društvu upokojencev (DU) Šentjur vsako leto tekmujejo z balinarkami drugih DU, kot so DU Dobrna, Šmarje, Gorica pri Slivnici, Štore, Topolšica, Polzela, Rogaška Slatina ... Včasih zmagajo, včasih pa so tudi poražene, a vse prenašajo z dobro voljo. Seveda so zmag bolj vesele, posebno zadnje v Rogaški Slatini, ki jih je pripeljala na državno prvenstvo. Balinarke na državno prvenstvo v Ajdovščino Pokrajinsko tekmovanje ZDUS v balinanju je 23. junija letos potekalo v Rogaški Slatini. Tam je ženska ekipa balinark DU Šentjur osvojila prvo mesto in se uvrstila na državno prvenstvo, ki bo septembra v Ajdovščini. Tega so bile vse članice ekipe seveda zelo vesele in zdaj še z večjim veseljem trenirajo vsak dan po dve uri. Poleti zaradi vročine začnejo šele ob šestih popoldne. To bo njihovo drugo sodelovanje na državnem tekmovanju. Pred leti so na državnem nivoju med 14 ekipami dosegle deveto mesto. Rade balinajo in se družijo Referentka za ŠRGK pri DU Šentjur, Marija Aužner, predsednica Balinarskega društva Šentjur, ki sodeluje tudi pri Balinarski sekciji DU, pravi: »Na treninge prihajamo z veseljem in prav tako z veseljem treniramo, saj nam gibanje na svežem zraku in druženje veliko pomenita.« Vodja ekipe Leopold Tajnšek, upokojeni športni pedagog, ki balinarke že nekaj let uspešno vodi in skrbi za njihovo redno vadbo, pove takole: »Rad delam z žensko ekipo. Poslušajo, razumejo in ubogajo me, kar se vidno obrestuje. Posebno sem vesel, ko vidim dober napredek in rezultate.« Lepo urejeno balinišče »Balinišče smo zgradili pred desetimi leti s pomočjo Občine Šentjur. Člani društva smo pomagali s prostovoljnim delom. Imamo tudi svoje prostore za sestanke in prostore za rekvizite,« še pove predsednica Aužnetjeva. JUBILEJ 70 let Kristine Rečnik Bakija Kristina je luč sveta zagledala kot tretja hči svojih staršev v Rogatcu, kjer sta bila oba pedagoška delavca. Potem se je družina selila na Sladko Goro, v Pristavo in leta 1953 v Šentjur pri Celju. Oče je bil ravnatelj šole, mama pa učiteljica. Po končani osemletni osnovni šoli je nadaljevala šolanje na celjski gimnaziji, nato pa na medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je študij končala leta 1967. Po diplomi na fakulteti se je zaposlila v Celju na Zavodu za zdravstveno varstvo in naredila specializacijo iz mikrobiologije. Do upokojitve je službovala na omenjenem zavodu. Bodočega moža je spoznala v Šentjurju in poročila sta se. Ima sina in dva vnuka. V mlajših letih je sodelovala v odbojkarski ekipi Zdravstvenega centra Celje. Igrala je klavir, rada je potovala, brala časopise in knjige, reševala križanke, kar jo veseli tudi zdaj. Zadnjih deset let sodeluje pri balinarski sekciji DU Šentjur, kjer se razgiba, se naužije svežega zraka in sonca ter se druži z balinarkami. Pri hiši obdeluje majhen vrtiček in z veseljem goji in vzgaja cvetje. Kristina Rečnik Bakija si z balinanjem ohranja zdravje in vitkost. RAVNATELJICA Glasba je moja identiteta Simona Zdolšek. Ravnateljica, ki pri svojem delu sledi šentjurski zapuščini. » Piše: Katarina Plantosar Več kot 330 vpisanih otrok. Glasbena šola skladateljev Ipavcev dosega rekordno število in poka po šivih. Ravnateljica Simona Zdolšek kar malce s ponosom pove, kako velik izziv bo skupaj s 26 učitelji sestaviti letošnji umik, ki bo ustrezal kar se da največ otrokom. Klavir ob posteljo Sama se je z glasbo srečala čisto po naključju. Nekega dne je njena mama slišala, da vpisujejo v glasbeno šolo in jo vprašala, če bi želela igrati klavir. Priložnost je pograbila, šla na sprejemni preizkus in ko je enkrat dobila še pianino, ki ga je postavila kar v svojo sobo, ob posteljo, se je njeno sanjarjenje o klavirju lahko začelo. »Glasba je moj način življenja. Glasba je moja identiteta. Brez glasbe ne bi bila Simona Zdolšek, taka, kot sem,« pove. Kljub ravnateljevanju ohranja stik s poučevanjem, ki ji, kot pravi, na trenutke pomaga pobegniti od vse birokracije in obveznosti, ki jih prinaša njena služba. Solistka in članica orkestra Od leta 2002 je Zdolškova, po izobrazbi glasbena pedagoginja, na čelu šentjurske glasbene šole. V tej vlogi je tako solistka kot tudi članica orkestra, odvisno od situacije. »Solistka sem v smislu, če vzamemo koncert, na katerem je dirigent in celoten simfonični orkester, solist pa ima vmesne vložke. Nisem pa solistka, ki ima na koncertu Za dediščino Ipavcev »Vodilo naše glasbene šole izhaja iz imena. Zapuščina Ipavčevih je močan argument in visok motiv, kije večen in neskončen. Prizadevamo si, da aktivno delujemo njihovemu imenu in dediščini v spomin ter da bi jim bili nekako čim bolj podobni,« doda Zdolškova. celoten solo, drugi pa imajo pavzo,« v smehu doda. »Največ mi pomeni, da se o Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur piše kot o umetniški, profesionalni in pozitivni izkušnji naše inštitucije kot ustanove. Da ljudje vedo za nas in o nas dobro mislijo,« pove o svojem največjem uspehu v vlogi ravnateljice. Velik pomen daje tudi zadovoljnemu in homogenemu aktivu. Učiteljski zbor mora biti med seboj povezan, s ponosom jo navdaja tudi, da se ti odnosi in vezi pri njih samo krepijo. Simona Zdolšek DEJSTVA Premalo prostora Naslednji velik izziv in tudi cilj, ki glasbeno šolo čaka, je rešitev prostorske stiske, saj se število učencev ves čas povečuje. Trenutno se s to težavo spopadajo tako, da poučujejo še na štirih dodatnih lokacijah, na Osnovni šoli Hruševec, Dramlje in Ponikva ter v stari knjižnici. CENEJE j V Zavodu Celeia Celje so pred kratkim skupaj s partnerji pripravili nov promocijsko-prodajni produkt, Knjižico ugodnosti Dežela Celjska. Njeni imetniki bodo zdaj za vstopnine in ostale turistične storitve, ki jih ponuja Dežela Celjska, odšteli manj denarja. V knjižico, ki je napisana v slovenščini in angleščini, je vključenih več kot dvajset ponudnikov. Med drugim si je mogoče ceneje Pogoj, da uporabnik pridobi knjižico, ogledati tudi nekatere šentjurske je nakup redne vstopnice na eni od znamenitosti, kot so Ipavčeva hi- vključenih atrakcij. V knjižici ugodnosti tudi šentjurske atrakcije ša in spominska hiša New Swing Quartet, Muzej južne železnice ter Muzej zakladi Ritnika. Sodelujoči ponudniki v knjižici ugodnosti vidijo dobro marketinško potezo in korak k večji promociji destinacije Dežela Celjska. Menijo, daje z njo odkrivanje Dežele Celjske prijaznejše in finančno bolj ugodno. (ZM) Šentjurčani ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si © FANIKA KOTNIK Že 21 let kuha drk" za Šentjurčane Kuharica po srcu. V Gostišču Bohorč dela že dve desetletji in še namerava ostati. » Piše: Valentina Novak Le nekaj minut iz starega trškega jedra Šentjurja pot obiskovalca pripelje do Gostišča Bohorč, prostora s skoraj 100-letno tradicijo, prijaznimi zaposlenimi in domačim vzdušjem, a hkrati tudi z veliko sedišči in prostornosti. Kuharji in kuharice so tisti, ki ponavadi delujejo iz ozadja - medtem ko gostje komunicirajo z natakarji, oni vihtijo kuhalni pribor in se trudijo pripraviti čim bolj okusne in lepe jedi. To je cilj tudi Fanike Kotnik, ki je že skoraj od otroških let vedela, da je kuharstvo to, s čimer se želi ukvarjati. Kaj jo pri poklicu najbolj navdušuje? »Všeč mi je, da imam možnost ves čas ustvarjati, vedno je nekaj novega,« pravi. na kmetijski šoli v Šentjurju, nato pa se je urila v Gostišču Bohorč. »Bila sem pridna, dobro smo se razumeli, po končani praksi pa sem dejansko potrebovala službo, zato so me pri približno 17 letih tudi vzeli in ostala sem do danes,« pravi. Dobri odnosi za dobro vzdušje vedno kaj novega nauči. Po praksi je ostala Ker gre za družinsko gostišče, pri pripravi hrane veliko pomagajo domači, sicer pa imajo dve kuharici. Ko ena izmed njih opravlja izmeno, je zadolžena za vse - pripravo jedi, pospravljanje in pomivanje. Fanike to ne moti: »Bolje to, kot pa da delaš ves čas samo eno stvar v enem in istem tempu. Tako je delo bolj razgibano, vsako zadolžitev opravljaš po malem.« Pomagajo ji tudi učenci iz kmetijske šole, ki so tam na praksi. Ti se ponavadi po končanem praktičnem usposabljanju odpravijo na svoja pota, Fanika pa je bila v tem pogledu izjema. Tudi sama je namreč zaključila izobraževanje »Včasih ni bilo tako kot zdaj. Otroci so morali kar hitro začeti delati. Tudi meni ni preostalo drugega, naredila sem izpit za avto in šla,« pojasnjuje. V gostišču tako dela že 21 let. S sodelavci se dobro razumejo in prav topli medsebojni odnosi so tisto, kar dajejo njenemu delu dodatno vrednost. »Tudi gostje so zadovoljni, velikokrat se kaj 'pohecamo'. Gre za nek oseben stik in domačnost,« dodaja. Od leta 1997 živi na Planini pri Sevnici. Njihova tipična hrana ji na obraz privabi nasmešek - gre za pršjače, kolač, podoben kruhu. Kaj pa Fanika sicer najraje je? »Rada imam jedi z zeljem, sarmo in polnjeno papriko,« pove. Ceni domače jedi V gostišču za obiskovalce skupaj s pomočniki kuha raznovrstne malice in kosila: od golažev, obar, zrezkov, jedi na žaru, različnih prilog do pic. Zelo znani so po solnograških žličnikih, sladici, ki je drugače najbolj značilna za severozahodno Avstrijo. Fanika tudi sicer najraje pripravlja sladice in ceni domačo hrano. »Večinoma kuham doma, včasih gremo tudi ven jest, ampak predvsem takrat, ko si zaželimo kakšnih morskih jedi in česa takega, kar doma ne pripravljam v tolikšni meri,« še zaključi. NA ZNAMKI V SVET Ferležev mlin tudi na znamkah Pošta Slovenije je ob 25-letnici Slovenije izdala posebno serijo znamk. Na njih je tudi šentjurska znamenitost, Ferležev mlin. V idilični soteski potoka Kozarice, v Šibeniku pri Šentjurju, stoji pod visoko skalo mlin, ki so ga zaradi tega nekoč imenovali Mlin pod pečjo. Vodni mlin je dvonadstropna stavba z ohranjenimi mlevnimi napravami. V mlinu je ohranjena vsa tehnologija, od preprostih mlinskih naprav do tehnologije mletja raznovrstnih žit, od tridesetih let prejšnjega stoletja, pa vse do moderne mlinske tehnologije sedanjega časa. V posebnem prostoru mlina je na voljo zgodovinski pregled mlinarjenja družine Ferlež, tukaj se občasno odvijajo tudi razni dogodki ter prireditve. Mlin je razglašen za tehniški kulturni spomenik in je preurejen v muzej. (ZM) Vodni mlin je dvonadstropna stavba v Šibeniku pri Šentjurju. Intervju @ ŠPORTNIK S SRCEM Prelomno Lukovo leto Luka Lapornik. Ponosen na svoje mesto in košarkar z dušo in telesom. Košarko je začel trenirati pri sedmih letih, ko je vstopil v osnovno šolo. Čeprav je zaključil srednjo gradbeno šolo in nadaljeval študij v tej smeri, je bila ljubezen do košarke močnejša. Oboje je bilo nezdružljivo. V času študija je Luka tudi prestopil iz Šentjurja v Laško. Tam je igral tri leta, prav toliko pri Krki. Zdaj so ga sanje odpeljale v tujino... A pravi, da ga bo srce in vse^kar ima rad v Šentjurju, pripeljalo nazaj. » Pogovarjala se je: Alenka Vodušek končani sezoni in tednu ali dveh počitka komaj čakam, da se zberemo prijatelji in na zunanjem igrišču odigramo kakšen 'basket'. Svojo kariero ste začeli v Šentjurju še kot najstnik, kjer ste igrali v dresu Alposa, kasneje Tajfuna. Šentjur je zagotovo mesto košarke. Kako vi vidite trenutno situacijo in kam lahko ekipa napreduje? •To je moj matični klub, tu sem prvič zaigral za člansko ekipo in začel nabirati izkušnje, ki so mi prav prišle v nadaljevanju kariere. Klub je z osvojitvijo naslova naredil ne enega, ampak dva koraka naprej, saj so se leto pred tem krvavo borili za obstanek v slovenski ligi, naslednje leto pa se predstavili v Evropi in na Jadranu. Ekipa seje sedaj popolnoma spremenila, prišel je tudi nov trener, tako da težko napovedati, kaj lahko dosežejo. Jaz jim seveda želim, da posežejo po najvišjih mestih. V profesionalni športni karieri je veliko odrekanja. Kako je pri vas? »Bilo bi kar nemogoče, da bi mi bila v zibelko položena katera druga žoga, saj sem bil kot otrok v stiku s košarko na vsakem koraku.« • Pri meni je enako. Kot profesionalni športnik moraš skrbeti za svoje telo, ker si od njega odvisen. Zato moraš paziti, kaj ješ, piješ. Pravočasno moraš v posteljo, da se telo regenerira in s tem zmanjšaš možnost poškodb. Prostih dni praktično nimaš, saj so tu še potovanja, ki trajajo tudi več dni. Se vam izpolnjujejo vaše športne sanje? •Trenutno sem na dobri poti. Sanje so se začele izpolnjevati, vendar j e pred mano še veliko trdega dela, da se uresničijo. Na meni je sedaj, Košarkarska žoga vam je bila, kot radi rečemo, položena v zibelko. Po vaših uspehih sodeč, je bila prava žoga ... Bi morda sami v otroštvu izbrali drugače, drug šport? • Bilo bi kar nemogoče, da bi mi bila v zibelko položena katera druga žoga, saj sem bil kot otrok v stiku s košarko na vsakem koraku. Takrat jo je treniral tudi starejši brat, oče je bil predsednik košarkarskega kluba. Ko se ozrem nazaj, mi ni žal, da sem se odločil za ta šport. Košarka je način mojega življenja, ne predstavljam si biti brez nje. Tako kot gredo ostali ljudje v službo, je moja služba trening. Je vaša služba, delo tudi vaš hobi? • Košarko imam zelo rad in uživam v njej, zato bi lahko rekel, da je tudi moj hobi. Ne zdržim dolgo brez nje. Po @ Intervju da ponujeno priložnost čim bolje izkoristim in si s tem v tujini odprem nova vrata in nove možnosti. V začetku avgusta ste podpisali dveletno pogodbo s španskim Joventutom Badalona. Kaj je bilo ključno za odločitev? • Predvsem moja želja, da se preizkusim v tujini. Imel sem dobro sezono pri Krki in priložnost za odhod na tuje je bila idealna. Zelo sem vesel, da bom nastopal za Joven-tut, saj gre za enega naj trofej nejših španskih klubov z bogato zgodovino. Všeč mi je slog košarke, ki se igra tukaj (hitro, atraktivno), pisan mi je na kožo. Kakšni so vaši vtisi po nekaj tednih bivanja v Španiji? • Odlični! Badalona živi za košarko, to je šport številka ena tukaj. V klubu so me lepo sprejeli, pomagajo mi na vsakem koraku. Malo težav je pri komunikaciji, saj redkokdo govori angleško, pa še tisti bolj slabo. Zato se že počasi začenjam učiti španščino. Mislim, da mi tu ne bo težko, mesto leži ob morju, podnebje je odlično, do Barcelone je 10 minut. Slišati ste navdušeni, (vsaj) prihodnji dve leti boste le malo v domačem kraju. Kaj boste najbolj pogrešali? »Po končani sezoni in tednu ali dveh počitka komaj čakam, da se zberemo prijatelji in na zunanjem igrišču odigramo kakšen basket.