2 P.
Posamezna
' • n- hvorl
K°roška cesta Jg°d°Vh^
Naročnina listu : Celo leto 80 din, pol let« 40 din., četrt leta 20 diru, mesečno 7 din. fcpven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! afi oznanila se zaračunajo po dogo vem;
Grl večkratnem inseriranju primeren popust [pravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
ega
ustva.
Mariboj.
Rutiliseli polititeli list za slovensko ljudstvo
Požtnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koroška cesta št 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
.Telefon interurban št 113.
štev.	Maribor, dne 7. aprila 1024.	Imetnik XVI.
Pripravi za nasilne volitve.
Pod tem naslovom razlaga zagrebška »Slobodna Tribuna«, kako se Pašič s pomočjo Srškiča in Pribičeviča pripravlja na nasilne volitve. Mandata za volilno vlado še sicer nima, storil bo pa gotovo vse, da ga dobi. Na volitve je mislil že tedaj, ko je sestavljal vlado in radi tega je napravil Srškiča za notranjega ministra, policajdemokrata Wilderja pa za državnega podtajnika v tem ministrstvu.
Ministra Srškiča opisuje list takole: Nekdaj je slavil v bosanskem deželnem zboru nemško-madžarski dualizem kot »izvrsten instrument državne zveze«. Bil je član »Flottenvereina«, sedaj bi se pa rad izmazal, ter trdi, da je nekdanja »Bosnische Post« nekega drugega Srškiča zapisala na njegovo ime. Sarajevski »Narod« pa prinaša sedaj fotografijo dotične vesti iz »Bosnische Post«, ki pa ni navadna časopisna vest, ampak službena vest samega »Flottenvereina«, ki je vedno objavljal svoje nove člane. Točno je tu stalo: »Dr. Milan Srškič, Landtagsabgeordneter und Advokaturskandidat« ter je tako vsaka pomota glede osebe izključena. Danes je on eden od največjih velesrbskih patrijotov, eden od glavnih protektorjev Srnaovcev in človek, ki šiii najhujšo mržnjo med narodom. Ko jč bil leta 1916 v Ženevi je v razgovorih glede nacijonalnega vprašanja cesto rekel: Vse to bodo žandarji rešili! V Jugoslovanskem odboru je bil Pašičev zaupnik in kot tak se je vrnil tudi v Bosno. Qn iz dna duše sovraži Muslimane, Jug. muslimanski organiz. je pa v parlamentu napovedal brezobzirni boj, sovraži pa tudi Hrvate. Nič manjše pa ni njegovo strankarsko sovraštvo proti Srbom — zemljoradnikom. In ta človek bi naj vodil volitve v Bosni proti Srbom — zemljoradnikom, proli Muslimanom in proti Hrvatom. Majkiči in drugi besni radikal-ski zagrizenci so že javno napovedali kri v Bosni in Srškiču je poverjena organizacija te borbe.
Podobno nalogo pa prevzema Pribičevič za Hrvatsko s svojo »čvrsto« in «železno« roko, ki je močna, če ima oblast, a slaba brez nje. On je sicer minister prosvete, a ima za to svojega Wilderja v notranjem ministrstvu. To je gotov ignorant v vprašanjih uprave, človek, ki ni niti naslovov od upravnih zakonov prečilal in nima o praksi ne duha ne sluha. Ta človek ima toliko smelosti, da sprejme drugo mesto v upravi tako velike države, če bi mu kdo rekel, naj napravi kurnik, bi se seveda jezil, kako se more od njega nekaj zahtevati, kar ne razume, brez pomislekov pa stopa v novi državi z 12 milijoni naroda in 7 upravnih sistemov na čelo uprave, o kateri nima niti pojma. Za njega pride v poštev samo gospodarstvo, oblast in dohodki, drugače bode pa podpisoval, kar mu bodo naročili. Na Pribičevi-eevo povelje bo podpisoval ludi naredbe, da se strelja v meso. Mar boli njega kri tega naroda? Ga li veže nekaj od tega, kar je sveto na tej narodni zemlji? — Njega je privedel sem princip: ubi bene, ibi patria in danes ga je popolnoma prevladal grdi oportunizem ljudi, ki so brez domovine. Pribičevič mu daje mesta in mandate in za to gre hlapčevsko za njim. Pribičevič ga pa zopet rabi, da si lahko po potrebi opere roke ter trdi pozneje med grdim režanjem: »Pa jaz to nisem napravil, to je delal en Hrvat!«
Pribičevič se razume na upravo ravno toliko kot Wilder, ali on prav dobro ve, kaj je stranka in oblast in temu na ljubo je pripravljen na vsako nezakonitost. Država je njemu strankarsko-politična organizacija, državni aparat je pa volilni inštrument vladajoče stran ke. Zato on tudi na mestu ministra prosvete ostaja minister policije. To je že zraščeno z njegovim »držav-ništvom«. Žandar in policist, konfident, agent-provo-kater in .terorist, to so vršilci njegove politične ideologije. On je tudi borec za narodno edinstvo, ali to edin-stvo hoče on uvesti s silo in bajoneti ter tako, kakor ga on razume.
Roteč se na edinstvo bi on Hrvate in Slovence izpostavljal najhujšemu službenemu in neslužbenemu terorju, pri tem bi pa vedno cinično naglašal, da on ne preganja Hrvatov in Slovencev, temveč samo Radičev-«e in separatiste. Volitve pod njegovim vodstvom so na Hrva Iškem lahko mala meščanska vojna, ki je pa lahko zelo nevarna. Na vse to je treba misliti, Pribičeviča je treba poznati ter se potem pripraviti na vse, kar se lahko zgodi.
Če bo Pribičevič v volilni vladi, potem bodo volitve nasilne. To je gotova stvar. Naj ima on katerokoli mesto v vladi, inspiracije za največje nasilje bodo prihajale od njega. Wilderji in drugi bodo poslušno orodje, glavni inspirator, krivec in izvršilec nasilja bo pa Pribičevič.
MARIBOR, Kokoška o. 19«
Politični položaj.
Kaj namerava vlada? Vlada se dobro zaveda svojega težkega položaja pred večino opozicije in za to se poslužuje vseh mogočih in nemogočih sredstev ter je presegla zadnji čas že vse meje svojega dosedanjega balkanizma in teptanja parlamentarnih načel. Z odlaganjem skupščine se hoče obdržati na krmilu in kar se sedaj v tem pogledu počenja, je banditstvo v pravem pomenu besede. Političnega bolehanja, ki se ga Pašič po navadi poslužuje, so se lotili sedaj tudi drugi radi-kalski veljaki. Ker hoče Ljuba Jovanovič odložiti predsedstvo skupščine, se je prvi podpredsednik Bakič javil bolanega, drugi podpredsednik Dragovič pa izjavlja, kako so poslanci potrebni odmora in kako bi se morala skupščina tudi radi praznikov: muslimanskih, katoliških in pravoslavnih odgodili. O naklepu vlade obvešča ta podpredsednik samo vladne poslance, dočim se na-pram opoziciji izvija in izgovarja z najbolj bedastimi in neverjetnimi izgovori, češ, da ne ve, kdaj naj bi se vršila seja, da v danem slučaju ne more vedeti in slično. Obenem razširjajo radikali vest, da je odgoditev skupščine gotova stvar. Nekaj radikalniji poslancev je ludi že odpotovalo. Vendar imajo vsi ti poslanci vladne manjšine nalogo* da se vrnejo brezpogojno danes v Beograd. Ti dopusti in potovanja vladnih poslancev iz Beograda do ene izmed prvih postaj iz Beograda imajo oclviden namen prevariti opozicijo, da bi tudi njeni poslanci zapustili Beograd in da bi vlada v slučaju, ko bi videla, da je večina opozicijonélnih poslancev odpotovala, nenadoma sklicala sejo in si na la način poskrbela večino za svoje obskurne namene.
