Pi ^r* 4 W-'^ g'S^yIffMMMBMMB « FTOLxidUu AMP PIBT11BU TED PWPEE F^IMIT (Ma. M*) APTHOHEMP BT TME ACT Of OWOiH 4 HIT. 0» WLI AT TBI POiT (HTIOB OF Iff YO" H. T. Mw Mm rfjlFwH. A. E. gphi^ p. M. G-8SL GLAS NARODA * ■• - ' " ■ list slovenjih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays, jpy- 75,000 Readers. W a J ▼ e t j I slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa celo leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto.... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 TELEFON: 2876 CORTLAWDT.__Entered as Second Class Matter, September 21 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. - TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO 154. — fiTEV. 154.__NEW YORK, SATURDAY, JULY 2, 1921..— SOBOTA« 2. JULIJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. reška fakinaža noče dati miru PRISTAŠI D' ANNUNZIJ A SO SE NANOVO ORGANIZIRALI NA BEKI. — 4 ■ LEGIJON ARJI'' RAZBURJENI RADI BAROŠ ZADE VE — VELIKO VZNEMIRJENJE. Reka, 1. julija. -- Pristaši kapitana Gabrieia D'Annunzija sc pričeli z reorganizacijo svojih sil v oddelek. ki bo na razpolapro pri ^nki eventualiteti, ki In se mogoče pojavila tukaj. Bojni poziv jf lii izdan na prejšnje pristaše prismojenega pesnika. Ti prejšnji pri staši dekadenco v Italiji so se že orgranizili v ki-delo, ki se ime nuje Servizio Triestino. — IVAuutizio je poslal svojim "legi.lonar jem" sporočilo, v katerem se jrlasi: — To leto je naše. (To je isti D'Annnnzio, ki je rekel, da bc i.jegovo truplo preje pokopsno pod razvalinami Reke, predno bi se ui umaknil. Ko pa j«* prišel odločni trenutek, je skrivoma pobegnil v blaženo Italijo, kot preje jezični nemški kajzer, ki je zapusil sra-luono svoje lac-ne vojake.) Trdcrvratnost političnih voditeljev v mestu preprečuje poslovanje ustaviie vlade in kontrola zadev nahaja \ rokah generala Fo-bchini, poveljnika italjanskih čet na Reki. Poročilo, da bo pristanišče Baroš. ki leži med Reko in Sušakom, ločeno od Reke ter izročeno Jugoslaviji, je le še povečalo razburjenost. Tako ločitev so zahtevali Jugoslovani, ki hočejo uničiti Reko kot pristanišče. (Ali misli reška gospoda, da bodo Jugoslovani dajali Rečanom dobičke potom tranzitne trgovine skozi Reko v zameno za zatiranje jugoslovanskega življa v zasedenem jugoslovanskem ozemlju ?) Legijonarji trdijo, da bodo rešili Reko, da ne bo "zadušena" potom izgube pristanišče Baros. Vse reške stranke trdijo, da predstavlja Baros integralen del reškega pristanišča Čeprav je pogodba v Kapallu dala to pristanišče Jugoslaviji. V .nekem sporočilu na legijonarje je reke! D'Annunzio, da so njegovi arditi dvignili zastavo Italije nad pristaniščem Baroš in da o ga branili obupno skozi šestnajst inesscev. Veliko vznemirjenje je opaziti v mestu in vc ditelji vseli strank so pozvali svoje pristaše, naj ne nosijo orožja po cestah, da se prepreči nadaljno prelivanje krvi. PERSHING NASTOPIL KOT NA-1 ČELNIK ŠTABA. Washington, 1). (\, ] julija. — General John J. Pershing je postal z današ ijim dnem načelnik generalnega ftaba armade Združe-rih držav ter stopil na mesto generalnega majorja Pevton C. Marcha. ki je dobil dopust, dokler j ne bo novembra meseca tekočega ( leta stopil iz aktivne vojaške službe. To je biia prva definitivna služ-^ ba, ki je bila dana generalu Per-B shingu izza časa. ko je odložil svoje poveljstvo kot poveljnik ameriških ekspet'ieijskih čet v Franciji. Geueralni major James Harbor d. ki je bi! njegov glavni pomočnik pri Štabu v Franciji, je tudi njegov pomočnik v novem uradu. Soglasno z načrti, katere je odobril vojni tajnik Weeks, bo Pershing izročil svojemu pomočniku vse rutinske dolžnosti ter bo vsled tega prost vseli večjih operacij vojaških naprav, posebno pa organi-1 zariji in izvžhanju narodnih mili«- iu