« • Zelo malo bom doma. Med sezono bom najverjetneje samo enkrat šel domov. Ko se sezona konča, smo dva meseca prosti in bom doma. Zagotovo bom najbolj pogrešal družino in prijatelje pa domačo kuhinjo. Lažje mi bo, ker bo ob meni žena Rebeka. To je vaša prva pot v tujino, kar se športne kariere tiče. Bi vas lahko tujina osvojila, da bi za stalno odšli iz Slovenije? • Rad potujem, spoznavam nove ljudi, novo kulturo. Da bi pa živel v tujini, si ne predstavljam, mislim, da ne bi zdržal. Zaradi družine, prijateljev in vsega, kar imam v Šentjurju in okoli. Ste si pred odhodom v Španijo privoščili dopust? • Privoščil sem si ga takoj po sezoni, konec junija. Z Rebeko sva odšla na Hvar. Za tem sem bil na morju še enkrat, nekaj dni s prijatelji in nato še z očetom. Vmes pa je bil kakšen enodnevni izlet po Sloveniji. Pravijo, da ste košarkarji izven igrišča mirni, a družabni. Ste tudi vi takšni? Kako se sprostite in preživite prosti čas, če ga zdaj sploh imate? • Veliko prostega časa nimamo, saj je urnik zelo natrpan, zato najraje preživim prosti čas v družbi prijateljev, gremo na kakšno pijačo ali kosilo, večerjo. Rad imam naravo, hodim na sprehode s psom. Poleti, ko imamo pavzo, pomagam pri vinogradniških opravilih. Ko smo ravno pri tem, se moram pohvalit, da je letos bilo naše vino izbrano za županovo vino. Nam zaupate kako poteka dan profesionalnega igralca košarke? Luka v dresu Šentjurja • Imamo dva treninga dnevno, vsak traja približno dve uri. V dvorani moraš biti približno pol ure prej, da se v miru pripraviš na trening. Običajno so na jutranjih poudarki na individualnem delu in fizični pripravi, večerni pa so namenjeni uigravanju ekipe. Kako izkoristiš čas med treningi, je stvar vsakega posameznika. Največkrat je to popoldanski počitek, da si napolnimo baterije za naslednji trening. Se vidite nekoč kot uspešnega trenerja? Ali bi raje nadaljevali pot uspešnega družinskega podjetja Kemoplast? • Zaenkrat se ne vidim kot trenerja, ne razmišljam v tej smeri. Mogoče bom ostal v košarki v kakšni drugi obliki. Res pa je, da si želim pomagati pri nadaljevanju družinskega podjetja. Vsi imamo vzornike, še posebej športniki. Kdo je vaš slovenski športni vzornik? • Nikoli nisem imel samo enega, vedno jih je bilo več. Pri košarki bi izpostavil Sanija Bečiroviča, njega sem zelo rad gledal in imel to srečo, da sem z njim odigral eno sezono pri Krki. Kar se tiče ostalih športov, bi izpostavil Tino Maže in pa naše orle. Je kakšen šport, ki vam gre na živce in se ga nikoli ne bi lotili? Sem športen tip in všeč so mi bolj kot ne vsi športi, najbolj tisti z žogo. Nikoli pa se ne bi lotil športov, ki mi delujejo dolgočasni, na primer kolesarjenje, maraton, hitra hoja. Smo si pa košarkarji izmislili pregovor, s katerim zbadamo kolege: »Nogomet se igra z nogo, rokomet z roko, košarka pa z glavo.« (smeh) Ste uspeli spremljati olimpijske igre? Kdo vasje najbolj navdušil? Spremljal sem jih, kolikor sem lahko. Največ pozornosti sem seveda namenil košarki in športom, kjer smo nastopili Slovenci. Zelo sem ponosen na njih, še posebej na tiste, ki so v Slovenijo prinesli medalje. Najbolj meje navdušil Usain Bolt, tretjič zapored je osvojil tri zlate medalje na olimpijskih igrah. Težko bo kdo ponovil kaj podobnega. Kaj si želite za vrhunec kariere? • Moja velika želja ostaja nastop za slovensko reprezentanco. Prepričan sem bil, da mi bo letos uspelo, vendar mi žal ni. Že od nekdaj si tudi želim zaigrati v evroligi. Trdo bom delal in mogoče se mi bo nekega dne katera želja izpolnila, morda obe. To poletje seje v vašem osebnem življenju zgodil velik preobrat. Postali boste očka in pred nekaj tedni ste postali srečen mož ženi Rebeki. Čestitke! Kako boste uskladili družino, košarko in tujino? • Hvala! Resje, to poletje je bilo zelo zanimivo, dogajale so se pomembne stvari. To leto mi bo ostalo v zelo lepem spominu, saj je to neka prelomnica v mojem življenju. Kako se bom spoprijel z vsem, še ne »Sanje so se začele izpolnjevati, vendar je pred mano še veliko trdega dela, da se uresničijo.« vem, z ženo bova drug drugemu v oporo, ko bo to potrebno. Vem, da nama bo dobro uspevalo usklajevati vse stvari. Imam tudi bivše in zdajšnje soigralce, ki so že bili ali so v podobnem položaju. Če bom rabil kakšen nasvet, vem, da se lahko obrnem na njih. Ponosni na Šentjur (S) Grad Rifnik. Nahaja se na skalnati terasi istoimenskega hriba v Šentjurju pri Celju. Od gradu so se do danes ohranile le še razvaline, a imajo pomembno sporočilo. » Piše: Kornelija Kamenik Ruševine gradu Rifnik ali tako imenovanega gradu Reicheneck se nahajajo tik pod vrhom Rifnika. Grad se nahaja v neposredni bližini antičnega najdišča Rifnik, kar potrjuje trditev, da so bili gradovi včasih zgrajeni na mestih, ki so že v antiki bila utijena. Srednjeveški grad Rifnik se prvič omenja leta 1281. Do gradu po gozdni poti Do vznožja gradu nas iz Šentjurja vodi dobro označena pot. Najprej nas pripelje do razpotja, kjer se nahaja manjši parkirni prostor. Pot nadaljujemo po makadamski poti mimo kmetije, ki stoji tik pod gradom. Prehodimo še gozdno pot in že smo pri razvalinah gradu Rifnik, kjer nas tabla opozori, da je gibanje na tem območju na lastno odgovornost. Kot domačini povedo, do samega gradu morda vodi še kakšna druga gozdna pot, vendar se do gradu najlažje pride ravno po tej poti, z južne strani. Ko pridemo do rifniškega gradu, lahko vidimo, da nekatere stene gradu segajo še do prvotne višine, kar je med našimi gradovi že redkost. Jedro gradu je nekoč obsegalo večnadstropni stanovanjski stolp in manjše peterokotno dvorišče. Z leti so, kot je zapisano v virih, grajski prostor daljšali in ga razširili. Ker renesančne zidave niso bile tako trdne kot srednjeveške, danes njihove sledove komaj prepoznamo, srednjeveško jedro pa je še vedno dobro razvidno. Le še razvaline Danes se nam grad kaže kot utrdba, katere bistveni sestavini oblikujeta dva visoka, nekdaj za obrambo in prebivanje namenjena stolpa, ki ju vmesno zidovje povezuje v celoto. V zidovju lahko opazimo stare svetiobne in strelske line ter obstenske sedeže. Tik pod vrhom stolpa je nekoč bil lesen zunanji obrambni hodnik, ki se ni ohranil, vidne so samo še tako imenovane tramovnice, v katerih so nekdaj bili leseni nosilci hodnikov. Iz nekaterih virov je moč razbrati, da so na gradu Rifnik nekdaj bile grajske ječe, kamor so zapirali uporniške kmete in ostale kaznjence. Okrog dogajanja na gradu Rifnik pa se spletajo različne pripovedke, ki jih domačini še dobro poznajo. V kleteh rifniškega gradu naj bi nekdaj bilo shranjeno zlato v treh kadeh, na gradu pa naj bi prebival hudobni graščak. Sovražil naj bi svoje uboge tlačane. Kadar je šel na lov, je jezdil s konji kar čez tlačanovo pšenico in nihče mu ni smel oporekati. Pobiral je visoko desetino (današnji davki) in v kleteh naj bi se mu kopičilo zlato. Še in še je pripovedi o rifniškem gradu in zgodbah njegovih lastnikov. Spomin nanje se med ljudmi počasi izgublja, rifniške razvaline pa bodo še dolgo kljubovale času. Ruševine gradu Rifnik se nahajajo tik pod vrhom Rifnika. DEJSTVA Grad so razrušili uporni kmetje Grad se prvič omenja leta 1281. Takrat je dobil Viljem Vrbovški stolp pri Ritniku. Nadaljnja lastnika sta bila brata Ivan in Martin Mertl - Rifniška. Leta 1359 je Martin Mertl omenjen kot ministerial Celjskih grofov. Ti so imeli grad v lasti do leta 1456, ko je njihov rod izumrl. Grad so nato dobili potomci Erazma Liech-tenbergerja, grajskega upravitelja Celjskih grofov. Kasnejši lastniki so v 16. stoletju bili sorodniki Saurani. V naslednjem stoletju je večji del gospoščine prešel na Blagovno. Domnevno so grad leta 1635 razrušili uporni kmetje, v 2. polovici 17. stoletja pa je bil že v razvalinah. PRIČEVALEC STOLETIJ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v / z. *** »■ • ■-* — ————————— ----- Tik pod gradom stoji kmetija. Bakrorez gradu Rifnik iz leta 1681. Pot na grad Rifnik je dobro označena, hoja v okolici gradu pa je na lastno odgovornost. (20) Naša krajevna skupnost ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Lu£Xv(>!y Naša krajevna skupnost @ Včasih smo se vaščani veliko več družili UF ™ ® tno skrbi za ekipo futsala. rebujemo za normalno Jfefar" A- • Mr' m3*2& < mr KS Dolga Gora. Najmlajša in najmanjša krajevna skupnost, ki jo je težko zapustiti. ■ Piše: Nina Krobat Dolga Gora, naša najmanjša in najmlajša krajevna skupnost, leži na samem robu šentjurske, tik ob meji s šmarsko in konjiško občino. Kraj je širše naj- bolj poznan po tradicionalnem Srečanju muzikantov, ki ga tam gostijo že več kot 20 let. Če ne drugače, ga mnogi vsaj prevozijo, kadar z vlakom potujejo med Mariborom in Celjem. Od lani se lahko pohvalijo z obnovljeno železniško postajo z modernim podhodom. Zadnja leta gre glavnina denarja na tem obmo- čju predvsem v urejanje vaških cest, čeprav bi si krajani želeli boljše prometne povezave do okoliških krajev (Loč, Ponikve, Sladke Gore). Franc Arzenak, predsednik KS Prvi in za zdaj edini predsednik sveta KS Dolga Gora tukaj živi vse svoje življenje. Mož, oče in dedek štirih vnukov je v svojem domačem kraju že vseskozi aktiven praktično na vseh področjih. Zaslužen je za marsikatero pridobitev in naložbo, ki jo je pomagal uresničiti s svojo vztrajnostjo in voljo. Poleg delovanja v skorajda vseh domačih društvih, morda še najbolj pri dolgogorskih gasilcih, je širše poznan tudi po dejavnosti izposoje prireditvenih šotorov, podjetju, ki ga je pred časom predal sinu. Tudi predsedniško funkcijo pri domačih gasilcih je predal mlajšim. Zadnji dve leti je v pokoju, a to ne pomeni, da ima zdaj več časa. V prostem času ga vidimo na sprehodih v naravi. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost življenja pri nas je dobra, je pa res, da tudi tukaj vse bolj živimo sodobni način življenja. Moderne tehnologije so povzročile, da se krajani med sabo vse manj družijo. Pred 20 ali 30 leti je bilo dmžabnega življenja veliko več, če današnjo Dolgo Goro primerjam s takratno, je skoraj ne prepoznam več. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Lepo naravo in lepo urejeno infrastrukturo, ki jo imamo v kraju. Kaj bi na območju KS Dolga Gora izboljšali ali spremenili? Če se malo pohecam, bi rekel, da bi ukinil internet in mobitele, da bi bolj kakovostno živeli, kot včasih. Na področju infrastrukture načrtujemo dokončanje ceste od Vrbovška do Hudolina in ureditev parkirnih prostorov pri železniški postaji, v prihodnosti pa nas čakajo izzivi na področju sodobnih tehnologij, predvsem uvajanja hitrejšega interneta. Rajko Kundih, predsednik PGD Je rojen v Dolgi Gori in nikdar ni razmišljal, da bi se iz domačega kraja preselil, saj, kot pravi, mu je tukaj zelo lepo. Vaščani so složni in dihajo ter delajo skupaj, pravi. Zaposlen je v celjskem Obiju, v domačem kraju pa je že vseskozi aktiven tudi pri gasilcih. Zadnje čase kot predsednik prostovoljnega gasilskega društva. V domačem športnem društvu trenu- Prostega časa ob službi in društvenih dejavnostih tako nima ni veliko. Če se le da, si vzame čas za druženje z nečakom in s prijatelji. Rad gre balinat, igrat nogomet ali pa odigra kakšno partijo tenisa. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost življenja v KS Dolga Gora je na zelo visoki ravni. Dobro je poskrbljeno za vaščane, saj imamo vse, kar pot- življenje. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Peljal bi ga skozi celo vas in težko bi se odločil, kaj je tisto, kar posebej izstopa, saj je vsak kotiček po svoje lep in poseben. Kaj bi na območju KS Dolga Gora izboljšali ali spremenili? Popraviti bi bilo mogoče treba še kakšno dotrajano cesto. Jani Žnidar, kmetovalec Ima eno največjih kmetij na tem območju, ki jo obdeluje skupaj s svojo družino - ženo in tremi otroki. Ponosen je, da je pred kratkim postal tudi dedek. Rojen je na tej domačiji, kjer je zadnja leta glavna dejavnost živinoreja oziroma prireja mleka. Glede na nizke odkupne cene mleka imajo na kmetiji še nekaj bikov pitancev, nudijo pa tudi strojne usluge. Z družino skupaj obdelujejo več kot 45 hektarjev zemlje, od tega je v njegovi lasti dobrih 30 hektarjev z gozdom vred. V domačem kraju je aktiven, kolikor mu ob obilici dela čas dopušča, predvsem pri gasilskem društvu. V prostih uricah se rad dmži s prijatelji in z družino hodi na izlete. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Zelo vesel sem, da živim v Dolgi Gori že od samega rojstva. Tu smo ljudje dokaj složni, radi si pomagamo med seboj, hitro si priskočimo na pomoč in se tudi radi poveselimo. Kakovost življenja na vasi je zelo dobra, sploh če jo primerjamo z mesti oziroma naselji tik ob mestih. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? Zelo sem ponosen na zelo dobro urejen gasilski dom in na novo urejeno železniško postajo. Kaj bi na območju KS Dolga Gora izboljšali ali spremenili? V vasi me moti to, da se nekateri zelo jezijo, če včasih kaj zasmrdi in je kakšna cesta umazana od blata. Tudi meni za to ni vseeno, a žal ne gre drugače ... Ampak kmetje se tmdimo, da je tega čim manj. Brez kmetovanja ni življenja in kjer ne smrdi, tudi ne diši. ' V* k • S E Jože Kadenšek, folklornik, ljudski pesnik Na njegovo pobudo so pred 26 leti v Dolgi Gori ustanovili folklorno skupino, ki v sklopu KUD Trta deluje še danes. Je prvi predsednik društva in zadnjih nekaj let ponovno opravlja to vlogo. Ni le plesalec, je tudi učitelj folklorne skupine, v kateri pleše osem odraslih parov in igra pet muzikantov, starih plesov pa uči tudi otroke. Za veselje kdaj v roke prime tudi kitaro, še pogosteje pa svinčnik - in nastanejo Pesmi za veselje. Tako je poimenoval literarne večere, na katerih je prvič predstavil svoje pesmi. Te so posvečene različnim življenjskim prelomnicam in tudi zapojejo jih na melodije znanih napevov. Sicer je aktiven tudi pri gasilcih, je član Sveta KS, poje pri cerkvenih pevcih, ... Kolikor časa ostane, ga rad preživi z dmžino, ženo in tremi otroki. Kakšna je kakovost življenja v vašem domačem kraju? Kakovost se je zadnja leta zelo izboljšala. Iz kraja, v katerem sem rojen, ne bi šel nikoli. Tukaj je najlepše. Kaj bi v svoji krajevni skupnosti najprej pokazali turistu? V Dolgi Gori sicer nimamo neke večje turistične znamenitosti, imamo pa lepo naravo in zelo lepo urejeno vas. Ponosen sem na vse naše pridobitve. Kaj bi na območju KS Dolga Gora izboljšali ali spremenili? V sami vasi imamo dobro urejene ceste, bi pa bilo treba urediti boljše prometne povezave do drugih krajev. Predvsem cesta, ki vodi proti Ločam in Šentjurju, je v groznem stanju. Malo več bi lahko naredili tudi na povezovanju ljudi. Krajani postajajo odtujeni in nimajo več toliko časa za prostovoljne dejavnosti in druženje kot včasih. Festival. Pester, piker in satirično-humoren. Vse je dovoljeno. Prvo ter edino pravilo in vodilo. » Piše: Katarina Plantosar Društvo Epik teater je skupaj s Študentskim klubom mladih Šentjur organiziral najbolj »pekoč« festival na Šentjurskem - Gajst’n fest, ki je tudi počasi napovedal konec z dogodki bogatega letošnjega poletja. Čeprav je bil festival sprva programsko mišljen za več dni, pa so ga na koncu izpeljali v enem dnevu. Tako kot so obljubili organizatorji, ni bil zaradi tega nič manj pester, zanimiv in gajs-tno-predrzen, na Ramni plaži ob Slivniškem jezeru, je vsak ljubitelj humorja, satire in dobrega druženja našel nekaj zase. DEJSTVA V Dva zmagovalca Zmagovalca so tudi nagradili z bogato nagrado, s tiskano izdajo njegovega literarnega dela - lektoriranje, tisk, izdaja in promocija knjige pri Epik založbi v skupni vrednosti 500 evrov. Odločitev o najboljšem je bila za žirijo in publiko pretežka, zato je Gaj st'n fest letos dobil kar dva zmagovalca, ki bosta tako začela svojo pot med objavljenimi pisatelji. Ekspresni tečaj ob espressu Letošnji Gajst’n fest je otvo-ril tečaj kreativnega pisanja, ki so ga poimenovali Ekspresni tečaj ob espressu, s vsestranskim Šentjurčanom Tomom Costom, komikom, avtorjem knjig Poberi se in Korajžnice, nešteto kratkih zgodb in kratkih motivacijskih sporočil. Udeležencem je pomagal iskati odgovore na vprašanja, ki se pisateljem in pesnikom med ustvarjanjem večkrat utrnejo: kako začeti s pisanjem, kako nadaljevati in najpomembnejše, kako dokončati in končno objaviti vsa dela, ki se že dolgo časa valjajo po predalih, policah, virtualnih mapah in po glavi. Vse je dovoljeno Osrednji del festivala je bil izbor najbolj »gajstnega« besedila, pri katerem je bilo glavno in edino pravilo: vse je dovoljeno. Vsakdo, ki se je želel predstaviti s svojim satirično-humorističnim tekstom, je imel na voljo nekaj minut in nekaj odrskih kvadratnih metrov prostora. Najboljšega je izbrala strokovna žirija, ki je, kot so povedali, iskala besedila, ki podžgejo, nasmejijo in spodbudijo razmišljanje o svetu, družbi, aktualnem dogajanju, sosedovi previsoki ograji ali avtorjevi prenizki plači. Kot prvi med najpogumnejšimi, se je z aforizmi predstavil Jože Mastnak - Marjan, kol drugi pa z hudomušnimi in nagajivimi zgodbami Peter Filec, za katerega je bil to tudi prvi javni nastop, s Primorske. Oba sta bila naravnost odlična, zato se žirija in gledalci niso mogli odločiti, kateri je boljši. Glavno nagrado - izdaja avtorskih del v knjižni obliki - sta tako odnesla kar oba. Črni humor Gajst’n fest je sklenil in malce še dodatno začinil večer smeha s poudarkom na črnem humorju. Tudi tukaj je bilo pravilo - vse je dovoljeno. Zbrane je navdušil in nasmejal do solz prekmurski stand-up komik Jernej Celec, ki postaja eden najbolj prepoznavnih obrazov nove generacije domačih komikov. Kot zanimivost, Celec je po izobrazbi zdravnik, na ta Konec Epik večerov na Ramni Gajst'n fest je bil tudi zadnje letošnje dejanje Epik večerov na Ramni. V letošnjem poletju seje tam zvrstilo več z glasbo, smehom in plesom obarvanih dogodkov: Rock Ramna, ki je otvoril poletno dogajanje, Stand up z Dušanom Tomičem - Duletom, Rokom Škrlepom in gostiteljem Tomom Costom, plesni večer Svving it, v Šentjur pa so pripeljali tudi komedijo Staro za novo, v kateri nastopata Boris Kobal in Tin Vodopivec. račun se večkrat tudi sam pošali. Epik teater Kulturno - umetniško društvo prihaja iz Šentjurja ter je organizator različnih gledaliških in glasbenih prireditev. Teater ima pod okriljem različne samostojne ustvarjalce in skupine, ki nastopajo tako na slovenskih kot na tujih odrih. Komedija in dobra glasba, to so tisti dve stvari, ki jim sledijo in jih ves čas žene naprej. SATIRA IN HUMOR DEJSTVA GaisfnFest Modrijani spet razprodali Zlatorog Modrijani so letos spet razprodali tradicionalno Noč Modrijanov, ki jo pripravljajo v četrtek, 20. oktobra, in v petek 21. oktobra. Vstopnice za petkovo prireditev so bile rezervirane v dveh minutah in pol, za četrtek pa v 12 minutah. Potem ko so možnost nakupa na Eventimu ustavili, seje čez nekaj časa v prodajo sprostilo še nekaj rezerviranih, a neplačanih vstopnic. »Modrijani smo zelo veseli, da si ljudje še vedno želijo obiskati našo prireditev, kar ni samoumevno,« je povedal pevec Modrijanov Blaž Švab. »Naslednja dva meseca bomo Modrijani osredotočeni na priprave, da bo Noč spet drugačna, da bo tam veliko dobre glasbe, da bo spektakel in veliko efektov in doživetij, kijih ljudje v našem koncu še niso videli in jih niso vajeni. Modrijani smo pripravljeni.« Cena vstopnice je bila 29 evrov, skupaj je bilo v prodaji za vsak večer po 5 tisoč vstopnic (skupno 10 tisoč). (UC) Modrijani očitno ostajajo ta hip najbolj priljubljena glasbena skupina v Sloveniji. Država se sploh ne zaveda, kako težko je prostovoljnim gasilcem; PGD Lokarje. V začetku avgusta je PGD Lokarje praznovalo 116-letnico obstoja društva, ki so jo obeležili z veselico. Ob tej priložnosti so slavnostno prevzeli nov gasilski kombi, s katerim so zamenjali 10 let starega. Pogovarjali smo se s Francem Korenjakom, poveljnikom PGD Lokarje. » Pogovarjal seje: Peter Preradovič Gasilec ste tako rekoč že od otroštva. • Začeli smo kot pionirčki. Tisti časi se bili čisto drugačni. Kot otroci smo veliko pohajali okoli gasilskega doma v Lokarjih, kjer smo opazovali gasilce. Imeli smo voljo in se v gasilstvo vključili s pionirskim krstom. Tako sem postal gasilec. Poveljnik sem že skoraj 30 let, vendar v različnih obdobjih. Začel pa sem pri 21, ko sva z Jožetom Zupancem prevzela gasilsko društvo, ki je domovalo še na stari lokaciji v Lokarjih v zelo slabem stanju. Kasneje smo zgradili nov dom in od takrat sem aktiven. Leta 1985 smo se preselili na to lokacijo, saj smo prej bili utesnjeni, bilo je premalo prostora. Dva mandata sem bil tudi predsednik društva. Kmalu bo 40 let, odkar sem aktiven v operativk Večino časa sem tudi v obrambnem odboru društva. [»Država nalaga vedno več obveznosti, finančno j pa ne poskrbi za delovanje gasilcev.«' Kako to, da ste zamenjali kombi ravno ob 116-letnici? • Lani smo praznovali 115-le-tnico, saj je bilo društvo ustanovljeno leta 1900. Že takrat smo nameravali opraviti prevzem vozila, vendar smo bili zaradi zapletov primorani prestaviti prevzem. In tako smo na poseben način obeležili 116. obletnico. Kombi smo zamenjali, ker je prejšnji bil star deset let in neprimeren za prevoz mladine. Uporabljamo ga predvsem za prevoz na tekmovanja in za vaje, za prevoz ljudi ob večjih intervencijah in tudi za pomoč ljudem, ki so v stiski. Kakšno se vam zdi gasilstvo na Slovenskem? • Moram povedati, da se država sploh ne zaveda, kako težko je gasilcem, ki delamo na prostovoljni bazi, zagotavljati požarno varnost. Če vzamem že udeležbo na intervencijah in pri drugih dejavnostih: te čase so službe zmeraj zahtevnejše, saj so ljudje na delu dnevno po deset ali celo dvanajst ur. Hvala bogu, da imamo na podeželju nekaj takih, ki živijo na kmetijah, da lahko dokaj dobro zagotavljamo požarno varnost. Pri nas imamo tudi močno ekipo operativnih članov, ki so usposobljeni za intervencije. Naš izvoz prvega vozila je od tri do pet minut na poziv. S tem rezulta- tom sem zelo zadovoljen. Res je, da nam država nalaga vedno več obveznosti, finančno pa ne poskrbi za naše delovanje. Gasilska društva smo na primer zavezanci za DDV, čeprav za državo delamo povsem prostovoljno. Kljub temu pa moramo plačati davek za vsako stvar, ki jo kupimo. Kakšen odnos imajo krajani do gasilcev? • Gasilci v kraju in tudi na splošno smo zelo spoštovani pri ljudeh. Če samo pogledamo televizijo, lahko vidimo, kako pogosto gasilci pomagajo ljudem, in ljudje se tega zavedajo. Smo edini, ki vedno priskočimo prostovoljno na —► pomoč. Odnos krajanov do gasilcev se je opazil tudi zdaj, ko smo zbirali denar za novo vozilo. Ljudje nam še zmeraj stojijo ob strani bolj kot država. Vsak nas je rade volje sprejel in prispeval po svojih zmožnostih. Dobili smo okoli 70 botrov, ki so prispevali za nov kombi, kar je več, kot smo pričakovali. Z botrskimi prispevki smo zbrali približno četrtino vrednosti vozila, kije stalo približno 45 tisoč evrov. Ostalo sta prispevala gasilska zveza in občina, nekaj pa smo zbrali prek krajevne skupnosti in občanov. 5 krajani ne sodelujete samo pri nesrečah. • S krajani zelo dobro sodelujemo, zanje pripravljamo aktivnosti, kot so mesec požarne varnosti, prikaz operativnih vaj, kjer jim pokažemo, kako se odzvati ob primerih nevarnosti. Dobro sodelujemo v vseh krajih naše KS. Za krajane vsako leto na sv. Rozaliji pripravimo Florijanovo mašo v sodelovanju z našim župnikom Vinkom Čončem. Na predvečer sv. Florjana gasilci hodimo po vasi in pojemo Florijanovo pesem, od domačinov pa dobimo slanino, jajca in klobase. Nato te stvari pripravimo pri sv. Rozaliji in jih razdelimo med obiskovalce. Gre za zelo prijetno druženje gasilcev in krajanov, povabimo pa tudi gasilce iz okoliških društev. To je lep star običaj, ki ga zadnja leta obnavljamo. Organiziramo tudi rekreacijski dogodek in sicer kolesarski maraton, »Od gasilskega doma do gasilskega doma«, ki poteka do vsakega gasilskega doma v GZ Šentjur. Kdo sestavlja vaše društvo? • Naše društvo ima 55 operativnih članov, imamo tudi 25 članov, AVTODELI ŠTURBEJ DEJSTVA Rosa team prodaja, svetuje, servisira Sedaj sem že v pokoju. Imam majhen vikend v Kalobju in majhen vinograd, kamor se hodim sproščat. Sem tudi nekoliko aktiven v politiki, saj sem predsednik Občinskega odbora Nove Slovenije. Ne ostane mi veliko časa za druge stvari. Enkrat letno si privoščim dvodnevni dopust na morju, včasih pa tudi kakšen dan več. Po poklicu sem avtoklepar, izučil sem se pri podjetju Avto Celje, kasneje pa se zaposlil v železarni Štore, kjer sem 40 let delal na triizmenskem delu, lani oktobra pa sem se upokojil. izobraženih za zahtevnejše intervencije, zdravstveno pregledane in izobražene na gasilski šoli na Igu v Ljubljani. Od vozil imamo tehnično vozilo Mercedes GVC 16/25 - cisterna, orodno vozilo Mercedes Sprinter GV1 in vozilo Mercedes Vito GVM, ki ga uporabljamo za prevoz. Mislim, da smo eno najuspešnejših društev v občini Šentjur. Z dvema desetinama smo bili na državnem tekmovanju v Kopru. Štiri leta zaporedoma smo z našo udarno člansko A ekipo absolutni zmagovalci občinskega tekmovanja, vsako leto imamo na občinskem tekmovanju 9 ali 10 ekip. V gasilskem društvu imamo tako mlade kot starejše člane, zato sem še posebej ponosen in zadovoljen, da medgeneracijsko dobro sodelujemo. To se pozna tudi na uspehih. Osnova vsakega društva je, da zmore delati z mladino. Koliko intervencij opravite? • Letno imamo okoli deset do petnajst intervencij, kar se tiče ope-rative. Nekaj jih imamo v naših krajih, večinoma pa pomagamo sosednjim društvom iz Dramelj, Ponikve in Šentjurja. Najpogostejši so požari, pogosti so tudi dimniški požari, katerih je vedno več, saj se stanje poslabšuje. Na splošno je osveščenost kar dobra, problemi pa so glede zakonodaje okoli dimnikov, saj jih ljudje ne jemljejo preveč resno in posledično prihaja do nesreč. V poslovnem centru Tržnica Šentjur se že vrsto let nahaja trgovina Rosa team - avtodeli Šturbej, Trgovina. Več kot dvajset let izkušenj s prodajo rezervnih delov. » Piše: Katarina Plantosar V poslovnem centra Tržnica Šentjur se že vrsto let nahaja Rosa team - avtodeli Šturbej, trgovina z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila vseh svetovnih znamk. Rosa team so Robert Šturbej, Jože Čepin in Matej Vodovnik, skupaj delajo že od začetkov, ki segajo še v prejšnje stoletje. Vseh znanih proizvajalcev Pri njih lahko najdete rezervne dele vseh znanih svetovnih proizvajalcev, kot so: Bosch, Valeo, Iskra, Lucas, Champion, Delphi, Ina, Fram, Fil-tron, Luk, Bendix, Febi, Bera, sachs in mnogi dragi. Ponujajo še rezerv- DEJSTVA Zveste stranke »Imamo zelo zveste stranke, takim ljudem se lahko samo zahvalimo. Dajemo popuste tudi fizičnim strankam, ne samo mehanikom, kar ne počne veliko trgovin. Če nekdo k tebi hodi dvajset let in ti na tak način pomaga vzdrževati trgovino, si mu že po logiki dolžan nekaj dati,« z veseljem pove Šturbej. DEJSTVA Huda konkurenca »Večje konkurence, kot je na avtomobilski sceni, ni nikjer. Odpre se neka nova trgovina, ki ponudi blazno nizke cene, s katerimi niti ne pokrije svojih stroškov, na tak način pokvarijo trg, potem pa ponavadi propadejo. Malo se konkurenci prilagajamo, gremo pa tudi po svojih kanalih. Včasih smo bili izključno trgovina z avtodeli, sedaj imamo še druge, dodatne dejavnosti,« doda Šturbej. ne dele za motorje Tomos in kolesa, pri nakupu koles tudi brezplačno svetujejo glede velikosti, opreme in namembnosti, prav tako jih po dogovoru tudi servisirajo. Sezonsko povpraševanje Razvijajo se v skladu z napredkom in razvojem avtomobilske industrije, vse novosti, ki jih avto potrebuje, se hitro znajdejo na njihovih policah. »Ko smo začeli, se je po slovenskih cestah vozilo mogoče pet, šest različnih znamk avtomobilov, sedaj jih je neprimerljivo več. Ko vidiš, da ljudje enkrat, dvakrat vprašajo po neki stvari, jo hitro nabaviš,« pove Robert Šturbej, lastnik trgovine. »Povpraševanje je sezonsko. Na primer, poleti je ljudi strah, da bi jim na dopustu odpovedal avto, zato zamenjajo olje in ostalo, pozimi prodamo ogromno tekočin za stekla, ko dežuje, se proda veliko metlic za dež,« doda. SVETUJEMO S korakov do lepih ocen Novo šolsko leto. Za nami so brezskrbne poletne počitnice in šolarji so prejšnji teden zopet zakorakali v šolske klopi. Da bi otroci dosegali čim boljše rezultate v šoli in se pri tem veliko naučili, pa je dobro imeti načrt za učenje. » Piše: Kornelija Kamenik 5 korakov, ki bodo vašemu otroku pomagali do dobrih ocen, hkrati pa bo, ob njihovem upoštevanju, postal tudi bolj samostojen in odgovoren. V kolikor je učenec prve triade, mu pri izpolnjevanju urnika in koledarja pomagajte starši. V-sem, ki že znajo sami pisati in brati, pa članek ponudite v branje in naj sami sledijo tem korakom. Pri upoštevanju korakov je namreč ključna motivacija vsakega posameznika. 