Proglas Davidovičevega Demokratskega kluba. — V petek je izdal demokratski poslanski klub naslednji proglas na svoje pristaše in volilce: Glavni odbor demokratske stranke je na svoji seji dne 1. aprila soglasno določil in sklenil, da se iz demokratske stranke izključi Pribičevič in njegovih 14 poslancev. Takoj na to je demokratski poslanski klub odobril in osvojil ta sklep. Potrebno je, da se javnosti navedejo glavni razlogi, vsled katerih so predstavniki stranke tako postopali. Nasilje, pod katerim so se vršile volitve v parlament in občinske odbore, korupcija in teror, pod katerim trpi cela država, so bili povod, da so predstavniki' demokratske stranke soglasno odobrili politični načrt, da se strankarska in koruptna vlada zruši in da se namesto nje vpostavi režim zakonitosti in poštenja. Pribičevič in njegovi prijatelji so pri vsem tem sodelovali in so popolnoma soglašali z vsemi sklepi v lem oziru. Vendar so vkljub tem svojini izjavam v trenutku, ko je politika te borbe prišla skoro do same zmage, ko je bil režim gospoda Pašiča zrušen, Pribičevič in njegovi drugi zapustili svojo stranko in politično borbo. V tem postopanju so šli še dalje. Šli so v radikalno vlado in so ji slavili na razpolago s svojimi glasovi in političnim vplivom. Nadalje v tem pogledu obsoja tako postopanje, ki je omogočilo, da se koruptni režim Pašiča vpo-slavi in vzdrži še nekoliko dni. V proglasu se končno pozivajo vsi prijatelji parlamentarizma, da vztrajajo v borbi proti današnji korupciji za bratski sporazum vseh narodov v Jugoslaviji in za popolno ravnopravnost vseh državljanov.
Srbska obsodba Pašičevega režima. Tudi srbski zeniljoradniki so izdali proglas na svoje pristaše in volilce. Ta proglas najprej konstatira, da je prihod poslancev HRSS potisnil vlado v manjšino, potem pa takole označuje režimske poskuse in naklepe za obdržan-je oblasti: S tem je radikalna vlada pljunila v obraz parlamentu in vsemu narodu, samo da se obdrži na vladi, čeprav je v manjšini. Ona se skuša obdržati na vladi magari le začasno, toda vendar tako dolgo, dokler ne bodo končana važna državno-gospodarska pogajanja, kakor so na primer vojne dobave, prodaja rudnika Lubije, oddaja Belja, odkup Južne železnice, ukin-jenja sekvestrov in prodaja zemlje tujih veleposestnikov. Zapuščeni od Nemcev in od džemijeta so našli podporo pri Prihičeviču in njegovi skupini, na drugi strani pa so preprečili hrvatskim poslancem, da ne morejo sodelovati v parlamentu, čeprav imajo na to zakonito pravo. G. Pribičeviču so dali radikali 4 ministrstva in 2 državna podtajnika in za to ceno je Pribičevič razklal demokratsko stranko in se popolnoma strinja z radikali in ž njihovimi stališčem in ž njihovim režimom. S lem -ni priznal le njihove sedanje korupcije, ampak tudi korupcijo v bodočnosti. Toda 15 demokratov ni moglo osigurati vladi večine. Za to je bilo treba ustavo še naprej teptali in preprečiti narodnim poslancem dostop v skupščino, kjer naj bi vršili svojo poslaniško dolžnost. Vse to pa v upanju, da se bo dotlej posrečilo g. Pašiču kupiti še nekaj poslancev iz opozicije in jih priklenili na vladni voz. — Zeml joradniški proglas trdi, da je korupcija Pašičeve vlade brez primere, da v tej deželi še Turki niso toliko goljufali ter da je Pribičevič pravi »državni kačak.« Oklic nadaljuje: V svojem smrtnem strahu, da ne ižgubi popolnoma svoje vladne
moči, je šel Pašič se dalje. Odkrito kliče ljudstvo na upor proti Hrvatom in Slovencem, on kliče svoje mameluke, naj mu pomorejo v njegovem ropanju, naj imajo shode svojih organizacij in naj na teh kličejo ljudstvo na odpor proti Hrvatom in Slovencem. Poziva svoje organizacije, naj lažejo in sleparijo, kakor tudi on laže in slepari, da je država zaradi prihoda hrvatskih poslancev v skupščino v nevarnosti, čeprav je tam njihovo mesto, kamor jih je ljudstvo izvolilo. Če je zaradi prihoda Hrvatov v parlament država res v nevarnosti, zakaj jih Pašičeva policija ne zapre? Nikola Pašič je pokrovitelj najbolj koruptnega režima, kar jih je naša država doživela. On je s svojimi pomagači spremenil državo v izključno privatno podjetje raznih radikalskih prvakov. Radikalsko-turška vlada je uvedla v javnost odkrito tatvino državne imovine, uvedla je brezzakonje in doslej nepoznano nasilje. Narodnega edinstva ne bosta dosegla Pašič in Pribičevič. Doli z vlado korupcije Pašiča in Pribičeviča!«
Odkod denar? V Beogradu je začel izdajati Pribičevič nov dnevnik »Reč« in sicer kot popoldanski list. Po Beogradu govorijo novinarji, da je kupil Pribičevič neko tiskarno v Budimpešti za okroglo en milijon dinarjev. Celi inventar je bil spravljen v državni tiskarni. Pribičevič je tiskarno kupil, ko je bil v Pašičevem kabinetu v konstituanti minister. Zanimivo bi bilo izvedeti, odkod je dobil Pribičevič denar, kajti, da si kot poslanec in minister te svote ni mogel prihraniti, je več kot jasno. Ali so dale svoto banke, ali ministrski dis-pozicijski fondi? Naša politična Žerjavščina bo pač mo rala pojasniti ta nakup svojega šefa.
Nemško glasilo HRSS. Iz Novega Sada prinašajo časopisi vest, da bo te dni začel izhajati v nemščini list Radičeve stranke. HRSS se nadeja, da si bo priborila v Vojvodini, posebno med lamošnjimi Nemci, veliko pripadnikov.
Po svetu.
Bolgarska amnestija. Bolgarsko sobranje je dne 2. t. m. sprejelo predlog o amnestiji političnih zločincev. Po novem zakonu bodo amnestirani vsi politični kaznjenci, razen 20—30 bivših ministrov, narodnih poslancev in drugih gorečih pristašev Stambolijskega.
Neprilike grškega ekskralja. Francija je odbila prošnjo matere sedanjega grškega ekskralja, bivše nemške princese Sofije, ki je prosila za dovoljenje bivanja v Parizu. Bivši kralj Jurij in soproga sta nameravala po-setiti francosko Riviero, pa sta dobila iz Pariza migljaj, da bi bilo bolje, če potovanje odložita. Pregnani kralj se nahaja sedaj v težkem položaju, ker so se ga že tudi Rumuni naveličali, da si so ga pred par mesci še gostoljubno vabili. Ministrski predsednik Bratianu je kralju odkrito izjavil, da bi bilo najboljše, če bi se Ru-munije izselil. Tudi angleška se je izjavila proti temu, da bi se kraljevska rodovina preselila v Anglijo. Kraljev brez države se pač povsod hitro naveličajo.
Volilni boj v Nemčiji. Volilno gibanje v Nemčiji je izredno živahno. Volitve se bodo vršile v znaku borbe med skrajno desnico, to je monarhisti in sedanjimi vlad nimi strankami, na katerih strani bodo seveda skrajni levičarji, socijalisti in komunisti. Desničarji že skrivaj računajo na odločilno zmago, pravi uspeh njihove štiriletne agitacije bodo pa pokazale šele volitve. Gotovo je Münchenski puč precej škodoval njihovemu vplivu.-Republikanske stranke razvijajo živahno agitacijo, za njimi pa prav nič ne zaostajajo komunisti. V več mestih je prišlo do bojev med njimi in narodnjaki. V takem pretepu je bilo te dni v Berlinu težko ranjenih 8 oseb.
