St. 22. „So6a" iahaja vsak t>etok in velja popoati prejomana ali r Oorici un 'loin poSiIjana: W leto ..... f. -i.4( Pol letu ...'..,. -.'.'>! 6ctvrt leta . . , . 1 J¦-Pri oziiiinilth in tako tudi pri „}n. i/untca/i" ae plucnje xa iinvarino triwinp. no vrsto: 8 kr. fie ae tiska 1 krat "'¦¦.Jo »'« » | » o „ „ „ M o ,. Zavefie crke po prostoru V Gorici, 1. junija 1888. Posamezne Stevilke ae dobivajo jpo 8 kr. v tobakaraicaa v, goljJoskt nilci blizu „treli krei:", na atarim ttgu in v nunski ulici ter r Trstu, Tia C«. aermn, 3; ¦-..'; .¦'¦ .'..?. Dopisi in narofnina naj sb "ppfelja opfayniStvu ;,So5e'V Vi» ^emfaario St. 10. ¦' ;• ' . ¦;;¦ '¦¦ >¦¦':' ^ Rokcpisi se se vrafiajo;^flpjsi^ sc hlugovoljno frankujcj'o. —"¦ Dei&hftm in drngiiH neprRinoijuV pe. naroVniVa 8iii?.a, ako se Qjjhise pri opravnigtvU'. ' Z dezeje... V znanji je mod! Ilosnioo teh beaed potrjuje nam zgodovina vseh narodov. Dobro razvita narodna prosvcta je najtrdnejsi jez proti navalom tnjega na-silstva. Ve^krat se je uze zgodilo, da so zmagovalci potopili so in poizgubili v piemaganera narodu, spro* jeli njega vero, obicaje in jozik ia kot narod popol-noraa izgioili. To nas uc"i zgodovina raznih german-skih piemen, koja so razdejala rimsko drzavo; uLi nas tudi zgodovina Bolgarov. Zato mora vsak narod, kteri si hoce zagotoviti bodocnost, najprej akrbeti, da hi ustvari avojo prosveto tor jo razSiri v vae alojevo drnztva. Nam Siovencom so na§i nasprotniki uniSili ze skoraj vcs slovanski znacaj, Od ju/ne strani pritiaka nas romanskt narod, kteri nam je prestrojil krscan-stvo po svoje; krScanstvo, ktero samo prejo.Ii od naSih apostolov sv. Cirila in Metoda. Tako nas zdaj tujci smatrnjo za tujce na naSih tleh. Zgodovina nas u6i, da je nasa zemlja nokdaj sfgala dalec" doli na LaSko, do Vcroae; a zdaj! •—¦ kaj imamo P Izgubili smo skoraj vae, tako da niti glavnu mesta naSo zemlje niso veo nasa. Tujeo po* tianil na< jo ocz SoJo nazaj, in sega Se veil no po-zVljivo dttljo. Zato naj bode naga prva skrb, da si ohranimo svojo narodnost, svoj jezik, svojo matc-riuscmo; napeti mo ram o vae 2ile tor zastavititi v ta namen vae duScvne in gmotne silo. Na3protriiki nasi sp lhogocni po stevilu in sredstvib, katoro imuj# na razpolnganjo v doaego njih svrbe. Tudi nam m-wa biti svrha, za ktero delamo in so trudimo, vedno prvd ooini; z zelezao vztrajnosfjo in neupogljivo voljo moramo se yji blizali koiak za korakom. V torn nas ne stne plasiti delo in trud, niti nasprot.ovanja in pregunjanje, ampak krSevito moramo ae dr/ati avoje idoje; dosledno moramo podpirati lo kar je naSoga in vac, kar je naSega ter pripravljoni biti, ako bi trebalo, zrtvovati za njo vse avoje sile. „Kdor ne napreduje, ta nazaduje." Goriski Slo« venci naj pazijo, da sc ta pregovor ne uresniCi na njih ! V nasi do^elici imojo Slovcnci gicor vecino, aH terdne volje ne kazejo, da bi hoteli to vefiino si izkoristiti. Nasprotniki nasi dobro poznajo svojo ko-rist in naso aibkoat ter nas budo skubojo. Dovoij neumni bi bili, ^e nas ne bi, ko imajo tako !epo priloznost! Zato poatavimo se na noge in branimo se, dokler je so ca8 in ni Se vse zamujeno! Utrd-iyio si na§e glavne kraje, kakor Gorico. Tbkaj nimamo naravnih mej, ki bi nas varovale proti tujemu nasilstvu; tukaj se moramo braniti aami z nacolom: Vsakemu svoje. Kajiskrajnejii ^as je, da se poprimemo z vsemi moLmi narodoega dela. Ako si bocemo zagotoviti in utvditi svojo oarodnoat, moramo si napraviti ,narodpi dom"! Ta je pri nas canogo potrebeuejsi nego kje drugod, da ne bo zopet kedaj kazalo narodoim drustvom preseiili se, kot nekdaj, na ulico Ni treba ravno znamenite stavbe, ampak le prostorno hi§e, ki bi se dobila za 30 do 40 tisoc gfd. Tu naj bi imola nasa narodna druStva svoje prostore; 6italnica svojo dvorano in gledaliski oder, za dramatiSne predstave; wbralno in podporno dm-fitvo* bvojo bralnioo in BGoriski Sokol" svojo teio-vadnico. Tu naj bi imel tudi slovenski otroSki vrt in zasobna slov. Sola svojo prostore. Zraveit