Posamezna številka 1Ш u,i j КатждктЗок Uprava raagenfurt, Postfach ll^ Ure^Stvo v magenfurtu / Naroenlna (se plaCa naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,- (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naroCbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 26. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec Stev. 41. Krainburg, 27. maja 1942 Leto 2. Skonta in domovina imata iste cilje Narodna skupnost bo zmagala Reichsmarschall Hermann G6rina le govoril v Mosaiksaalu der Reichskanziei Berlin, 26. maja. Pri svečanem aktu v Mosaik-Saalu nove državne pisarne, tekom katerega so dobili, kot smo že poročali, Obermeister Franz H a h n e iz nekega oboroževalnega obrata odlikovanje Ritter-kreuz zmn Kriegsverdienstkreuz (viteški križec k vojnemu zaslužnemu križu) kot tudi 137 oboroževalnih delavcev in delavk, rudarjev, plavžarjev, kmetov, kmetic in poljskih delavcev Kriegsverdienstkreuz I. Klasse (vojni zaslužni križ I. razreda), 80 govorili Reichsmarschall, Reichs-minister S p e e r in posebni odposlanec FUhrerja RitterkreuztrSger (jefreiter K r o h n, Reichsmarschall Hermann Goring je v svojem govoru pri državnem aktu v novi državni pisarni izvajal: Ravnokar se je izvršil enkratni državni akt, kakršen dosedaj v zgodovini našega naroda, in še veliko manj pri dinigih narodih, ni bil poznan. Toda novi in enkratni državni akt kaže, kako so se nazori o vred. noati dela in vrednotenje storitve delavca in delavke v narodnosocialistični državi temeljno spremenil!. V demokraciji, ki smo jo sami v času sistema doživeli, je bil delavec do kraja izrabljen. Njegovo delo je bilo uporabljeno samo za osebni dobiček, kateri ni njemu, ampak tujim delničarjem prišel v dobro in cilj njegovega dela je bil, da dvigne delnice in njih vrednost. Se veliko slabši pa je položaj delavstva v znamenju boljševizma. Tu vlada zatiranje in brezobzirno uničenje delavca in končni cilj je bil uničenje vse kulture. Takozvani »raj delavcev in kmetov« poznajo sedaj milijoni nemških ljudi in nad temi milijoni nemških rojakov, ki se lanes bojujejo in zmagujejo na najtežji vseh front, je marsikdo, ki je preje nekdaj sam priznaval komunistične nazore. Koliko jih je v preteklosti mislilo, ko delavec resnično ni mogel upati in je bilo zanj težko verovati v domovino, da se morajo zapisati temu fanatizmu in boljševiški ideji. Sedaj smo videli ta »raj« in smo lahko ugotovili »pridobitve •boljševizma in komunizma« sami na kraju samem. In v več tisoč pismih so ti,nekdanji za-slepljenci sedaj pisali in morali ponovno priznati, da samo narodni socializem nemškemu delavcu in njegovemu delu priznava pravo vrednost in da je moči samo v narodni skupnosti naše države dobiti pravo življenje za delavca in kmeta. Kajti narodni socializem je kot eno najvažnejših točk zapisal v svoj program priznanje delavca, kmeta in njegovega truda ter pridnosti, njegovega clela in izdelkov. In cilj ne bo zopet dobiček za posameznike, ampak združenje vseh moči za skupnost celokupnega naroda in nacije. Bilo je veliko in mogočno delo našega FUhrerja, da je v minulih letih vodil, po-čenši a 7 možmi do stotisočev in milijonov, oni svojevrstni boj za ustanovitev narodne skupnosti. In to narodno skupnost in.amo danes. Ta je naša največja sreča; predstavlja pa tudi našo največjo moč. Reichsmarschall je poudaril, kako je hotel Fiihrer v mirnem del' to narodno skupnost nadalje izgraditi, toda vsled vojnega hujskanja naših sovražnikov ni obdržal miru, ki bi ga za to potreboval. Ponovni pozivi FUhrerja za ohranitev miru so bili Bilka If kolin |nino od Charkowa Masa treb sovjetskih armad, med temi močnih sil oklopnjakov, obkoljena Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 25. maja objavilo: Operacije na prostoru južno od Char-howa so se razvile v eno izmed največjih kotlinskih bitk. Masa treh sovjetskih armad, med temi močnih sil oklopnjakov, je obkoljena. Vsi poskušeni izpadi so izpodleteli ob težkih nasprotnikovih izgubah. V srednjem frontnem odseku smo pri bstriih napadalnih podvzetiih zavzeli iin'1 31 vasi. Jnfirnvzb^'ln'* ga j2 era o se i ja'ov li ' raj v i s vraž. nilcovi napadi. Na Laponskem so nemške in finske čete po večdnevnih trdih bojih razbile sovTažne eile, ki so štele več divizij. Pri tem je 99. kolesarski oddelek vkliub težavnim pokrajinskim prilikam predrl na globoko razčlenjeni sovražni položaj bunkerjev, ki so ga trdovratno branili. Na zalivu Kandalaške so strmoglavci uničili nek važen most murmanske železnice. Skupine bojnih letal go v minuli noči z ra^strelnimi in zažigalnimi bombami u-TTicšno bombardirr'e neko o'7ori5če lahkih britanskih pomorskih bojnih s4 na ■'"ižni angleški obali. Brezuspešni sovjetski Izpadi In razbremenilni napadi Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 2* maja objavilo: Po včeraj javljenih protinapadih so sedaj v prostoru južno od Charkowa obkol je-rif močne sovjetske sile. Njihovi poskušeni izpadi so ostali ravno tako brez uspeha, ka- kor od zunaj vodeni nasprotnikovi razbremenilni napadi. V pokrajini južnovzhodno od Ilmenskega jezera so se tudi včeraj izjalovili vsi sovražnikovi napadi. V zaledju vzhodne fronte so ogrske čete pri nekem večdnevnem p odvzet ju uničile neko močno oboroženo boljševiško tolpo in uplenile številno vojno orodje. V severni Afriki so bila s topniškim ognjem obstreljevana britanska zbi-rai^5?,a a\'to'nobilov jugovzhodno od Me-chilija. Nen^ški lovci so v zračnih bojih nad ,Mar-nariko sestrelili 15 britanskih letal, izgubili pa eno lastno letalo. Na zapadnem Angleškem so bila z bombami težkega kalibra bombardirana podnevi pristaniška ozemlja v Bristolskem prelivu. Hauptmann Grede, Bataillonskoraman-de"'* v nekom lovskem polku, se je s posebno hrabrostjo odlikoval v bojih na polotoku Kerču. Fiihrer se ie poslovil od fiauleiterja Karla Roeverja v sve.jancai činu se je FUhrer poslovil od pokojnega Gauleiterja za Gau Weser Ems, Karla Roeverja. Posmrtnico je govoril Reichsminister Alfred Rosenberg. ,0b zvokih pesmi o dobrem tovarišu je Fiihrer polož'1 venec ob krsti sVojega starega ."ioboievnika. Reichsministri, Gaulei-terji, vojaštvo in PclitLsche Leiter v Gau Weser Eme so spremljali krsto na kolodvor, od koder so krsto prepeljali v domovino. Slovesni driavni čin za zaslužne o b o т o ž e v al n e d e 1 av c e i n k m et e V Mosaik-Saalu nove Reichskanziei. Reichsmarschall Hermann Goring govori. (Atlantic M.) usmerjeni na to, da svetu ohrani mir, nam pa vseeno nazaj pribori pravice, ki nam jih nihče ni mogel ugrabiti. Sem so spadali pri- ključitev Ostmarke, povratek sudetsko-nem-ških pokrajin in vključitev Danziga v Deut-sches Reich, FUhrer Je ustvaril narodno vojsko Države pa, tako je nadaljeval Hermann Goring, ki o predlogih Fuhrerja niso hotele ničesar slišati, a. ostale isL, ki so že enkrat spravile Reich v strahovito bedo. Za njimi se skriva spaka židovstva. Zveza narodov, ženevska liga, je stala popolnoma v službi sovražnih držav, tako da je bil Fiihrer prisiljen, da jo zapusti in se sam oboroži. Mogočna oborožitev s" je začela. Cele oboroževalne panoge so se morale na novo ustanoviti, kajti v oni sramotni pogodbi, sklenjeni v Versaillesu, je bilo Nemčiji vzeto vse orožje, ki je bilo za vojskovanje edino odločilno. Istočasno z oboroževanjem je Fiihrer ustanovil novo nemško Wehrmacht. Iz majhne 100.000 mož obstoječe vojske, ki nam jo je oni sramotni mir pustil, je nastala zopet mogoči a narodna vojska, izoblikovala se je zopet iz nemškega naroda nova vojna mornarica in slednjič novo močno ziačno orožje. , Tako so bili na eni strani nemški narod in njegovi možje, predvsem mladina, zopet pritegnjeni k najbrlj plemenitemu vseh poklicev za Nemca, da zopet smejo nositi orožje. In drugi so bili pritegnjen., da to orožje skujejo in nemški meč zopet nabrusijo. In danes stojimo zopet v boju in ta boj je zavzel tako veliki obseg, da lahko rečemo: Nikdar ni bila Nemčija v mogočnejši vojni kot v tej. Dve fronti sta, ki jih vidimo, fronta zunaj in fronta v domovini. Naloga fronte zunaj je v vseh teh letih bila in bo dc končne zmage ostala, da varuje domovino in zmaga. Dolga leta se že bojujejo vaši sinovi, vaši- bratje, da varujejo domovino. y velikanskih spopadih in zmagah so sovražnika presenetljivo pogazili. Reichsmarschall je opisoval, kako je nemški vojak na vseh bojiščih ostal zmagovalec in sovražniku prizadejal neprimerno hujše udarce, kot pa on . am, n. pr. z angleškimi zračnimi napadi. v vsem tem času je Fiihrer stremel, da pride z Rusijo, do kakršnegakoli sporazuma, kajti Fiihrer je hotel nemškemu narodu prihraniti vsako nep trebno vojskovanje. Navidezno je Rusija na to pristala. Toda ktoalu smo morali spoznati, da je boljševi-ška' Rusija tc. čas samo za to^ izkoristila,' da svojo oborožitev