Komisija strokovnjakov o Nemčiji. Prva komisija strokovnjakov, ki je preiskala plačilno zmožnost Nemčije, je svoje delo v glavnem že zaključila in o rezultatu izdala sledeče obvestilo: 1. Nemčija lahko plača. Repa-racijska plačila ne bodo ugonobila ekonomske in finančne moči Nemčije, kar se vidi že iz tega, da je nemški izvoz neprimerno večji od uvoza; možno je zelo zmanjšati državne izdatke, dohodke pa povečali. 2. Prvi pogoj je uravnoteženje v budgetu; zato je potrebno inozemsko posojilo. 3. Nemčiji se mora dovoliti moratorij za tri leta. 4. Reparacijsko izplačilo za Časa moratorija se bode osiguralo iz predujmov, katere bo morala Nemčija dati od mednarodnega posojila. 5. Mednarodno posojilo mora Nemčija garantirati s svojimi železnicami, vključivši tudi proge v Porenju in Ruhru, s katerimi sedaj upravlja francosko-belgijski režim. Kot garancija za posojilo bodo služili tudi dohodki nem ških monpolov. 6. Del posojila se mora uporabiti za osnovanje nove nemške emisijske banke. Sedež banke bi bil v Berlinu, njeno premoženje pa v kakem nevtralnem mestu. Nova banka bi absorbirala Nemško državno in Rentno banko, njeno delovanje pa bi kontrolirala medzavezniška komisija. 7. Ta točka navaja podrobne predloge o banki. 8. Železnice bo upravljal med narodni konzorcij, ki bo razpolagal s kapitalom 26 milijard
zlatih mark, uprava bo pa trajala 50 let. Kapital se bo dobil s supskripcijo delnic, katere bodo razdeljene med reparacijsko'komisijo in nemško vlado. 9. Upravo železnic tvori administrativni svet, v katerem bodo zastopniki Nemčije, reparacijske komisije in ostalih ak-eijonarjev. 10. Uprava vojaške kontrole zaveznikov se z reorganizacijo železnic'ne ukine. 11. Nemčija bode morala vsako leto v sorazmerju z ekonomskim in fi-nancijelnim razvitkom izplačati reparacijski komisiji določeno svoto, katera bo stavljena v državno bilanco, pokrita pa bo z dohodki od davkov. 12. V izvestju komisi ja strokovnjakov ne označuje skupno svoto nemških dolgov, ker le naloge ji reparacijska komisija ni naložila .
Rusko-kitajski spor. Spor, ki je nastal pravzaprav iz malenkostnega vzroka, ki pa ima silno važno politično ozadje in posledice za obe državi, se polagoma likvidira. Kitajska je izjavila, da je pripravljena podpisati pogodbo z Rusijo in priznati sovjete, če bo Rusija izpraznila Mongolijo. Na to pogoj Rusija skoro gotovo ne bo pristala, ker taktično se celi spor mota okrog vprašanje posesti Mongolije, ki je tvorilo že za carsko Rusijo mamljivo vabo. Vsled razcepljenosti in nemoči je Kitajska prisiljena samo na diplomatsko borbo, ker bi bil vsak odpor s silo proti Rusiji nemogoč. Vprašanje Mongolije in Mandžurije je pa za Rusijo na Vzhodu življenske važnosti, ker slej ko prej bo zopet prišlo do odločilnega boja med njo in Japonsko za gospodovanje na Daljnem Vzhodu.
Mučeniška vsiljivost slovenskih policajdemokratov. Toliko beraške klečeplaznosti radi osnovanja naprednega bloka proti SLS še ni obelodanila na shodih ter listih nobena stranka, kol slovenski demokratje. Neštetokrat sta že pokleniknila svojčas dr. Kukovec, in zadnji mesec pa dr. Žerjav v »Jutru« pred mesarja Pucelja in ga prosila zamanj pristopa k naprednemu bloku. Slovensko policajdemokracijo pa je zadnji čas bolj uža-lostil Puceljev podpisana proglasu zemljoradnikov. — Zemljoradnički proglas ostro obsoja postopanje Pašič-Pribifevičeve vlade z" verifikacijo Radičevih mandatov in čisto protiparlamentarne poizkuse glede odgoditve skupščine. Ko je »Jutro« naštelo v sobotnem uvodniku vse, kar so storili policajdemokratje za SKS, poklekne še enkrat pred Pucelja, ter pravi: Ta zavod (Kmetijska družba), bodo naprednim kmetom rešili le demokrati, a SKS jih tolče po obrazu. Stranko, ki je sol in hrbtenica Jugoslavije, ki sc je do najnovejšega razcepa raztezala od Triglava do Vardàrja, se drzne tolči po obrazu žalostni slabostojni preostanek in vse to vtakne JDS
»krščansko« mirno v žep-------- — to je nekaj mučeniš-
kega, česar so zmožne le propalice krog »Jutra«, ki se boje, da jih razgalijo zeleni generali pred javnostjo še bolj nego so se sami z nebroj lopovščinami.
Pozno — a odkrito priznanje. Nekateri zločinci so trdovratni in priznajo svoja dejanja še le po letih. Kakor z zločinci je tudi s slov. policajdemokrati. Leta in leta so odločno tajili, da bi bili oni ustanovitelji žalost-no-gnile družbe, ki se je zbrala okrog SKS. Sedaj pa po Pašič-Pribičevičevi koaliciji, kateri je obrnila ludi SKS hrbet in jo obsoja, priznava sobotno «Jutro« svoj več let zatajeni greh v uvodniku, ko se izpoveduje dobesed: no: »Leta 1920 smo jim organizirali stranko (samostoj-nežem) uredili agitacijo, potem pa so na nas pljuvali.« Povračilo za ustanovitev organizacije lako gnile efijaltske stranke kot je Samostojna, je vredno samo demokratov — namreč pljunki — ---------.Za svoje politično
izdajstvo žanje slovenska policajdemokracija po priznanju svojega vodilnega organa od svojih lastnih naprednih sinov: udarce po obrazu in pljunke! Dober tek dr. Žerjavu k taki koncentraciji naprednih sil. Povračilo za izdajstvo sta samo udarec po obrazu in pljunek. In ravnokar označeno napredno povračilo mora beležiti tudi dr. Žerjavovo »Jutro«.
Vojaško pismo. Vojak iz Makedonije nam poroča: Ne pošiljajte mi več lista. Ne smemo imeti drugih kot »Vojnički list.« Eden naših je dobil »Slovenca« im zato
10	dni zatvora. Vsak dan je dež, naše stanovanje pa je slabo, strepi iz spletenega in z Ilovico zamazanega šibja, in zato v poslopju vse mokro. Obleko so nam dali še dobro, tudi nove čevlje, samo tiste ljubke živalice »la-zice« smo fasali stare, a upamo, da v kratkem »podredimo nove. Obljubljajo nam tudi, da ko • bo bolj toplo, dobimo še stenice, ščurke, škorpijone, podgane, kače itd., da nam ne bo dolg čas. Praznikov ne poznamo. Na Jožefovo smo vežbali kakor druge dni. Jadna nam majkal
Odpust letnika 1899 iz vojske. Na svoječasno vprašanje in večkratne intervencije poslancev Jugoslovanskega kluba glede odpusta letnika 1899 je vojni minister izdal naredbo, da se s 15. aprilom letnik 1899 odpusti domov iz vojaške službe.
Na dekliški šoli v Slov. Bistrici je slišati vedno kaj zanimivega iz ust te ali one učiteljice. Ena krati Orlom, ki se ne udeležujejo ob državnih slovesnostih bakiad zato, ker so pri nas v Bistrici čisto sokolskega značaja, jugoslovansko mišljenje, druga posega celo v dolžnosti in pravice spovednikov in tradira v petem razredu po ce
11	dve uri cerkveno pravo, namreč: kako naj kateheti j (misli morda bistriške?) v spovednici agitirajo za ju- j goslovansko mišljenje med našim prebivalstvom. Po njenem mnenju so spovednice največ krive, da še Bistričani govorijo nemški. Gospodična, ali vam ne pri- , diga »Učiteljski Tovariš«, da politika ne spada v spovednice. Kdo pa je kriv tistega nemškutarenja, ki se sli- . ši po različnih bistriških trgovinah in na prireditvah iz j ust odličnih narodnih dam, katerih kateheti nimajo ; prilike jugoslovansko vzgajati v spovednicah? Sicer pa ’
— gospodična, le vprašajte se: če niste bili morda že sami med tistimi, ki govorijo nemški v trgovinah in j tako delali nečast vašemu jugoslovanskemu bogu. —
! O tej ali oni bi še lahko našteli nekaj takih slučajev z ; navedbo verodostojnih, zajamčenih prič. Gospoda, pu-I stile študij cerkvenega prava in vanj spadajoče zadržanje in ravnanje spovednikov pri miru, saj vsi strokovnjaki na šolskem polju povđarjajo, da štiri letniki učiteljišča niti za vaš<5 strokovno izobrazbo ne zadostujejo. Morda prinese novi šoiski zakon učiteljstvu nadzorstvo o delovanju duhovnikov v spovednici, a dosedaj i ga še nima.