civilnih rezervnih sil, vsled česar bo tudi v stanu osebno prevzeti poveljstvo nad bojnimi silami v slučaju potrebe. V takem slučaju bo general Harbonl avtomatično prevzel posle sedanjega svojega načelnika. General Maieh bo najbrž ostal * vojnem uradu kot svetovalec, dokler se gei erala Pershing in H« r bo rti temeljito ne seznanita s!' posameznostmi, ki sc tičejo dela v štabnem departments Pozneje namerava general March obiskati Evropo ter pi>ati o vojaških predmetih tam in v Združenih drža-k vah. ■ MEHIKA BO DEPORTIRALA T MORILCA. _ i Cleveland, O., 30. junija. _ V mkem sporo „-ilu, ki je prišlo od ameriške trgovske zbornice v j ^ Mexico City glasi, da je melii-J ški predsednik Obregon odredil , deportacijo I »orani ka Beningo in Charles Volett;-ja. ki sta baje u- ] n orila Wilfrcda Sly in George ] Fanner-ja, tukajšnja industrijalca < tekom nekega roparskega napada i ! v decembru preteklega leta. Oba morilca bosta v petek od-potovala iz Vera Cruza. Kam. bo' odšel parnik ii Se znano, a cleve-j! lands k i detektivi bodo spremljali j" begunca v naporu da spravita o-ba skupaj v Združene države. AMERIŠKE ČETE BODO ODŠLE IZ NEMČIJE. Washington. D. C\, 1., julija.— t ot kažejo vsa znamenja, bodo ameriške okupacijske čete, ki se nahajajo v Nemčiji pod poveljstvom generpla Allena, na dan Proglašenja neodvisnosti deležne I velikega veselja v obliki odpokli-irtnja. Kot se glasi, bo predsednik Harding obenem z mirovnimi resolucijami podpisal tudi povelje za cdpoklicanje čet, ki se nahajajo sedaj v Nemčiji. Od dveh m?\ionov mož. ki so odšli v Evropo od 6. aprila 1917 naprej. jih je še vedno tam 15.000, ki predstavljajo ameriško okupa-eijsko armado z glavnim stanom v Koblencu in za kojih prehrano mora skrbeti nemška vlada. Kot se čuje, je predsednik Hard ing obvestil vlade Francije, Anglije in Kelgi.ie o svojem namenu, ua bo odpoklical ameriške okupacijske čete, kar je bilo potrebno raditega, ker hočejo nato te vlade zasesti ozemlje, katero so stražili do sedaj Am?rikanci. Ce bi obstajala možnost takojšnjega sklepa mirovne in prijateljske pogodbe med Združenimi državami in Nemčijo, bi mogoče te čete ostale ob Renu do formalnega sklepa miru. Ker pa taka pogodba na j bi ž ne bo sklenjena pred potekom nadaljnih par mesecev. se domneva tukaj, da bi ne bilo primerno, če bi se čete še nadalje mudile tam. RSa BESISSS9 K55 Potni listi. Po najnovejši odredbi belgraj-»ke vlade dobe Jugoslovani potne liste samo tedaj, ako prinesejo s seboj kako listino iz starega kraja, da je razvidno, od kod je doma. Take listine so: Stari potni list, delavska ali vojaška knjižica, krstni list in domovnica. Navadno piamo ne zadostuje več. Kdor tedaj nima noben«) take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu one občine, v kateio je pristojen, po do-movnico, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski potni liat. Nikdo naj tedaj ne daje. Kongresnik Kahn. eden fzmed 64 republikancev, ki so v družbi 28 demokratov in enega socijalista rekli Ne, je rekel, "da je v »borniei vet* mož, ki popijejo vet" v enem tednu kot pa on v enem lotu." Te junaške duše torej niso človekoljubi, ki skušajo storiti drugim dobro, katerega nočejo za samega sebe. Z e dolgo časa so bile \ajene pokoriti se poveljem Anti-salonske lige. Glasujejo vsled tega iz strahu. Njih pomanjkanj** poguma, je pomanjkanje razsodnosti Princip prohibicije, osemnajsti amendment, ni involviran, razen vkqjikor hodo neprimerna razširjenja Volsteadove postave, ki ni sama po sebi nikaka sveta ali neizpremenljiva postava, vzbudilo reakcijo. Ta postava proti pivu prepoveduje zdravnikom predpisovati pivo za — fivoje bolnike. To ni mogoče nikake bistvene važnosti, a če verujejo gotovi zdravniki v terapevtično vrednost piva za okrevajoče in druge, kakšno