tega trebalo bi Se slovenske goslilne in kavarne. Tako bi imoli Slovcnci bvojo zbirali§Le, kjer bi se shajali in krepili v botbi na svoj obstanek. Tako Blovensko ta-boriace bi se pri trduej volji vze labko napravilo, da bi uplivalo na moato in dezelo. Hestni Slovenoi tr-govci, rokodelci in drugt bi labko k temu ninogo pripomogli, ako bi bili nasi dezelani tojiko providni, da bi slovenakim trgovcem znosli tisti zasluzek, ki ga znaaajo nasim nasprotnikom. Naoela: svoji k Bvojim se morajo Slovenci oprijoti, pa bo kmalu za nje vse drugaei. Tako bi bo stevilo tistib, ki Slo-vence podpirajo, kmalu zvckSalo, onih pa, ki Slo-vence zaticajo, bi se zmanjsalo in kmalu, tudi izgu-bilo. Ako Slovenci potegnejo „svoji k svojim" bodo kmalu morali nam nwprolni trgovci odvotniki jn drugi svoje prostore tistim prepustiti, ki nas ne zatirajo, ampak podpirajo. Zat6 pa napenjajo nasi nasprotniki vse moci, da bi v mostu zatrli vse, kar je sloven-skega, bodi si trgoviuo ali kar koli, da bi nasi ijudje ne imeli drugam kot k njim zahajati. Toda vse to jim ne bode dolgo pomugalo; nase staligce je ugod-nejSe; ok.olica je slovenaka; ljudstvo ge Se dalje bolj zaveda in mladina je zo navdueona za nase teznje ; le sturirn nianjka voTje in poguma, kakorSnjega imajo nasi naaprotuiki. Troba jo previduega, doslednega in resnoga delovanja in zitev, kajti z malomarnostjo, bojegoce pogresati ve-liko svoto za vnjaske nameno in jib mnogo koriataoje uporabiti za ljudsko omiko in vzgojo. Vendar mo to ne ovira, da se ne bi popolnoma odlo^no obruil proti sedatiji upravi za uk in bogo-caatjc in izjavil, da jaz ia moji ozji samifiljeniki, in kakor ste so prepricali iz dosedaujih govorov, tudi druge skupino v visoki zbornici nimamo vzroka, da bi bill radovoljni a sedan jo naufino upravo (Prav re a ! na desnici), in sicer zato ne, ker tudi najskromnejsim nasim zabtevam in zeljam ni pokazala najmanjse prijaznosti ali blagovoljnost'. Leto za letom smo v tej visoki zbornici pri raznib prilikah izrazali svoje zelje, nismo zahtovali koncesij, prcdnostij in privilegijev, marvefi le v naj-poniinojsi obliki svoje pravice. ki so z davkom naSe krvi in premozonja dovoij drago placane in tudi zajam6enc v drzavniU temeljnih postavah; vendar je nas naudua uprava prezirala in nikakor no usliaala navzlic krepki podpori viaoke zbornice, ki je sprejela od has nasvetovane resolucije. (Prav res! na desnici.) Morda bi imeli vecji vspeh in bi vec voljali pri goapodu uauooomu miniatru, ko bi sodelt na levici visoke zbornico (Pritrjevanjo na deanioj —Cujte! in veselost na levioi) in bi po vzgledu, ki smo ga videli pri prvein branji akademicne drustvene postavo, naj-glasneje vpili in napadali vae mogoLe osebe. Akoravno jo razdrazen siovonski narod in njo-govi zastopniki vsb'd prozirunja, ven iar bi ne Hotel, da bi bila visoka zbornica prica takih prizorov, ki arao jih tedaj (videli in ki niso primerni dasti viaoke zbornice in tudi ne caati cl;\ua vlade. Listi, ki aov ozji zvezi z naucno upravo, opom-. nili so tedaj po pravici. aa se kaj tacega ne more zgoditi v nobenem parlamonf.u na svetu. A li listi n'so storili pravo, ko so zatajili do-godke, ki so se vrsili piv.d naaimi o6mi in kitere jo gosp. poslancc Pornerstorfer potrdil v BD«utschoZu-tung" dne 28. fcbruarija, in so bfiteli krivdo izostale graje zvaliti na desnico viaoko zbornice. Bolje bi bili storili, ko bi bili moloali, ali ce so zq hoteli deliti nauke, obi nili nij bi se bili na diugo adreso. Gospoda mojal SliSali ate vSeraj pritoibe slo-vanskega probivalatva na severu. Dovoljujem ai na-voati piitoxbe, ki leze na srei deielam, v katorih prebira moj a nod. ] Najprvo moram izraziti svoje ob^ajovanje. jla | visoka naucna uprava tako malo ceni eklepo( tlsoko • zbornice (Tako je! Cujtel na desnici), in nam o&too > dokazuje, koliko vredaosti je zbornica v njenih o5eh. V tej visoki zbornici so se veSkrat sprejele resolucije, ki so se zivo viadi polagale na si'ce, da bi v ju2nib kronovinab