Bitka radi psa. V Celju imamo strogi laontumac, ker I se je minuli teden pripetil slučaj, da je stekla mačka obgrizla tri ljudi, kateri so bili poslani v Pasterjev zavod. Dne 3. aprila cb 6. uri zvečer je pa hotel konjač odvesti psa, kateri je letal okoli vojaških objektov brez nagobčnika. in zmanke. Konjač vlovi psa ter ga hoče odpeljati, nakar navali nanj par vojakov z nabasanimi puškami ter mu hoče iztrgati psa, vnela se je pravcata bitka. To je povzročilo, da se je nabrala v Prešernovi ulici veliko ljudstva, katero se ni moralo zadržati, da ne bi dalo duška proti nasilnemu nastopanju vojaštva. Na povelje nekega majorja se je straža odstranila, vendar kakor hitro je major odšel, je na pcvelja nekega narednika znova navalila na konjača. Cela zadeva je pozneje končala na okrajnem glavarstvu, vendar pa do sedmih ni dobil konjač zadoščenja, niti se ga ni pripustilo do protokola. Razjarjeno ljudstvo pa ni odnehalo z burnimi aklamacijami ter zahtevalo preiskavo proti vojaštvu .Torej v sredini Slovenije, v-sredi mesta Celja, popolnoma turške razmere. Ta dogodek je jasna slika današnjih razmer.
Licitacija za zakup Belja. Končno se je državna uprava odločila dati posestvo Belje v zakup, ker je uvidela, da ga sama ne more upravljati z dovoljnim dobičkom. Za pretekli torek je bila razpisana licitacija, katere so se udeležili poleg domačih tudi inozemski interesenti. Ponudbe so stavili: Zveza nabavljalnih zadrug državnih uradnikov, Konzorcij hrvatskih bank, v katerem so zastopani najmočnejši zagrebški denarni zavodi, Anglo-Serbian-Financial Syndikat v Londonu, Slavko Govedič iz Indije, Rusko-holandski industrijski koncern, Aleksander Loszlo iz Bratislave in družba Agrarič iz Londona. Definitivno še ni določeno, kateremu interesentu se ho dalo ogromno posestvo v zakup.
Negotovost v Orjuni. Razcep v demokratski stranki je povzročil tudi v vrstah Orjune razkol, ki lahko postane usodepolen za celo organizacijo. Razkol se zlasti opaža v novosadski Orjuni, ki je bila dosedaj nekak steber cele organizacije. Vodstvo Orjune simpatizira z Davidovičcm, dočim so nekateri vplivni člani ostali zvesti Pribičeviču. V par dneh se bo vršil kongres, ki bo ali definitivno določil smer politiki Orjune, ali jo bo razbil. Orjunci v Sloveniji imajo mnogo lažje stališče, ker nimajo proti sebi Srnaovcev, ki stoje pod egido Pašiča. Orjuna v srbijanskih krajih je pa v težkem po- ; ložaju, ker njen duševni oče Pribičevič sedi s Pašičem v skupnem kabinetu, ter je sklenil z njim navidezno prijateljstvo, kateremu bi morali siediti tudi Srnaovci in Orjunci, kar je seveda nemogoče.
Nevarna tatinska družba pod ključem. Zagrebški policiji se je posrečilo izslediti opasno družbo vlomilcev, kii je pred kratkem izvršila v okolici Celja dva predrzna vLoma. Najprej so vlomilci oplenili vilo hrvatskega plemenitaša Turkoviča v Petrovčah. Po reznih kipih in stebrih so splezali do okna v prvem nadstropju. Vlomili so najprej v pisalno mizo, kjer so našli ključ, ki je odpiral omaro s srebrnino. Odnesli so srebrno jedilno orodje in razne druge dragocenosti v vrednosti 260.000 din. Čez par dni zatem so isti zločinci vlomili v avtomobilsko garažo g. Kokolja v Celju, odkoder so odnesli avtomobilskih potrebščin v vrednosti 20.000 din. Oba vloma je izvršila ista družba, sestoječa iz Viljema Kranjc, Antona Keršič in Franca Košajnc. Vlomilcem je prišla na sled zagrebška policija potom urarja Speletiča, kateremu so lopovi predali ukradeno srebrnino. Urar je kupil dragocenosti po posredovanju neke Pajerjeve, prodajala pa jih je neznana dama. Pajerjeva je izpovedala, da je o-menjeno damo skupno z njeno sestro spoznala pred par mesci. Pišeta se obedve Leonora m Suzana Kranjc. Na policiji sta se obe sestri izgovarjali, da sta dobili srebrnino od nekega »kapetana« iz Osjeka, slednjič pa priznali, da izvira od tatvine v vili barona Turkoviča. Policija je nato aretirala čedno trojico, ki je v zaporu priznala vlome, ki so bili dosedaj nepojasnjeni.
Čaruga in tovariši pod obtožbo. Tekom 8 dni je dvignilo državno pravdništvo v Osijeku na podlagi predloženega mu materijala izza preiskave obtožnico proti Čarugi in tovarišem. Obtožnica se raztega na tolovaja Čarugo in 13 tovarišev in obsega 72 s strojem pisanih strani. Od vseh 14 obtožencev je: 6 kmetov, 1 mesar, 7 tovarniških delavcev. Od teh je zopet .9 oženjenih, in 5 samcev, čarugo obtožuje obtožnica v 2 slučajih roparskega ter zavratnega umora, v 4 slučajih roparskega umora, v 4 slučajih navadnega umora, v 15 slučajih ropa, 1 slpčaj posilstva, 1 slučaj izsiljevanja, 1 slučaj žalitve uradne osebe in 1 slučaj napačne izjave. Garugini tovariši so obtoženi radi prikrivanja hudodelstva in pomaganja pri ropanju, radi ropa, zavratnega umora, navadnega umora, ropa, posilstva, žalitve uradnih oseb itd. Nadalje zahteva obtožnica za 7 obtožencev smrtno kazen, za 5 težko ječo od 10—20 let, za dva obtoženca ječo od 1—5 let. Tolovajska banda Garuga in tovariši je v celem umorila 10 oseb, izropala pa jih je 29. Po aretaciji so našli pri Čarugi samo 14 tisoč dinarjev. Celotna javnost je sedaj radovedna, za kedaj da bo razpisana od sodišča ta velezanimiva glavna razprava.
Promet na beograjskem kolodvoru. Te dn je preteklo 40 let, odkar je bil zgrajen sedanji beograjski ko-
lodvor. Promet na kolodvoru je naravnost ogromen tet znaša letni dohodek, ki ga doprinaša la kolodvor železnici, 150 milijonov dinarjev. Mesečno znašajo dohodki od prevoza potnikov, prtljage in blaga 12,059.979 D in 71.765 frankov, dnevno pa 406.515 D in 2559 frankov. Vsak dan odpotuje iz Beograda približno 4140 potnikov, enako število pa jih popotuje, Na tovorni kolodvor prihaja letno okrog 60 tisoč natovorjenih in okrog 20 tisoč praznih vagonov. Potniških vagonov je prispelo 43.000.
Nadaljevanje gradbe mosta. Eden najpomembnejših mostov bo oni v Novem Sadu, ki bo spajal Bačko in Srem. Ta velevažni most so že začeli davno graditi, a s» radi pomanjkanja kreditov vedno delo prekinjevali. — Sedaj javljajo iz Novega Sada, da započeto delo nadaljujejo in je upanje, da bo enkrat končano.
Maščevalna Dalmatinka. Iz Makarske v Dalmaciji je došlo poročilo, kako se je lamkaj maščevala vročekrvna Dalmatinka Katica Beroš nad svojim ljubčekorn ^ — gostilničarjem Milošem Bruševič. Katica in Miloš sta se kot vroča zaljubljenca naenkrat med seboj sprla in razstala. V Katici se je radi razstanka porodila maščevalnost in sklenila je, da se bo Milošu osvetila. Zvečer po končani predstavi v kinu je pričakovala Katica Miloša in mu sledila na skrivaj. Ko je prišla za njim na odprt prostor, mu je pognala iz revolverja dve krogli r ledja in se je na to javila sama policiji.. Smrtno nevarno zadetega Miloša so prepeljali v bolnico.