1 ■ Urnik in koledar Napiši si urnik predmetov in obšolskih dejavnosti (trening, plesne vaje, glasbena šola) in ga položi na vidno mesto pri pisalni mizi. Zraven imej namizni koledar ali si koledar prilepi na steno. Vanj vpiši vse svoje šolske obveznosti (preverjanja znanj - pisna in ustna, govorne nastope). 2h Urejena miza, šolske potrebščine in zvezki Pisalno mizo imej urejeno in odstrani z mize vse, kar bi te lahko med učenjem zmotilo. V kolikor je na mizi tudi računalnik, naj ne zavzame sredino mize, ampak naj bo tam prostor za pisanje domačih nalog in učenje. Urejene imej tudi šolske potrebščine in zvezke. Ob koncu ure si zapiši, kaj je potrebno narediti za domačo nalogo. Delovne liste si prilepi v zvezek ali shrani v mapo. Učni listi so namreč zelo dober pripomoček za obnavljanje znanja. 3e Domača naloga Da ne pozabiš na domačo nalogo, je najbolje, dajo napišeš takoj, ko prideš domov. Snov, ki je bila povedana v šoli, ostane še čisto sveža in za nalogo porabiš veliko manj časa, kot če jo pišeš kasneje. Tudi ob koncu tedna ne čakaj na nedeljo, da napišeš domačo nalogo. Naredi jo že v petek in ves konec tedna imaš prost. Če domače naloge ne znaš narediti, ne obupaj takoj! Odpri zvezek in še enkrat pojdi čez primere, ki ste jih ta dan naredili v šoli. Domača naloga je gotovo podobna tem primerom. Poskušaj si pomagati tudi z učbenikom. ■ Sprotno učenje Uči se sproti! Poleg tega, da s sprotnim učenjem porabiš za učenje manj časa, ima sprotno uče- nje še naslednje pozitivne učinke. Če se učiš sproti, prideš vsak dan pripravljen k pouku. Na ta način bistveno lažje slediš razlagi in bistveno več odneseš od pouka. Če se učiš sproti, si snov tudi bolje zapomniš. Pri učenju preglej snov in jo razdeli na manjše dele, preberi, podčrtaj ali si izpiši glavne stvari. Naredi si kratke povzetke ali miselne vzorce. Pri učenju so pomembni tudi premori. Naši možgani si namreč zapomnijo bistveno več, če si med učenjem privoščimo nekaj minut premora. Pri učenju za računalnikom je dobro delati več krajših premorov, da se nekoliko pretegneš in si odpočiješ oči s pogledom skozi okno. 5e Stil učenja Ugotovi, kateri je tvoj stil učenja. Za šolarje z vidnim učnim stilom je značilno, da si snov najlažje zapomnijo, če jo vidijo. Takšni učenci se najlažje učijo s pomočjo plakatov, podčrtovanja, ilustracij in vizualnih asociacij. Za šolarje s slušnim učnim stilom je značilno, da si snov najlažje zapomnijo, če jo slišijo ali razložijo drugemu. Zanje je priporočljivo, da sedijo čim bližje učiteljice. Za šolarje z gibalnim učnim stilom je značilno, da se največ naučijo s preizkušanjem, igranjem, pomaga jim, če se med učenjem gibljejo. Dobro je, da ugotoviš, na kakšen način se najlažje učiš in potem ta način uporabljaš pri učenju. Večini ljudi ustreza kombiniran učni način, kar pomeni, da si največ zapomnijo, če nekaj vidijo, slišijo in preizkusijo. Kronika • Kroniko ureja: Nina Krobat. BENCINSKI SERVIS STRANIČeI MINI MARKETING D.0.0. NAROČILO KURILNEGA OLJA tel:02 845 0126 tel:03 752 07 08 dvig gotovine Denar pogosto pozabijo na bankomatu Leto dni zapora. Grozi tistemu, ki bi denar našel in si ga prisvojil. Zdi se, da se nam to ne more zgoditi, pa vendar se lahko še kako hitro pripeti prav vsakemu: denar, ki ga dvigneš na bankomatu, pozabiš v reži za izročitev gotovine. Morda te kaj zamoti, se zamisliš ali hitiš naprej, misleč, da si gotovino v denarnico pospravil avtomatsko, kot že tolikokrat doslej. Kakorkoli, primeri, ko občani pozabijo denar na bankomatu, so precej pogosti. Če je situacija obratna in ste tisti, ki denar na bankomatu najde, pa velja opozorilo: če si denar prisvojite, lahko greste za leto dni v zapor. Vsak mesec kak pozabljivec Kot pojasni pomočnik komandirja na šentjurski Policijski postaji Simon Veber, vsak mesec obravnavajo vsaj en tovrstni tak primer. Pozabljeni zneski so različni, od najnižjih 10 evrov pa tudi do več sto evrov. Če ugotovimo, da gotovine iz bankomata nismo pospravili v denarnico, o pozabljenem denarju takoj obvestimo svojo banko in pristojno policijsko postajo. Pomembno je, da dogodek prijavimo, saj sicer ne bodo ugotovili, kdo je denar pozabil. Denar iz bankomata občani prinesejo tudi na policijsko postajo. Policisti skušajo najti lastnika, ta pa mora transakcijo dokazati. Če se lastnik ne javi Če lastnik po pozabljeno gotovino ne pride, le-ta po preteku enega leta pripada najditelju. „Seveda smo obravnavali že kar nekaj primerov, ko so najditelji najden denar zadržali zase in ga niso izročili policiji. Nekaj teh je bilo tudi izsledenih, zoper njih pa podana kazenska ovadba,“ spomni Veber. Kakšna kazen bo doletela tistega, ki si denar prisvoji, je odvisno od odločitve sodišča, je pa za tovrstno dejanje predpisana denarna kazen oziroma celo zapor do 1 leta. Vsak mesec kak občan pozabi gotovino v reži bančnega avtomata. Ne pusti lopovov V hišo Lopovi so vse bolj predrzni. Konec julija sta bila dva nepridiprava na delu v Lutrju. Tja sta se pripeljala s srebrnim vozilom madžarskih registrskih tablic. Eden je zamotil starejšo občanko, drugi pa je medtem preiskal hišo. Našel in odnesel je zlatnino. Policisti opozarjajo, da neznancev, ki naj bi kaj prodajali ali kaj iskali, ne spustimo v svojo hišo. O tem nemudoma obvestimo policijo na telefonski številki 113, pri tem pa si skušajmo zapomniti čim več podrobnosti (znamko in tip vozila, barvo, registrsko tablico ...). Ustavimo nasilje v družini Simon Veber, Pomočnik komandirja na Policijski postaji Šentjur „ Vse občane opozarjamo, da ne spuščajo raznih neznancev, ki naj bi kaj prodajali ali kaj iskali, v hišo. “ Nasilje v družini je mogoče prijaviti tudi preko spleta. Povezava do anonimne e-prijave je objavljena na spletni strani slovenske policije. Na tak način je mogoče hitro, enostavno in povsem anonimno oddati tudi elektronsko prijavo drugih kršitev, kaznivih dejanj in nepravilnosti - poleg družinskega nasilja je tako mogoče prijaviti tudi trgovino z ljudmi, korupcijo, ekstremno nasilje, pogrešane osebe in organiziran kriminal. Prijava je anonimna, zato ni treba napisati svojih osebnih podatkov. Če želite, da bi se pri obravnavanju vaše prijave osebno obrnili na vas, navedite svoje kontaktne podatke. Elektronska prijava sicer ni namenjena takojšnemu ukrepanju. Če želite, da policija ukrepa takoj, pokličite 113. Nasilje v družini je pogosto skrito. Malo verjetno je, da se bo končalo samo od sebe, zato napišite prijavo, če ste žrtev nasilja ali veste za tak primer. V prijavo napišite čim več podatkov, ki bodo policiji v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju: kdo izvaja nasilje, kdo je žrtev, kje in kdaj se to dogaja, kaj se dogaja, kako. Policisti bodo vsako prijavo proučili in primerno ukrepali. Skupaj z drugimi službami bodo poskrbeli za varnost žrtev, ponudili bodo vrsto informacij o organih in organizacijah, ki ponujajo dodatno pomoč in podporo. Pritava nasilji v družini ANONIMNA E-PRIJAVA NASILJA V DRUŽINI POlREBUjEiE POMOČ? * 1 7T~. Pokličite 080 2002 Ce ste sami žrtev nasilja v družim ali če veste za tak primer, lahko (pon do pet a oo - 22 00) oddate anonimno prijavo. *!' vpraten'*na MINI KRIMI Vrtnarjema zasegli pridelek Šentjursko, 26. julij - Dvema 'vrtnarjema' so policisti zasegli njun pridelek - na svojih vrtičkih sta namreč gojila konopljo, ki je pri nas prepovedana rastlina. Skupaj so jima zasegli pet sadik. Če bodo ugotovili, da gre res za prepovedano rastlino, ju čaka hitri postopek o prekršku. ELEKTRONSKO Opis elektionskega načina oddaje vloge (kaj m kdaj morate narediti, kaj potrebujete, morate kaj dodati, kakim so pogoji m podobno) NAVODILA V prijavo napišite (im ved pridatkov, ki bodo policiii v pomoč pri preiskovanju in ukrepanju B ODDAJTE VLOGO Policisti predlagajo, da se za e-prijavo odločite le izjemoma. Takih prijav namreč ne štejejo za nujne, v nujnih primerih pokličite 113. _ ŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. urednistvo@sentjurskenovice.si Družabno » Družabno kroniko ureja Zala Motaln »Kakšno lepo poletje in nori spomina z vsemi vami! Hvala Šentjur!« Nina Pušlar, glasbenica jižiJl Ej.| ŠENTJURSKIH 5 Okoli 15 udeležencev se je vsak teden udeležilo joge v športnem parku Šentjur. Sprostitev v parku Športni park Šentjurje vsak četrtek v juliju in avgustu gostil vadbo joge. Brezplačna vadba za vse starostne skupine je v park vsak teden privabila dobro število udeležencev. Vadbo joge, ki jo je organiziralo Društvo joga v vsakdanjem življenju Celje, so vodili verificirani učitelji in vaditelji joge. (DK) Vadba joge je skladna, umirjena in preudarna, s poudarkom na zavestnem dihanju. Kljub temu, da so se joge v veliki večini udeležile ženske pa je ta zvrst sprostitve namenjena vsem - tako moškim kot ženskam, starim in mladim. Ob obletnici Nina Pušllr Nina Pušlar je na šentjurski bazen privabila več stoglavo množicaj T ■ Bazenjenje vsako leto privabi več »j®® zadovoljnih obiskovalcev _tako Z mladih kot starih. .. . .TT"1 Družabno ^ Neca Falk je zbrane skupaj z W bratoma Novak popeljala v maqe mesto. razprodan. Kot predskupina so se na odru predstavili Jazz in The Pants. Tradicionalno bazenjenje je s svojim petjem letos popestrila Nina Pušlar. Ob 20. obletnici Študentskega kluba mladih Šentjur so mladi študentje in dijaki pripravili pestro dogajanje skozi ves dan in popoln poletni zaključek pozno v noč. Praznovanja njihove 20-letnice kluba pa še ni konec, saj v septembru in oktobru pripravljajo mnogo dogodkov v sklopu praznovanja.(DK) •o Konec avgusta po mačje Najbolj priljubljena mačka pri nas, maček Muri in muca Maca, sta bila konec avgusta v Šentjurju. V organizaciji Knjižnice Šentjur so obiskovalci v Ipavčevem kulturnem centru prisluhnili pesmim Kajetana Koviča, ki jih je ob spremljavi Mira in Jerka Novaka zapela Neca Falk. (ZM) iŠENTJURSKE NOVICE, SEPTEMBER 2016. [D5X!ŽQ33 urednistvo(a)sentjurskenovice.si Družabno (29) Šola odrskih umetnosti Vocal BK Studio je ’ v !j !"H ^ ^ - - m ‘ vžČffiNL . drugo sredo v avgustu pripravila prireditev Opera pod zvezdami. V šentjurskem kulturnem domu so ob spremljavi pianista Simona Dvoršaka nastopili priznani pevski solisti. Med ženskami sta na operni oder stopili Nuška Drašček Rojko, in Željka Predojevic, med moškimi pa Matjaž Stopinšek, Boštjan Korošec in Matija Bizjan. (ZM) Nastopajoči so z izborom naj- j lepših opernih in operetnih arij navdušili občinstvo. C i; V soju ljubezenskih skladb in poezije Na vrtu Ipavčeve hiše v Šentjurju so prvo avgustovsko ^ [*edeljo pripravili glasbeno-literarni večer. Gostili so prekmurskega pesnika in pisatelja Ferija Lainščka ter mlado broško glasbenico Ditko. Slednjo sta glasbeno spremljala nien oče Gorazd Čepin, ki je igral na klaviature, in kon-‘mbasist lij Pušnik.