tako vredila sredoje solo in pripravntce za uLitelje in uditeljice, da bi elovenako, oziroma ita- lijansko in hrvatsko prebivalstvo moglo v svojem ma- terinem jeziku vzgajati otroke. Ear se ti6e ustanovitvo slovenakih para lei nib razredov, rekol je prejSnji oauSni minister v budgetuem odseku, da Iioc5e poCakati najprvo poskus v Ljubljani in po tern ravnati se v ostalih deielah. Kakor pa je sedanji gospod uaucni minister moral ie lansko leto priznati v budgetaom odseku, izkazal se je ta poskus. Toda beseSa ministrova se ni uresaiSila. (Pritrjevanjo na desnici.) V Mariboru, Celjt, Gorioi, Trstu, Pazinu se ge sodaj niso ustanovili razrodi; zato je aural bud-getni odsek letos zopet ponoviti doti^no reaolucijo. DaneB smo torpj ravno tam, kakor prod leti, ali v resnioi smo Se na slabejSem, kakor praj (Tako je t na desnici), ker so nam vzeli edino spodnjo gimna-zijo za slovenske ucence v Kranji. Eot glavni vzrok te naredbe navajali so ofici-jozni listi, da je odpravijena giranazija sl^bo obisko-vana, da se mora stoditi v dr2avnem gospodarstvu in so je treba bati preobile mnoftce dusevnega proleta-rijata. Jaz znani dobro ceniti varLoost V dr^avuem gospodarstvu in ^eltrn, da bi konecuo prisli na dan vspebi in nasveti pred nekirai leti v ta namen sesta* vljene konisije. Kajti gotovega ravnote2j"i v drzavnein gospodarstvu ne moremo priSakovati edino la od vecjih dohodkov, ako s*; ob jednem tudi ne zmanj§ajo troski. Ali ravno pri tern minister-stvu, o katorem sedaj razpravljarao, glede var6nosti v drugih slucajih niso tako natancni. Kranjski deLelai zbor je v zadnjem zasedanji obravnaval o premembi postavo gledd odkupa biro duhovnikov in cerkve in jo po zelji prebiValstva in ustavnih nacelih tako premenil, da se ta odkup bo le tedaj izvrsi, ako ga zahteva vedina zaVezancer. Akoravno je jasno, da bi po odkupu biro drzavni zaklad imel vecje breme, ker bi moral po novikon-grui vecje svoto placevati katoliski duhovs6iai, in da torej hitra izvrSitev te postavo ne bila na korist upravi bngocastja, vendar so je viadni zastopnik izrazil jako reaervirano in nam dal lo malo upanja, da bo potrjena ta postava. In, gospoda moja, kaj mislite, zakaj? Samo zato, da bi se ne predrugafiila birofcratska wsabiona% kateri bi se preopj izpodmaknil temelj z novo potrjena postavo o kongrui, in da bi so postava na Kraujakom strinjala z doti(5nimi fiostavami drugih' dezelfc. Tako torej je bila vlade, pripravljoua takoj odbiti gotove prihranko in provzeti veiSjo drlavno breme. Sicer pa tudi ni res, da si bo drzava kaj pri- . hranila, ako odpravi gimnazijo v Kranji. Ravno na-sprotno, gospSda moja. (Cujte! na desnioi.) Gospod nau6ni minister je rekel v Do3ge%aom odseku, da ne zadostujejo ostale sole, in nam je obljubil novo gim-nazijo v Ljubljani. t >•'.„. Yprasam pa, gospoda moja, ali si bo drSava res kaj prihranila? V Kranji je obSina preskrbela gim-nazijako poslopje, v Ljubljani bo nau6na Uprava mo-rala Se-le zidati poslopje, in brezdvoma s svoto, ka-tere letne obresti bodo zaaaale najmanj tretjrno veeh troskov, ki jih potrebuje za kranj^ko gimnazijo. V" Kranji je mestoa ob6ina plaSevala 1000 gld. za uci-teljo in poleg tega So vse Solsko potrob§6ino. V Ljubljani bo drzava morala pravzeti vse ;> troSko in so vedje letne doklade profesoirjov. CJt'sti-tam torej goapodu fi»an$nemu miniatia, da am je^nje-gov tovariS pripravil tak prihranek. ' . v .. A no samo diiavni zaklad, tudi atariSi imajo vsled ministrovega ukaza veliko skodo. Zo pri soluini morajo starisi toliko ve6 placevati, da bi za -to.svotb lahko svojim otrokora kupili obieko. Daljo se ne sme prezreti, da sta stanovanjein hranav Ljubljani drazja, kakor v Kranji, in da bo pomanjkanjv ftinovanj v Ljtib^'aoi le oWSuiljivejse, ako bodo uceoci ie v ye$« jem Stevito aahajali y Ljubljana, ko se bo ustanovila ; nova Sola. . | Tudi dragi navedeni vzrok ne velja, da je nam-xeS treba omejiti duSavni proletarijat. Kamor obrnete ocl ˇ naSi deieli, povaod primanjkuje