Prepelica s (Temi nogami. Jakob Jelavič v Splitu je darval mestnemu muzeju prepelico s tremi nogami: Prepelica je bila ustreljena leta 1834 in sicer jo je ustrelil pokojni oče Jelaviča. Ko se je vrnil stari Jelavič iz lova, je dal prepelico kuharici, da jo oskube ter pripravi. Pri skubljenju je kuharica opazila,^ da ima žival tri noge in povedala gospodarju to izvanrednost. Jelavič je to tri-nogo prepelico dejal v špirit in tako se je ta zelo redki eksemplar ohranil do danes.
Herqegjavkrski Metuzalem. V Mostarju je umri te drvi musliman Karabeg, ki je živel 124 let.
Gospodarska razstava v Pragi. V dneh od 15. do 20. maja t. 1. priredi »Zemedelska jednota československa« gospodarsko razstavo v Pragi v Krälovske Obore. Razstava, ki je ena izmed najbolj znanih te vrsle v Evropi ter je obenem največji trg gospodarskih strojev, je razdeljena na sledeče skupine: 1. Splošno kmetijstvo, (iznajdbe, instrukcije, literatura, statistika itd.). 2. Produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pesa, vino, sadje, hmelj). 3. Lesna produkcija. 4. Gojitev goveda in domačih živali vseh vrst. 5. Kmetijska industrija (mlekarstvo, sladarstvo, mlinarstvo, pivovarništvo, destilacija, sadne konserve itd.). 6. Gospodarski stroji (motorji, plu j gi, vse vrste mlatilnih-, sejalnih strojev, končno nove iznajdbe te vrste). 7. Profesija in kmetijski izdelki y j obrti in industriji. 8. Kmetijska udruženja. 9. Kmetijsko y* stavbeništvo. Poleg tega bode prirejena cela vrsta spe- j cijelnih ekspozicij, tičočih se kmetijske stroke. Razstave, katere prireja »Zemedelska jednota československa« poseča cela Evropa ter nudijo najpopolnejši pregled napredka in razvoja kmetijstva. Opozarjamo na .to po- j membno strokovno razstavo naše kmetijstvo ter ostale zainteresirane kroge.
Draga knjiga. Lahko je tožiti radi visokih cen knjigam, a kaj pomaga, knjige ne bodo postale ceneje, ako jih ne kupujemo. Knjige so bile dolgo časa po ceni. Založniki se niso upali navzgor s cenami, upali so na boljše čase, takorekoč razmetali so svoje zaloge, niti mislili niso na nadomestitev. To se je pa bridko maščevalo in sedaj, ko so cene knjigam ravno tako poskočile, kakor drugemu blagu, se pritožuje razvajeno občinstvo radi visokih cen knjigam. Kedo je vpeljan v skrivnost, kako nastane knjiga, kdor ve, skozi koliko rok roma knjiga, predno jo lahko položiš na mizo, kdor je slišal j o visokih cenah sirovin, kot papirja, ta se ne bo čudil visokim cenam, ki se zahtevajo danes za knjige. Knjiga se sploh ne da denarno oceniti, ker ni blago, ni mrtev : predmet, ampak živo bitje, v katerem biva duša -— najboljši in najdražji prijatelj za vsacega. Drobra knjiga je za duha in dušo ravno tako potrebna, kakor za telo hrana. A ljudje imajo za vse drugo čas in denar, samo glede knjig se mora štediti, ker danes skoro nikdo več ne misli, kako trajno vrednost predstavlja ravno knjiga. Dobre knjige so kapital, ki ni mrtev, ampak nam je vsak čas vir veselja. Knjige so merilo izobrazbe, ogledalo za človeka, vrednost naroda. Brez knjig ni napredka, ni kulture. Zamislimo se večkrat v sedanjih časih draginje in pomanjkanja, da nikakor nismo izgubili vsega, dokler lahko najde duša prostorček, kjer lahko ohrani svoje človečanstvo čisto. Še le tedaj smo revni, ako se čutimo siromašne v naši notranjosti. —■ là Nikdo naj ne reče: knjige so predrage. Dokler je dovolj ).J denarja za cigarete, dokler so nabilo polne gostilne, kino prostori ter bari, mora najti tudi knjiga svoje prijatelje. Knjiga bi morala bili zadnje, kar bi opustili.
»Italjug«, nov mesečnik, posvečen italijansko-jugo-slcvenskim ekonomično-trgovskim zadevam, je začel izhajati v Milanu. Ureja ga trgovski atasé našega konzulata v Milanu dr. Antonije Filipčič in stane letno lOO dinarjev. Namen temu mesečniku je poglobiti trgovske 1 odnošaje med obema narodoma. Revija ni organ itoli-jansko-jugoslovenske milanske komore, ampak je čisto jugoslovanska akcija, katera dosedaj še ni subvencijo ni-rana od vlade. Priporočamo našim trgovskim in industrijskim krogom, da revijo naroče (Milano, Via S. Maria Fulcorina 17) in da v njej inserirajo.
—EMME»
Varašanie obrtništva. |
. Naše ministrstvo trgovine in industrije greši zelo mnogo nad obrtništvom v naši državi. Posebno skrb za
obrtništvo zahteva v naši državi mnogo tehtnih razlogov, a gospoda v ministrstvu za te nima smisla, Na eni strani se udaja mišljenju in naziranju, da je treba vso skrb posvetiti veleindustriji, češ, da bo itak kmalu izpodrinila obrt, a tudi na tem polju se malo stori,»ker povdarja sam ministerialni načelnik, da bi se morala industrija ob severni meji iz strategičnih ozirov odpraviti.
Pri razpravi o proračunu trgovinskega in industrijskega ministrstva je v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec Falež dobro orisal, kako malo zadošča to ministrstvo svoji nalogi in kako slabo skrbi za obrtništvo sploh in posebej še za domačo obrt, ki bi se morala z vsemi silami širiti in podpirati zlasti v onih krajih, kjer imajo ljudje takozvano sezonsko delo in bi se lahko pečali z domačo obrtjo ter bi s tem lahko precej zaslužili. Mislil je- tukaj posebno na viničarje. Ti kraji se smatrajo kot pasivni, zahtevajo v svoji revščini pomoč od države, a stalna pomoč je mogoča le, ako se zanje najde delo in z delom tudi zaslužek.
Našteval je potem od Jugoslovanskega kluba že cesto iznešene krivice nad našim obrtnim šolstvom in nad že od poprej obstoječimi ustanovami, ki pa sedaj ne dobijo več kredita, ter nadaljeval: Nam se večkrat očita, da hočemo imeti vse za Slovenijo. To je popolno ma napačno nazivanje. Mi bi z veseljem pozdravili, ako se smotreno skrbi za izobrazbo in povzdigo obrtništva tudi v srbskih krajih. Mi samo ne moremo pristati na stališče: češ, v srbskih krajih in tudi v Beogradu tega nimamo, zalo moramo zanemarjati in naravnost uničiti to, kar že naprednega in dobrega imamo. Takšnega načina skrbi za javni blagor ne moremo odobravati in ga tudi ne bomo nikdar odobravali.
Celi budget ministrstva za trgovino in industrijo znaša nekaj nad 80 milijonov dinarjev, od katerih odpade le malo za pomoč in povzdigo obrti. Sorazmerno mnogo se troši za administracijo tega ministrstva, ki pa ne zadošča svojim nalogam, kakor bom dokazal v svojih nadaljnih izvajanjih. Le manjši del te svote, s katero je udeleženo to ministrstvo na državnem proračunu, se uporablja direktno za izobrazbo obrtnikov ter za spopolnitev in zaščito obrti.