(ZM) Vsi nastopi ajoči ob koncu prireditve. Z recitirano in peto Lainščkovo ljubezensko poezijo so do kraja zapolnili prireditveni prostor. Pravljičarka Vesna Radovanovič je goste vodila skozi brano prozo in poezijo. Dttaiezaslcela z uglasbit* UinšiKove pesmi Ne bodi kot drugi. ™PaiauglaSMpra,^*i^»J)bWhpe. (30) Družabno Glavni pobudniki karavane so otroci, ki obiskujejo delavnice na Izobraževalnem centru Eksena. mf Sirijo sporočilo ljubezni Izobraževalni center Eksena je avgusta pričel karavano Let the Love win - Naj zmaga ljubezen. V teku dneva so širili svoje sporočilo po Šentjurju in Slovenskih Konjicah, osrednji postanek pa je ekipa Eksene naredila pred svojim centrom. S promocijskim vozilom so se vozili od postojanke do postojanke in na vsaki od njih pripravili delavnice. Kot nakazuje ime projekta, si želijo da bi nad sovraštvom in nestrpnostjo zmagala ljubezen. Gre za človekoljuben nepridobiten glasbeni projekt, katerega pobudnik je glasbenik SouIGreg Artist, sicer ambasador strpnosti. V Ekseni namreč verjamejo, da je skozi glasbo lažje negovati strpnost in ljubezen, zato ima osrednje mesto v projektu glasba. S turnejo bodo nada-ljevali še po številnih slovenskih mestih. Em Po nekod bodo ■ naredili tudi kon-cert, sklepni del j pa bo predstav-J| ljal oktobrski koncert Greg Artista W j’ BigLights Banda v mariborski dvo- Kljub dežju ni zmanjkalo volje za nastope. Glasbeni nosilec projekta je skladba Let the love win, delo SouIGreg Artista (na sliki) in BigLights Banda. Eni so prijezdili, drugi z vpregami •Organizatorji sije prireditev, na kateri so našteli petnajst dvov-preg,dveštirivpregi, m P .tdeset jezdecev, dvainpetu^—-z ogledalo okoli tristo obi- 1 _ VR 1 IV 1 % *K. % n I S Zdravje CELJSKE LEKARNE <1 icLmt- www.lekamaNaKlik.si Cesta Leona Dobrotinška 3b, 3230 Šentjur Odpiralni čas: pon - pet: 7:00 -19:00, sob 7:00 - 13:00, Telefon (03) 749 27 56 HOMEOPATSKA ZDRAVILA Zdravilo, ki deluje na um, telo in energijo Homeopatska zdravila so pripravljena iz naravnih snovi mineralnega, rastlinskega ali živalskega izvora tako, da izhodno snov postopoma redčijo in pretresajo. Homeopatija. Pravilno izbrano zdravilo ima globok vpliv na fiziološke in psihološke vzroke bolezni in izboljša kvaliteto življenja. » Pripravila: Nataša Jevšovar Homeopatija je holistična metoda zdravljenja, ki jo je zasnoval nemški zdravnik in kemik Samuel Hahne-man pred 200 leti. Razočaran nad tedanjimi neučinkovitimi in pogosto krutimi in škodljivimi metodami zdravljenja, je iznašel sistem, ki seje izkazal za učinkovitega in človeku prijaznega. Temelji na načelu 'podobno se s podobnim zdravi' (Similia similibus currentur). Zdravilo, ki pri zdravem človeku povzroči določene simptome, zdravi enake simptome pri bolnem. Pri tem je izbira zdravila vedno na osnovi simptomov, ki jih organizem izraža na telesni, čustveni in duševni ravni. »Gre za obravnavo človeka kot celote in je strogo individualizirano. Vedno se daje le po eno zdravilo v majhnih količinah, zdravila pa so pripravljena na poseben način: z razredčevanjem in hkrati potenciranjem. Tako dobimo zdravilo, ki je z nadaljnjim postopkom tudi vedno močnejše. »Terapevt išče med množico na zdravih prostovoljcih preizkušenih zdravil tisto, ki ima enake simptome kot oboleli in je bilo potrjeno v klinični praksi, da ozdravi določene simptome,« pojasnjuje Edita Arh, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki je tudi strokovno usposobljena homeopatinja in ima svojo ambulanto v Celju. V naših lekarnah je zadnja leta na voljo že kar nekaj homeopatskih zdravil, pri nakupu pa vam svetujejo ustrezno izobraženi farmacevti. Večino zdravil pa morajo še vedno naročati od proizvajalcev iz tujine. Okrepi obrambne sposobnosti Homeopatija je popolnoma samostojen princip zdravljenja, ki sicer s klasičnimi pristopi pravzaprav ni komplementaren, a to nikakor ne pomeni, da homeopatsko zdravljenje ne more potekati vzporedno s klasičnim. »Homeopatsko zdravilo deluje na um, telo in energijo. S tem okrepi organizmu lastne obrambne sposobnosti in tako doseže zdravljenje. Pravilno izbrano zdravilo ima globok vpliv na fiziološke in psihološke vzroke bolezni in izboljša kvaliteto življenja. Homeopat predpiše zdravilo na osnovi izčrpnega pogovora s pacientom o vseh pogledih njegovega delovanja, po potrebi opravi še klinični pregled. Celoten proces lahko traja eno do dve uri. Izbrano zdravilo pacient vzame največkrat v enkratnem odmerku in ga ni treba pogosto ponavljati, včasih pa je treba jemati zdravilo pogosteje. Med zdravljenjem naj se bolnik poskuša čimbolj držati priporočil zdravega življenja: delu naj sledi počitek, redna rekreacija, pravilna prehrana, izogibanje škodljivim razvadam, predvsem pa se mora bolnik izogibati kavi oziroma kofeinu. Zdravljenje lahko traja različno dolgo, odvisno od starosti bolnika, vrste bolezni in morebitnih zunanjih vplivov, ki lahko porušijo potek zdravljenja, kakor je na primer uživanje kofeina,« opozarja Arhova. DEJSTVA E0č£j33 Brez stranskih učinkov Homeopatsko lahko zdravimo tako kronične kot akutne bolezni. Pri napredovalih kroničnih boleznih lahko s homeopatskim zdravljenjem dobro lajšamo težave. Homeopatsko zdravljenje je človeku prijazno, saj ne povzroča stranskih učinkov, če ga vodi ustrezno izobražen zdravnik. ................................................................................................................................................................................m......................................................................................................................n.............................miiiiimiiitiHim...milu POLOŽENO NA SRCE Homeopatinja Edita Arh, dr. med. Ob homeopatskem zdravljenju poleg izogibanja kofeinu priporočamo vzdrževanje zdravega življenjskega sloga, kar zajema zdravo prehrano, izogibanje škodljivim razvadam, kot so alkohol, tobak in droge, ter skrb za pravilno razmerje med delom in počitkom. Kdo lahko predpisuje homeopatska zdravila? Zdravljenje s homeopatskimi zdravili je mogoče pri blažjih in hujših bolezenskih stanjih, ni pa mogoče pri boleznih, ki so telo oziroma organe že privedle do nepopravljivih okvar. Homeopatska zdravila lahko predpisuje le strokovnjak z diplomo medicinske fakultete in v skladu z relevantno zakonodajo in pridobljenim znanjem iz homeopatije. Izdajo homeopatskih zdravil na drugi strani lahko izvršuje zgolj magister farmacije z opravljenim strokovnim izpitom in pridobljenim znanjem iz homeopatije. Mehanizem delovanja homeopatskih zdravil še ni znan. Na temo homeopatskega zdravljenja je bilo opravljenih že ogromno raziskav, ki so v mnogih primerih pokazale, da imajo homeopatska zdravila učinke, primerljive placebu. Zaradi manka kliničnih dokazov uspešnosti zdravljenja uradna medicina ne priznava homeopatije kot učinkovitega načina zdravljenja, a se kljub temu čedalje več posameznikov odloča za tovrstno zdravljenje. AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drofenikova 16, Šentjur 03/ 574-30-16 031/622-220 ŠTUDENTSKI KLUB Praznujejo jubilejnih dvajset Predstavniki ŠKMŠ so konec avgusta javno predstavili, kaj pripravljajo ob 20-letnici delovanja. DEJSTVA ANKETA Konec počitnic Marsikomu so počitnice prehitro minile. Mlade smo povprašali, kako so jih letos izkoristili. Žan Kerš, Šentjur Med počitnicami sem se imel odlično. Veliko sem delal v gasilskem domu in pomagal pri očetu. Velikokrat sem si privoščil sprostitev na šentjurskem bazenu, konec avgusta pa sem s prijatelji prvič lovil ribe na Slivniškem jezeru. X * ^ Monika Plivac, Proseniško Počitnice sem preživela delovno. Malo sem počivala, si nabrala novo energijo za študentsko leto. Vmes je bilo tudi malo morja, uživancije in zabave. Manjkalo je lepega vremena, drugače pa je bilo super. Gašper Rataj, Šentjur Počitnice sem preživel večinoma doma, saj sem imel za muzikal Veronika Dese-niška vsak dan priprave na Celjskem gradu. Ko se mi je umik sprostil, sem se z družino za en teden odpravil še na morje v hrvaško Istro. (DK) Pestro in aktivno. Tako bodo člani Študentskega kluba mladih Šentjur obeležili dvajset let delovanja. » Piše: Zala Motaln Predstavniki Študentskega kluba mladih Šentjur (ŠKMŠ) so konec avgusta javno predstavili, kaj pripravljajo ob dvajsetletnici svojega delovanja. Gre za sklop prireditev in aktivnosti, kijih bodo izvajali naslednja dva meseca. Ob tej priložnosti bo izšel tudi jubilejni klubski časopis Moč inteligence. Pestro v septembru Začeli bodo s tradicionalnim mi-nikoncertom, ki bo drugi petek v septembru. V Galeriji Zgornji trg bosta nastopila dva banda, Bad No-tion in Astrid Lindgren. Dan po tem bodo priredili okroglo mizo z naslovom Uspehi in tegobe ŠKMŠ od leta 1996. Glavna tema pogovora bo problematika s prostori kluba. Tretji septembrski vikend bo namenjen barvanju sten nasproti tržnice. V soboto bodo v T2 predstavili načrt, v nedeljo pa bodo pod vodstvom Kvirine Martine Zupanc izvedli Bazenjenje so mladi študenti in dijaki še dodatno začinili, saj letos praznujejo okroglih 20 let. Bazenjenje je tradicionalen projekt in ima med Šentjurčani že precejšen ugled in pomen, zato velja za eno najbolj obiskanih šentjurskih projekt »Prebarvajmo sivine«. Na predzadnji petek v septembru bodo Centru kulture Gustav organizirali Glasbene delavnice, ki jih bodo izvajali študenti akademije za glasbo in Jazz KGBL-ja. Čez dan bodo vadili, zvečer pa pripravili koncert na Ipavčevem vrtu. Zadnjo septembrsko soboto organizirajo še ŠKMŠ-jev pohod, ki ga bodo pričeli na vrhu Rifinika. Na poti se bodo ustavili v arheološkem parku Rifnik in v jami mlinskih kamnov. Zatem se bodo družili ob kostanjih na Resevni. Oktobrski koncert Zadnji dogodek, ki ga pripravljajo, bo tretjo oktobrsko soboto. To je Šentech, ki bo v kulturnem domu poletnih prireditev pa tudi za enega bolje obiskanih projektov ŠKMŠ na letni ravni. Gre za celodnevno prireditev na šentjurskem bazenu, namen katere je popestriti poletno dogajanje v občini Šentjur ter obiskovalcem našega edinega javnega bazena ponuditi dodatno ponudbo. Na sončno avgustovsko soboto so se zbrali mladi, da bi se med sabo pomerili v različnih disciplinah. Izbirali so lahko med zorbing nogometom, turnirjem taroka, drča r Težave s prostori Ob prenovi kulturnega doma je ŠKMŠ izgubili prostor za izvajane minikoncertov in skladiščni prostor. Zdaj ob podpori občine iščejo nove prostore, ki bodo primerni za izvajanje njihovih dejavnosti. Gorica pri Slivnici. Postavili bodo dva odra, na katerih bo techno in house glasba. Na vsakem odru bo pet izvajalcev, med katerimi bo tudi Marika Rossa iz Ukrajine. Na dan dogodka bodo med drugim organizirali brezplačne prevoze iz Celja in Šentjurja. turnirjem, masažami... Kot novost je program dodatno popestril rodeo bik. Obiskovalci so lahko izbirali različne koktajle in limonado, udeležili pa so se lahko tudi delavnice Pobarvaj svojo majico. V večernem programu so na odru nastopili DJ Crocy in skupina Jazz in The Pants. Pravo žurko pa je naredila gostja večera Nina Pušlar, ki je na šentjurski bazen privabila večstoglavo množico. (DK) Združeni študenti in dijaki praznovali 20 let Vrtnarimo Nizki fižol je odličen sosed zelja, cvetače ali ohrovta. Slabo bo uspeval, če bo delal družbo čebulnicam, česnu, poru, šalotki ali čebuli. VRT V LONCIH Fižol v loncih nam je vedno pri roki. Fižol za zeleni zastor Meso revnih. Od nekdaj je veljal za meso revnih, danes pa je simbol zdrave prehrane. Brez skrbi, če niste posadili fižola spomladi, lahko to naredite v drugi polovici tega meseca ali v začetku septembra. Fižol je priljubljena stročnica, ki se je v naših krajih udomačil v 17. stoletju. V Evropo je prišel že v srednjem veku, a ga menda na dvorih niso preveč marali, predvsem zaradi stranskih učinkov, kot so napenjanje in črevesni plini. A danes pravijo, da če boste redno uživali fižol, ga v ustih dobro prežvečili, bodo tudi te tegobe preteklost. V loncih povsem odvisen od vas Fižol je stari znanec sloven- skih vrtov, a tudi balkonski vrtičkarji se ga ne branijo. Za sajenje v loncih izberite nizke in zgodnje sorte, ki imajo rumene in okrogle stroke. Izberite lahko in zračno prst, ki ji boste primešali kompost ali pa kupite že pripravljeno mešanico. Podobno kot za vse ostale rastline v loncih tudi za fižol velja, daje bolje, če ga postavite pod streho, saj bo manj težav z rastlinskimi boleznimi, po nalivih pa ne bo treba odlivati odvečne vode. Vlaga je v loncih še posebej pomembna, treba je poiskati ravno pravšnjo mero in redno, a ne preveč, zalivati. Ne pozabite, da so rastline v posodah povsem odvisne od vas. Ko boste izbirali posodo, upoštevajte koreninski sistem, ki ga bo razvila rastlina in kako visoko bo zrasla. Za fižol bo zadoščala posoda premera 20 do 30 centimetrov. Velja pravilo, da je bolje izbrati večjo poso- do, v katero boste posadili več rastlin, kot pa manjšo, v katero bo komaj prostora za eno. V strokih ali za zrnje? Če se odločite za visoki fižol, ga lahko napeljete ob ograji, pa še pred premočnim jesenskim soncem lahko varuje s svojim zelenjem. Odločite se, ali boste gojili stroke fižola ali zrnje. Za stročji fižol se najbolje obnese-ta ptujski maslenec ali beneško čudo. Stročji fižol obirajte sproti, s tem boste pripomogli k boljšemu razvoju novih strokov. Če ga gojite za zrnje, počakajte, da se stroki začnejo sušiti. Takrat rastline porežete in jih date v suh in zračen prostor. Ali je zrnje dovolj suho, lahko ugotovimo z naslednjim preizkusom. Pest fižola položite v zaprt kozarec in dajte na hladno. Če se kozarec orosi, še ni dovolj suh in nam bo zrnje splesnelo. (MP) Pravijo, da če s fižolom nimamo izkušenj, je za dobro sorto najbolje vprašati sosede. Fižol bo kalil, če ga ob setvi dobro zalijemo, veliko vode pa mu ponudimo v času cvetenja. Ko rumenijo listi... Če boste opazili, da začnejo listi fižola rumeneti, zrahljajte zemljo. Običajno je to znak, da mu primanjkuje magnezija in tega lahko dodate s pomočjo pripravkov. Še večja nadloga fižola so uši. Zanje lahko uporabite pripravke na osnovni naravnega piretrina. Na tižnico po mlad fižol in sveže zelje Za samo tri evre in petdeset centov si lahko na osrednji kmečki tržnici v Šentjurju v pole-tno-jesenskem času privoščimo: glavo svežega zelja (50 centov za kos) in pol kilograma mladega fižola v zrnju (6,00 za kilogram), kar zadostuje za pripravo zdravega in hranljivega obroka za manjšo družino. Kuhan svež fižol, zabeljen z ocvirki »Iz svežega fižola doma pripravljam številne jedi: bo-ranijo, različne solate, pasulj, ričet, enolončnice, najraje pa imamo kuhan fižol v zrnju ali stročju, zabeljen z domačimi ocvirki,« nam na obisku tržnice pove prodajalka Ana Gajšek iz Vrbnega pri Šentjurju. Domače ocvirke, različne sorte rumenega in zelenega fižola v zrnju ali stročju ter druge 'male skrivnosti' za pripravo jedi iz fižola lahko v času sezone kupimo na Anini stojnici. Če se odločimo za nakup malo večje količine svežega fižola, ga lahko doma enostavno zamrznemo in kasneje uporabimo v želenih količinah. Ana pred zamrzovanjem fižola ne blanšira, zamrzne pa tako fi- žol v zrnju kot v stročju. Ko želi pripraviti obrok iz fižola, najprej pripravi z lovorovim listom začinjen slan krop, v katerega vsuje želeno količino zmrznjenega fižola in okusna stročnica je kuhana v dobre