izpopolni in dokonča v taki meri, kot je poprej še nikdar ni imela. In če se danes vprašamo; kako je bilo mogoče, da se je Rusija tako zelo oborožila, je odgovor edino ta; Ne iz onih plemenitih čustev za narod, domovino In void-Btvo, ki vaa prevevajo, se je tam preko tako blazno garalo, ampak zato ker človek tam nič ne podmeni: ker delavec tam ni nič drugega kot suženj. Samo s strojnimi puškami in korobačem so bili sovjetski delavci v delavnice nagnani. Pri tem je bilo vseeno, če je delavec zmogel in znal orožje napraviti aH ne. Ce ni bilo gotovo, je zapadel smrti. Morija kot je svet še ni videl, je šla skozi Rusijo. Te oborožitve se drži kri mlijonov ruskih delavcev in delavk. Brezobzirno kot je ta Džingiskan to zimo, prav brez vsake vojaške pameti, vedno in vedno svoje polke proti nemškemu braniku podil in pustil streljati, ravnotako brezobzirno in brez pomisleka, brez ozira na ljudi, je skoval svojo oborožitev. „Raj" sovjetskih delavcev Cele vasi so bile čez noč prestavljene in njih prebivalci nagnani v tovarne. Otroke so spravili v, kak zavod in jih po boljševikih vzgojili! Zakonci so bili ločeni, možje sem, žene tja poslane in nič več se niso videli. To je bila boljševiška metoda. Delati in pretepati. In tako se razlikuje naše delo,zaposlitev nemških delavcev in delavk, naših kmetov in kmetic, Bog ve, temeljito od onih metod, ki so bile tam v »raju delavcev in kmetov« v navadi in so še danes. Kar koli poreče ona lažna propaganda inozemstva, ve vsak posameznik od vas, da ri.vno sedaj veliko zahtevamo od nemškega delavca in »udi moramo zahtevati, ravnotako pa tudi od kmeta in kmetice. Nato je moral Fiihrer skleniti, ko je spoznal, kako boljševik svo^o oborožitev vedno bolj pojača, kako je iz tisoč oklopnjakov nastalo njih desettisoč in iz desettisoč dvajsettisoč in tridesettisoč oklopnjakov in ravno toliko letal, in ko smo spoznali, da so boljševiki v novo pridobljenih ozemljih Poljske samo v enem letu napravili tisoč Stran 2. — Ster. 41. KARAWANKEN-EOTE Sreda, 27. maja 1942. novih letališč. Z jasnim pogledom s svojo prirojeno genialnostjo je Fiihrer videl, da se je vse to napravilo zato, da v danem trenutku Nemčijo napadejo in jo uničijo. Najtežja odločitev Filhrerja v njegovem življenju Verjemite mi, dragi rojaiki, naS Ftihrer se je moral velikokrat odločiti in tudi zelo težke odločitve sprejeti. Najtežja odločitev v njegovem življenju je bila pa ta, da je jasno spoznal, kaj nemškemu narodu grozi, kakšna velikanska moč je tam preko stala in da je kljub temu storil prvi korak, ka-terega je neodvratno bilo treba storiti. Ko je to bilo dognano, je Fiihrer ta prvi korak izvedel z ono silo ter genialnostjo, s katero zna udarce prizadejati samo on. Reichsmarschall je nato podal pretresljivo sliko bojev na Vzhodu in grozote odpo- rov, ki so se nemškim vojakom postavili nasproti. Toda vedno se je pokazal svojemu sovražniku nasproti, da ga daleko prekaša, če je prišlo do oboroženega spopada. Samo redkokdaj in še tedaj samo za kratko dobo se je sovjetom posrečilo, da so se pod okriljem noči splazili za nemške črte. Jaz sem že v Reiclistagu rekel: Dve stvari sta bili, ki sta doprinesli največjo zmago vseh zmag svetovne zgodovine, namreč zmago v tej zimski bitki; hrabrost nemškega vojaka in naš PUh-r e r. Neizmerno sem srečen, da sem mogel te dneve doživeti, ko so nanj navalile vse te vesti. Vi vsi poznate Filhrerja, in smem si domišljati, da morebiti njega jaz še bolje poznam kot vi, da predvsem poznam brezkončno dobroto njegovega srca in da vem, kako nedopovedljivo in neizmerno je Fiihrer trpeh v tistih dnevih. Prvi udarec - mogočna zmaga Ne zaradi eebe, ampak zaradi svojih hrabrih vojakov tam zunaj. On je z njimi čutil, saj je bil sam enkrat vojak. Vedel je, kako se je godilo posameznemu mušketirju,kaj je mislil in čutil. On je neizmerno trpel. Vedel je, kaj je od njega moral zahte-vati: i^oraj nemogoče, pa navzlic temu se je moralo napraviti možno. Ni smel popustiti. Samo eno je tu moglo pomagati. Strogost do skrajnosti. In tako smo doživeli čudež, kako se v enem in istem človeku za-moreta združiti neizmerna dobrota in železna strogost. Toda ta strogost je bila končno zopet le ljubezen do njegovega naroda. Predobro je vedel Fiihrer, če bi sedaj ne zahteval od ■vojih vojakov zadnje in najskrajnejše, bi bile morebiti vse dotedanje zmage brez koristi. Gori in doli je hodil Fiihrer v svojem bunkerju, brezkončna sila je lila iz njega in čutilo se je, da je bilo v teh genialnih možganih vse premišljeno, kar sploh je bilo premišljevati, samo da pomaga fronti. Za vse posameznosti, da za zadnjo stvar se je brigal Fiihrer. Železniški transport je sam dirigiral, vsak bataljon je nakazal v katere postojanke ima iti, da se zadrže prodori. Zavest sile, ki je izhajala iz onega majhnega bunkerja Fiihrerjevega glavnega stana, ta nadčloveška moč je lila tja spred v fronto in tako napolnila slehernega moža. In ko je nastopila pomlad, niso Rusi še nemške armade uničili, jna je stala tam, kjer je stala začetkom zime. Nemške divizije stoje to uro ravno tako pred Moskvo,, kot so'v jeseni pred Moskvo stale. Največja zmaga je izvo-jevana iz moči in genija enega moža in neizrekljive energije nemškiii mož. Naj sovražna lažna agitacija govori kar hoče, naj govori sedaj, da je nemška elitna vojska uničena- Te dni je občutila; prvi udarec, ki ga je zopet dala nemška vojska, je vodil do mogočne nove zmage. Tri hude zime so za nami Ce seim vam, moj dragi rojaki, v tej uri to straSno zimo poklical v spomin, sedaj, ko zunaj sije sonce in se naši vojaki zo-jiet v vročini pretegujejo in so zopet po-ptali bojaželjni in samo čakajo, da sedaj po-efplačajo, kar so v zimi morali doživeti, storimo to zato, da tudi vi razumete, nemški delavci in delavke, nemški kmetje in kmetice, da moramo biti včasih trdi in da v gotovih primerih samo ta trdota zamore dovesti do zmage. Vem, od vas se zahteva nekaj težkega, in verujte mi, težko nam je, če iz varnostnih razlogov moramo začasno akrčiti prehrano. Vem, kako težko je kmetu in kmetici danes, da prehrano zagotove. Posebno težko zato, ker je narava zelo mačehovsko z nami postopala. Tri zelo hude zime so za nami. Pa tudi sicer ni bilo vreme naklonjeno posetvi in žetvi. Kako sem se veselil prejšnje leto, ko je bila posetev taka, da smo mislili, da bo rekordna. Zopet je ob žetvi deževalo in je to zelo zmanjšalo pridelek. Toda vse to vas ne sme napraviti milosrčne. Vem, da je obu- pati, če smo v jeseni pridno sejali in sedaj spomladi vidimo, da veliki deli niso skalili. Toda vse to ni nič, treba je preorati in na novo sejati. Kajti žetev mora biti zagotovljena. Te zapreke vas ne smejo strašiti. Ce bi pa morali obupati, pomislite kaj milijoni doživljajo, bratje, možje in sinovi tam zunaj na Vzhodu in kaj so utrpeli, potem bodo te težave splahnele kot nič. Ce ste danes, je nadaljeval Reichsmar- schall Hermann Goring, nemški delavci in kmetje poklicani v državno pisarno, naj nq bo to znamenje, da lahko praznujemo, ampak naj bo to ura premisleka, da po tej svečani uri z novo notranjo močjo gremo na delo. Vsak mora svojo dolžnost ij^olni-ti. Kot so zunaj udarne čete, ki morajo posebno težke ovire odstraniti, tako ste tudi v Moeaik-Saalu državne pisarne sedeči možje in žene vodje udarne čete notranje fronte, ki ste s Kriegsverdienstkreuzem I. Klas-se posebno odlikovani. To odlikovanje je bilo dano Werkmeistru Hahneju za prav posebno storitev proizvajanja oklopnjakov. Tudi on je navidezno nerešljivo nalogo izpolnil in napravil možno. In za njim stojite danes vi možje in žene, ki ste ravnotako iz rok Fiihrerja kot posebno odlikovanje prejeli Kriegsverdienst-Kreuz I. KI. Simbolično dejanje največjega notranjega pomena olepša ta svečani akt s tem, da hrabri z Ritter Kreuzem odlikovani vodja udarne čete, mladi nepoznani vojak na fronti vam kot posebni odposlanec Fiihrerja prinaša zahvalo vojske. Vojskujoča se četa se tako zahvaljuje delavcu in kmetu. Res, veličastno znamenje naše narodne skupnosti, kot lepše ne more biti. Toda tudi vi morate imeti globoko in resnično zahvalno čustvo za fronto, kajti ta varuje, da ste daleč od sovražnih čet, da Vi v miru lahko delate in živite. Ta vojna se mora prestati, vseeno kako dolgo traja. Na koncu stoji zmaga in samo to je odločilno; ta rod mora popraviti, kar je enkrat zamudil in mladina že pomaga pri tem. To, kar sedaj prenašamo in vzdr-žimo, to prihranimo našim otrokom in onim, ki pridejo za nami. Zahtevamo od vsakega posameznika v notranji fronti enako trdoto, kot jo ima zunaj se bojujoča fronta. Zato je pa predvsem potrebno, da vsi skupaj stojimo in skupaj držimo; kakor je zunaj fronta s krvjo prepojena, tako morate vi z delom biti skupaj povezani. Hermann Goring je nato opozoril, da je cilj