Vzemimo na primer svoto za mojstrske kurze. ’Fa znaša za celo državo samo 150.000 dinarjev. Če pomislimo, koliko mojstrov bi v svrho izpopolnitve v svoji stroki rado obiskovalo take kurze in kdor ve, kakšne sadove ti kurzi donašajo za napredek obrti, se mora čudili, da se gospod minister trgovine in industrije ni potrudil, da izbije pri finančnem ministru večjo svoto v ta namen. Očividno on sam ne pozna te institucije in seveda ne more potem ceniti njene • potrebe ' in njenih uspehov.
Prehajam sedaj k obrtnemu šolstvu. Kakor z žalostjo in skrbjo opazujemo pri nas nazadovanje in propadali jč Šolstva sploh, tako moramo'konstatirati, da so vse naše dosedan je vlade veliko grešile nad vsemi vrstami strokovnih šol, posebno pa še nad obrtnimi šolami.
V	Sloveniji smo imeli okrog 45 obrtno-nadaljeval-nih šol, kjer so se obrtniški vajenci učili vseh za obrtnika potrebnih predmetov, kakor čitanja, pisanja, računstva, knjigovodstva itd. ter se vzgajali za spretne in inteligentne obrtnike. Veliko število teh šol se je zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za vzdrževanje moralo zapreti ter obrtniški naraščaj pustiti brez potrebne izobrazbe.
Nadalje bi se morale za razna strokovna predavanja, za poučne tečaje v posameznih strokah določiti znatne svote, da bi se tudi tem potom naše obrtnike povzdignilo na ono stopinjo strokovnega znanja, ki je danes potrebno vsakemu obrtniku posebej kakor tudi celokupnemu obrtništvu, da zamore uspešno tekmovati z izdelki tujih obrtnikov, ki v gotovi meri ogrožajo eksistenco naših domačih obrtnikov.
V	prospeh in pospeševanje velike in male obrti služijo tudi razstave in velesejmi. Na njih prideta producent in konsument v najožji stik. Tam izmenjavata svoje izdelke in širita tudi svoje obzor je. Zato se v vseh modernih državah prirejajo velike obrtne in industrijske razstave ter velesejmi, da se na ta način navduši obrtnike za intenzivnejše delo in stremljenje po napredku in zboljšanju obrti. Povsod dajejo velike vsote na razpolago za prireditve razstav in velesejmov in tudi vse mogoče ugodnosti obrtnikom za prevoz blaga kakor tudi obiskovalcem razstav, da se tako omogoči čim-večja udeležba na razstavah tako obrtniškim izdelkom kakor tudi občinstvu, ki te izdelke potrebuje ali se tem potom tudi izobražuje.
Na žalost pa vidimo, da je za razstave, poučne tečaje in razna druga predavanja z celo Slovenijo določenih le 6.500 dinarjev. Zopet nov žalosten dokaz, da naša vlada obrtnika noče poznali drugače kakor takrat, ko mu zvišuje davke.
Vlada pa tudi ovira obrt in jej ne daje svobode in možnosti razvoja. V prvi vrsti so to neprimerna in neenakomerna obdavčevanja. Pri carinah nimamo nobenega pravega sistema, kjer bi se pazilo na to, da bi dobili surovine impolfabrikate po znižani tarifni postavici ali pa brez carine. Omenjam posebej, da mizarska obrt lahko zadosti vsem našim potrebam, a vendar se čuje, da uvažamo pohištvo iz tujih držav po znižani carini ali celo carine prosto, kakor dela to predsednik vlade g. Nikola Pašič. Prav tako imajo težave razna industrijska podjetja in obrtniki glede uvoza kovin.
Nesistematično se tudi odmerjajo in pobirajo davki. Obrtnik na deželi, ki dela le polovico svojega časa v obrti, drugo polovico pa v kmetijstvu, ima isti osnovni . obrtni davek, kakor obrtnik v mestu ali v trgu, ki dela izključno svoji obrti. 'Splošna pritožba je, da v naši državi nimamo modernih zakonov, ali pa, da imamo za razne pokrajine raznovrstne zaledne. Tudi iz tega iz-
vrnejo neenakosti v pravicah in dolžnostih obrtnega stanu. Zato je potrebno, da dobimo dober in moderni zakon.
Večkrat se govori, da tako imenovani separatisti rušijo državo. Jaz vam pa povem, da nikdo ne ruši države bolj, kakor tisti, ki na tak način pobira davke.
Z velikim bobnanjem je oznanjevala vlada, da hoče ustanoviti v pomoč kmetijstvu in obrtništvu posebne bančne zavode. Toda iz načrtov smo se morali žalibog prepričati, da bomo vsi davkoplačevalci, torej tudi vsi obrtniki, morali prispevati za ustanovni kapital in seveda tudi zanj jamčiti. Koristi pa bodo imeli v glavnem le nekateri obrtniki v Beogradu. Mi odklanjamo sploh osnovanje banke na teh principih, kakor je zamišljena. Mi hočemo imeti zavou na strogo zadružni podlagi in hočemo, da služi vsemu obrtništvu, torej tudi hrvatskim, slovenskim in srbskim obrtnikom izven Beograda. Tudi v "predstojećem načrtu Obrtne banke vidimo poskus ozkosrčne centralistične uprave brez razumevanja resničnih potreb, brez širokih vidikov, torej v glavnem egoistično, centralistično stališče.
Iz tega vidimo: 1. Da se obrtništvo v celi državi omalovažuje. 2. Da se za njegov procvit stori malo ali naravnost nič. 3. Da se razvoj obrtništva, posebno slovenskega ne samo ovira in zabranjuje, temveč, da se ruši celo to, kar smo do sedaj imeli.
li Maribora. 1
VIHARNA SEJA MARIBORSKEGA OBL. SVETA.
Tišina pred nevihto.
Zadnji petek je obe. svet mariborski nadaljeval obč. sejo. Narodni blok je bil proti pol osmi uri že dobro zastopan, socialni demokrati pa so se nekje skrivali ter so še le dolgo po pol osmih skoraj korporativno vstopili v zbornico. ■ Okrog tričetrt na osem otvori župan sejo.
Najprej objavi prošnjo Jugoslovanske Matice, da naj bi se dinarski davek od sobotnega večera porabil za westfalske Slovence. V isti namen bi se naj pri vsaki vstopnici za kino v soboto zvečer zahteval en dinar. Dr. Jerovšek predlaga, da se da v omenjeni namen iz obč. blagajne 5000 D; obč. svetnik Roglič pa predlaga 10.000 dinarjev, kar se soglasno sprejme.
Občina rabi za razširjenje električnega podjetja oziroma omrežja 3 milijone dinarjev posojila, kojega ji nudi Pokojinski zavod za nameščence po 12 odstot. Obrestna mera bi se spreminjala po splošni obrestni meri. Od leta 1927 naprej bi bilo treba letno odplačevati po 500.000 D. Zavod pa zahteva kot protiuslugo, da mu občina da na razpolago primerno stavbišče, kjer bi postavil zavod novo hišo za kakili 5 milijonov dinarjev. O lem se je vršil natančnejši razgovor v tajni seji. Izvoli se odbor, obstoječ iz obč. svetnikov dr. Jerovšek, Bahun, dr. Mulej in Ramelli, ki naj o tej zadevi store vse potrebne korake.
Nevihta se približuje.
Po tajni seji hoče g. župan preiti na dnevni red. Obč. svetnik dr. Jerovšek pa zahteva besedo k poslovniku ter izvaja: »Zadnji čas se je v konstelaciji obč. sveta zgodila velika sprememba. Stare večine ni več; izkristalizirala se je nova večbia, h kateri ne pripadata sedanji g. župan in podžupan ter njihova socijalistična stranka. Povsod drugod bi Dili v enakem slučaju izvoljeni funkcijonarji že izvajali konsekvence, samo v Beogradu in Mariboru še ta praksa ni znana. Ako pa že župan ne odgovarja novi večini, pa ji morajo odgovarjati vsaj odseki po svoji sestavi da bodo v njih zastopani vsi klubi. Zato predlagam: Vsak odsek naj šteje 9 članov, od katerih odpadejo na socialistični klub 3, na vsak drugi klub pa 2 člana. Nato se odseki naj na novo konstituirajo.« Sklene se, da klubovi načelniki do prihodnjega petka pripravijo sestavo odsekov.