pravico im? kongres nevednih lajikov vmešavati se v to? Šf slabše kot to pa je polnomoč, katero se daje prohibicijskemu ko- ' raisarju, da omeji rdravniške recepte za žganje na sto za vsakih de- * vetdeset dni. Noben zdravnik ne sme predpisati več ko4 en pint al ( koholiene pijače vsakih deset dni. Nobenega opravičila ne more biti.1 ra to pragmatično omejevanje zdravniške prakse od strani lajikov.ji V svojem uvodnem članku z dne 25. junija pravi The Medical Re- I: fcord, "da zdravniška profesija enostavno ni prebujena, kot se je to i 4 uila zli •rimska roka. Pozi galea še niso izsledili. Velikanski naliv v Ljubljani. V Ljubljani in nje okolici je bil velikanski naliv, ki je povzročil znatno škodo v nekaterih napadih in na okoličanskeni polj«. Med gromom in bliskom je več kot pol ure lilo v gostili, dolgih curkih. Naenkrat so bile vse ulice pod votlo. Pravcati potoki in reke so se valili i/, ulice v ulico. Vsi kanalski požiralniki s » se zamašili. Ulice in ceste /, Grada so nosile velike množine peska in gramoma v mesto. Posebno pri Sv. Jakob« v Florijanski ulici je voda nanesla velikanski kup peska. Klm-i-janska ulica je hila,vsa pod vodo. Marijin trg je bil pravo morje. Tudi druge ulico so bile vse po-plavljene. (Josti iti močni dež je napravil v nasadih veliko sk Ahaci jevi in Martinovi cesti je treščilo v akacijo ter jo vso razneslo. Zraven je skladišče lesa last S'dcola. Naliv je trajal kake pol ure, nakar je prenehal in s-> spremenil v polagan dež. Po nalieu so bile vse ulice takoj lepo očiščene vso nesnage. Tramvaj, ki je med nalivom prenehal vozLtii. je pričel z<~»pet y. vožnjo. Na nekaterih ulicah pa ko bili zanimivi prizori. Voda je iz kanalov v Florijanski ulici vrela številno množino podgan, velikih in mladih. Nekatere ro bile povsem omamljene. Otroci so začeli te podgane pobijati in jih tudi metati na tracr'ce ce:-Vne železnice, kjer jfli je povozil električni vr^z. V okolici, posebno na Viču. Udniatu in v Šiški je naliv napravil znatno škodo. PonekontuiwU m b* prlob&cjejo. Dvnar nal m blaaoroU ®o-IČSatl 9o liOD«y Order. Pri spremembi kraj* naročnfkor prosimo, d* a« wmm _IlOaltf TMrsUae« lmatni. IHtfeje najdemo pmelorntkau_ • LASNA-flODA ■i Bartlaadl DMM •oreush of Menhattan. Now York. ML Y. ___Telephone: Corttaadt W_ Smrtna kosa. ITnirl .if v Velikih Laščah 7. junija Ivan Hočevar, gostiilmear na kolodvor«. V Sv. Križu v Vipavski dolini je umrla Josipina Berbue v visoki starosti 76 let. V Vidu nad Ljubljano Hela Rremeeva. 7'ojena Fe^trova. so-rroga uradnika Jadranske ibanke. Umrli so v Ljubljani : Štefan i; a Shriza j, hčerka inženirji! Ivana Sbrizaja, šefa gen. in špekeije ^ode, gojenka I If. le.t:vi-ka učiteljišča, stara 18 let. Marija Koman, žena uniirrtvlje-liega strojevodje, 59 let. Ivan Jenko, strojevodja v pokoju. 77 let. Jasipina Napatnik, hira tka, 28 let. Jalkiob Nardin, bivši Lzvoseek. 65 let. Al i«ka Debeljak, kontorLstka, i2G let. I Eliza liolska, posestnikova žena, 50 let. Frančiška Zlobec, delavčeva žena, 49 let. Helena Korošec, zasebniea, 78 let. An pela Vaserteuer, hiralka. 24 let. Avjrust Leopold, umirovljeni strojevodja in posestnik. 87 let. Josipina Neubauer, kuharica, 27 let. Terezija Bogataj, šivilja, 20 let. Marija Rukovšek, dninarica, 40 let. Ivan (ivardjaiičič, tovarniški delavec. Jt3 let. Matija Deržaj, zemljekn jižni ravnatelj 56 let. Marija Šetina, kovaČe^*a hči, 11 let. 