židovetva, da podere zaupanje nemžke« ga naroda do njegovega vodstva. Vojni zakoni so trdi, pa potrebni; zaradi tega naj jih vsa'k spoštuje, ker zato so tukaj, da se življenje пагоДа varuje. Glavno je: Veliki nemški narod mora sedaj v medsebojnem zaupanju skupno pre= magati nalogo, da dokončno izvojuje pro= stost nemškega naroda. Minili so časi ko so nemški narod napravili neumnega kot nekoč v letih 1917 in 1918 in ko je vsled te svoje neumnosti propadel Adolf Hitler je porok zmage Toda v tej uri ima nemški narod tako na fronti kot tudi v domovini vzrok, da se FUhrerju za njegove velikanske storitve in uspehe zahvali. On je veliki in prvi kovač našega orožja. On je genialni in veličastni vojskovodja naše vojske, on je predvsem porok nemške zmage. Tak Fiihrer je porok zmage in tega Fiihrerja ima nemški narod in noben drug Amerffianska bofna ladja potoplfena Italijanska podmornica jo je torpedlrala na višini brazllljanskega obrežja B i m, 26. maja. Glavni stan italijanske oborožene sile je izdal sledeče posebno poročilo: Dne 20. maja ob 2.50 uri rimskega časa je v višini brazilijan-skega obrežja 10 milj zapadno od otoka Ferando de Noronha podmornica »Bar-barigo«, ki ji poveljuje korvetni kapitan Anzo Groesi, napadla neko ameriško mornariško formacijo, ki je plula proti jugu. Ko je bila podmornica prišla mimo spremljajočih rušilcev, je iz daljave nekaj sto metrov oddala salvo torpedov proti bojni ladji razreda »Maryland« (32.000 brt). Bojna ladja je bila zadeta na ladijskem nosu in se je v kratkem času potopila. Zaradi tega vojnega uspeha, doseženega s potopitvijo ameriške bojne ladje, je bil korvetni kapitan Anzo Grossi povišan za fregatnega kapitana. Sijajni uepeh italijanske pdmomice »Barbarigo«, ki izpodriva 941 ton vode, (kadar je nad njo) in ki spada k skupini ■rednjih za vožnje v oceanih sposobnih edi-nic, pomeni prvi bojni stik italijanske mornarice z vojno mornarico USA. Plutokrat-ska propaganda je o priliki odpošiljatve severnoameriških bojnih ladij in križark v Sredozemsko morje razširjala mrke grož-Harbooda. Italijanski podmornici je bilo čutiti o ojačenju sil novega Sredozemskega vrhovnega poveljnika kontraadmirala Harbooda. Italijanski podmornici je bilo pridržano, da je v brazilijanskih vodovjih, to se pravi nad 5000 morskih milj daleč od svojega domovinskega pristanišča, ustavila severnoameriški oddelek brodovja. Po »Barbarigu« okrog polnoči (po krajevnem času) napadene močne sovražne formacije so morale biti docela iznenadene. To izhaja Iz okolnosti, da so spremljajoča vozila po potopitvi bojne ladje razreda Maryland pozabila iz svoje strani napasti podmornico. Pred nemškimi in srl^skimi zdravniki je v nemškem z nanstvenem zavodu v Bel-gradu poročal štabni zdravnik dr. Sprung« mann o svojem delovanju kot vodje nemške sanitetne službe v Belgradu, odkar so ga nemške čete zasedle. V Zagrebu se je te dni pričela mednarodna konferenca predstavnikov železniških uprav nasledstvenih drŽav bivše Jugoela« vije, na kateri razpravljajo o razdelitvi materiala in strojev v železniških delavnicah in kurilnicah. Konferenci prisostvujejo delegati Italije, Nemčije, Madžarske, Bol« galije, Sitdjb in Hrvatske. in že zaradi tega ee smemo s ponosno zavestjo ozirati na konec tega boja, ki bo zmagoslaven. Hvalo, srčno hvalo emo dolžni FUhrerju, nepoznanemu vojaku svetovne vojne, ki po svoji lastni moči in svojem geniju danes ni samo močni Fiihrer nemškega naroda, temveč je postal simbol skoro vsem evropskim narodom. Vsemogočni nas je blagoslovil, ker nam je dal tega Fiihrerja. Zaradi Fiihrer jeve zvestobe do njegovega naroda smo ml dolžni do nadaljne pripravljenosti in odločilno je, da ta pripravljenost pride iz srca, ker bi sicer ne bila nič vredna. Samo tako se zanoore veliko delo srečno končati. Sedaj hočemo zaključiti in vsa naša prošnja k Vsemogočnemu naj velja eni misli, пдј našega Fiihrerja varuje in da svoj blagoslov za FUhrejevo delo, za zmago! Pred govorom Reichsmarschalla je imel Reichsminister S p e e r nagovor na delavce in kmete in med drugim izvajal, da je Fiihrer stavil zelo visoke zahteve na neško oboroževalno industrijo, da pa niso samo vse izpolnjene, ampak večkrat celo prekoračene. Prosil je Fiihrerja, naj pošlje v Berlin s fronte vojaka, ki bi najbolje presodil, kaj sta delavec in kmet doma storila. Zahvala fronte za orožje v imenu Fiihrerja je izročil Gefreiter K r o h n, nosilec Ritterkreuza des Eiser-nen Kreuzes, Obermeistru H a h n e u Ritterkreuz doe Kriegeverdiewitkreuzeg in mu imenoim FUhr*rj» ča#tit»l, kot tudi imenom front«, v katere imenu govori. »Naj ve vojaka«, tako je rekel Gefreiter vojske, »da nemški vojaik ne bi bil doeegel zmag v preteklem letu, če nesmžki delavec ne bi skoval tako odličnega orožja.^ :mo o priliki tretje obletnice podpisa nem« ško-italijanske prijateljske in zavezniške pogodbe so bile izmenjane brzojavke med Fiihrerjem, kraljem Viktorjem Emanuelom III. in D u c e j e m. Hkrati sta izmenjala brzojavke Reichsminister des Auswartigen pl. Ribbentrop in kraljevski zunanji minister grof C i a n o. Za večkratno posebno hrabrost pri bojih na vzhodni fronti je bil odlikovan Ober« feldwebel Franz BI a s s n i g iz Lolling' Kreis St. Veit an der Glan, Zugsfiihrer v nekem Gebirgsjagerregimentu z Deut-sches Kreuz in Gold (z zlatim nemškim križem). Nemško-bolgarska liga je bila nedavno "ustanovljena v Prilepu in Ohridu. Predstavnik nemških podjetij za rečno plovbo Rudolf Diel se mudi v Zagrebu zaradi pogajanj, na podlagi katerih bo Hrvat« ska pristopila k mednarodnemu sporazumu o plovnem prometu na Donavi, ki že obstoja med Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Slovaško in Romunijo. Hrvatska bo pristo« pila k dogovoru z vsemi družbami za rečno plovbo. V Tirani se je te dni sestal k zasedanju albanski korporativni svet, ki so se ga prvi« krat udeležili predstavniki pokrajin bivše Jugoslavije, ki so priključene Albaniji, zlasti predstavniki iz področja Kosovo in Debar. Albanski ministrski predsednik Kruja je v daljšem govoru poudaril zgodo« vinske dogodke. Albanske nacionalne zahteve in gospodarski razvoj Albanije je omogočilo le sodelovanje Albanije z Italijo. Lazaretna ladja nemške vojne moma« rice, »Alexander von Humboldt«, ki je plula proti nekemu pristanišču na norveški obali je bila, d asi je imela ženevski konvenciji ustrezajočo označbo, napadena po neki podmornici, ne da bi bila vsled^tega kakor koli poškodovana. To je ponovni primer iz cele vrste preziranj rdečega križa po sovražnih silah, ki ne gledajo na splošno priznano mednarodno določbo. Po poročilih iz Algecirasa je prispel se« vernoamerikanski pamik s četami po ste« vilu 3000 v sredo popoldne v Gibraltar. Se nI ugotovljeno, če so USA vojak; dolotretii za Gibraltar ali če bodo pot nadaljevali. Kanadska vlada je odredila, da se morajo vsi moški kanadski državljani v starosti od 16. do 65. leta vojaško izobraževati. Iz turških virov se poroča, da vojaške oblasti v Aserbaidschau sistematično pošiljajo kazenske ekspedicije zoper po turkih obljudene vasi. Doslej je bilo baje že več kot 1000 Turkov na iranskem ozemlju umorjenih. Mali slovar NSDAP DAF = Deutsche Arbeitrffont Leiter: Dr. Ley Potem ko je narodni socializem več strank in njih razdirajoče delo ukinil, je moral tudi egoizem skupin in razredni boj v obliki zvez in združenj med ustvarjajo-čimi Nemci izginiti. Ustanovljena je bila nova organizacija po principu narodnega socializma »Gemeinnutz geht vor Eigen« nutz« (splošna korist ima prednost pred za« sebno koristjo), narodno • socialitistična organizacija skupnosti. Die Deutsche Ar.beitsfront, (nemška delavska fronta). Namesto razrednega boja je stopila narodna skupnost. V Deutsche Arbeitsfront se izraža ta narodna skupnost s tem, da zdru« žuje vse ustvarjajoče Nemce, ki delajo z glavo in roko. Cilj Deutsche Arbeitsfronte je ustanovitev resnične narodne in delavne skupnosti vseh ustvarjajočih Nemcev. Deutsche Arbeitsfront mora skrbeti za to, da vsak posameznik dobi svoje mesto v gospodarskem življenju in v pogledu umskega in ročnega dela, ki naj ga usposablja za najboljše storitve in s tem za največjo korist za narodno skupnost. Reichsorgani« sationsleiter der Nationalsozialistischen Deutschea Arbeiterpartei (NSDAP). Par-teigenosse dr. Ley je vodja Deutsche Arbeitsfronte. Deutsche Arbeitsfront ima med drugim tudi nalogo, da zavaruje delavski mir s tem, da Betriebsflihrerjem (obratovodjem) pojasnjuje upravičene zahteve delavstva, na drugI etrani pa da delavstvu obrazloži položaj in zmogljivost njih obrata. 'ing. Verlag und Druck: NS.