potrebnih omi-kanili mooX Duhovskih sluzeb jo po letoSnjem sema-tizmu 180 prainih. Dezelna uprava ne more dobiti potrebnih jezikov zmoznih kandidatov in mora si po- | magati, kakor more. PravoBodje je pobralo ie vae | moSf, in zdravnikov nam tako primanjkuje, da sta dezelni odbor in ljubljanaki mestni magistral bite v najveCji zadregi, kedar je bilo treba naataviti attain-darija v eivilni bomiSnioi ali zdravoika ? Ljubljani. Kje bomo dobili potrebnih zdravnikov, *k$ bo treba no novi sanitetni poatavi naataviti 30 novih zdravni-koY? Torej pri nas na Kranjskem ne moremo goyo-riti 0 duaevnem proletarijatu, marve6 nam raanjka I toliko inteHgentnth delavnih moil, da jih nikakor no moremo Se v druge dezele poSiljati, kakor ae je prej godilo, in zato bo t sosednih dczelah se vefcje po-manjkanje od leta do leta, ako ae m>ra po mialtU sanfoega miniatra cel6 smanjaati stevilo sredujih Sol. Zato je jasno, zakaj je odprava kranjako gim j nazije take rasburUa in Tznemirila slovensko probi-valatvo, is to je tern jasneje, ako pomislite »druge j razmera, ki so v avezi a tern dogodkom. Sola je si- j cer res imela koncem solskega leta 1887 le 85 u6en- [ cev, in akoravno ni malo stevilo ueencov v pritnen j s veliko manjSim Stevilom drazje zgoroje realk<\ ki j po izkazu Steje le da 130 in povprek 30 do 40 u-fancev, in akoravno ni to nobena nesrefa, ker jo { pouk tern iemeljitejSi; vender temu ni nikdo drugi | kriv, kakor Solska oblaat, ker ni izvraevala ukaza mi j nisterstva z dne 13. sept. 1861, po katerem ao gorc-njski uSenci moral! v Kranj, in je vse sprejela, kdor ce je oglasil v Ljabljani. j Nasledek je bil, da je stevilo. uiencev na ljub- j ljanaki gimnaziji naraslo na 828 (Cujte l Cajtej na I deanioi.), kar ni na nobeni drugi Soli v drzavi, in da je bilo treba deset paraleloih razredov. E&Qcom lan-skega leta zdelo ae ie dezelni Solski oblnati potrebno, da je ponovila imenovani ministerski nkaz in poos* j trila z opombo, da more le dezelna solska oblaat j dovoliti izjemo, in da morajo vai goreujski dijaki iti j na gimnazijo v Kranj. In rea je dezelna Solska obi ast j odbila vse dotifae proSnje. Naaledek je bil ta, da se j je Se v jnliji oglaailo 39 ucencev, ki ao naredili apre- , jemne skusnje, placali takae io bili sprejeti. I Mej poletjem ae je oglaailo ae deset ueencov, in v jeaeni bi ae bilo gotovo oglaailo ae nekaj u6en-cev, tako, da bi bilo v zacetku § riskega leta gotovo ; 120 ndencev. Mej tern pa je bila kranj^ka gimnazija odpravljena s znanim ministerskim ukazom z due" 8. ' avgnsta 1887 in je bilo zapovedauo, da ae mora ta- j koj opnatiti prvi razred. Da bi ae ie sprejeti ucenci j ne odgaali, prosila je meatca obcina kraojska minis-terako predaedatvo, naj oatane prvi razeed vsaj §e letosoje leto, in je obljubila, da hoce prevzeti tudi one pla^e za auplente, katere si bo drzava ptihranila | z odpravo prvega razreda. Soli prijazno prosnjo pa je naucni minister odbil, cea, da ne more dovoliti prvega razreda joa tej soli, tudi ko bi obcraa prevzela 1 vse troske. (Cujte! 6ujte! na desnici.) i Stariii, ki so zopet nazaj dobili vpla6ane takee, J niso vedeli druzega storiti, kakor da ao sli v Ljnb- 1 Ijano z otroci, ker prej imenovani miniaterski ukaz 1 sedaj ni imel pomena. I On:, ki so prisli prvi, mogli so avoje otroke j vpisati brez ovire, tisti pa, ki ao prisli drugi dan, I nasli ao na Lrni deski naslednje naznanilo. kateto je J tudi uradna „Laib. Ztg.