'Fran Voe, sobni slikar, 30 let. Marija f*»est, krojačema žena. 25 let. Uršula Turšič, občinska uboga, 72 let. Valentin Kompare, mehanik, 20 let. Anton Burkeljca, novorojenček, 1 dan. Josipina Zaman, koearjeva hči, 2 leti. Eleonora Keber, rejenka, 5 mesecev. Ciril Kramar, sin železniškega premikači;, 14 mesecev. Žrtev Save. Kopal na sezona na Savi je že j)rieela. V nedeljo 5. junija popoldne je bilo ob bregovih Save že dokaj živahno življenje. Prišle ko družine, posebno mnogo je bilo otrok, nekateri (brez vsakega varstva. Kako znano, je Sava >zelo za-Jhrbtna in je kopanje v njej tudi [za izurjenega plavca zelo nevarno. Deček, 131etni sinček strojni- ka v Kolinsiki tovarni, se je z drugimi fanti kopal na mestu nasproti Tomačevemu. Na. istem mestu reka zelo dere, a je nizka. Hotel je reko prebresti, a voda jja je spod nesla in odnesla v deroče valove. Deček je začel klicati na pomoč svoje tovariše, toda ti i«« niso mogli pomagali. Izginil je v valovih. Otroci so deetkovo ohlekrt vzeli, vsi preplašeni so šli na dom strojnika in mu javili nesrečo. Naivno so ga vprašali: ''Kdaj bo pogreb?" Druga žrtev Save pri Goriča-nah bi kmalu postala mlada deklica Marija M„ rešil jo je neki postaren mož, pa je bil sam v veliki nevarnosti. i Zaradi uboja v težko ječo. Posestnikov sin 251etni France jPajk z llove gore pri Grosupljem i je bil 6. junija pred poroto obso-Ijeu zaradi uboja na 18 mesecev i t ežke ječe. Pajk je 2. aprila lia 'soboto pred lielo nedeljo s rpole-jixom udaril kovaškega vajenca Ja-jko.ba Nučiča na cesti pri Hačni tako močno, da je slednji vsled otrpnjenja na možganih drugi dan umrl. Bil je med kmečkimi fainti prepir in pretep zaradi godca; v Rakovčevi cost i i ni so vsi spili mnogo žganja. Beg iz umobolnice. Iz deželne umobolnice na Studencu je pobegnil Antooi Riick. Dragi policijski zapori. Policijski zapori v jusfcieni palači v Ljubljani so dan za dnem [nabiti in prenapolnjeni. Ti zapori pa državo stanejo tudi znatne ziieske. Samo v maju so za te zapore izdali nad 11,000 kron. Od doma pobegnil. Dijak III. razreda realne gimnazije Ivan Zupančič, stanujoč v Ljubljani i na Gradišču št. 4. Za župana izvoljen je -bil v Ihanu Ivan Gregorin. Volitev županov v župniji Komenda pri Kamniku: Občina Suhodole: župan Janeiz Marin. t Občina Mlaka: župan Fran Ser-šen. Občina Klane: župan Fran Ko-ritnik. Občina Nasovče: župan Fran Jap. Občina Moste: župan Andrej Mrše. Občina Krrž: žmpan Fran Kosec. Pož&r na Vrhniki. Dne 1. junija okoli 1. ure popoldne je nenadoma, na doslej popolnoma nepojasnjen način nastal big električni stol, a drugi ropar pa je bil .spoznan krivim uboja namesto umora in je dobil precej i milo kazen. Lomearjeva žena, ki je zadnji teden dospela iz stare i J domovine, je bila navzoča pri obravnavi in je večkrat padla v ome-J d levico. Sedaj bodo sodili še tre-jtjega teh roparjev, Charles He-,-rendona. -j Peter Koelane ima eandv store L :in prodaja sladkor, ki se imenuie ■ '"kisses". V prodajalno je prišla :|Miss Florence Dotdey, ki je zahte-I;vala "kisses". Mr. Koelane ni bil . ;len, je prijel dekle za glavo in ji [dal pravi "kiss". Ker pa Miss JDooley s tem ni bila zadovoljna, ■ je dala trgovca zapreti, ki je bil .kaznovan s $100 in 30 dni 'zapora M n to še ni vse. Miss Dooley je -.vložila tožbo za $15,000 odškod-I nine, rekoč, da jo je ta afera in - način, kako so časopisi razprav • Ijali o tem, ponižala za $15,000 Chicago, HI. l Miss Mary Kremeisec, hčerk? I rojaka Math. Kremeseca, je dnf i 24. junija graduirala za učiteljico -Čestitamo! KONCEM TEDNA. ~r W} . -- - i-, 'V Bela Ljubljana je ix)metla z liberalci. To je bila najbolj gnjila stranka na Slovenskem. Stranka frakarjev in tistih, ki so se frakargem obešalli za frak. Sedaj so na krmilu možje bi*ez fraka, toda z razumom. * A * Ameriška vlada poroča, da so zadnje leto dali bebci sedemsto petdeset mUjonov dolarjev za delnice, ki so malo vredne, domljive vrednosti ali pa sploh nič vredne. Največ tega denarja je prišlo od ljudij, ki morajo trdo delali za svoj denar in si ne morejo tjavendan "špo-gati" izgube par tisočakov. (Umbolj šarasta in pisana je pismena znamka, tem-revnejša je dežela, iz