-Gauverleg und Oruckerel Kttrnten GmbH.. Klagenfurt - Verlagelelter: Dr. Emil Heltjan, — HauptBchiKUelter: Friedtich Horatmann« Zunett Ut Anzelgenliat« Nr. 1 gtUtlff. Sreda, 27. maja 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 3. — Štev. 41. Dežei/na doba i/ Jnžni iiiji z zimo se je končal v Osrednji Aziji strupeni mraz, ki je letos tako močno udarjal. Istočasno so prenehali zračni tokovi iz notranje Azije k oceanom. Te zračne tokove imenujemo zimske' monsune, ki jih tu in tam čutimo tudi mi. V takih primerih je Ozra^Sje pri nae jasno, živo srebro pa zdrkne na 20 do 30° pod ničlo, kakor se je to godilo tudi letošnjo zimo. Ogromnemu vrtiljaku podobno se premika zrak in se lije s celine proti morju, kjer se povzpne do 5000 metrov visoko, nakar se vrača k celini, se spet poniža v osrednji Aziji in tako končuje svoj krogotok. Ta traja tako dolgo, dokler izkazujejo evropske in azijske celine mrzlejšo temperaturo kakor Ocean, čim preneha razlika v temperaturi, se ustavi tudi ogromni zračni vrtiljak in na obalah Azije zavlada tihotno vreme, ki ga le tu in tam prekinejo krajevne nevihte in krajevni zračni vrtinci. Kako nastanejo monsnnl V maju se potem prične ozračje v osred-Bji Aziji ogrevati, temperatura raste, da preeeže temperaturo nad oceani. In tedaj se prične krogotok v obratni smeri. Hladne in deževne zračne množine teko od morja v notranjost vroče celine. Toda ta pokret se začne gibati le počasi. Sredi maja, pogostokrat šele proti koncu maja pa se ta zračna menjava silno pospeši. Z mogočnimi viharji prihajajo tokovi zraka od morja proti Indiji, Zapadni Indiji, Kitajski in Japon-■ki. Tudi v Evropi se dvignejo zapadni vetrovi. V Aziji nastopajo poletni monsuni. Samo tisti deli Azije pogrešajo blagoslov poletnih monsunov, ki leže nasproti Afriki, ker tam pač ne nastanejo temperaturne razlike, saj so afriške pokrajine prav tako razgrete kakor azijske. Močnemu nastopanju zapadnih vetrov »ledi deževna doba. Dotlej je bila suša v Indiji in zapadni Indiji prav občutna, ker T decembru in januarju ne pade v teh pokrajinah жкогај niti kaplja dežja. Aprila in maja se pojavijo prve krajevne nevihte, ki pa nt pomenijo mnogo pod vročim južnim nebom. Sele konec maja prično razsajati burni poletni monsuni. Angleži v Indiji jih imenujejo »the bursting of the Monsoon«, kar se po naše pravi »eksplozija monsima«. S tem se prične deževna doba, ki je tako silovita, da si je mi kar ne moremo predstavljati. Vesoljni pptop Madžarski vseučiliški profesor dr. Ev-gen Cholnocky nam o tem pripoveduje; Mudil sem se v Bombayu, ko je nastopil jnonsun. Bil je sicer nekoliko zapoznel, zato pa je bU tem eilnejši. V vsem mestu je vladala dušeča suša, kar ni bilo nič čudnega ob pekoči vročini. S Kolomba na Ceylonu so sporočili, da se je tam že pojavil monsun in da bo v nekaj dneh dosegel Bombaj. Očistili so kanale, ki so bili prenatrpani suhega listja. Poravnali so žlebove in odtoke s streh, vse se je mrzlično pripravljalo na »vesoljni potop«. Z nekaterimi znanci sem večerjal na terasi neke restavracije na Malabar Hillu. Vročina nas je kar duMla. Po večerji smo z veseljem ugotovili, da se na južnem obzorju nad morjem zgrinja čm oblak, ki ga prešinjajo bliski. Cei eno uro »mo že čull neprekinjeno grmenje in bliski mo križali nebo kakor svetle kače, jemajoč nam vid. Kmalu smo tudi začutili prvi sunek vetra. Domačini so zbežali s terase na stanovanja, le jaz sem še ostal z dvema mladima gospodoma na terasi, ker me je silno mikalo opazovati to veličastno igro v zraku. Polagoma je dobil veter orkansko silo In po nekaterih metežih toče je začelo deževati kakor vselej, kadar se utrga oblak. Sodil sem: to bo pač nekako tako, kakor nevihta nad Blatnim jezerom. Kolikšna zmota! Takšnega vsepotopnega dežja si dotlej kar nisem mogel zamisliti. Restavrater je nam trem svetoval, naj čimprej odrinemo domov, dokler je le še mogoče hoditi po cestah. Kajti prav kmalu, je rekel, bo po ulicah toliko vode, da jo bomo bredli do kolen. Ubogali smo in pohiteli domov, vendar smo kmalu spoznali, da je prav za prav vseeno, ali bredemo vodo do vratu, ali pa se damo od strahovitega naliva premočiti do kože. Kajti množina vode, ki nas je venomer udarjala po glavi, je bila kar skeleča. Kmalu je prejenjalo grmenje in bliskanje, deževalo pa je neizprosno dalje. Vso noč tako. Iz postelje sem lahko poslušal, kako so se te orjaške vodne množine naravnost rjoveče razlivale na zemljo. Sodil sem; zjutraj bo pač prejenjalo. Kje neki! Deževalo je nezadržno, brez najmanjšega presledka, kar cele dni. In pri takem vremenu sem moral na ladjo! Znano je, da po nastopu monsuna lije voda lahko tudi po dva tedna neprekinjeno na zemljo, nakar prejenja za eno uro ali dve, nato pa se naliv še stopnjuje. Tako se to godi do septembra, ko monsunsko deževje močneje popusti in se nebo spet zjasni za nekaj dni. V oktobru še nekajkrat dežuje. Potem so nebeški kanali izčrpani in so meseci od novembra do februarja suhi. V tem razdobju ne dežuje močneje kakor pri nas v istih mesecih, ali takšna količina dežja je na ekvatorialnem pasu brezpomembna. Opazovalnica Cera-Pandži Asamsko pogorje se vzpenja v nebo za delto svetih rek Gangesa in Bramaputre. Vleče se vzporedno s Himalajo. Na južnem pobočju Himalaje je slavna vremenska opazovalnica Cera-Pandži. Tu merijo naj-obilnejše padavine na vsej zemeljski obli. Če bi tu pri nas lovili v betonsko kadunjo vse leto dež in sneg, in sicer tako, da bi prav nič ne izhlapelo, bi se je v enem letu nabralo morda blizu 200 cm visoko. V Cera-Pandži pa ugotovijo samo v štirih poletnih жт Povoden} v Ukrajini V poplavljenih mestnih delih se pride najlaže naprej s konjskimi vpregami. (PK. Aufnalimc; Kriegsbcrichter Mittelstaedt, HH., M.)' mesecih, ko traja monsunska doba, nič manj kakor 1150 cm padavin, to se pravi 11 i n pol metra dežja! Nekatere dni gade kar 100 cm dežja, torej polovico toliko kakor pri nas povprečno vse leto. V Cera-Pandži pade povprečno v juniju 280 in v juliju 306 cm dežja. Pa tudi še v avgustu znaža množina dežja nekaj več kakor 200 cm. To so tolikšne vodne množine, da si Evropci tega res ne moremo predstavljati. Sleherni hudournik naraste v divji veletok. Kar je ravnine, se znajde pod vodo in promet seveda docela počiva. V takih mesecih je tudi vojevanje nemogoče. Premikanje čet je docela ustavljeno, saj je glavno, da imajo kaj zavzetja. Letalski poleti so nemogoči. Vse. do nas seže začetek monsunske dobe, seveda pa je vpliv le majhen. Osmega junija bo Medardov god, ki ima v evropski kmečki pratiki svojo posebno veljavo. Ca na Medardovo po daljši sušni dobi dežuje, bo deževalo še 40 dni. Dejstvo je, da pri naa v poslednjem majskem tednu vse tja v drugi teden junija pogostost zapadnih vetrov narašča od 25 na 75 odstotkov in je junij večinoma najbolj deževen mesec. Z drugimi besedami se to pravi, tudi v Evropi doživljamo poletni monsun, seveda pa neprimerno šibkeje kakor v južni Aziji. Tam je doba poletnega monsyna mogočen prirodni pojav, ki odločilno posega v človeško življenje ter v današnji dobi močno vpliva na vojevanje v teh JeSelah. KoncenIrKen napad na reli ironli pri Cbarkown Močna sovražna skupina odrezana Vrhovno poveljstvo oborožene т1в je dne 23. maja objavilo: V prostoru okrog Charkowa se je med najtežjimi krvavimi in materialnimi sovražnikovimi izgubami popolnoma zlomil veliki napad, ki so ga sovjeti zabeli 12. maja in izvajali z 20 divizijami strelcev, 3 konjeniškimi divizijami in 15 divizijami oklopnjaikov. Dne 17. maja začeti nemški protinapad je prodrl za hrtet najmočnejše sovražne napadajoče skupine in prerezal veze z njeno preskrbo. Sedaj so dva dni lenslailjiii napadi naših podmornic Sovjetski napadi pri CliarkowD končnoveijano odbiti Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. maja objavilo: Na polotoku Ker£n emo pri končnih očiščevalnih akcijah privedli 19.942 ujetnikov ter uplenili 36 oklopnjakov, 264 to. pov in en oklopml vlak. S tem se je povečalo v poročilu oborožene sile z dne 20. maja javljeno število ujetnikov na 169.198, plen pa na 284 oklopnjakov in 1397 topov. Bojna letala so v pristaniškem ozemlju pri Sebaetopolu zažgala neko trgu/sko ladjo. Potem ko emo v bitki pri Charkovvu ob težkih nasprotnikovih izgubah zavrnili vse o b i s k v F iihi a t j 0У фЈц g lavnem f t a П K FMhret jt v tvojtm gUvnem ittau tprejtl rrhovnegM poveljnika neke ogrske Mrmxde, e^iteralobersta ritett /*ny. [Гтат Hoffmann, Zander-Multipl€X-K.Jj Neizčrpne зо asie ZMloge огоМјш. Številni oboroievalni ebrati Velike Nemčije jamčijo ne le za vedno razpoložljive mase ma~ nicije v arzenalih, ampak tudi za njeno ri-aoko kvaliteto, ki je na celem svetu nedosegljiva. (PK.