° dne 15, sept. 1887 objavila J (5ita): ,Vsled nkaza Nj. ekscelenco gospada ministra j za uk in bogoeastje dd. 6. sept. 1887, St. 22.784, doslega od visokega deielnega solakega aveta dd. 14. I sept 1887, it. 1795, doloceno je Stevilo obeh slo- | venakih paralelnih razredov po 60 u^eacev, in da se I nikakor ne dovoli nov paralelni razred, ker se je ze I V jnliji ia pri v^crajiojem aprejemu prekora&Io $te- i vilo, ne more ae nikdo vec sprejeti v slovenaki od- I dolek prvega razred? « (Klici na desnici :*Skandal!) I ' (Dalje prib.) I Dopisi. IZ GoriCC, dne 30. maja. Doe 12. maja pobo- [ dili smo ufienct kmetijske Sole v Gorici slovenskega j oddelka vipavsko dolioo in Slap, pod vodstvom gosd, j zaSasnega voditelja Fr. ZepiCa. I Bilo je lepo prijazno jiitro, ko smo zapustili I kraauo Gorico ter oddrdrali veselega area po vipav- I skej eesti.. I Dospevsi na Slap, podali umo se naravneat v I grajSaipe gosp. grofa Lanthieri-ja. Ta nas je id prt-Lakoval gosp. GvardijamiiC, oskrbaik grajStine, ter I prijazno sprejel. Peljal nas je v vinograde in dreves- I nice, kjer smo nasli vse v najboljem redu, v lep iz- I • gled marsikteremu oskrbnika. — Ko smo si to vse ] mtmko ogledali, peljal nas je v klet, kjer se dobej i^vrstna vina; poaebno odlifien brulandec mesao z | buiguncem in vetbpoljec. I Vi> pontoih ogledib podaii imo a# k jtko- okuw j • snemu koailu. Poslovili smo se po kosilu od gosp. j Gvardijancica ter odpeljali se o cetrti uri popolodne v Yipavo, Dospevsi tje, dovolil nam je gosp. voditelj ogledati si nekotiko Trg, tudi zanimive ,Pod skalo" se nismo ogoili, Itjer smo izpili vaak kozarfiek dobre-ga piva.XJre tekle so naglo in tudi od vipavskega trga raorali smo se loftiti; o sestth odpeljali amo se v Wrhpo^e, kjer smo 51i kar naravnost k gosp. Lov-rpnfiifiu, ki nas je prav prijaano sprejel ter dal nam pokirsiti svojega najbeljsega vina. Tudi ta amo se I kaj dobro imeli, a zalibog ni nam bilo dolgo muditi se, Zahvalili smo presrfno goap. Lovreufiifiu in njo-govej druiini, ter odsli proti CrniCam. Pri gosp. M- I panu Ltbauu bili smo tudi rado3tno sprejeti; potem I odrinili smo proti Gorki. I Zshvujjujem so v imena vseh uCencev najptvo nasemo fctstitemu g-wpo ne boljSa, kakor eni dve tujki; 6omu no dajemo svojoga d o n a r j a s « o j e m u n a r o d u ? „S!avijaa je naS zavod, ki z dobickom zelo podpira nas ubozne Slo-vc.ic?, — drugi pa nas 7, zasluikom od nas povsod zatirajo in tiauijo nauo narodne svotiiije. Zatoroj: Svoji k svojim ! — Se nekaj ! Trgovci Kobariski I najved blaga kupite pri ne-kem lahonu v Gorici, ki so je pri zadnjili voiitvah posebno izkazalz ruvanjern proti goriskim Slovonooiu. Ogibajte so takili da jim z vasim dotiarjom uo bode tiki) rasla lahonska ndi puro sanguo" — ulia. Pod PredeiOm, dne 25. maja, (Na8o zadove.) Razkrivanja v dr2avncni xboru ka^ojo, kako zel6 nam je bilo troba druzbe nasproti nemSkemu sulforajnu. Omsnjal som svojedobao, da se je tudi ha BolSkem uatauovila podiuznica Cirilovoj druzbi; danes pa z vesoliKin objuviin, da pri nas uze u^ivamo . podporo omenjene dru2bo. Na proSnjo tukajSnjega kraj. sol. soveta |)Osla!a nam ju ista lupo Stevilo solskili, za-bavnib in m >litvenih knjig, ter u6aih pomagal za na^o siroinasuo mladino. Srcna livala slav/voJatvu za tako naklonjenoat! To bodi rodoljubom v siiodbudo, da krepko podpirajo to velokoristno druzbo. Fomislijo naj, ce no koristi njitn naravnost noposrelno, pa po-maga njihovim sorodnikotn, slovenskemu rodu. Taka „sebicno3t" mouda ni alaba! Hvalo imanio vedeti tudi slav. c. k. okraj. Sol-skomu sovetu v Tolminu, ki n.ib so dobro podpir.i z ucnirni pripomodki. Proaim > se dalje tako. A to 5oljo imam zopet ponavljati, ne vein veL, katerikrat je zdajk da bi se nekatere Solsko knjigi vendar uaposle i kaj zboljsale, da no bode troba pisati ntlog nx desko. V ostalom si pomigamo, kakor zoamo. Po zimi nam cvete pSeniea, t, j. pada mvna sped nebu, po leti pa imam) zdaj paonico novo vrsto. Neki tukajSnjt posestnik A. J. v Spod. Logu ima vsejanih nad 100 ti-iofi planink (o6nio, Ghaplwlium) po njivah iu leUah. Prodaja jih na NemSko, od koder gredd tudi 6ez morjo v Amcriko. Videli borno, ali ae posroSi letosnji poskus, Jako pohvalno im&m omenjati prizadeyanje c. k„ gozdarskega urada v Bolci, ki se vostno trudi za doslej 6ez nnu^v z'nemirjeao kultiviranjo naSih golicav. Naai ob$i li pridobil je Se podporo v ta na-men, za kar se mu iskreno zahvaljtijeimo. ^eleti bi paC bilo, da bi dotiSnoga gospoda m -ja bolje pod-pirali krogi, ki so v to