Obč. svetnik dr. Jerovšek nato zopet zahteva besedo k poslovniku in pravi: »Znano je že po mestu in tudi gg. obč. svetnikom, da ima gospod župan v svoji miznici zaprtih kakih 150 do 200 aktov, ki so namenjeni za obč, svet, ki jih pa gospocTžupan že mesece, da, leta ne da naprej, ampak kakor nalašč na njih sedi, pro siici pa zastonj čakajo rešitve. Tako ne sme biti več. Mi imamo župana za to, da dela, da vloge rešuje, ne pa za to, da prošnje in vloge zapira v svoje miznice. Zato pa predlagam: »Županu se naroči, da skliče prihodnjo sejo še pred 1. majn Ikom ter postavi na dnevni red le seje, rešitev vlog, ki so že došle, oziroma še bodo došle županu v roke vsaj 10 dni pred sejo, da se enkrat rešijo vsi zaostanki.« Gospod župan se brani temu, češ, da on, g. župan Viktor Grčar določa za obč. seje dnevni red kakor hoče. Obč. svetnik dr. Jerovšek ga odločno zavrne, rekoč: »Ni res! Vi nimate pravice aktov, ki so naslovljeni na obč. svet, zapirati v svoje miznice. O teh aktih ima odločati obč. svet in obč. svet te akte na vsak način hoče videti. Zatorej na dan z njimi!« Obč. svetnik Roglič istolako ostro napada župana, ki ne vrši svojih dolžnosti in ki hoče na magistratu gospodariti, kot kak absolutist. Tega ne bomo pripustili, ker župan je izvršilni organ občinskega sveta, ne pa diktator v Mariboru.
Obč. svetnik dr. Jerovšek še dalje zahteva, da naj župan izroči odsekom redno vse zadeve v pretres, vsaj že 10 dni pred sejo, da imajo poročevalci 'čas za studiranje aktov in za zbiranje potrebnih informacij. — Dozdaj se dogaja, da odseki dobijo tvarino še le nekaj dni pred sejo, radi česar je večkrat ne morejo obdelati, kakor bi bilo treba.
Vihar izbruhne in pomete socialiste iz zbornice.
Nato vpraša obč. svetnik dr. Jerovšek g. župana, v kateri odsek je dal zapisnik, ki se je spisal povodom
enkete o brezposelnosti. Župan odgovori, da akta o brezposelnosti ni dal nobenemu odseku. Nato še dr. Jerovšek z vso odločnostjo obrne proti županu in proti socialnim demokratom rekoč:
V zadnji seji je g. župan prinesel zapisnik o etiketi glede brezposelnosti ter zatrjeval, da je zadeva silno nujna. G. Bahun je imel takoj pripravljen nujni predlog, da obč. svet da za brezposelne 80.000 D, zato pa naj naloži na izvenmariborsko pivo 50 D višjo doklado, kakor dozdaj. Mi smo zahtevali, da zadeva naj pride v odsek, kjer se naj dobro preštudira in kjer se naj stavijo potem konkretni predlogi. Takrat je g. Bahun in njegova garda ozmerjala večino v obč. svetu, češ, da ne privošči brezposelnim podpore, da nima srca za nje. Isto ste trobili tudi po svojih časopisih. Danes pa podpora za brezposelne v očeh sodruga župana g. Grčarja in socialističnega kluba ni več nujna zadeva. Gospod župan Grčar niti toliko ljubezni nima do brezposelnih, da bi bil tozadevni akt v desetih dneh spravil v odsek, ki naj bi danes stavil konkretne predloge. Iz tega se vidi, da je bilo navdušenje g. župana in pa njegovih tovarišev z Bahunom vred, ki so ga kazali za brezposelne v zadnji seji, čisto navadna hinavščina, navaden »švindel« in pa demagogija, ker so s tem demagoškim postopanjem hoteli le loviti volilce za soci-jaldemokraško stranko. Le hinavščina vas je, ljubezni do trpina pa nimate. Vi, gospod župan ste sklicali pred enim mescem enketo za brezposelne. Tam ste se dali častiti in povzdigovati ter »obrekovali« za prijatelja brezposelnih. Pri enketi se je izvolil odbor z Vami na čelu, ki naj stavi glede brezposelnih konkretne predloge. A ta odbor še danes niste sklicali. Taka je torej ljubezen socijaldemokratov do brezposelnih le na jeziku, da bi te revne ljudi vjeli v socijaldemokraške mreže, posebno pri volitvah, z drugimi besedami: Vaše ravnanje je čisto navadna hinavščina in nič drugega. Da pa se za brezposelne res kaj stori, zato predlagamo mi, «J ste nas zadnjič razupili kot neprijatelje ljudstva, da se določi za brezposelne znesek 33.000 D iz nekega skriv nega fonda, kjer je na razpolago«. Te besede so globoko učinkovale. Župan Grčar se hoče zagovarjati, pri tem pa imenuje predgovornikove besede »blebetanje«. To izzove viharno ogorčenje v posvetovalnici. Dr. Jerovšek zahteva zadoščenje in preklic. Pridruži se mu vsa večina. Obč. svetnik Roglič predlaga grajo županu zaradi nečuvenega postopanja. Večina stoji na stališču, da ne zboruje več pod predsedstvom župana Grčarja, dokler ta ne prekliče žalitve. Socijalisti so se zbali, da bo župan dobil od obč. sveta grajo in ukor, zato so rajši pobegnili iz zbornice in zapustili župana, ki je ostal sam v posvetovalnici, mesto da bi šel za svojimi prijatelji. Ker Bahunovcev ni bilo nazaj, so tudi drugi obč. svetniki odšli s tem, da so g. županu še zaklicali: »Kot prvo točko prihodnje seje denite na dnevni red: Preklic današnje žalitve. S to točko se bo pričela prihodnja seja.
Akademija dobrovoljcev in Jugoslovansko-čeho-slovaške Lige se vrši v soboto, dne 12. aprila t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vsi, ki čutijo narodno ter vedo ceniti žrtev, katero so doprinesli dobrovoljci za osvoboditev domovine in pomen imenovane Lige za ohranitev priborjenega, se vljudno vabijo k obilni udeležbi. Odlični točki vsporeda sta ve-lezanimivi predavanji L general, konzula ČSR dr. Be-neša o bitki pri Verdunu, katere se je predavatelj kot češki dobrovoljce osebno udeležil in katero nam hoče nazorno predočiti s 35 skiopličnimi slikami ter 2. in-ženerja dr. Fedra Šlajmerja o skupnem delovanju če-hoslovaških in jugoslovanskih dobrovoljcev med vojno v Rusiji. Poleg lega svira vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Herzoga in poje Glasbena Matica pevski točki iz svojega ljubljanskega programa. Podrobni vspored je sledeči: L Jenko, ouvertura »Kosovo« voj. godba, kapelnik Herzog. 2. Pozdrav gostov, govori g. dr. Pivko, društva dobrovoljcev in Lige. 3. dve pevski točki Glasbene Matice pod vodstvom g. Topiča. 4. bitka pri Verdunu, predavanje s skriopt. slikami, g. gen. konz. dr. Beneš, 5. Čajkovski, Andante cantabile, voj. godba. 6. Jugoslovansko in čehoslovaško dobrovoljsko gibanje, predava dr. Šlajmer na podlagi lastnih doživljajev. 7. Dvorak, Slovanska reprodukcija, voj. godba. Po akademiji se vrši družabni večer na čast gen. konzulu dr. Benešu v mali dvorani pri pogrnjenih mizah z bifetom. Vstopnina znaša: Sedeži spredaj 20 D, potem 15 ter 10 dinarjev. Stojišča sploh 5 D, dijaki 2 D.
Narodno gledališče. Danes, 7. aprila. Zaprto. Torek, 8. aprila »Divji lovec« ab. D.
Cercle francais. Odbor prosi člane društva, da vplačajo članarino za leto 1925 še pred občnim zborom, ki se bo vršil začetkom maja. Članarine sprejema knjižničar ob sredah od 17. do 19. ure v društveni čitalnici, drž. gimnazija, pritličje na levo.
Florjanova veselica dne 4. maja pri Götzu. Prostovoljna požarna hramba in njen rešilni oddelek v Mariboru priredita dne 4. maja t. 1. v Gotzovi dvorani Florjanovo veselico (Florjan, zaščitnik ognja). Predpriprave za to prireditev so že deloma v teku ter se pričakuje z ozirom na dejstvo, da je čisti dobiček namenjen blagodejnemu smotru, mnogobrojni obisk.