katere prihaja. Čimbolj nacifrana je delnica in čimveč zlatih pečatov ima, tem manjša je njena vrednost. Zaenkrat so za navadnega človeka še najboljši in najvarnejših vir dohodkov Liberty Bondi £ « * *Danes se vrši velika rokoborba v Jersey City. Dva človeka s živalsko močjo se bosta spopadla. Boj z modelnimi stroji, strupenimi plini, zrakoplovi, možnarji in bombami nima posebne privlačnosti žii žival v človeku. Najnižje strasti je mogoče le s primitivnostjo zadovoljiti. Pretežni del sveta ,se je danes v duhu pomaknil v dobo, ko divjaki še niso bili iznašli pšice in loka. # # # Jugoslovanska ustava je bila sprejeta. Proti nji je bilo samo petintrideset glasov, dočim je zanjo glasovalo dvestopetdeset poslancev. Ustava je bistveno ista kot je bila ona, katero so zasnovali v mislih srbskih diplomat je že med vojno, torej: 44Jaz, Belgrad sem tvoj bog in ne smeš imeti drugih Bogov poleg mene!" Proti vili so le komunisti, socijalisti, slovenski kle-rikalci ter hrvaška kmečka stranka. Toda kaj vedo ti ljudje o državnih poslih in o "stva-ranju 'f Zmagala je "gospoda" (s precejšnjim povdarkom na prvem "o"). Gospodje državniki so jako velikodušni. Namesto, da bi takoj po povratu obesili nači*t ustave na kanon terj ga v spremstvu par divizij vozili od kraja do kraja' naše lepe domovine ter si v senci orožja zagotovili splošno odobravanje, so pustili narodnim poslancem dve leti mlatiti prazno slamo v Belgradu Tako so torej šele po dveh letih dosegli ono, kar bi lahko morda že prvi dan z največjo lahkoto. # « # Na princ regenta Aleksandra je bil vprizorjen atentat. Vsak človek je proti atentatom. Oni, ki jih vprizarja ni človek, pač pa žival. <1estitamo prineregentu 'Aleksandru, da ni umrl tako, kot pred sedmimi leti njegov stanovski sodrug — nadvojvoda Ferdinand. —k. em pa *_!'> godine tamniee, bio sem pa samo (J mesecev, ker .so moji -tariPi platili v sudu 20,000 kn n. nr.kar sem sloboden Ln sem jes dane . revolucijonar"Bolj-sevika" so detektivi drugi dan aretiral bi ugotovili, da so prijeli Dopndja fiaj" iz Kukunjevca, ki je at!ef p < poklicu in je +>il leta 1011. v L-jubljani obsojen na deset mesecev ječe. Državno posojilo v /nesku r>do po--K.lilf il'«mat'-e banke in sicer proti IciiM!. d;i pornibi ^lenar država e. d i bo podala "naša najvaž-l-cjša želložil Viktor Fet- tieh iz Ljubljane. ;---- j Dnevi počitnic so tukaj. Sladko dišeči gozdovi, krasna i jezera in čiste reke vas pričakujejo. Toda če ste ribič ter če hočete hoditi ali se voziti v avtomobilu, ali če hočete na kak drug način uživati počitnice, je vedno vaša poglavitna naloga, da vam želodčne bolezni ne prekrižajo najlepših načrtov, Trinerjevo , Oren ko Vino, je zdravilo, ki prepreči vse te neprijetnosti. Vzemite ga seboj, pa ne boste ničesar tr-j pel i niti v najbolj vročem podnebju. Trinerjevo Grenko Vino iz-I,čisti čreva ter jih obdrži čista; niti zaprtje, niti neprebava ali glavobol vas ne bodo nadlegovali in boste počitnice udobno in .veseli uživali. Toda povejte lekarnarju ali prodajalcu zdravil, da ; morate dobiti pristno Trinerjevo Grenko Vino. Treskrhite si tu-Jdi Trinerjev Liniment za utrujene noffe. Trinerjev Antiputrin( jako uspešen za grgranje pri vnetju grla ter izbomo sredstvo za pra-jnje ust) in Trinerjevo Zobno Kremo, novo, izvanredno dobro sredstvo, ter vse to spravite v svoj kovceg. (Advertisement) Ideali angleškega dela. Poroča B. C. Feld. Pangermanski načrt, ■ -V zagrebški "Jugosloven. Njivi" piše general prof. M. Trios' raneev. da je bil Viljem II. prepričan, ko je / u rl svetovno vojno, • da se Anglija vojne ;ie vdeleži. Anglija ti i imela kopnene vojake. A j da mora priti tndi z Anglijo do spopada, to .ie Viljem vedel in se na ti' dvoboj pripravljal, odkar je stdel na prestol. En i prvih njegovih izjav je