poklicani, Z naSopoSto smo zdaj zadovoljni; letako daljet Vatrajnoat velja! In poSledi ? Mislil aem omenjati S9 to, kako ja-Iavo delo je to, ce nekoje visoke glave posiljajo pod Jalovec vabila: „Sie warden aufgefordert!" — nu pa: Kaker priSlo, tako preslo ! Skusnja, najboljs i Sola I | TeScmir. IZ julskih platlin, 29. maja, (Sloveaci ha Go-riSkem iu sovrazni nam trgovci v Gojici.) Goapod nrednik! Ne morem Vam dosti zagotoviti, kako dobro je, da v oonjenej i,So6i* imenujeto naSe goriSke nasprotnike, trgovce, odvetniko iu druge, da se jih bomo dezelani vedeli ogibati; to je izvrstna miaol; na danjstakimi kukavicami, ki so pijnne slovenskega kruhat na dan z onimi, ki ^ive o naSem kruhu v petek in svetek, a rujejo proti nam, proti nasira na-rodnim svetinjam in pravicam. Pokazati moramo ta-kim sovraznim nam poturioam, da nismo hlapci v zemlji svoji I Ob oaSih 2uljih ziv6, pa nas ho&ejo bi-2ati iu zntroti. Prav veseli smo, da je vrla tiaSa fSo^a" noinwih sale nauprotuike, da bpmo jsanuprej ve>deli, a kom imatno opraviti. Kako dolgo bodemo mi nosili uas denar tokim ljudem, ki aovraSijo naS jezik, naSo doraovino, kar nam bodi nad vae Ijubojia svetoP Trgovoi na de&eli, prganizujmo so, kajti mi z a m o r e mo toitogu p o ma guti Slovoncem V* Gorioi, kateri nimajo niti cap slovensko sole in katere smatrajo za — tujco; mi z a in u re mo dati Gorioi slovensko lice, ako smo ?\om\ in so znvedarao svojega rodd; mi imatno toliko moci, da marsikak mogotec goriSki, ki nas eedaj prezira,— pote&e s klobukom v roki za nami. Drzajmo se na-dela: Svojiksvojim! Pojdimo le v .slovensko itacuno in Slovencem prijaznq gostilnico. ali pivarno T i s k o v i a e zahtevajmo povsod sloven-a k e, nc fcrpimo veoplacr, v svoji prodajalnici v aomoui^kih ulicah h. st. 10 in pa gospod I. Prezel na Sfcu-emtrgu in tabakarna blizo Pontonijeve lekarne v nunskih ulicah uasproti nunske. cerkve. BOj Slovani, sluge uarodov!" uvodni cla-nek G. N. 11 o z i n s k o g a v 17. Sislu naaega liata objavili so tudi Seaki in franco ski iisti. Na Oeskem so ga prve objavile „Kromerizske" Novioy% odkjer je preael v fraucoski 6a$opis BL' Autriohe slave et roumaine" (Avatriji slovauska in rumunaka). Ta list piso zelo rezko za Slovane proti Germanom, zvlasti pa oholim Mid|arom. Zato so mu Madjari prepovedali vhod v Traoalitvijo. Izhaja v Parizu, boulevard Saint-Michel, 63 in stane 10 gl. na leto. Prinasi izvirno dopise iz vseh veojih slovanakih meat. Srbska kraljica Natalija, katero kraij so-vrazi, zato kor jo ljubi srbski aarod, sla je 16. maja iz Duuaja v Wieabiden. (Na D>maji so ju ho-teli spraviti (pomiriti), a kralj ni hotel). Na kolodvoru napravili so ta:n ziveci Srkbi fasten Spalir, in ko je sla mimo kraljica, klicali so ji viharui: Civile, krdljieal — mcjtem ko so kralju srpo gledali v obraz tor niao mu nili sneli klobukov, kar mu gotovo ni bilo drago. No pa tudi ta kralj ne xaaluzi 6\sti od slovanskih ainov, ker sam 8 tujimi biCi bije ubogi narod srbski. Jez* pokazil je dete. HrvaSke ,Narodue No-vine'4 i»iSejo: Tukajstiji pek Fr. Streol ujel je je2a, da bi mu lovil mnogdbrojtiu SCuiku' Neko noC sta od-Sla oce iu mati pozno po noci spat, a mesec starega otroka pustila sta na nekej skriuji spati. Je2 zavoha mleko iz dctcta, splcza ob zidu na akriujo ter poCa-si odzoblje nos, ustnid, uSesi, ttepalnioi, .a ker je u-boga sirota gotovo uouiiniljouo plakala, odgrizel jej je jeJi 5e kos jezika in ze!6 razmasiril desno lice. Da, to so morale biti grozau mike za nedolzno dete, ki si ni mnglo pomagati. Kolika nesreCa radi biozskrbnosti starisev I Prepiri v druLini so najvedja nesreCa, katero fi inislU ni'j;o:i)o. Kam piipoljejof pott moi peU* lostna novica, da je na |u$nera Stajareke,^ v Murj i pri Maribora u b i 1 o 6 e- s V o j e g a ^.s-i u a, Prepi-rala in pretopala sta se uze vefikrat. Pred riekimi dnevi pa v prepiru zagrabi sin 8tkiro ter gre nad oSeta svojega; ofie pa prime za puSo in sina ustreli. Tako se godi, kjer starisi ne strahujejo