-Atlantic, K.)l eorjeteke napade, j« zakon dejanja sedaj prešel na našo stran. Jugovzhodno od Himeiiskega jezera je eO' vražnik nadaljeval svoje brezuspešne na« pade. V Lapplandu so nemške čete z napadi pridobile dalje na terenu. V teku bojev ob« koljema sovražnikova skupina sil je bila uničena. V nekem pristanišču Kolaškega polotoka je zračno brodovje poškodovalo tri velike tovorne ladje, med temi enotako težko, da se jo mora šteti med uničene. V zaledju vzhodne fronte so nemške in ogrske skupine ugonobile neko močnejšo boljševiško tolpo. Nočni lovci so v zadnjih dneh zbili na vzhodni fronti več boljševiških bombnikov in prevoznih letal. Na Malti sta bila letališča Halfar in Luca bombardirana podmeevi in ponoči. Na« daljnji zračni napadi so bili naperjeni proti nekmu britanskem zračnemu oporišču v severni Afriki. Nemške podmornice so potopile, kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, vzhodno od Antilj, v Karibskem morju in Mehikanskem zalivu 20 sovražni^ ladij e skupno 111.600 brt. Neka druga podmornica je vdrla skozi zaliv sv. Lovrenca v reko sv. Lovrenca in tam vzlic zastražen ju po številnih pomorskih in zračnih silah potopila tri ladje s 14.000 brt. S tem je sovražna brodovje ▼ teku teh operacij izgubilo T amerikaneklh vodovjih nadaljnjih 23 ledij ■ Auipno 1X5.600 brt. Pri unpehlh nemških podmomi# v mm* rikaneklh vodovjih, so м poeebno odlikovale podmornic« pod vodstvom Kapit&n« leutmentov Thrurmann, Wiirdemann in Folikera. nemške, romunske in ogrdte čete, ki Jih podpirajo močne sile zračnega orožja na celi fronti dosedanje obrambne bitke prešle v koncentričen protinapad. Na ozemlju jugovzhodno od Hmenskega jezera je sovražnik brez slehernega uspeha in s težkimi izgubami nadaljeval svoje trdovratne napade. Močne lastne skupine bojnih in lovskih letal so pri tem prizadejale sovražniku težko škodo na bojišču in v zaledju. Neka sovjetska skupina sil, ki je bila odrezana od svojih zvez, je bila po večdnevnih bojih ugonobljena. Na Laponskem je bil uspešen nek krajevni napad nemških in finskih čet. V razdobju od 14. do 21. maja je sovjet-slco zračno orožje izgubilo 452 letal; od teh je bilo uničenih 342 v zračnih bojih, 65 po protiletalskem topništvu in 26 po Leutnant G rat si je, kakor je javilo poročilo vrhovnega po-veljstva oborožene sile, v zračnih bojih zadnjih dni na vzhodni fronti izvojeval svojo 98. do 104. zračno zmago. (PK-Aufn. : Kriegsber. Schneider, HH., M.) skupinah vojske, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem razdobju smo na vzhodni fronti izgubili 45 lastnih letal. Sesti protiletalski polk je dne 22. maja dosegel svoj 200. letalski odstrel v vzhodnem bojnem^ pohodu. V severni Afriki je bil zavrnjen napad britanskih izvidniSkih čet. Nemški lovci Ж0 v M-ačnih bojih sestrelili deset sovražnih letal. Poedina britanek* letal* so v pretekli noči preletela Nemški zaliv in Mvemo nemško obrežno ozemlje, ne da bi odvrgl* bombe. stran 4. — Štev. 41, IZ DOMOVINE Sreda, 27, maja 1942, Vesli Iz okrožja Krainbnrg Zirklach, (Nova Hilfsstelle NSV otvorjena.) Pred kratkim je NSV, kot znano, v okrožju Krainburg otvorila dve Hilfsstellen (pomočnl postaji), eno v Els-nern, drugo pa v Gallenfelsu. Sedaj je kot tretja bila tekom enega tedna otvorjena Hilfsstelle v Zirklach. 2e prve govorilne ure se je udeležilo preko 40 mater л svo« jimi otroci. Otvoritvi je prisostvoval posvetovalni zdravnik dr. Bohinz, Hilfs. stellenleiterin H u b e r in od Kreisamta NSV. Volkspflegerin Sandler. Woditz. (Smrtna kosa.) Preteiklo sredo amo pokopali Pipanovo mamo iz Pola Marie Koechel. Bila je blaga duša, usmiljena do ubogih, kar je delala desnica, ni smela znati za to levica. Moža ji je vzelo rusko bojno polje v svetovni vojni. St. Vcit an der Sawe. (Gaufrauen« schaftsleiterin je govorila.) Pred kratkim je prireidila Frauenschafts« gruppe NSDAP St. Veit an der Sawe v ljudskem domu javno zborovanje s petjem in otroškimi igrokazi. Kot govornica je nastopila Gaufrauenschaftaleiterin Pgn. Gre« te von Mitterwallner. Po njenem govoru je Fraueoschaftsaangerschar pela tri pesmi in letalec Otto Lang tirolske pesmi. Končno so igrali z velikim uspehom otroško igro »Mutter und Kind«, Zborova. nja se je udeležilo okoli 800 žen in deklet. Navodila za poslovanje sotrodnlkov Pred kratkim se je vriši o šolanje in uvajanje NSV. • Walterjev v Ortsgruppen Krainburg, Laak, Zwischenwassem, Mau-tschitsch, Hoflein, St. G&orgen, F16dnig, Wart, Predassel, Naklaa, Kreuz, Burgstall. NSV.»Kreisamtsleiter Kmetitsch in Kreisorganisationswalter M o s e r sta po« dajala smernice za bodoče delo. V službi narodne skupnosti Kreialeiter Pg, Kuee pri okrožnem zborovanju NSV V šolski dvorani NSV v Kralnburgu se je pred kratkim vršilo vsakomesečno гЛзо« rovanje NSV, katerega so se udeležili so« delavci Kreisleitunge, Ortswalterji s svojimi Organisations« in Kassenwalterji, otroške vrtnarice, voditeljice podružnic in njih pomočnice. Kreisleiter K u s s je govo« ril sodelavcem in sodelavkam, katerih je bilo po številu 130, in jim je podal dragocene smernice za njih odgovornosti polno delo. Nato je govoril Gauschulungebeauf« tragter NSV. M i c k o o dvigu Japonske in o njeni sedanji moči na vzhodu. Kreis-organisationswalter je obrazložil naloge za razširjeni Kriegs-HWH, Volkspflegerin Sandler o nalogah Hilfsstelle »Mutter und Kind«, Kreissacharbeiterin Thur-n e r delovanje otroških vrtnaric, pri čemer je opozorila na v zadnjih dneh otvorjene otroške vrtce v okrožnem ozemlju, katerih je po številu'pet. Dr. Altenstraseer je obširno govoril o skrbi dojenčkov in o materinaki posvetovalnici. NovopostavlIenI Krelsiagermelster v Kralnburgu Tudi v zeleni bratovščini je završalo novo življenje, odkar smo dobili Kreisj&ger« melstra. Srca prav vseh lovskih tovarišev, tudi onih a »cvetjem« na glavi so se razveselila, ko se je raznesla po Kralnburgu novica, da je Gauleiter imenoval Pg. O t o-w i t z a Kreifljagermeistrom v Kralnburgu. Delo, za državo važne gospodarske panoge, v lovstvu se je začelo dramiti. Doeedaj smo bili brez pravega vodje in zato je vse počivalo. Kreisjagermeister nam je pre-skrbel, da je naročil Gauverlag različnih strokovnih lovskih knjig in brošur, kar vse je že v trgovini Gauverlaga na razpolago po razmeroma nizkih cenah. V teku so velike priprave za poživitev lovskih revirjev, kakor tudi za izobraževanje lovcev (poklicnih) in lovcev vobče. Predvsem pa so v velikem pričakovanju vsi naši lovski tovariši na bližajoče se zborovanje, ki nam je obljubljeno. Tako se bomo vsaj spoznali z našimi brati od zelene bratovščine iz onstran Ka-rawank in bomo imeli prav gotovo priliko slišati marsikaj poučnega. Ko bo mali petelin — ruševec — odpel svoj ženitovanjaki napev, bo treba tudi doma marsikaterega lovca poučiti kako, kedaj in kolikokrat se strelja. Da se ne prigodi ponovno tak slučaj, ko prinese navdušen lovec iz planin ustreljenega petelina, ki je imel sirota »samo« tri strele in bil seveda ves razbit, v nagačenje. Bliža se poljski lov. Srnjak z vidom in sluhom prisluškuje ...! Fazanka plašno vodi svoj mladi naraščaj. Povsod bo treba navodil in pouka. Zato hitimo s pripravami. Pg. Otowitzu pa kličemo iz polnih grl: Weidmannsheil! Vesli iz okrožja Railmannsdori Radmamsdorf. (Prijateljski iz. let ob č i n.) Te dni je priredil župan mesta Radmannedorf z okoliškimi občinami Lees in Vigaun skupni družabni izlet v Vigaun, katerega se je udeležil tudi Kreie« leiter dr. H r a d e t z k y. V družabnem razgovoru so se spoznali uslužbenci vseh treh občin. Višek popoldneva pa so bile po« membne besede Kreisleiterja, kateri je orisal naloge občin, kot organa dosedanje enoletne uprave Oberkraina in je povdaril globoki emJeel tovarištva. ABling. (Dve veliki zborovanji) V svečano okrašeni kinodvorani stranki« nega doma v ABlingu je pred kratkim govoril Bereichsleiter dr. P a c h n e c k iz Klagenfurta. Prebivalstvo ABlinga je v strnjenih vrstah hitelo na to zborovanje, tako da prenapolnjena dvorana ni mogla sprejeti nobenega več in je nekaj sto ljudi mo. ralo poslušati govor pred poslopjem. Skup« na udeležba je znašala približno 1000 ljudi. Dne 17. maja 1942 je v območju Oris« gruppe ABling, in sicer v Jauerburgu, na drugem javnem zborovanju govoril doktor Pachneck. Tudi tukaj so morali prenašati govor na bližnji športni prostor z zvočniki, ker mnogo dofilih ni moglo v mla-dinskem' domu prisostvovati govoru. Jauerburg, preje trdnjava socialnih demokratov je dokazal s posebnim interesom za to zborovanje, da so neumorna šolanja Ortsgruppe že rodila obilo uspeha, in da BO ideje narodnega socializma tudi v tem delavskem kraju že prodrle. Dr Pach« neok je mojstrsko znal tudi tukaj ljudi s svojimi jasnimi in lahko pojmljivimi izva« janjl pritegniti In navdušiti. ABling. (Poučni apel.) V nekem po« učnem apelu Block- in Zellenobm&nner der Betriebsgemeinschaft pri Kranjski industrijski družbi je Kreisohmann iPg. S t e i n-acker obrazložil izvršitev socialnih ukrepov v obratih zlasti podelitev dopustov de- lavcem. Po razgovoru o političnem položaju je bil razgovor med Block- in Ze'len-obmKnnerji. Vesli iz okrožja Sleln MSttnig. (Kuharski tečaj.) Pretekli teden se je vršil v MBttnIgu kuharski tečaj o sodobnem kuhanju, katerega je pri« redila NSV.