bila: — Bodočnost Nemčije leži na morjn! — In Nemčija se fit* vrgla na silno pori noži te v :n j okrepitev vojnega brodovja Šest največjih ladjedelnic je delalo lr bojne ladje. Da je Nemčija že davno pripravljala svetovno vojno, dokazujejo besede osebnega cesar-Jt vega prijatelja, admirala von 1'oetzena. ki je že M« 189^ izustil .A'anili vpričo amrrikanskega admiir.la Dewaya historične besede: ( tz 1T» let zagazi moja domovina v veliko vojno Za mesee dni bomo v Parizu. Ali to bo samb rvi korak k našem stremljenju, da uničimo Angleško. — Nemčiji jo šlo za 5'nijo Hamburg Pevzij- l:i zaliv, ki naj hi postala germanska prog; vse-jrmške trgovine. Da se podjarmi tej ideji ves Balkan, naj bi Bolgarija dobila 'lalkan^ko hegemonijo. Bolgari n?j hi bili-balkanski Prusi. In Bolgari >,<« to nalogo sprejeli. Velika Bolgarija naj hi obsegala tudi Dobr:>džo. obale Egejske-ga morja, kjer žive firki. in čisto srbske krajine Niša ter prizrensko okrožje. Ferdinand Koburg je bil plačan agent Viljema II.. in Stain-bulov je delal le rusofobsko. po Nemčiji podpirano politiko. V aprilu 1914 je bila podpisana bolgarsko-neuiška zviva. Tudi Romunijo in Grčijo je hotela pridobiti Nemčija zase. Kralj Karel Hohenzollern romunski vladar, in kralj .Turij. svak Viljemov. naj bi igrala isto vlo-kakor Ferdinand Koburžan. Toda intriga se ni posrečila. Romunski in grški politiki so čutili, da je nemški načrt, izpremtniti Romu-'nijo in Grčijo v popolno odvisno.t Nemčiji. Zato so se uprli. Nemčija t pa se je zvezala tudi s Turčijo, a le. da bi jo podredila svojemu vpli-ivu ter da bi v zvezi s Turčijo podjarmila Malo Azijo, ves ruski Turkestan, Egipi. Alžir. Tunis in Maroko. Od leta 1900 je Nemčija raz-Aijala najsilnejšo akcijo po Združenih državah.. Braziliji. Argenti-; lis ji. Tannenberg pravi v svoji knjigi ** Velika Nemčija": _ Nemčije. postavi pod svoj protektorat Argent In i j o. rile. Urugvaj. Paragvaj tretjino Bolivije in jug Brazilije, to j( kraje, v katerih vlada nemška ,i:iiitura. . . .Nemška .Južna Amerika bo ona zemlja. v kateri se bodo naši kolonisti bavili s poljedelstvom. — Okoli deset do petnajst mili-jonovNemeev je tvorilo nemško državo v ameriških državah ter so imeli eelo svoje poslanec na \va diingtonskem kongresu. To je razlaga. zakaj se Zedinjene države tako dolg oniso pridružile ententi in , .zakaš se je vojna tako podaljšala. Ž«- leta 1S9S je admiral von Iloet-zen dejal: — Ko uredimo svoje račune z Ev rop >. kar bo trajalo le 'par mesecev, potem zagospodujemo nad Newyo,-kom in morda tudi ' .nad AVashingtonom. Ne vzamemo vam zemlje. »;e?*o ji hočeo dati po-( ložaj. ki ji gre poleg Nemčije. Nc\v\ orku-in drugim mestom pa nalo, t žimo kontribneijo 1 do 2 bilijonov dolarjev. Pangermanski plan je t 1,51 res ogromen Razglašali so ga brez stral n. ker so bili svoje zmage gotovi. Toda ententa se je končno !e ustvarila in je razbila ta . pangermanski pohlep. Svet je dobil čisto drugačno lice. kakor ga jo zasnoval Viljem II. in nie*?ov št:ib Tu tn, n«^. Eden izmed ljudi, katere je stavka premogarjev v Angliji spra-\IIa v ospredje. je Duean Graham, delavski član parlamenta, ki za-slopa en del škotskih premogarjev. Ob izbruhu stavke je bil on. ki je a stal v poslanski zbornici ter povedal njnei mčlanom. kaj hočejo premoparji in kako daleč so pripravljali iti. da dobijo to. Danes. >ko stavka še vedno ni uravnana, se ga smatra za enega izmed prvobori-teljev delavcev ter voditelja delavske stranke v bodočnosti. V svojem prvem govoru, katerega je imel dne 6. aprila, je na kratko ugotovil princip, za katerega se preraogaiji bore. Popolnoma prostodušno nasproten Lloyd Georgcu, je rekel t?koni svojega nago-\ora: — Ministrski predsednik hoče biti prost vsake odgovornosti. \ s<» prednosti so na vaši strani in vse slabosti na naši. .