otrok z mla-doga po potrebi in jih ne uce podloinosti. Madjarska vest o Rusiji In 6rnogori. Belgradski dopisnik BPesti Naplo*4 razgovarjal Be je riekda z nekim Srnogorskim drzavnikom, ki mu je ba-je povedal, da je bila med Rusijo in tfrnogoro po-godba, vsled katere bi poslednja v slucaju vojake med * Aystrijo in Busijo udrla y Heraegovino s 3Oj00d moS-mi, da bi tarn omogoftli ustajo. Avstrija bi morala v takem slufiaju poalati doli najmauj 200.000 mozV kar bi zelo oslabilo njeno mofi ter Rusiji zelo pripomoglo k porazu Avstrije. V takem slucaju bi dobila 5rno-gora Boko Katersko, ako bi pa zmagala Avstrija, dobila bi Crnogora 5 miljijonov rubljev odskodniqe. To je zeld Iep nafirt '— v pogin Avstiije, sarao da 9© je najbrze skuhal v glavi beigradskega dopismka. Toda mogoCe je vse, ker bi Rusiji gotovo le kOristil in koristij ne braiii se nikdo. Besnost. N^ki anglezk bogatai, ki je pa malo obrajtal sedanjo odgojo gospoakih zensk, je svojemu sinu vefikrat rekel: „Ce Be boS ienil, ne jemlji take gospodiSne, ki so samo Hspa, ni5 ne dela, pa Se Soz metlo pade, 6e jo pred njo polozi5.a Sin si je ta uauk k sreu vzel, in ko je bilo enkrat ve'iko go-spode povabljene v grad, jim je pred odhodom metlo poloftl v lopi poLez. Vse gospodicne so 6ez metlo stopile, nektere so se celo nad njo spodtekuile; samo ena se je toliko poni^ala, da so je do metle pri-pognila, jo vzdignila in jo v kot postavila. To je res za zeno vzel in dobil je prav pridno gospodinjo, t Listiiioa urodniatva: Gospod posredovaleo! Zal nam jo, da no moromo vstrefii Va§ej dobrohotnosti. Nft-yodeni razlogi ne ovriojo toga, kar amo videli po zidovih cerno na bolora. Yso naStote lastnosti ima tudi nokdo drugi Se v vecjoj raeri nogo gg. M. in 0. in se z njitnt So prav ponaSa in hlini, a vendar le Slovencorn za Urbtom preskrbel wpro patrjino" Solo v Podgori z vaemi Solski mi potrebicinami za dve leti. Kodor jo nodolion, naj ro sam opravici s tent, da primerno pouveti tisthn, ki so njegovo imo zlorabUi. — Bog rofini nas varuj slepote in krivde da bi mi nezanosljire bo-sede zngovarjali svojim zrestim sinovom na Skodo. Izdaten zaslu^ek ^amore bi pridobiti kdor 2ivi na kmetih in zna sIp-venski pisati. Ponudbe naj so (po§ijejo v zaprtih li* stih z napisoiii ttIzdatun zaslu2ek upravniStvu Sofit'/ Br. 593. OZNANILO. S castitim odlokom v. c. k. namestnistva v Trstu oJ 15. t. m. st 7046, dovoljen je novi sejem v Herpeljoh za vsakovrstno zivino, les, kletarsko, hisno, kmetijsko, uprezno, poljsko in dcbelorejsko orodje in hisne oprave, izdclke do-made obrtnije, polske pridelke, zito in mokc---Ud. na 2. dan vsakega meseca in ako bil ta dan nedelja ali praznik, bode sejem prihodnji delavni dan. . .* Prvi ta sejem bode 2. dne junija Ker je vas Hcrpelje na 4. drzavnih in 3. zeleznih cestah, kder vlaki iz Trsta, DivaSc in Istre vsaki dan zjatro ob 8. uri in popoludne od 6. do 9. ure dohajajo in odhajajo na vse strani, upati je ftvahne udcle2itve teh toliko za- ih sejmov. ObCinsko glavarstyo v Materiji, 25. maja 18S3. Obc. glavar: Kastelic. St. 136iOp. Oznuuilo. Ravnateljstvo zastavjjavnice (Monte
  • H^ fS\ MARTIN POVERAJ, i , civilski in vojaiki krojafc. j BOGATA ZALOGA VSAKOVRSTM<,A SUKNA ter izdelanih suknenihi ot>lelL - ia sicer po naslednjih eenab; epomladanske in letne oblcke od gl, „ „ jopice „ ,„ „ Iilace „ „ sukoje „ [fj salonska obleka .... rA obleke za deklice in de5ke Lfj plasci za dom in za dei . Narll III »l«wvv«IIJ«». Skadnja nci, da ponmgajo posebno zoper: hUdiCO, trganje po udlh, iensks bolezni, pomanjkanje krvi, biedioo, hlaterijo in neptodovitest. \Cona kopoli 35 kr., cona za eno aobo 30 kr.'do 1 gold.) Ogljwio-kisli litij ket zdravilo. kLX,t5S.kkilVtijL:V StStT^ te|6ko prckoravfi pri cnkratnum zavzitku. Koiiko vradnoad je ta jako tno<3an luznik kot zdravilo, dokazajojo Garrodovi poskusi, ki ho ho vaostranski potcdiii. Polozil jo koifiko kosti in lirustancev od protiuastili holnikov v onatco- motfne tuk Sine knlija, matrona in litija. Prvi dvo niste skoraj nic vplivali, alednja pa tako odlocno, da so bile protiunstih anovi navzcte koati v ki-atkem proate vso nesnago. To ga je napotilo, da je zaeel po-*kn«.