Preselitev. Steklar Ivan Dežman se je preselil s svojo trgovino iz Strossmajerjevega drevoreda 6 v Urbanovo ulico 2. G. Dežman ima poleg steklarne tudi trgovino s steklenicami, kupicami, čašami, podobami, porcelanasto in glinasto posodo. Steklarja Dežmana toplo priporočamo!
Prepovedano je puščati perutnino na ceste. Mestni magistrat opozarja občinstvo ponovno, da je po določilih par. 12 cestnega prometnega zakona in snažbenega reda z dne 15. marca 1882, štev. 1430 za mesto Maribor prepovedano puščati na ceste, trge in nasade kokoši

STRAŽA.

Stran 4.
/. aprila
1924.
in drugo perutnino. Ker ima ta prepoved veljavo za celi mestni okraj, se predstojeće naznanja občinstvu s pristavkom, da ima kr. varnostna straža nalog, osebe, ki se ne ravnajo po teh določilih prijaviti, na kar se bo proti njim v smislu par. 19 navedenega reda uvedlo kazensko postopanje.
ne bo šlo. Toliko slišim o nekem Peezu in pravijo mi, da je tepec prve vrste. Ali ste to Vi ali je Vaš sin?«
«Njegova knežja Milost mi bo dovolila, da sem to jaz«, je odvrnil tajni svetnik.	,
«Dobro, potem bo Vaš sin službo dobil, kakor sem Vam obljubil.«
Fanta, 3 in pol leta starega, tudi deklico v 6. letu dam za svoje. Dekla pri Hellerju, Dolgoše 30, p. Maribor.	222
Premog, iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1-1.	107
Denar naložite
nalviriielie
pri
Spodnještajerski ljudski aosojitnici umz.
« Maribora, Stalna ulita SL 6,
ki obrestuje hranilne vloge po
oziroma po dogovoru,
Iteđražna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru,
Istri» m Mat gssla n#ii»šsa|g, - liMUs afcrtstmaia vlm h fcsfiJfa te t telata raft« ; izeistž« »sake vloae na zahtevo tak»I w lotovM.,
^©öäijalieni protfaialec »pešk državne rasredne lolerll«
Dr. Vinko Šarabon:
Zgodovinske anekdote.
(Dalje).
Zapuščina.
Ogrski poslanec Barcsay (barčaj) je bil zelo dov-tipen. Ko je bil še dijak na univerzi v Kološvaru, ga je vprašala kuharica njegove matere, stara že skoraj osemdeset let: «Gospod, če boste prej umrli kakor jaz, kaj mi boste pa zapustili?«
«Zadnji zdihljaj!«
Igla.
Ko je šel ženin na vojsko, mu je podarila nevesta iglo in mu je rekla, naj jo dobro shrani.
«Torej, ti mi daš iglo, da bom zmeraj na te mislil?«, jo je vprašal.
«Ne zato; vem, da me ne boš nikdar pozabil.«
«Morebiti zato, da mi prinese srečo?«
«Ne, nisem praznoverna.«
«Torej ne poznam vzroka. Dovolj je, da pride od tebe in da me ljubiš.«
In zgodilo se je, da ga je na vojski zadela krogla v levo roko in so mu jo morali odrezati.
«Vem, da me zato moja nevesta ne bo imela nič manj rada in da bo poroko le še bolj pospešila«, si je mislil.	i, A
Prišel je domov in je šel k nevesti. Ko je tako korakal, ves srečen, da je na svetu, in ko se mu je lako zelo mudilo, je videl svoj prazni rokav. Mahal mu je nizdol.	. - h 5 i;
i	nitì/-.ital»
Kaj naj naredi«
«Osmešil se bom«, je dejal. A z roko, ki mu je ostala, je dvignil rokav, ga je v sredi preganil in ga pripel pa ramo — z iglo, ki mu jo je bila dala nevesta.
Zavednost.	I
Volivni knez in nadškof Eme rili Jožef pl. Breidt-bach (1793—1774) v Mainzu je bil zelo prijazen in pri meščanih splošno priljubljen. Pripovedujejo o njem tole res dobro dogodbico.
Tajni svetnik pl. Peez bi bil rad dobil za svojega sina neko prosto službo. Šel je k nadškofu in ga je prosil. Knez mu je takoj obljubil. Ves srečen in s tisoč pokloni je hitel oče iz sobe in že je bil skoraj na pragu, ko mu zakliče nadškof, naj počaka. Reče mu: «Pa vse eno
OD HIŠE DO HIŠE
gre glas o izvrstni kakovosti
MILA „GAZELA
ki se odlikuje po svoji izdatnosti in obilnih penah.
Vrednost podobnosti.
Michelangelo (1475—1564) je bil eden največjih dosedanjih slikarjev, kiparjev in stavbenikov — poslednja sodba, Mozes, kupola cerkve sv. Petra —. Jako bogat plemič mu je rekel, naj ga naslika. Slika mu pa ni bila všeč ni je neprestano godrnjal.
«Mojster, takle pa res nisem. Saj si nisem nič podoben«, je rekel.
«Nič ne de,« je odvrnil Michelangelo in je slikal mirno naprej. «Ljudje bodo na Vas kmalu pozabili, kakšni ste bili. Vi pa hočete svojim potomcem nekaj zapustiti. In ti Vam bodo hvaležni, če bodo imeli namesto Vašega nesrečnega obraza res pravo Michelangelovo sliko.«
Naznanilo.
V župnišču v Šmartnem pri Velenju se vrši zasebna dražba premičnin po pok. preč. gosp. župniku Francu Cizej 'v četrtek, dne 10. aprila 1924. Začetek ob 10. uri dopoldne.	Sorodniki.
Razprodala«
Kadi za perilo, kadi, kadi za kopanje otrok, vsako- i vrstnih škafov, posoda v vsaki velikosti in zaloga vinskih sodov. — Na prodaj po najnižjih cenab.
kaučuk pete in kaučuk podplate
nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo.
Travili
Martin Šumer
«. Koaiict a
Prodajo se
Spargliive sadika
priporoča veliko izbiro raznega manufakturnega ter drugega blaga po jako ugodnih cenah ter je za došk) se-zijo vsakemu dana priložnost, da si pri nakupu oblačila dosti prihrani. 737 50—1
prima močne, braun-schweigske in Conovers, komad po 1 din.; 2000 komadov in več po 75 par.
Helfrlid RoBmaiit,
Bistrica pri Mariboru, p. Limbuš.
JOSIP GUMZEJ,
sodarski mojster
1
Vojašniška ulica 7. MARIBOR Vojašniška «lica 7«
Prostovoljna lavna dražba
Na predlog g. Zofije Gomzi v Ptuju, Prešernova ulica 14 se bode v četrtek, dne
10. aprila 1924 ob 10. uri predpoldne
na licu mesta v Prešernovi ulici št. 14 potom prosto- I voljne dražbe prodala hiša in vrt vlož. štev. 68 d. o. Ptuj, obstoječe iz hiše, pare. štev. 18 in vrta pare. štev. 27-1, v izmeri stavbe 2 a 34 kv. m in vrta 2 a 12 kv. m., za izklicno ceno 125.000 D. Hiša in poslopja so zidana, z opeko krita, z več sobami, vrt pa je pripraven za zelenjavo. Hiša se nahaja v eni glavnih ulic Ptuja in je prikladna za kako trgovino ali obrt; poslopje je dvonadstropno.
Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni notarja Franceta Straffela v Ptuju med uradnimi urami.
Kr. okrajno sodišče v Ptuju,
dne 5. aprila 1924.
218

4
4?
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Strojno mizarstvo
HOCHNEGEUWIHER
Koroška c. 53 MÄR'BOR Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo,za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi1.
Postrežba točna!	Cene zmerne!
JQPPPpppppppppppp(gy:
CUNJE
krojaške, suknjene in platnene odpadke,, staro železje, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste kupujem po najvišjih cenah
A. Arbeiters
Maribor, Dravska ulica 15.
Zamenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s ko-’ vaškimi odpadki in vlitino.
l isk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.*