*az hočem biti popolnoma odkrit / vami ter rečem, da mi tega nočemo. Jaz sem premognr in nisem pripravljen sprejeti pogojev in boril se bom, dokler se bom mogel proti njim ter bom pozval vsakega, ki spada v moj p< — brez «*zora na regulacije, — naj se bori tako odločno kot le more proti vsakemu poskusu, da se nas spravi nazaj v razmere leta 1914. Te besede zvene zelo prekueuško a Mr. Graham ni prekucnil. — Pisce tega članka je imel |Togovor ž njim glede splošnih vprašanj, ki s»* tičejo današnjega stališ«'a delavcev, brez ozira na zadnjo stavko preinogarjev. Mr. Graham je Skot. ki govori jezik Robert Burnsa. — Njegov jezik je jezik naroda ter se poslužuje tudi vseh napak tega jezika. Kot je rekel v svojem govoru, je premog«*!* ter ve- o čem govori, kadar govori o razmerah in njih reakciji n.i dulia delavcev. — Štirinajst let je opravljal težko delo s krampom m lopato. Leta 1892 je napredoval na stališče moža pri tehtniei in os*al tam do leta 1908 ko je postal politični organizator škotskih premogarjev. Ves ta čas je bi lakti vno sov deležen pri unijskem strokovnemu gibanju. Leta — 1918 je bil vsled svojega dela v unijah ter politični organizaciji ter tudi vsled ovojih izkušenj v rovu poslan v parlament, kjer pa se je do najnovejšega časa le malo culo o njem. — Vi hočete vedeti, kaj se vrši danes v duši delavcev, — je pričel. — Številne stvari, a prva je trdni sklep, da jih ne bo nobena | stvar dovedla do tegr*. »la bi se vrnili k standardu življenju kot je obstojal pred vojno. Vzdržati stand&rde, katere je proizvedla vojna, — to se pravi konstruktivne stvari. — »a to se bo borilo delavstvo do zadnjega diha. Zapomnite si. da ni vojna nagrada, katero hoče delavec dobiti z vzdrževanjem teh razmer. To je korak v reformira-' n ju dela, v evoluciji, ki bi gotovo prišla ob svojem času, katero pa je vojna pospešila za veliko število let. — Pustite mi pojasniti to stvar. Delavska reforma je zgrajena v glavnem na vzgoji delavskih slojev ii* vzgoji sredjnega stanu. Do lets 1870 nismo imeli nobene vzgoje za delavske razrede. Ob onem času ali nekako tako se ,ie sprejelo prvo vzgojno prisilno postavo. Prvikrat v zgodovini Anglije ni mogel naprimer iti deček v premogar-skih okrajih Škotske na delo predno ni dosegel starosti dvanajstih let, soglasno s postavo Njegova vzgoja je bila končana z desetimi leti. ('e pa se je dvigal nad ostale in če se je naučil vse, kar se je zahtevalo od njega, v krajšem času, je šel lahko na delo predno je dosegel starost dvanajstih let. Jaz sem bil tako srečen, da sem bil eden teh. Sel sem v rove, še predno sem bil star enajst let. Od onega časa naprej sc je vzgojne postave neprestano izboljševalo, tako tla lahko človek dobi vzgojo, če hoče. Dosti je bilo takih, ki so to hoteli ter bili tudi deležni vzgoje — Zelo va?na posledica sprejema vzgojnih postav je bila izpre-memba v stališču javnosti napram delavcu. Dejstvo, da so bile vzgojile postave sprejete, je pokazalo ljudem ali srednjim razredom, v kake« velikem obsegu je delavstvo dejanski trpelo Javno mnenje se je borilo proti zahtevam delavstva iz ekonomskih razlogov, a moralni razlogi so izvajali svojo privlačno silo. Drgnenjc meti obema stališčema duha ni bilo slabo, kajti pomenjalo je napredek Zadnjih petin-dvajset let je bilo opa/iti stalno gibanje navzgor od strani delavstva da izboljša svoje življenske pogoje. V splošnem govorjeno pa je to gibanje podpirala tudi javnost, ki stoji izven gibanja, a je kljub temu prizadeta od njega — Obenem s tem naprednim vzgojnim gibanjem je prišla tudi izprememba v vodstvu delavstva. Stari voditelj, i;i je čutil, da stvarc niso prav. ki pa ni mogel znanstveno analizirati teh napak, je izginil in na njegovo mesto je stopil izvežban. dobro vzgojen delavski moz. Kol