^ti % lilijera pri prntinaatih boln'kih, kojih scavniSke provlake so postajale vodno manjso ter koiieSno-po« iffi polnoma $renehale. Vapclii, koje ao doaegli pri ouacih razmorah tudi drugi zdravniki. ffM ' Cenike razposilja. zastonj in tranko kopali&ie radenake Blatina na &taje?skom. Qli V zalogi ima kiBlo vodo P. Sollinger v Tyatu. I Mjerif in ptovalii Mm (Orts und Reise exikon) Avstro-Ogerske, izdelala Josip pi. Kcndier in Leop. Siller. rajevni in potovaint Ipksikon obseza vse. avstro-ogerske kraje ter zelez-niene. postne, parobrodske in brzojavne postaje a zaznamovanjem zelezaionih in paro-brodnih podjotij ; zaradi tcga je za vsacega no-obhodnu potrobna knjiga. rajevni in potovalni lekskon 8eatnvljen na podhigi dnnasiijili protnetnih rnz-mer, je visoke potnenljivosti za C. kr. VOJake in vojaske oradnike, ker je v njem nuvedena natanjena lega vsacega kraja v Avstro-0- gerski. — Dalje je tudi va5en za postne, zelezniike m brzojavne nradnike. rajevni in potovalni leksikon je posebno vrednosti za vsacega odvetnika, bi- leznika, sodnijskega uradnika itd., ker je pri vsucom kraji povedauo politisko in sod- nijsko uvrsfienje, kaknr tudi za vsakega gra- s6inskega oskrbnika, tovamarja, potovalca, iz- Voznika in uvoznika iid., in ro zaradi tegn, ker jo pri vsakem kraji, uavedena posta, zeleznica, ozi- ronia bliznja posta in zeleznicna postaja. "rajevni in potovalni leksikon izide v 30 zvezkih po 30 kr. ali subskripctjska cena za celo delo si. v. gl. 7.— ter se dobiva v vseh knjigotrznicah nli pa pri zaloznika Leop. Siller-jUj Bunaj I, Griinangergasse i. K obhod H gerski in br K s6ins Vozn pri VL ronia K: ¦ KMETOVALEC ' je edini sloveuski, gospodarski list 8 podobami, ki izhaja dvakrnc na mesec na celi poli. in pri-nala poljedelako, 2ivinarske, vinarskein drugo clanke, gospodarsko novice ter daje norocnikom svojim i dobre gospodarsko svote. MKmetovaIec" atoj; na leto 2 gld., za gg. udiielje in knjiznice ljudskih Sol I pa Je I gld. Narooniki, ki vstopijo med leloin, dobe ; vae iziSle itevilkd tistega lotnika. Uzorci se poSiljajo po zahtevanji na ogled. [fj! Gorici, sj H.INW, ETOVALEC. HMMH M i |ta# .TRW". ABBS i je list * podobami, ki prinaSa sadjarske in aploh vrtoarakc clanko in izhaja dvakrat na mosp",,, Vr> tnarja" dobe narocniki „Kmetovalca" zastonj. Samo sredi Ra^telja Ut. 7. I I'lHll/kl V GORICI. Zaloga ii(»riiiiber§kega drolmegaj blag a razprodaja na debelo in na drobno. razne deteljo, olepScvalne in zarastilne tra-vc, krinno rcpo in raztia zelonadna semena. Samo sredi Rastelja st. 7. Gospodu O. ^IOOOLd^JTILJ, lekarju •pri angel u" v Ljubljahi. Moj sin jo trpol skozi dve loti vsled gastralg je, alaboga pre-bavanja in ;2elodcnega kreft, da ga je ta boiezen v-oga shujuala in skoro uni^ila. Pri njem po-skusnl sera vsa sredstva, ki nam ijih naSa »eda zadaje in tudi niacin pozabil najrazlifnojiiih ru-dninskili %'odt'i. Toda zboljJek bil jo le za ma to trcnutkov. Slednjic si domislim, posloziti se Va&e zelo pohvaljene esence za zclo* dec, in vspeh je bil tako nngel in sijajen, da jo moj sin porabivii samo 6 steklenio popqlnoma o»~ dravel. Pri takem vspohn movem Valo escneo le najgorkeje priporocati vsem trpefim vsled slabe prehave, zlate zile itd., ter Vas tudi pooblaatim, da to spricevalo moje hvaleinosti kot v resnici zasluzeno pohvalo tudi razglaaite. VTnttt 1887. Dr. Leon Levi. iieisiiiiiiniiinein M ZBIRKA mum imrn, kakor jih rabi slovenski narod. S potjudnim opisom 61ove§kega telesa, Izdal in zalozil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedi6i6, nadzdiav* nik usmiljenih bratov v §t, Yidu na Koro&keiu. Ta slpven^kemu narodn zelo korrstrta knj zica dobiti je v .NARODNI TISKARNI" v Ljubljani, Gospodako ulice St. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr, illi i m liinj m m