pol ure. Da si Ana zagotovi redne zaloge svežega fižola za domačo uporabo in prodajo, različne sorte fižola seje od konca aprila do konca julija. Če je jeseni lepo vreme, fižol dobro raste in razveseljuje z obilnim pridelkom vse do prvega mraza. Glave mladega zelja odlične za solate V poletno-jesenskem času je na Martini stojnici mogoče kupiti veliko različnih vrst sezonske zelenjave, kot je rdeča pesa (podolgovata in okrogla), korenje, šalotka, svež stročji in luščen fižol, glave zgodnjega zelja ter druge vrste zelenjave. Ker so glave mladega zelja zelo okusne in priročne za pripravo najrazličnejših solat in prilog, je dobro, če si nekaj svežih zeljnih glav prihranimo tudi za hladnejše dni. »Zdrave in čvrste zeljne glave lahko v zaščitenem prostoru shranimo dalj časa tako, da rastline s korenino vred izpulimo, damo v hladno in vlažno klet ter koreninski del zasujemo z vlažno prstjo. Rdeče zelje se na ta način odlično ohrani,« izvemo od izkušene prodajalke na šentjurski tržnici, Marte Tovornik iz Dobja pri Planini, ki viške doma pridelane zelenjave z veseljem ponudi svojim kupcem, katerim poleg dobre mere vedno podari še prijazen nasmeh in koristen nasvet. Cene so evrih CENE na tržnici Tržnica Šentjur Lidl trgovine Rdeča pesa 2,00 (kg) - surova 0,99(500g)- kuhana Sveže zelje v glavi 0,50 / glava 0,49 / kg Korenje (kg) 2,00 - rumeno 0,99 - oranžno Spoštovani kupci, v SUPERMARKETU KEA ŠENTJUR dajemo velik poudarek ponudbi odličnih izdelkov slovenskih kmetij in lokalnih proizvajalcev. Odlični domači jogurti, skuta, jogurti iz kozjega mleka predstavljajo naraven vir kalcija in zdravih beljakovin. Za zajtrk je najboljši kozjanski mue-sli, ki ga obožujejo ljudje z zdravim načinom življenja. Za bolj poln obrok nudimo bio kruh iz krušne peči: izbirate lahko med kruhom iz pire, kruhom iz prastarega žita - kamuta, ovsenim in polnozrnatim kruhom. Za dober obrok nudimo tudi kvalitetno biojunečje meso lokalnega proizvajalca. Za piko na i pa so v naši ponudbi slastni domači keksi z okusom, kot smo ga nekoč poznali pri naših babicah. Dobrodošli v SUPERMARKET KEA ŠENTJUR! Domače sestavine za Anin kulinarični namig - kuhan svež fižol v zrnju ali stročju z domačimi ocvirki - bodo vsaj do sredine jeseni na šentjurski tržnici na voljo vsako soboto dopoldan. Svežim zeljnim glavam (50 centov za kos) se bo na Martini stojnici v novembru pridružilo prvo kislo zelje. Šport ' .. ri_:_DnrnAM n a utcm » Strani ureja BOGDAN RAHTEN »Veliko Infrastrukture ob pomožnem igrišču urejamo z lastnimi financami, nekaj Je pokroviteljev, zlasti pa Je veliko dela naših članov.« Klemen Grdina, sekretar NK Fosilum Šentjur m Itd m Novi obrazi še prihajajo Žiga Fifolt Matic Maček Milija Mikovič KK Tajfun. Šentjurski košarkarji so s pripravami na 17. prvoligaško sezono začeli 22. avgusta, na uvodnih treningih pa je imel trener Krešimir Bašič skupaj s pomočnikom Robijem Ribežlom in Janom Sentjurcem, ki bo skrbel za analizo nasprotnikov, na razpolago zasedbo, ki se od lanske precej razlikuje, sestava ekipe pa šenidokonč(a)na. Ob kapetanu Milanu Sebiču in Ivu Držicu, ki bo v Šentjurju odigral že sedmo sezono, je v moštvu res veliko novih obrazov. Dejan Milašinovič (182 cm, 27 let) je prejšnjo sezono končal pri Rogaški, kjer je v povprečno le 13 minutah na tekmo dosegal po 5 točk in 2 podaji. Žiga Fifolt (211, 23) je bil doslej član reprezentanc do 18 in 20 let, zadnjo sezono pa je v drugi italijanski ligi večinoma presedel. Vsi omenjeni igralci so podpisali za dve sezoni. Kot prve tri tuje okrepitve so k Tajfunu pristopili Fred Maurice Thomas (195, 23), Keon Moore (195, 24) in Milija Mikovič (205, 22). Thomas je v zadnji sezoni univerzitetne košarke je za svoje „bul-doge“ povprečno dosegal po pol ducata točk. Moore je v zadnji sezono na VVinthrop University povprečno dosegal po 18,5 točk. Prvi Črnogorec, ki bo zaigral za Tajfun, je bil doslej član Mornarja iz Bara, nosil pa je tudi dres črnogorske izbrane vrste do 20 let in na evropskem prvenstvu povprečno dosegal 18 točk (met za 3: 43 %) in zbral 9 skokov na srečanje. V domačem prvenstvu je v zadnji sezoni, ko je postal državni podprvak, v 17 minutah na igrišču dosegal po 9 točk. Nazadnje je h klubu pristopil tudi Matic Maček (188, 22), nazadnje član Zlatoroga, igral pa je tudi za mlajše reprezentančne selekcije. Z ekipo sta še od lanske sezone Žiga Debelak (185, 16) in Amar Ejup (191,18). Slovenci so predragi... Kot so v klubu poudarjali že pred mesecem, so cene domačih igralcev pretirane, kar je povzročilo, da bosta preko Atlantika pod Rifnik prišla še dva Američana. Na treningih sodeluje tudi nekdanji član mlade slovenske reprezentance, 25-letni Mirza Sarajlija, vendar je sklenitev sodelovanja zaradi prej omenjenega razloga malo verjetna. S tajfu-novci trenira tudi Domen Bratož, ki je trenutno še prost igralec. Poleg obeh trenerjev za kondicijsko pripravo skrbi Dragan Despo-tovič, nekdanji odlični skakalec v daljino, ki je nase opozoril z leta 1989 odmevnimi 803 cm. Njegov predhodnik Matevž Kolesa se je preselil k novemu prvoligašu v Podčetrtek. Poleg DP še mednarodno tekmovanje Novo državno prvenstvo se bo začelo 8. oktobra, takoj na začetku pa je na vrsti gostovanje pri aktualnih državnih prvakih v Domžalah. Ravno pri Helios Suns so lani začeli z organizacijo pokala Alpe Adria, kjer bo Tajfun sodeloval v prihodnji sezoni. Tekmovanje vse bolj dobiva na prepoznavnosti, od lanskih osmih pa bo letos v štirih skupinah skupaj sodelovalo 13 ekip iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Slovaške. Tajfun bo igral v skupini z avstrijskimi biki iz Kapfenberga in »domoljubi« iz slovaških Levic, kjer bo prvo gostovanje že 1. oktobra. Udeležba v Sixt Alpe Adria Cupu, kot je njegovo uradno mednarodno ime, ni bila samoumevna, saj nekateri niso bili najbolj srečni s podporo Šentjurskih vitezov Rogaški na tekmi v Domžalah, a je diplomacija na relaciji Dušan De-banak - Gerald Martens v zadnjem trenutku obrodila sadove. Luks v prvo špansko ligo! Nov korak v košarkarski karieri je uspel Luki Laporniku, ki ga je po odlični sezoni pri novomeški Krki, kjer je sicer preživel tri leta, angažiral španski prvoligaš Joventut iz Badalone, ki z Barcelono sestavlja somestje. 27-letni Bezovčan je sodeloval tudi v prvem delu re-prezentačnih priprav, s katalonsko ekipo pa je podpisal dvoletno pogodbo. Plastičarji drugi V Mestinju so izpeljali zanimiv košarkarski turnir »4 na 4«, ki ga je organiziral Tadej Ferme, ki je kar nekaj sezon igral za šentjurskega prvoligaša. Šentjurska ekipa z nostalgičnim imenom Jugoplastika je zasedla drugo mesto. Na sliki z leve: Boštjan Korošec, Miha Golob, Tomaž Pirih, Matej Lukan in Matija Cehnar. (36) Šport Pomožno igrišče je s pomočjo udarniške akcije dobilo lovilno mrežo, nogometni zanesenjaki pa so opravili še kopico drugih del. Nogometaši uspešno začeli Po šestih pripravljalnih tekmah na katerih so bili šentjurski nogometaši štirikrat boljši od nasprotnikov, se je zadnjo avgustovsko soboto začelo tudi tekmovanje v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. Devet ekip se bo pomerilo po dvokrožnem sistemu, kar pomeni le 16 tekem za vsako. Polsezona bo tako končana že 15. oktobra. Trener Bojan Majal je lahko veliko bolj zadovoljen, kot v enakem obdobju lani, saj ima na razpolago veliko več igralcev. Poleg Anžeta Oseta in Tilna Zoriča, ki smo ju omenili prejšnji mesec, se je vrstam Fosiluma pridružilo nekaj imen, ki so povečini že igrala ob Pešnici. To so: Karlo Gračner, Urban Jevšenak, Jure Krivec, Matic Teržan, David Žnidar in vratar Mirel Durič. Šentjurski strateg pravi, da je vzdušje veliko boljše kot zadnjo sezono in da si lahko fantje s pravim odnosom znova priigrajo tretjeligaški rang. Na uvodnem srečanju v Kozjem so osvojili prvi komplet točk, načrt pa je, da s popolnim izkupičkom vztrajajo čim dlje, saj bosta ključni tekmi z Zrečami in Krškim B ob koncu jesenskega dela. KNK Odred Kozje : Fosilum Šentjur 1:3 (0:0) 0:1 - Miha Belak 55/, 0:2 - Tilen Zorič 58 ,0:3 - Sebastjan Tuhtar 65/ Razpored 3. 9. (17.00) - Kovinar Štore : Fosilum Šentjur 10.9. (16.30) - Fosilum Šentjur: Žalec 17.9. - Šoštanj: Fosilum Šentjur 24.9. - Fosilum Šentjur: Mozirje 1.10. - Vojnik : Fosilum Šentjur LOKOSTRELSTVO r Imamo tudi uspešne lokostrelce! Lokostrelskim tekmovanjem so se v Boštjanu Oprešniku. S samostrelom je disciplini 3D v letošnji sezoni priključi- v manjši konkurenci bronasto medaljo li člani Lokostrelskega kluba Dramlje, osvojil Aleš Polšak. Pri veteranih je bil ki so sodelovali na sedmih tekmah dr- najboljši Gorazd Grosek. Tekmovanj žavnega prvenstva, in sicer v Lendavi, so se udeleževali še Anton Belej in To-Ložnici, Kurenu, Dolenjskih Toplicah, maž Pinter (sestavljeni lok), Martin Snežniku, Muti in Dobrovi pri Ljubija- Čater (lovski lok), ni. Konec avgusta je bilo v Mokricah še Pri sestavljenem loku je Janko Pin- absolutno državno prvenstvo, kjer je bil ter v skupnem seštevku zasedel 3. mes- Janko Pinter najnatančnejši. Aleš Polšak to, kar je z lovskim lokom uspelo tudi je zasedel drugo mesto. ATLETIKA r Atleti zasedli stopničke Mladi šentjurski atleti so se mesta. To je uspelo Evi Kolar, konec avgusta v Domžalah ude- v kategoriji do 14 let na 200 ležili mitinga z nazivom Mladi metrski razdalji, Ani Hostnik asi atletike. Martin Artnak je na isti razdalji, a med mladinka-bil med dečki do 10 let na 60 m mi, in Žigi Kolarju, ki je tekal drugi, trije pa so zasedli tretja na 60 m med fanti do 12 let. KOLESARSTVO Ferenčak na 01 ■ Olimpijske igre v Riu de Ja-neim niso minile brez šentjurskega zastopstva, saj je tam v vlogi trenerja gorske kolesarke Tanje Žakelj deloval Urban Ferenčak, še ne tako dolgo sam trofejni gorski kolesar. Zanimivo, da za 24-letnika iz Vrbnega to niso bile prve olimpijske igre, saj je kot del podporne ekipe sodeloval že pred štirimi leti, leta 2010 pa se je v Singapum udeležil mladinskih olimpijskih iger. Dodajmo, da je bil v Riu tudi Šentjurčan Igor Pečenko, ki je podobno kot pred poldrugim letu v Sočiju skrbel za izvedbo televizijskih prenosov. Na sliki z leve Urban Ferenčak, mehanik Rok Jurca in Tanja Žakelj. Mladi planinci v Dovjem Planinsko društvo Slivnica so se ga polega njihovih podpri Celju je v Dovjem izpelja- mladkarjev udeležili še plato tradicionalni enotedenski ninski navdušenci iz Dramelj, tabor za mlade planince, ki Planine, Šmarja in Štor. Stari zapisi » Po arhivih vas vodi Bogdan Rahten Spet poplava Močno deževje je v noči z dru- hiše. Več škode pa je nastalo zaradi gega julija povzročila precej škode, številnih plazov. Komisije so izra-Voglajna, ki je prestopila bregove v čunale, da je bilo škode nekaj več Vrbnem in na Grobelnem, je popla- kot za 250 milijonov tolarjev, vila nekaj posevkov in vdrla v štiri Šentjurske novice, 13. 8.1996 Javoršicajepod streho Gre za partizansko bolnišnico na sula - zamišljena kot prostovoljna Javoršici, ki je letošnji poletni hit delovna akcija, nekakšna mini de-šentjurske Združene liste oz. for- lovna brigada, pa ni bilo zadovo-malno njenega Mladega foruma, ljivega odziva. Po zaslugi domači-Sprva je bila obnova te bolnišni- nov, zlasti družine Žlender-Bah iz ce - prvič obnovljene in slovesno Loke pri Žusmu, je do realizacije odprte že leta 1977, a se je lesena vendarle prišlo, konstrukcija v četrt stoletja že se- Šentjurske novice, 28. 8.2001 Slovo člana prve šentjurske ekipe V soboto je bilo zadnje slovo od Franca Krampla, člana generacije, ki je pričela z aktivnim igranjem košarke v Šentjurju. Zraven je bil tudi pri prvem uspehu, ko so se leta 1973 šentjurski košarkarji uvrstili v takratno drugo republiško ligo. Krampi je stal ob strani šentjurski košarki, ko je med leti 1978 in 1986 ravnateljeval na OŠ Franja Malgaja, kjer je imela domicil. Bil je tudi stalen gost tribun hruševske športne dvorane. ♦Krampi stoji četrti z leve Šentjurske novice, 22. 8. 2006 Prvi Guzejev kip stoji na Prevorju Pri šolskem poslopju na Prevorju svojega kulturnega udejstvo-so v nedeljo, ob začetku 3. Guzaje- vanja postal častni občan. Na vega pohoda, odkrili kip, posvečen štiri metre visoki skulpturi so znamenitemu razbojniku Francu upodobljene različne slike iz Guzaju oz. Guzeju, ki je svojo odi- njegovega življenja, ima pa tu-sejado končal v tistih krajih pred di posebno funkcijo, saj lahko 131 leti. obiskovalec položi roko k lini Njegov avtor je Franc Čer- in se hkrati priporoča, da ne bi nelč iz Bistrice ob Sotli, kjer je bil po krivici obsojan, pred dvema mesecema zaradi Šentjurske novice, 31. 8. 2011 sport@novice.si 1 ŠPORTNE NOVICE Ponedeljek: 12.00 in 15.30 Sobota: 12.00 A KOLUMNA Včasih moram sesti na pomol... Piše: Anita Koleša, poslanka SMC v Državnem zboru ... in z nogami krožiti po gladini vode in potem vidim ali pač ne vidim v globino, odvisno, kako močno se vzvalovi ta košček morja pod mano. Včasih nočem videti dna. Ljubše so mi podobe, ki jih ustvarja moj palec, in kapljice soli, ki mi polzijo po gležnjih. Po skoraj dveh letih me v mojem kraju še vedno sprašujejo, zakaj sem šla med politike. Pa jim razlagam, da zaradi nas vseh, da bi nam šlo bolje in lepše. Mi še kar ne verjamejo, da tam, v Ljubljani, nočejo slišati za težave nas, navadnih ljudi. Pred 30 leti sem kot ena od najmlajših članic zbora združenega dela v občinski skupščini glasno protestirala proti starejšemu kolegu, ki je trdil, da je vse, kar se dogovorimo in sklenemo v tistem delegiranem občinskem organu, politika. Kakšna politika, sem bila huda! Gre za več denarja kulturnim društvom, pa novo šolo potrebujemo, bazen ne dela, naša Pesnica vedno bolj smrdi... Ha, ha ... Potem sem v krajevni skupnosti predlagala, da postavijo nove koše za smeti namesto grdih rjavih kant, ki so jih obesili na kandelabre. Pa so me zasmehujoče zavrnili, da za smeti so pa tudi tiste kante čisto okej. Ja, takšne so bile moje prve politične izkušnje in ob spominih nanje se zabavam, ker je bilo življenje tedaj tako zelo preprosto. Danes pa je moje zavedanje, da je vse zares politika, enako, kot to dojemajo moji sokrajani, in zato so previdni. Potem se razgovorimo, in ko beseda nanese na vsakdanje probleme, na stanje v družbi, ne slišim dosti tarnanja. Moja mlada znanka, ki jih še nima trideset, pravi, da v njeni generaciji gimnazijskih sošolcev ni nikogar, ki bi po študiju ostal brez službe. Podjetnik, ki se je v mojo poslansko pisarno prišel pozanimat o možnostih pridobivanja evropskega denarja, se mi pohvali, da je letos zaposlil dva nova delavca. Predsednica društva upokojencev pa me je zaprosila, ali bi jim donirali nekaj sredstev, da si bodo lahko kupili nov računalnik. Potrebujejo ga za uporabo davčne blagajne! Oni hočejo poslovati po zakonu in imeti urejene papirje, mi je pojasnjevala. Na prireditvi sem srečala znanca, ki ni bil nikoli naklonjen moji politični stranki, pa mi je stisnil roko z besedami: »Veš, dobro delate.