«G©meinschaft. Prvo srečanje z mladinskimi skupinami Obie! je vodila to akcijo, Ortsgruppen-leiterju 60 komadov marionetnih lutk kot posebno darilo mladinskih skupin Iz Altgaua Karaten za vse otroške vrtce v Kralnburgu. Na koncu je bil rajalni ples vseh članic mladinskih skupin. H«rb*rt steinminni PM (idunika киџЛа m мЈш MeieUja iJaoda artistoT med iivll«niem In amrtlo Delo se mora oetvariti. Tu — v cirkusu za vrešči jo zvonci, že'se sliši hrup naraščajoče množice ljudi. Vse luči gore. Vstop je — dolžnost kliče. Barbueio i»« tisne brzojavko pod svilo svojega trikoja. Potem se odločno vrne v garderobo. Mlajši še vedno leži pri svoji knjigi. DRUGI NE SME NIČESAR OPAZITI. »No, ti si pa dolgo izostal,« reče očitajoče, »in to pri enem kozarcu sadjevca.« Drugi se sili k smehu. »Bila sva celo dva — kramljal sem e krotilcem Jensenom — pri tem tako hitro mine čas.« Brat ga pozorneje pogleda. »Ti, povej no, ali te je kaj ujezilo — tako čuden si.« »Oh, nesmisel, — ti si spet nekaj do« mišljuješ. To so posWice pregorečega bra« nja. Ali si pač zdaj končal svoj roman?« Barbusio Drugi žari. »Seveda sem, ti, to je bilo tako fino, ko je krlminf.lnj komisar potem končno vendar vlovil zločinca, vrlo, vrlo, skoraj tako vrlo kakor najin brat kriminalni komisar.,.!« Starejšega obdajajo občutki, kakor da bi !tnu hotelo počiti srce. »Tako,« reče na kratko In potem osorno in zapovedujoče; »sedaj pa le glej ,da boš gotov, takoj bova midva na vrsti, da na« Btopiva.€ SEKUNDE, KI ODLOČAJO PADEC Klovna »Brata Barbusio« delata. Paz« Ijlvo in z naraščajočim odobravanjem sledi velika množica dobyo razpoloženih gledal« cev njunim komičnim in hkrati smelim predvajanjem. Sedaj fli Je manjši, zastavnejši izmed njih postavil dolg drog na široko čelo. Smehljaje se balancira z njim in smehljajoč se pleza drugi, ta mladi, vitki človek v kostumu pierotta navzgor. Gledalci zadržujejo sapo. Kako elegantno, kako samo ob sebi umljivo se suče in obrača ta mladenič, ki visi tukaj zgoraj čisto prosto ves čas. Pa tudi zastavnejši »spodnji človek«, kakor ga pač imenujejo v jeziku artistov, vse spoštovanje! Gotovo ni lahko obdržati tako visok drog na čelu v ravnovesju, posebno če visi na njem človek, in pri tem se Se smehljati. To ni od muh! Da, klovn Barbusio se smehlja, smehlja se, dasi bi se najrajši razjokal. Toda on zbere vse sile. Z nobenim pogledom ne spusti brata iz oči. Skoraj na« gonsko sledi vsaki preložitvi ravnotežja na drogu, ki se poda iz dela onega drugega — mišičevje uboga do najmanjšega živč« nega giba. Barbusio je videti, kakor da je popolno« ma koncentriran. Toda naenkrat se mu zazdi, kakor da se rinejo med njegove oči in gibčno piemak« Ijivo mlado telo tam zgoraj nekaj tujega — zmešane črke. »Kriminalni komisar Barbusio« — le ne postati živčen! — ha«ha-ha, kako gomaze kot mravlje, te črke — »ubit na lovu —« ne postati živčen — »za zločinci« — kriminalni komisar Barbusio ubit — iskreno so-žalje-- In naenkrat ni ničesar več tukaj, ne črk in ne vitkega telesa soigralca brata. Te« man, smel obraz pod mehkim klobučevi« nastim klobukom s smejočimi se očmi, bli« ščečimi zobmi v odprtih ustih. »No, kako vam ugaja vajin brat kriminalni komisar--« In potem se zdi »spodnjemu človeku« Barbusiu, kakor da se vdira cirkuška kupola. Krik iz stotero grl se razlega skozi oko-lino prostora za gledalce. Drog na čelu zastavnega klovna spodrk« ne, se maja in se prevrne. Zamolklo udari vitko moško telo na tla Jahališča. SREČA V NESREČI - ŽALOSTNA DOLŽNOST Ihteč, z rokami pred obrazom, stoji Bar« busio v sredi jahališča. Ljudje planejo preko ograje jaiidlišča. Vse naokrog se sliši divje klicanje, vre« ščanje in razburjeno jokanje žen. Nekdo zgrabi Barbusia trdo za ramo. , (»Cloveik aberi se!* Umor v vasi Blasnl# v okrožju veikermarkt, Reldisgan samten v petek, dne 15. maja 1942. leta ob zori so našli na kmetiji Jegartovega posestva v Blasnitzen, okrožja Volkermarkt v nezavesti in krvi ležečega bivšega puškarskega mojstra Friedricha L a s a r j a, stanujoče-ga v Kleinzapfenu, okrožje Voikermarict, ki je imel težke ubodnine na glavi in vratu. Lasar je še istega dne umrl na posledicah zadobljenih poškodb. Gre za umor. Na podlagi izvršenih poizvedb je storilec Slovenec Viktor Josef G o s a r, rojen 8. XII. 1912. leta v Littai v Oberkrainu. Goear je nazadnje stanoval v Rainu (okrožje Volkermarkt) in je po dejanju pobegnil. Prišel Je bil šele poleti 1941. preko bivše Jugoslovanske meje na ozemlje Reicha in našel tukaj delo. Goaar je po videzu 40 let star, prilično 160 do 165 cm visok, v razmerju s svojo malo postavo, čokat, lica so mu ovalna, nos premočrten, ima pristrižene rdečeplave brke, drugače je čisto obrit, ima temno-rjave nazaj počesane lase, velika ušesa, ki mu nekoliko štrle od glave. Govori slovenski, pa tudi nemški, hodi majavo in nekoliko naprej nagnjeno; na desni ali levi roki mu manjka prvi člen sredinca ali kazalca. Goear je nazadnje nosil dolge črne tkaninaste hlače z ozkimi podolžnimi prameni, sivo suknjo, srajco, suknjo in star, rjav nahrbtnik. Ni znano, v katero smer je Goear pobegnil. Vsekakor bo poskušal, skriti se kje na novem delovnem mestu, če mogoče pod napačnim imenom. Vsi rojaki mo zato naprošeni, naj posebno pazijo na neznane, na novo vstopajoče delovne moči, da bo, ta narodni škodljivec prejel zasluženo kazen. Namenu koristni podatki, ki bodo na željo obravnavani kot zaupni, naj se pošljejo na Staatliche Kriminalpolizei v Klagenfurtu št. 3 ali pa na najbližjo službeno mesto orožništva ali policije. Zasedanje trgovinskih AmtstrSgerjev Iz Krainburga, Radmannsdorfa in Steina Wirtschaftskammer Karaten, Uber-leitungsstelle Handel (Gospodarska komora Karaten, oddelek za trgovino) v Krainburga je v maju mesecu imela seje Amts-tragerjev (uradnikov) v KrainburRU, Had- mannsdorfu in Steinu. V teh zasedanjih so rešili vprašanje prevoznih težkoč v pogledu dobivanja blaga pri veletrgovcih. Poslovodja Pg. W. R a m TO g e r je pri tem kazal tudi na potrebo skupne izvršitve dela in zahteval od Ortsstellenleiterjev, da javijo take trgovce, ki zavestno delajo proti interesu splošnosti. Pozval je Ortsstellenleiterje tudi, naj uvedejo govorilne dneve in obrazložil le-teh pomen in smoter. Zasedanja v Krainburgu se je udeležil tudi Kreisstellen-leiter Pg. Hans L б s c h e r, ki Je govoril zlasti o tem, kako se morajo vesti Orts-stellenleiterji kot Amtstr&gerji trgovinske organizacije. Vse seje so bile izredno dobro obiskane. Brez volje se pusti odvesti iz jahališča, se opoteka za truplom brez življenja, ki ga nekaj konjušnikov vzlic vsemu sočutju in sožalju hitro in stvarno zavleče v gar» derobo klovnov. In naenkrat klovn Barbusio ne ve ničesar več. Predrami ga oster, oživljajoč vonj. Nek« do mu je pomolil vonjalnico pod noe. Odpre oči. Zazre v obraz nepoznanega moža, čigar pametne oči ga opazujejo izza roženih naočnikov. »No, ali je že boljše?« Barbusio pogleda brez pomoči okrog sebe. Leži na zelenem divanu v ovoji garderobi. Toda kje je...! Divje blodijo njegovi pogledi naokrog. Rad bi nekaj povedal, pa ima občutek, ka» kor da mu orjaška pest zadrguje grlo. Zdravnik razume. Vaš soigralec živi, le nekaj koetolomov, — v bolnišnici si bo že zopet opomogel.« Tu se končno sprosti velikanska nape« tost. Potok solza se vlije preko naličenega Barbusiovega obraza. »Torej vsaj on — vsaj on živi!« Počasi se vzravna, njegov glas je odlo« čen in miren. »Doktor, ali ga »mera obiricati? Rad bi ga videl, ne bom se dolgo mudil pri njem, kajti — tukaj prešine zadnji bolestni drget njegova lica — »kajti, doktor, ker trenutno vendar ne morem delati, bom odpotoval, da pokopljem dragega pokojnika.« :(Dalje prihodnjič.^: Sreda. 27. maja 1942. DOM TN POr.TE stran 5. — Stev. 41. Sestava in krmska irednost krmil Stvari, katere bomo obravnavali v naslednjih odtavkih, so za preprostega, nešola-nega kmetovalca težko razumljive. Vendar je za vsakega, tudi najpreprostejšega, ali celo vprav za najpreprostejšega kmečkega gospodarja neobhodno potrebno, da točno pozna sestavo in krmilno vrednost različnih krmil, s katerimi krmi svojo živinico. Potrudili se bomo, podati našim kmetovalcem najpotrebnejši pouk o sestavi in vrednosti krmil, v kar najbolj domači in razumljivi obliki, čitatelje pa prosimo, da z vso pazljivostjo čitajo odstavek za odstavkom in naj se potrudijo, da bodo povedano razumeli in si vtisnili v spmin. 1. Vrste krmil. Najvažnejše skupine krmil: a) Zelena krma. V to skupino spadajo vsa krmila, ki jih pokosimo ali poža-njemo v zelenem stanju in takoj sveže po-krmimo. Krma, ki jo pokrmimo v zelenem svežem stanju, se izkoristi v najvišji meri, ker ne izgubi niti hranilnih snovi, niti »vitaminov«, to je snovi, ki se nahajajo samo v svežih rastlinah in so neizmerne važnosti za zdravje in razvoj živali. Slaba stran zelene krme pa je v tem, da vsebuje visok odstotek vode, radi česar krmljenje z zgolj zeleno krmo lahko povzroči pri nekaterih vrstah živali drisko, drugih pa, predvsem delovnih, ne more oskrbeti z zadostno množino redil-nih snovi. b) E n s 11 a ž a ali kisla krma nastane iz zelene krme, katero v posebnih shrambah, takozvanih »silosih« ali ensilažnih stolpih (oziroma jamah) pustimo skisati se na enak način, kakor se skisa kislo zelje v kadi. Pravilno prirejena ensilaža ohrani skoraj vse redilne snovi, ki jih je vsebovala kot zelena krma, tudi vitamine, in je visokovredna krma. Le na okus je treba živali šele privaditi. c) Seno nastane iz zelene krme potom sušenja. Pri tem izhlapi iz krme skoraj vsa voda, izgubi pa se tudi nekaj hranilnih snovi. Ce pa namaka seno med sušenjepi dež, se izlužijo iz nJega skoraj vse redilne snovi in ostane od sena le neprebavljiva slama. č) Slama nastane iz zelenih delov rastlin, to je iz 'zelene krme, če pustimo, da rastline dozorijo. V tem primeru se redilni in lahkoprebavni sladkor oziroma škrob v rastlini »premeni v neprebavljivo snov, vlaknino, katere čisto obliko predstavljajo n. pr. lanena vlakna — predivo. Slama nima skoraj nobene vrednosti kot krma, je pa važna v toliko, ker tvori važno dopolnilo močnim krmilom, ki sicer vsebujejo mnogo hranilnih snovi, toda ne napolnijo živalim želodca, zato ne vzbudijo pri njih občutka sitosti in ne morejo sprožiti prebave. Zato krmimo k močnim krmilom slamo kot »za-sitno krmo«. d) Okopavine so podzemeljski deli, gomolji ali koreni rastlin, pri katerih pridelovanju je potrebno večkratno okopavanje zemlje, radi česar se jih je prijelo ime. Vse okopavine vsebujejo mnogo sladkorja, oziroma škroba, pa tudi — mnogo vode. So zelo osvežujoča krma, posebno važna pozimi, in tudi različne vitamine vsebujejo, seveda le, ako jih krmimo sveže. c) Močna krmila. Ta skupina obsega celo vrsto krmil, od katerih je večina rastlinskega izvora, to je sem e, ali pa ostanki semen (otrobi, tropine itd.) raznih poljedelskih rastlin; nekatera močna krmila pa so tudi živalskega izvora, n. pr. ribja moka, mesna krmska moka itd. f) M1 e .0 je krmilo, ki obsega vse za rast in razvoj mlajie živali potrebne hranilne snovi v lahko prebavljivi obliki in v pravilnem sorazmerju. Zato je v prvih tednih mladičem nenadomestljivo. g) Klajno apno in sol pravzaprav nista krmili, temveč le umetno nadom^ti-lo za apno in sol, ki bi ju morala pravzaprav v dovoljni količini vsebovati naravna krma — seno. Vendar posebno nižinskemu senu primanjkuje i apna i soli, razen tega pa v sodobni živinoreji krmimo razen sena še visok odstotek drugih krmil, ki ne vsebujejo niti apna, niti soli. Velja torej; čim nižji odstotek krme tvori dobro seno, tem več je treba krmiti klajnega apna in soli! 2. Sestavine krmil. Predvsem moramo pri krmilih razlikovati dve glavni sestavini: vodo in suho snov. Pri zeleni lymi in okopavinah tvori voda 80 do 90% celotne teže, vsa suha snov pa komaj 10 do 20%. Pa tudi seno in slama vsebujejo 15 do 18% vode, otava celo do 24 %r. Nasprotno pa vsebujejo močna krmila le okoli 11%, laneno seme celo samo 7% vode. ouha s n o v v krmilih sestoji iz rudninskega dela, ki ostane kot pepel, ako gorljivi (organski) del krmil sežgemo. Pepela je v posušenih rastlinskih krmilih do 8% celotne teže, pri zeleni krmi seveda komaj tretjino tega, torej do 2.5%. Nadalje delimo suho snov krmila v prebavljivi in neprebavljivi del. Neprebavljiva suha snov je v prvi vrsti vlaknina' torej ostarela slama rastlin. Neprebavljivo suho snov izločajo živali kot govno, odpadke ali blato. Prebavljiva suha snov v krmilih pa obsega več različnih hranilnih snovi, od katerih so najvažnejše: (Dalje prihodnjič) športno taborišče za dekleta iz Olierkraina Stellvertretender Gauleiter Thimel obišča 100 deklet iz novih pokrajin Iz ABlinga in iz okrožja Stein se je 10. maja vselilo 100 deklet v čudovito lepo športno taborišče am Turnersee. Za večino deklet je bila ta prva vožnja v njihovi domovinski deželi. Popolnoma nova jim je bila tako velika družba. Začetek je bil sicer težak, toda kmalu se je vedno bolj razvijalo tovarištvo med dekleti. Podnevi so se veliko vežbale v športu, ker so imele na koncu taborovanja tekmovati v državni športni tekmi. Po večerih so se vršile ure zabave. O priliki materinskega dneva so v taboru prižgali ogenj, kar se je deklet posebno dojmilo. V pevskih urah so se učile naših lepih nemških pesmi, toda jezikovnega pouka niso zanemarjale. Razveseljivo je bilo, kako očiten je bil napredek ob koncu tečaja. In takrat so prišli v tabor visoki gostje; Stellv. Gauleiter Thimel, Gebiets- Postani član narodnosoclalističnega socialnega sltrbstva NSV! Zatiranje miši in podgan Miši in podgane so najhujše sovražnice človeštva, ker prenašajo nalezljive bolezni, so ostudne ter napravljajo mnogo škode. Preganjamo jih na vse možne' načine. Vse mišje in podganje luknje zamašimo s čre-pinjami od stekla, da se živalce poreže jo; dalje zapremo v stanovanje lačno mačko ter vedno in vedno nastavljamo pasti, ki jih moramo vsakokrat, kadar se je v njih vjela podgana ali miš, doibro izprati z lu-gom. Sicer živalce ne pridejo več blizu. Tudi treba delati v past vsakokrat drugo vabo, n. pr. meso, slanino, jedro oreha, klobaso i. dr., ker podgane, zlasti pa miši, So premetene in hitro opazijo zvijačo. Po-končujemo jih lahko tudi na sledeči način: Napravi iz drožja majhne kroglice in jih raztrosi v primerni množini po prostorih, kjer so miši in podgane. Hhrati pa nastavi posodo z vodo, da morejo živalice do rije. Po zavžitih drožjah jih namreč začne žejati in napije jo se vode. Drožje se v želodcu raztopijo in ga razženejo; živalice poginejo. Tudi v lekarni je dobiti razne strupe za miši in podgane. Najgotoveje deluje fosforjevo mazilo. Namažemo ga na kruh, meso ali slanino ter povaljamo nato pripravljene koščke v moiki. Fosforjevega mazila ne sme biti preveč, ker ostro diši in se v temi sveti. Strupe, kakršno je fosforjevo mazilo, dobimo v lekarnah le z zdravnikovim nakazilom in potrdilom od občine. Poleg nevarnosti, da bi použila strup tudi kaka domača žival ali celo kak otrok, ima tako zastrupljen je Se drugo slabo stran. Preden miši in podgane poginejo, se zarije jo v svoje luknje; tu segnijejo in razširjajo ostuden smrad. — V mnogih državah je določen en dan v letu pokončavanju miši in podgan. To velja za vso dotično državo. Vsi hišni posestniki dobe istega dne nakazila za strup, tako da ga nastavijo vsi ob istem času in je vsakdo opozorjen, da treba one dni paziti na do^mače živali in otročke. Gopodarji pošljejo potem zastrupljene miši in podgane določenemu uradu in dobe nagrade, ako so jih pokončali veliko število. Določen pa je isti dan za vso državo tudi zato, da živali ne morejo uiti v druge hiše, saj jih čaka povsod ista usoda. Tako postopanje je vsekakor vredno posnemanja. Škodljivi hrošč ie tu! popolnoma brezlistno drevje, objedeno sadno drevje in uničene vrtne sadike' so žalostna posledica hrošča, če tega škodljivca takoj po gotovem načrtu ne zatiramo s tem, da hrošče pobiramo in poničujemo. Naloga je, da џе čim več hroščev pokonča, preden odlože svoja jajčeca. Ni ga kmalu škodljivca, ki bi napravil več škode kot pa zmeraj lačne ličinke kot tudi ni^ manj po« žrešni hrošč in vsa kpar zapusti poleg katastrofalnih škod na naših drevesih do 50 jajc. Ličinke zopet tri do štiri leta podje« dajo rastline pod zemljo. Zato vsi na noge, da ravnokar izletele in še mlade hrošče polovimo. Samo na ta način zamoremo od« vrniti kasnejšo škodo, ki nastaja skozi več let na naših dragocenih rastlinah. Hrošče moramo loviti zgodaj zjutraj, ko so še pre» mrti in jih je lahko na velike plahte ujeti, ko jih tresemo raz drevja. Hrošče uničimo v vrečah ali v kadeh s tem, da jih polijemo s kropom, s čimer tudi preprečimo prenos črevesnih črvov, če hrošče pokrmimo pra« šičem. madelfiihrerin Lore Peterschnigg, Madelbeauftragte za Oberkrain Erika Eberle in Kreisleiter iz Volkermarkta G r u m. Na lepem travniku, na katerem je bila postavljena mala častna tribuna, se je vršilo majhno športno slavje. Predvajana gimnastika, vežba telesa in dekliški plesi, vse je bilo bajno v redu; dekletom je bilo razbrati iz oči, da jih veseli gibanje. Ko so tako stale pred nami, jih nismo mogli razpoznati od deklet iz Kamtna. Gostje so bili zadovoljni z znanjem deklet in vsem poslovanjem ter redom v taboru. Dekleta so pa ponosna na to. Dne 20. maja so prepevajoč zapustila taborišče, v katerem jim je tako ugajalo in iz katerega so odnesle tudi veliko notranje izobrazbe. Še istega dne so je pripeljalo zopet 100 ober-kralnerskih deklet iz okrožja Eadmanns-dorf in Stein, da bodo doživela zopet tako vesele dneve v dekliški skupnosti. Izpiti za stcnotipistinje Industrie« und Handelskammer fiir Kam ten (zbornica za industrijo in trgo-vino) v Klagenfurtu prireja že nad leto dni izpite v strojepisju in stenografiji. Prvi letošnji izpiti so bili v znaku razveseljivega napredka. Opaža se, da se usposobljenost kandidatinj stalno dviga in da so temu pri« merno tudi izpitni uspehi vedno boljši. Ta napredek je pozdraviti tem bolj, ker se go-sipodarsld krogi danes bolj kot nekoč za« nimajo za to, da se res dobre in spretne pisarniške moči stalno izvežbajo v čim več« jem številu. Prihodnji izpiti v stenografiji in strojepisju bodo koncem meseca junija t. 1. Prijave sprejema najkasneje do 20. ju« nija Industrie- und Handelskammer fiir Kiirnten v Klagenfurtu, kjer se tudi dobe prijavne tiskovine in tiskana navodila. Dr. F. J. Lukas izrežite! Hranite! n)eutseli imth&dLsLeh luidL рЈ1акШ^г 75. STUNGE — Praktsche GesprRchsUbungen 1. Sie haben hier nichts zu suchen! Gehen Sie! 2. Ich habe Sie iiberall gesucht und night gefunden. 