« Takšne zgodbe me hrabrijo in prepričujejo, da ljudje iz mojih krajev vendarle poznajo odgovor, zakaj sem postala poslanka, in da me niso poslali v Ljubljano zato, da bi poskrbela za nov asfalt pred njihovo hišo. Vedno sem trdila, da kar je dobro za državo, je dobro za občine. In občani so me razumeli precej bolje, kot so si to želeli župani. Nečesa pa ne razumejo niti moji sokrajani: zakaj se vendar v parlamentu tako nemogoče vedemo. Zakaj so nekateri poslanci tako žaljivi, zakaj nenehno ponavljajo laži in nesramne opazke, zmerjajo, strašijo? Na žalost je tudi to politika, politika, ki skozi sovražni govor, populizem in zaničevanje sogovornikov med ljudi vnaša nestrpnost in pesimizem. Veseli me, da moji soobčani takšno vedenje nekaterih naših kolegic in kolegov sploh opazijo in ga obsojajo. V množici sovražnosti, ki se širijo prek različnih medijev in družabnih omrežij, smo poslanci ogledalo te družbe. Pred časom sem slišala neko Poljakinjo, ki je zaskrbljeno ugotavljala, da politiko v njihovi državi vodi rumeni tisk. Smo v Sloveniji na isti poti? In zato moram včasih sesti na pomol in se zazreti v morje in v podobe vzvalovane vode. Da se obdam z lepoto in razmislim o svoji nadaljnji poslanski poti. Razmišljanje smo prebrali v časopisu stranke SMC Naša sredina in ga z dovoljenjem avtorice objavljamo tudi za naše bralce. Uredništvo Mali oglasi Sentjursk e novice (D 03 757 45 00 urednistvo@sentjurskenovice.si Živali NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic tibaot. Telefon (02) 582 14 01. Mirno, 7 mesecev brejo telico simentalko, prodam. Telefon 031 766 527. Zaradi selitve podarim 5 let starega mačka, tigraste barve in kastriranega. Telefon 041 722 469. Kravo simentalko, drugič brejo, prodam. Telefon 051 331 227. Dve telici simentalki, breji 5 mesecev, potomki odličnih molznic, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 270 088. Kličite samo resni kupci. Pujske, težke cca 30 kg, prodam. Telefon 041 866 936. Prašiče, težke od 80 do 100 kg, in prašiča, težkega 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 538 966 in 041 876 978. Prodam račke, indijske tekačice. Telefon 041 408 083. Prodani telici simentalki, stari 1 leto. Telefon 031 265 763 ali 031 890 467. Prodam purice, hranjene z domačo hrano. Telefon 03 58 24 003. Prodam teličko simentalko, staro 3,5 meseca. Telefon 031 475 127, popoldan. Kupim kakršnokoli jalovo kravo, plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Prodam telico simentalko, brejo 8 mesecev, težje postave, okolica Rogatca, cena 1200 C. Telefon 031 535 248. Prodam prašiče, težke od 30 do 250 kg. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031311476. Ugodno prodam mlade nesnice hisex, tik pred nesnostjo ali v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, in peteline, opravljena vsa cepljenja, vsak dan od 8. do 17. ure. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 ali 02 79 30 581. m/-XLcn a.o.o. slikopleskarstvo, fasaderstvo GORIČICA 14 C, 3230 ŠENTJUR www.maler.si, info@maler.si, robert.kuglerl @gmail.com Tel.: 041 651 056 Kravo simentalko, brejo 9 mesecev, in prašiče za nadaljnjo rejo in zakol, prodam. Telefon: 031 664 286. Kokoši nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, Štajerke, prodajamo na kmetiji v okolici Celja. Nakup 10 nesnic-petelin brezplačno. Telefon 031 461 798, 03 5471 244. V centru Slov. Konjic prodamo delno obnovljeno stanovanje v izmeri 49 m2 površine. Nahaja se v 9. nadstropju in je dosegljivo z novim dvigalom. Leto izgradnje bloka 1980. Energetski razred: E, cena 39.000 €. Nepremičnine Vila, d.o.o., Mestni trg 1, 3210 Slovenske Konjice; GSM: 031 663 969, tel: 03 759 04 55; www. nepremicnine-konjice.si. V Podčetrtku - Aqualuni oddam hiško pred sezono, v sezoni in po njej. Telefon 041 355 756. V centru Slovenskih Konjic oddam 1-sobno opremljeno stanovanje. Cena 180 € + stroški. Telefon 031 892 366. Nov apartma v centru Vira, 70 m od plaže, za družino do največ 5 oseb, oddam v najem. Telefon 031 634 862. Pisarno za zavarovalniškega agenta oddam. Telefon 041 720 024. V okolici Rog. Slatine (Brestovec) prodam zazidljivo parcelo, 1.000 m2. Telefon 041 604 916. V večstanovanjski hiši na Topolah oddam neopremljeno pritlično 3-sobno stanovanje, 64 m2. Telefon 040 897 299. V Dobovcu pri Rogatcu (ob mejnem prehodu) prodam njivo, 27 arov. Telefon 03 58 13 909. Ugodno oddam 2-sobno stanovanje. Telefon 051 852 228. V Rog. Slatini ali bližnji okolici najamem 3-sobno stanovanje ali starejšo hišo. Telefon 040 648 045. V Rog. Slatini v zasebni hiši oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. Telefon 031 407 915. Prodam garsonjero v obnovljenem bloku v Šmarju pri Jelšah, v velikosti 23,30 m2. Telefon 03 582 17 96 in 031 403 590. V Sp. Gaberniku, Podplat, na sončni legi prodam zazidljivo gradbeno parcelo, komunalno urejeno, z gradbenim dovoljenjem, v velikosti 1300 m2. Telefon 041 587 946. Prevorje - Straška gorca, manjši vikend, ugodno prodam, voda - elektrika - plin. Telefon 031 786 173. Elitno stanovanje v centru Celja, 155 m2, 3. nadstropje, ogrevanje plin, dvigalo, vsi priključki, parkirišče, terasa 30 m2 s sanjskim razgledom, prodamo. Cena 143.000 €. Fripas, d.o.o., Dečkova cesta 43, 3000 Celje; GSM 051 856 202. V bloku v centru Šentjurja prodam prenovljeno 3,5-sobno stanovanje v dveh nadstropjih, 112,2 m2, dve kopalnici, dve spalnici, galerija. Cena: 115.000 €. Telefon: 031 745 012, 051 339 853. V Kompolah pri Štorah prodam 3-sobno stanovanje, 71,7 m2, novogradnja, 1/1 nad., lastno parkirišče, v bližini šola ter vrtec, oddaljena 50 m. Možnost odkupa pohištva, delanega po meri. Nizki mesečni stroški. Cena: 80.900 €. Telefon 031 728 928. V Vojniku prodam večje stanovanje, 90 m2, v zelenem okolju. Možnost menjave za manjše. Cena 55.000 €. Telefon 03 577 37 64. Dvosobno, delno opremljeno stanovanje v Celju (Nova vas) oddam ali prodam. Telefon 03 577 70 94 (po 20. uri). Sobi, dvoposteljni in enoposteljno, poceni oddam v Ljubljani v bližini fakultet za farmacijo, arhitekturo, glasbo, tekstilstvo, gradbeništvo, strojništvo in FF. Souporaba kopalnice in kuhinje, ločen VVC, CK, opremljeno z internetom. Cena: 85 € + stroški. Telefon 041 867 798. Vozila, deli Citroen C5, letnik 2006, 165.000 km prevoženih km, 1,6 HDI, 80 kw, dobro ohranjen, servisiran, zanesljiv, registriran, ugodno prodani. Telefon 031807 821. Zaradi menjave avtomobila prodam nove letne gume Nokian 205x65x15 in nove zimske gume Sava Eximo S3 195x65x154, na gumah so še nalepke. Prodam tudi platišča 15 col za Peugeot Partner. Cena po dogovoru. Telefon 041355 704. Land Rover - Freelander, letnik 98, 1,8, bencin, kovinsko srebrne barve, obnovljen motor z enoletno garancijo, pogon stalen na vsa štiri kolesa, tretja tablica, z vlečno kljuko, prodam za 2.500 EUR. Telefon 031 272 935. Avto Citroen Saxo, c.p.d., dobro ohranjen, prodam. Telefon 03/ 575 38 06. Kupim traktor (Zetor, Dojc, IMT, Ursus, Štore, Universal ali podobno). Telefon 031 851485. Kupim osebno, dostavno ali tovorno vozilo od letnika 2000 naprej, lahko poškodovano, v okvari ali slabše ohranjeno. Telefon 070 833 767. TVaktor, kosilnico, prikolico, mulčer, motokultivator, frezo in podobne stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407 130. Stroji, naprave Prodam mikser za peso ali jabolka z elektromotorjem, 5 kW, v odličnem stanju, cena 260 €. Telefon 031399 479. 30 arov silažne koruze, visoke okoli 3 m, prodam. Telefon 051 633 667. Suha bukova drva, razrezana, in suh les za zračni most prodam. Možna dostava. Telefon 051 728 055. Drva za krušno peč in štedilnik zelo ugodno prodam. Cena z dostavo 160 €/4m. Telefon 031 367 175. Prodam tračni obračalnik na dva vijaka (primeren za Gorenje, Muta ali Maestral) in železna kolesa, cena 300 €. Telefon 070 826 339. Kupim traktor ali delovni stroj katerekoli znamke, lahko poškodovan, v okvari ali slabše ohranjen. Telefon 031 374 578. Delo Iščem hišno pomočnico, mlajšo upokojenko. Telefon 070 715 174. Iščem delo kot voznik kombija ali dostavnega vozila, sem pošten, zanesljiv, z izkušnjami. Tele-fon 041 997 051. Razno Bukova drva, dolžine 25, 33, 50 ali 100 cm, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 041 840 158. Opaž, ladijski pod, bruno, rezan les, deske, štuke (fosne), les za ostrešje, žagovino, skoblance, prodani. Telefon 041 331 831. Cepana bukova - 50 C/m in mešana - 40 €/m drva ter hlodovino prodani. Možen razrez in dostava, kar ni vključeno v ceno. Telefon 040 243 648. Bukova drva, metrska ali razrezana po želji, prodam. Možna tudi dostava. Telefon 041 504 987. Železniške prage “švelerje”, lepo ohranjene, prodani. Telefon 041 893 305. Bukova drva, suha, cepljena, dolžine 25/33/50 cm, na paleti ali v refuzi, prodani. Lahko pripeljem. Telefon 031 713 564. Bio česen ugodno prodani. Telefon 051 647 228. Hlodovino hrasta prodani in kupim traktorski hidravlični cepilec drv. Telefon 051 336 879. Domačo skuto iz kravjega mleka prodani. Cena 3 €/kg. Telefon 041 207 718. 15 arov silažne koruze v centru Zreč prodam. Telefon 070 653 833. Kupim fižolovke, smrekove sušice, prodani pa traktor Tomo Vinkovič v zelo dobrem stanju, malo vozen, nove gume. Telefon 041 841 385. Prodani vino laški rizling in beli brbunec. Telefon 02 8183 502. Lesene zaboje za krompir in krompir prodam. Telefon 031 558 811. Koruzo v zrnu prodam. Telefon 041 646 087. '/i ha koruze za silažo in traktor Ursus 355 prodam. Telefon 040 339 234. 1,3 ha silažne koruze v okolici Slov. Konjic prodam. Telefon 041 569 261. 40 arov koruze prodani, okolica Slov. Konjic. Telefon 041 815 708. V Gabrovljah prodani 60 arov silažne koruze. Telefon 070 210 532, kličite popoldan. Koruzo za silažo, 75 arov, prodani. Telefon 040 698 375. Sveže luščen fižol sivček prodani. Telefon 041444 042. Brezplačno odpeljem kosovni odpad (akumulator, štedilnik, pralni stroj in staro železje). Telefon 070 312 325. Prodani belo mešano vino. Telefon 031 265 763 ali 031890 467. Prodam silažno koruzo, 20 arov, okolica Sladke Gore. Telefon 041 984 746. Bariton Karl Glasser s kovčkom, malo rabljen, kot nov, dela kot mora, prodani. Cena 400 C. Telefon 040 636 673. Nove lesene zaboje, močnejše izdelave -za krompir prodani. Telefon 041 215 449. Brezplačno odpeljem belo tehniko, akumulatorje, star papir, vse vrste kovin in pločevinke. Telefon 070 306 904. Prodani vino laški rizling, po dogovoru prodam tudi grozdje laški rizling, šipon, štajerska belina. Telefon 070 212 150. Bukova drva (suha, razrezana na 25, 33 ali 50 cm) ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633 185. Prodani domačo aronijo (svežo ali sok), naravno pridelano. Telefon 068 643 571. Prodani domači neškropljeni česen. Telefon 051 244 424. Koruzo za silažo prodani. Telefon 030 Prodani kakovostno belo vino z 935 315. opravljeno analizo. Telefon 040 581 Moj mojster ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Ko-marniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15,3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538, 031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031619 235 BUKOVI LESNI BRIKETI premog - rjavi in črni, oglje za žar, koks, industrijska morska sol, www.simaterial. si, SIMATERIAL, d. o. o., Kidričeva 34, 3000 Celje. Tel.: 040 806 975; 041 513800. USTANAVLJANJE IN PRODAJA PODJETIJ-D. 0.0. Ažurno in zanesljivo vam ustanovimo d. o. o., ne potrebujete ustanovnega kapitala, vse uredimo mi! Preverite in pokličite Intertik d. o. o., PE Celje, Kukovčeva ul. 1,3000 Celje. Kontakt: 041667130, www.intertik.si. NERJAVEČI DIMNIKI-SANACIJA, MONTAŽA Modi, Branko Koreni sp., Pongrac 3, Griže - nerjaveči dimniki - povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi - montaža kovinskih izdelkov Kontakt: 041 736 160,03 571 80 80 DELO V TUJINI Podjetniki, obrtniki. Si želite preizkusiti na odprtem trgu dela EU kot podizvajalci? Ponujamo vam odlične pogoje dela, zanesljive partnerje in vso podporo pri urejanju dovoljenj za delo v tujini. Več na: PELES d. o. o., Celjska c. 24, Rogatec, www.eurojob.si. Dodatne informacije: info@peles-delo.com, tel.: 03 620 24 67. ODKUP VSEH VRST VOZIL AVTOODPAD CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče Odkup, prodaja rabljenih vozil in delov. Kontakt: 051 33 58 27 PRODAJA RABLJENIH VOZIL IN DELOV, AVTOVLEKA AVTO - CENC, Robert Cene s.p. Zbelovska gora 44,3215 Loče Kupimo vozila v kakršnem koli stanju. Kontakt: 041 33 18 33,05133 58 27 POLAGANJE KAMNA (22 let izkušenj) Ivan Sarajlič, KREMENČKOVI s.p. skupaj z materialom ali po dogovoru Kontakt: 051 832 858, izoplotnice@gmail.com }ečko PREDELAVA SADJA Kmetija Brečko, Bukovlje 28, Stranice Nudimo usluge predelave sadja: mletje, stiskanje, filtriranje, pasteriziranje in polnjenje v različno embalažo. Kontakt: 031 866 542 ali domačija. . brecko@gmail.com ^ Ste obrtnik? Samostojni podjetnik? 