3. Ein Techniker wird gesucht, der gut deutsch kann. 4. Holen Sie mir bitte ein Packer! Tabak a us der Trafik. 5. Lassen Sie sofort einen Arzt holen! 6,. Ich werde Ihnen die Zeitungen per Post zusenden. 7. Ich werde Ihnen dariiber noch Be-scheid sagen. 8. Stellen Sie bitte die Handtasche dort-hin. 9. Setzen Sie sich doch hierher. 10. Setzen Sie mir dieee Flasche Wein auf die Rechnung. 11. Wo werden Sie in Klagenfurt abstei-gen? Wahrscheinlich im Hotel Wor-thersee. 12. Ich mochte ein Zimmer mit FlieBwas-ser fur eine Nacht, 13. Hier ist mein Gep&cksachein, laesen Sie die Koffer von der Bahn holen. 14. Wenn jemand nach mir fragen molit*, sagen Sie, ich komme in einer Stunde wieder. 15. Bitte biirsten Sie mich etwas ab, ich bin ganz Btaubig. Tukaj nimate nič iskati! Pojdite! PovBod Bem vas iskal in nikjer vas nisem načel Iščemo tehnika, ki govori dobro nemški Prosim, prinesite mi zavitek tobaka iz trafike ! Pošljite takoj po zdravnika! Poslal vam bom časnike po pošti. O tem Vas bom še obvestil. Prosim postavite ročno torbo tja Sedite vendar semkaj. Vračunajte mi to steklenico vina. Kje se boste v Klagenfurtu nastanili? Naj-brže v hotelu »Worthersee«. Imel bi rad sobo s tekočo vodo za eno noč. Tukaj je moj list o prtljagi, pošljite po kovčeg na železnico. C« bi kdo po mani povpraševal, recite, pridem zopet v eni uri. Prosim okrtačite me malo, vee prašen sem. 16. Konnen Sie mir disen Knopf annahen? 17. 1st jemand dagewesen? Ja, eine Dame hat nach Ihnen gefragt. Sie hat diesen Brief fiir Sie geschriebei). IŠ. Wo ist d as Klosett? Geradeaus, letzte TUr links, Nr. 00. 19. Herr Wimmerl laBt Ihnen sagen, daB er Sie in einer Stunde zum Kino ab-holen wlrd. Aus der Zcitung Ali mi morete ta gumb priaiti? Jeli bil kdo tukaj? Da, neka gospa je po vas vprašala. To pismo je napisala za vas. Kje je stranišče? Naravnost naprej, zadnje duri na levi, štev. 00. Gospod Wimmerl vam sporoča, da pride v eni uri po vas, da greste z njim v kino. Warnung! Wame die betreffenden Per-sonen gegen mich noch weiterhin unwahre Behauptungen zu vcrbreiten, andernfalls ich gezwungen ware, gerichtlich vorzuge-hen. Therese Ebner, verw. Spittaler, Unter-wollanig, Nr. 34. BewuBtlos aufgefunden. In der Kiiche ihrer Wohnung am Gries wurde eine 69 Jahre alte Witwe von Angehorigen mit einer Gasvergiftung bewuJJtlos aufgefunden. Die Frau hatte in letzten Zeit Spuren gei-stiger Storung gezeigt und den Gashahn geoffnet, um sich zu tGten. Ala Beweggrund gab sie in einer Aufzeichnung Gram iiber den Tod ihres Mannes und ihres Sohnes an. Gebe meinen geehrten Gasten von Villach und Umgebung bekannt, dali meine Gast-statte nicht wie bisher am Dienstag, son-dem von nun ab regelmaBig am Mittwoch wegen Ruhetag geschloseen ist. — Raimund und Helen# Vodlak, Neu, Landekron. Hotel, im lacdacheftlieh echčifer L«c*. Hohe 800—1500 Meter, Sommer- und Win-tersportgebiet, ca. 80—100 Betten, bei sofort. KaufabschluB und Barauszahlung zu kaufen gesucht. Angebote, die streng ver- traulich behandelt werden, erb. an die beauftragte Fa. Grundstiicksverkehr MUn-chen. G. m. b. H. Miinchen 2. Maximilian« platz 22/1. Worter abbiirsten — okrtačiti, očistiti annahen — prišiti auffinden (jemanden) — najti Aufzeichnung (Notiz) (w) — zapisek, beležka Barauszahlung (w) — izplačilo v gotovini beauftragen — naročiti Behauptung (w) — trditev; B. aufstellen — trditi Beweggrund (w) — nagib erb. (erbeten) — zaželen, izprošen; Antra-ge erbeten — Ponudbe naj se izvolijo poslati. Gashahn (m) — plinska pipa Gaststatte (w) — gostihia Gram (m) — toga, žaloet Kaufabechlul (m) — kupni laključek verbreiten — ramšlrltl, razne«ti warnen — svariti, posvariti Wamung (w) — svarilo, svaritev weiterhin — nadalje, v prihodnje stran 6. — Stev. 41. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 27. maja 1942, ^S&i denrCjo/ EUMlG'^RlJNDFlJKlIf- Predivo laneno in konopljeno kupujem vsako množino. Kmetom, ki imajo predivo sami, izdelujem vrvi in strange po želji. F. SCHlNKO^iVEZ Seilerei Kralnborg vergilbte Wasche тшш. Službe Išče Tovarniške zaloqe, zaslopMva - Inka-лргејшсш. Dopise na Posilad) 27 hrainhnrg. i74a-a Prodam Železen okopalnik in osipalnik, še T dobrem stanju, prodam. - Pavlin Anton, Klein Na-klas 5, Krainburg 1741—7 Kupim Zdravilna zelišča KrhlikoTO lubje, korenine in liste volčje češnje, ami-kovo, lipovo, bez-Rovo cvetje, robi-dovo", mallnovo' in jagodovo listje, ržene rožičke, :u ESSIG Fabrik C.Wenger Khoenfuri Nensen ^chaffenskrafl-CebensFreu6e Wenn Ihre Nerven rasch euslassen, die allgemeine Leistungskraft zurQdcgeht, Sie unter Nervositfit, leichier Erregbarkdit, Obarempfindlidikeit ArbeMsunlusf, lelch-far Anffiiligkelt gegenOber Erkrankungen usw. ieiden — dann sollten auch Sie die vitamlnehaMlga Zeli« und Nervarmahrung 4)i_qopan nehmen. Enthjlt neben Lecithin und anderen bewShrten Nervenaufbauitoffen das nervenslSrkende Vitamin Bi und das lelslungstelgernde Vitamin C, belde in relner Form. — 60 Tabletten M. 2.35 In Apotheken. Farblg llluslrlerie BroschOre ■ Freude am Leben'kostenlos durch: MEDOPHARM, MUnchen 62IW. Mali lologralski aparat po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Kiagenfun he gobe itd. stalno kupujem po dnevni ceni. - Zmitek Franz, Wodieiner Feistritz, - Ober-krain. 174#—7 Bukova drva za gorivo stalno kupujem vsako količino po dnevni ceni. — Zmitek Franz, Wodieiner Feistritz — Ober-krain. Dobro ohranjen pisalni stroj, lahko s slovenski mi črkami, kupimo. Ponudbe pod žifro ,Št. Vid" na Karawanken-Bote, Krainburg. 1748-1 Dopisi Dfkie - slovensko, iellm spoznati, srce II zvesto svoje dati. - Oglasi se dekle podeno. za podjetje zveselje- no. - Samo resne ponudbe je oddati na ,Karaw.-Bote* pod .Dobrosrčnost je sreča'. 1746—zo Ženitve MUd trgovec želi znanja z mladim dekletom v svrho ieillve. Lahko tudi brez imetja. Pismene ponudbe s sliko poslati takoj na: Karawanken-Bote, Krain-burg, pod „llln- п|а zaria" 1744 n Izgnblleno Izgubila sem denarnico z -vsoto 20 RM na poti od Unter Fernig do Falkendorfa. - Pošten najditelj se naproša, da jo odda na Karaw.- Bote Krainburg. п45-»г Tabakrandier- karle sem izgubil 21. maja od tovarne „Intex" do trafike Kosmatsdi. Najditelj, ki mi jo vrne, dobi nagrado. — Jagodiz Leop.,Margareien- berg 30. 1747—X# Razno Kdor hoče kaj vzeti ali oddati v najem, temu poma^ i „Mali oglas" M«li oglas" Vam olajša prid ^ uspeha. KAFFEE ERSATZ Fabrik C.Wenger Klagenfurl SENF Fabrik C.Wenger Klagenfurl (Heilmannl > Ж..Х y./ \ r*i^ Jilarx AKTIENGESELLSCHAFT DOHSCHALE Textilgesdi9((e gesperrt Die Bevollkeirung wird darauf auf-merksam gemacht, daB die Textil-fachgeechiifte am 1., 2. und 3. Juni 1942 wegen der Pflicht-Waren-bestandmeldung ganzt&gig ge-echlosSen qind. Tekstilne prodajalne zaprte Prebivalstvo se opozarja, da bodo dne 1., 2. in 3. junija 1942. leta trgovine iz tekstilne stroke zaradi dolžnoetne prijave zaloge blaga ves dan zoprte. (%0%handel in (extil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie M. u. R. SCHAUTZER C Klagenfurl Adoll-Hil e,.p Д , , JUaUo^as A v „KARAWANKEN-BOTE" đonaša denaw Poglejte doma enkrat podstrešje, klet in shrambo stare Žare. Gotovo odkrijete tam še marsikaksno uporabljivo reč. — Proč z njo! Mlati Otflas Vam za nekaj Pfennigov pomore pri prodaji! Oxta»« ,pr«iem,# Moralen, liralnburg, VeWe.er. ■trafie 6. ia MS.-tiaurerlaK Koralen, Klagealurt, KUmardirla« ». TexfilgroQfhandlel PlachsMikudim Kommandi/-Gcs«l(fdiaff (vorm. Max Greiner & Co.) Klagenfurf Frohlichgasse 1 Empflehli sidi dcr Oberkralner Kautmannsdiaft Se priporoča trgovcem т Oberkrainu io Шев1а1и