3» "A? Imate manjše podjetje? Predstavite informacije o storitvah in izdelkih v rubriki MOJ MOJSTER! Cena za predstavitev v dolžini 15 besed je 9 EUR (DDV ni vštet v ceno). Objava vsake nadaljnje besede stane 0,25 EUR. Zakup je možen za najmanj 10 objav. Pokličite: 03428 1661 567. Telefon 041 407 130. Prodani vino, kakovostno mešano belo in vrhunsko buteljčno vino (sivi pinot), z opravljeno analizo. Telefon 041 763 919. Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Vina žlahtnili sort, bela in rdeča: laški rizling, renski rizling, kerner, chardonnay, modra frankinja, črnina in cviček, prodani. Možna dostava. Mlin za sadje prodani. Telefon 041 818 899. Kuhinjo, 2,6 m z aparati, elemente za dnevno sobo 3 m, kotno sedežno 280 x 220, stekleno mizo in 6 stolov, različne omare, pralni stroj, kombiniran hladilnik, steklokeramični štedilnik, sušilni stroj, garderobno omaro, peč na trda goriva kiperbush 85 x 40, raztegljiv trosed, sesalec Vorvverk, sekular za žaganje drv, prodani. Telefon 070 33 22 10. (40) Prosti čas Pravilna rešitev avgustovske križanke je DVAJSET LET Z VAMI PIVNICA LIPNIK. Srečna nagrajenka avgustovske številke je: Zora Semni, Prerlenca 19, Šmarje pri Jelšah. Dopis za nagrado, ki jo poklanja Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah, vam bomo poslali po pošti. V novi nagradni križanki je pokrovitelj Pivnica Lipnik, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenec ho prejel bon v vrednosti 10 evrov. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 16. septembra 2016 pošljite na naslov: MediaStar založništvo, d.0.0., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur ali skeniran kupon pošljite po elektronski pošti na: urednistvo@sentjurskenovice.si. ; ,, ,, , 1 ' , :. 1 > l..: 1' d. i'- '•1 ;: ': ' 1 1 1 11 > 1 1 ■ <» < '■ r " ■11 ' ' ■' ''1: ' ■ : •" - '■111,11 "1 '• 1 r — — — — -------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 SEPTEMBER Nagradna križanka * Nagradno geslo:---------------------------- 1 Ime in priimek:____________________________ 1 Naslov:____________________________________ ^E-pošta: __________________________________ Kuhamo z VAMI Recept SEPTEMBRA Avokadova solata s spmaco /n slanino Sestavine za 2 osebi: • 1 zrel avokado • 2 pesti svežih špinačnih listov • 4 rezini slanine • 3 žlice pinjol • malo olivnega olja • malo balzamičnega kisa • ščepec soli Priprava: 1. korak: Rezine slanine zrežemo na manjše kose. Špinačo očistimo, operemo in osušimo. 2. korak: V ponvi med mešanjem na suho popražimo pinjole. Ponev večkrat dobro potresemo, da se pinjole ne zažgejo. Popražene pinjole stresemo v skledico, v ponev pa vlijemo žličko olja na katerem hrustljavo popečemo kose slanine. Pečene kose slanine odložimo na papirnato brisačko, da se odteče odvečna maščoba. 3. korak: Avokado prerežemo in z žličko odstranimo koščico. Meso odstranimo iz lupine in ga narežemo na rezine, ki jih razporedimo po krožniku. Dodamo špinačo, hrustljave kose slanine in popražene pinjole. Solato rahlo začinimo s soljo, prelijemo z malo olivnega olja in balzamičnega kisa ter postrežemo. Ta okusna solata je tudi nasitna in hranljiva. Avokado je bogat s koristnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami in vlakninami, špinača vsebuje različne pomembne minerale, pinjole pa vsebujejo veliko proteinov in dobro vplivajo na prebavo. Slanina, ki sicer ni ravno zdrava, pa poskrbi za odličen okus in solati doda hrustljavost. Za lepši dan @ MESEČNI HOROSKOP OVEN (21.3.-21.4.) Pri marsičem ste prestrogi, vendar brez pravega razloga. Celo z drago osebo. Morda ste pustili, da mine preveč časa, in niste storili ničesar. Brzdajte se in počakajte na novo priložnost. BIK (22.4.-20.5.) Toplo vam bo okrog srca, z nekom se boste počutili odlično, naravnana bosta na istih valovnih dolžinah. V teh dneh se boste lažje odločali. Omislite si več športa. DVOJČKA (21.5.-21.6.) Izrazito podjetni boste, kar se bo odražalo predvsem v karieri in ob vnovičnih pripravah na izpite. Nekdo bo odgovoril na vaše prošnje, vseeno pa zahtevate še kakšno dodatno razlago. RAK (22.6.-22.7.) Čutite, kdaj in kako lahko napredujete. Le pazite na dokumente in denar, previdno, ko boste kaj podpisovali. Nove srčne zgodbe so pod ugodnimi zvezdami, stare pa se utrjujejo. LEV (23.7.-23.8.) Na delu bo nekaj vprašajev, zlasti okoli novih okoliščin ali naložb. Tokrat vam ne bo v pomoč niti vaša odločnost. Ne zanašajte se le na srečo. Pazite, ponavljajo se nadležni prehladi. DEVICA (24.8.-23.9.) Tokrat si želite nekaj več pozornosti, zapeljujete in zlahka komunicirate. Tako lahko v rekordnem roku pridete kar daleč. Pričakujte še eno zanimivo srečanje. TEHTNICA (24.9.-23.10.) Naenkrat ne veste, kaj bi storili in kam bi se obrnili, kar vas zavira tako v karieri kot glede zasebnih zadev. Premislite, ali bi sprejeli neko novo ponudbo. ŠKORPIJON (24.10.-22.11.) Trenutno ste preprosto tako naravnani, da vas moti vsaka malenkost. Najbrž je vse posledica stresa, vendar si ne morete dopovedati, da si določene stvari jemljete preveč k srcu. STRELEC (23.ii.-2i.i2.) Naenkrat ste izredno neodločni. Naslednji dnevi bodo torej težavni, ovire boste premagali le s trmo in potrpežljivostjo, zato se pripravite na dolg boj. KOZOROG (22.i2.-20J.) Pazite, vaš bioritem bo nevarno nihal, posebno v jutranjih urah. Poskusite se čim prej zbrati in prisluhnite osebi, kije neusmiljeno iskrena, toda ima vas rada in pozna nekaj bližnjic. VODNAR (21.1.-19.2.) Tokrat bo vse izid trenutnega počutja, tudi draga oseba bo vplivala na vaše izbire. Pozabite na vnaprej pripravljene načrte. Ugotavljate, da je ta teden vse izid spontanosti in občutka. RIBI (20.2.-20.3.) Vsega se boste lotili spontano in po občutku. To bo zagotovo pravi ključ do uspeha. Posebno uspešni boste v umetnosti. Ne oklevajte glede potovanja, prav to bi vas lahko prerodilo. Šentjursko je zares edinstveno. Živalski strokovnjaki trdijo, da premore celo naravno okolje za mačke. Najbrž na eni in drugi strani avtoceste. 4 Poletne satire in humorja je zmanjkalo. Da ne bo več priložnosti za črni humor, pa se nam žal ni treba bati. k Pogorišče stečaja gosti vse od kovinskih predmetov do smeti. Da tega, kako strpno to počenja, sploh ne omenjamo. Šentjur naj razmisli o poligonu za adrenalinske šoferje. Sicer bo koruza rasla samo še ležeče. J 4 Vrtičkarji so tudi na jesen neustavljivi. Le pazijo naj, da v goste ne pridejo možje postave, odnesejo njihove naj ljubše rastlinice ter prinesejo poziv za sodnika za prekrške. V Mladi šentjurski glasbeniki morda ne znajo muzicirati v velikih koncertnih dvoranah, imajo pa neprecenljive izkušnje iz ustvarjanja na majhnem in tesnem. Kako praktično. 4 Ko še lokalni prazniki več ne zadovoljijo prebivalstva, je skrajni čas za spremembe. Recimo za ukinitev dostopa do spleta. !!► Tildi za babico je prvi šolski dan poseben praznik. Končno lahko vnuke preda nazaj staršem in v miru uživa zasluženi pokoj. Nekoč NEKOČ IN DANES nov.če llilillillllillllilllllllllllllllillllllilllllltllllllllllllilllllllllillllllilllllillltllilllllllllilllllllllllllllllillllilllllllllilllllllllllllllllll Gostilna Salobir V Jakobu (včasih Sv. Jakob) letal943. Lastnik fotografije |e Martlnčater. Gostilna Salobir danes. Foto Denis Kresnik illlliillliliililtltillllllltllllllitllllllllllllllllllllllllllllllilllllilNIIIM (42) Smeh/Oglasi Tudi ulična svetilka je lahko odlična priložnost za umetnostno fotografijo. Tudi v Šentjurju je bilo to poletje moč pobegniti od 'ponorelega' sveta. OKO KAMERE 2 ■ VICI NAŠIH BRALCEV POSNETEK Mož sedi pred TV in se dere: „Ne, ne, budalo, kaj delaš, cepec, idiot, bikzarukani! Budalo, ne, ne, ne!!!“ Žena se oglasi iz kuhinje: „Ne glej spet nogometa, če te tako razburja! “ Mož: „Gledam posnetek najine poroke. “ Tone iz Šentjurja 0 UPOKOJENCI Upokojenci so igrali golf. Vsi so se pritoževali... „Igrišče je predolgo!" je rekel prvi. „Jame so preveč globoke!" je rekel drugi. „ Vzpetine so previsoke!" se je oglasil tretji. Nato pa se je oglasil še najstarejši, osemdesetletni Tine: „ Če pogledamo vso zadevo še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo pri naših letih še vedno na gornji strani trave!" Janez iz Dramelj © KRIŽANKA Mož rešuje križanko, žena ga opazuje čez ramo... Čez nekaj časa mu reče: „ Tule si se pa zmotil, veš ... Največji tič ne pride MOJ, ampak NOJ. “ Marija iz Šentjurja 0 PIJAČA Bolnik pride k zdravniku. Ta ga preiskuje do onemoglosti, na koncu pa reče: „Ne morem in ne morem odkriti, kaj vam je, ampak mislim, da je kriva pijača. “ Pacient odgovori: „Nič hudega, bom pa prišel, ko boste trezni. “ Staš iz Šentjurja ZSAN| ŠOLA VOŽNJE ZŠAM CEUE Cesta v Celje 14, 3202 Ljubečna 03 425 46 60 • 031 618 926 □ TEČAJ CPP Datum: 19. september 2016 Ura: 15:00 "H rt www.facebook.com/Center-varne-voznje-Celje Us 1 H£I 1 NAPAKA Mica in Jožefa: »Kok pa s' dobiva, ksta naša dva v hosti podirava smreke in je tvoj France škripnu pod smreko.« »Dva miljona.« »Bog se me usmil! Moj bk Ivan je pa odskoču1« Stane iz Dobja 0 MRAZ V SIRIJI Gleda Rus v Moskvi poročila na TV, kjer poročajo, da je v Sibiriji - 55°C. Seveda ne verjame in pokliče po telefonu sorodnika: „Dajpovej, koliko je stopinj pri vas?" „Čakaji, da pogledam. . . -35°C. Zakaj vprašaš?" „Pa teleta na TV nakladajo, da je-55° C! “ „A, to pa lahko ... Ampak zunaj.« Samo s Ponikve KDAJ IZ KRIZE Američan, Rus in Slovenec pred bogom. Američan: „Kdaj bomo mi prišli iz krize?" Bog: „Čez50 let!" Američan pade v jok: „ Tega jaz ne bom dočakal! “ Rus: „Kaj pa mi? Kdaj mi zle-zemo iz krize?" Bog: „Čez 70 let!" Rus obupano, v joku: „Ajej, tega na bom dočakal!" Slovenec: „Pa mi? Kako kaže Slovencem?" Bog pade v jok, solze lijejo, Slovenec ga začudeno gleda in vpraša: „Ja zakaj pa ti jokaš?" Bog ihteče: „Zato, ker tega pa niti jaz ne bom dočakal! “ Silvo iz Rogaške Slatine Nas lahko nasmejete? Pošljite svoje vice na urednistvo@sentjurskenovice.si. Z veseljem jih bomo objavili. •»tjum«. Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 4. oktobra 2016. 005X5033 Šentjurske novice izhajajo vsak prvi torek v mesecu. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si. Telefon uredništva: 03 757 45 10. Sedež izdajatelja (pišite nam): MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Uredništvo: Nina K robat, Bojana Jevšenak, Bogdan Rahten, Ljudmila Conradi, Valerija Motaln, Nejc Mihelak. Lektoriranje: Alja Ferme. Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc. Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno, časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 9,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno izobraževanje! višja strokovna šola • inženir varovanja • poslovni sekretar • ekonomist • velnes • informatika novo! lil * seminarji, delavnice, tečaji najem predavalnic WWW.abitura.Si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32 m u cc Lil Q_ £ o h- O 2 Z - CC y lu CO h- ^ z O LIJ >co o ŽELITE BITI ISKAN in ZAPOSUIV KADER? ŠOLSKI CENTER CELJE vas vabi k vpisu! d ŠOLSKI CENTER CELJE IZREDNO SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE-odrasli: KOZMETIKA (kozmetični tehnik) FRIZERSTVO ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO KEMIJA GRADBENIŠTVO VAROVANJE OKOLJA STROJNIŠTVO MEHATRONIKA MEDIJSKE KOMUNIKACIJE AVTOSERVISNE DEJAVNOSTI LOGISTIKA MODNO OBLIKOVANJE TEKSTILA VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: • AVTOSERVISNI MENEDŽMENT • GRADBENIŠTVO • MEHATRONIKA • STROJNIŠTVO SOLSKI CENTER CELJE T: (03) 42 858 54, 42 858 53 www.sc-celje.si mmi me) Veljavnost ponudbe: do 30. septembra PRAVA REŠITEV ZA VAŠ HLEV ALI FARMO Ekskluzivna ponudba kovinske strešne kritine METRAPAN yl FARM HD s 3 cm izolacije in zaščitni sloj iz steklenih A vlaken. Specialna HD granit barva daje obstojnost kritini tudi v najbolj zahtevnem okolju (amonijak). Kovinsko kritino METRAPAN vam v raznih barvah odrežemo po meri. !■ p N PRERJAVENJE RAZSLOJEVANJE BARVE © S SPREMEMBO NAD 900 M ^ NIANSE BARVE NADMORSKE VIŠINE R Zagotavlja vam visoko nosilnost, nizko težo in dolgo uporabnost. Kritina METRAPAN je idealna za adaptacije in novogradnje (primerna pri reševanju problema menjave azbestnih strešnih kritin). ZA VAS SMO DOSEGLJIVI: - na brezplačni telefonski številki 080/19-99 Metrapan FARM HD Že Z3 12,50 €/m2 - v poslovnih enotah: Kranj, Ljubljana, Maribor in Slovenja vas pri Ptuju (cena je brez DDV, ob naročilu nad 400 m2) - na naši spletni strani www.metrapan.si Označevanje v industriji A • *\ f \ j J • ••••• •«#•« • •••• •••« - w - - :: .•* : \/ • • • • •• • •••••#•••••• • e /IX mm mMMOMEMo žessiimi ... smo moderno podjetje, specializirano za inženiring označevanja v Industriji, vodilni na tem področju v Sloveniji. Našim kupcem skušamo čim bolj avtomatizirati označevanje v celoti, od zasnove, do izvedbe, zagona, šolanja operaterjev, oskrbe z repromaterialom in servisom, po sistemu »Na ključ«. Strankam nudimo popolno podporo in vzdržujemo prijeten poslovni odnos. Ročni Inkjet tiskalniki Reiner - za tisk na plastiko, kovino, kartone, steklo... - hitro in enostavno označevanje artiklov in embalaže - označevanje alfanumerike, logotipov, barkod, tekoči datum, števec - višina tiska do 12,5mm Termalni Inkjet tiskalniki Markoprint -označevanje poroznih in neporoznih materialov -označevanje na liniji -deluje na kartušo -resolucija do 600 dpi -višina tiska do 12,5mm -brez rednih stroškov vzdrževanja ADHEZIV d.o.o., Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur Tel: >386 (0)3 74 90 740, Fax: >386 (0)3 74 90 741 vojko.arzensek(®adheziv.si, www.adheziv.si - Ind.lnk jet tiskalniki Lcibingei Termalni Ink jel tiskalniki Mar capi ml - tnd.laserji Solaris - Ctiketirke in aplikator/i - Prmt & ven[y sistemi ■ Termotronsfer tiskalniki -Roini Ink jeti - Potroini material in servis