prvi pojav ironštrnktivnega reformskega gibanja je prišla organizacija politične stranke. Delavski voditelj je spoznal, da je zdrav iiidustrializem odvisen od zdravega političnega izraza. Neodvisna bolj važno pa je. tie delavce, ki » zaveda svoje molči, noče -toriti tega. | — ^o pa Š2 iiadaljna prispeva-ijoea dejstva v tem položaju, kojili i k oren i ke je treba iskati v vojni, j ,Dečko. star osemnajst let. je bil j | pred enim desetletjem ali dvemi zadovoljen z malim. Tekom vojne: pa se je mladeniča v starosti osem' •najstih let naučilo misliti, da je mož, ker je tnei moral opravljati /delo moža. Danes pa zahteva na- j grado za delo iroža in če pravi de ! ,lo moža, misli s tem nekaj več na-1 grade za svoje delo kot bi jo njegov oče vred dvajsetimi leti z veseljem sprejel /hi misli s tem pla-jčc moža, ki "je >il pozvan, naj po-1 j k;-že svojo moč v vojni in on je) dejanski izvršil vse, kar se je zaii-' 'tevalo od njeg;». t — Vi vprašate, kaj je glavno v| mislih delavca. Številne stvari, a! piedvsem vzdržan je sedanjega —j življenskega st ndarda. Noben del ' dežele se ne vrnil brez boja k * razmeram iz leta 1914. Stavka pre-! mesarjev je prvi dokaz tega. —| Opaziti bo nadaljne eleikaze. čim; se bo vprizorile poskuse, da se po l Itlači delavca ne za j v luknjo, v kameri se je nabijal leta 1914. Ime-' •r.ujte to kakor hočete, stavke, kot 'jih imenuje razred delodajalcev izprtja. kot jil imenujemo mi. — »ustavi jen je obratovanja, kot ime-'nuje to vlaela. vse to pomenja eno pn isto stvar. Nobenega rednega dela ne bo. dokler se ne bo delav- j stvu zagotovil m. da labko vzdrži standarde, glecie katerih je delav-1 T«m'no ob sedmih zjutraj se nas jc- zbrala velike slovanska družba i.a (»are de l»t v Parizu, mednarodni dijaški krožek, tla se pelj«'-mo na francosko bojišče. Propagandni odsek zunanjega ministrstva. čegar gostje smo bili. nam je dal na razpolago fraiu-oskega častnika, ki se je boril na krajih, katere smo imeli obiskati. Večina gostov so biU Cehoslovaki in Cc-hejslovakinje, a tudi Jugoslovanov se nas je bil«v zbralo sedem, en Srb. en Hrvat in pet Slovencev. Vožnja po francoskih železnicah je prav udobna. Ker jejlovolj vlakov, ni nobenega navala, nobenega prerivanja po kolodvorih. — tudi če se pride 2 minuti pred odhodom vlaka, se dobi prostor, idealne razmere, kakor so bile včasih tudi pri nas. pred vojsko. Ktlor s: pa hoče v Franciji vendarle zagotoviti sede/, dobi na zahtevo začno s kart" sedežni listek, na njem zapisana številka vlaka, elan in čas odhoda, številka vagona in sedeža. Tak sedežni listek je zastonj in elotični sedež v vozu je [zaznamovan, ela je zavzet. Isto sem opazil v Nemški Avstriji. Vagoni so čisti, snažni, v vsakem vo-d<; za umivanje, čista brisača, hi-gijenični razdeljevale«* mila. Ktln.j .bomo imeli vse to mi na naših železnicah? . . . In še neka j zanimivega, kar sem jopazil v vagonih : napisi na oknih I vratih itd., so v francoskem, angleškem, italijanskem in nemškem I jeziku, da. na parili kurjavi celo samo v fran-*o<4cem iu nemškem jeziku! T<» na čisto francoski pro- 'stvo dokazalo, da jih z upravičenjem lahko zahteva zas<\ j — Mi ne moremo iti nazaj, mi moramo naprej! Dajte nam ameriške ekonomske standarde in na-e politične standarde, in angleško delo se bo takoj napotilo proti in-'dustrijalni trdnosti in miru. Brez |te kombinacije ne morem videti za to deželo ničesar drugega, kot celo serijo dela v sikih sporov, ki ne morejo nikakor pripomoči temu. ela bi si ta dežela pridobila nazaj svoje stališče kot industrijalni narod. — Še ena stvar. Kapitalisti in eleloelajalei v jplošnem izjavljajo, tla bo znižanje plač obenem tudi pomenjalo znižanje življenskih 'stre>škov. Te trditve se ne more še nadalje spravit: na dan v upanju, da jo bo delavstvo požrlo. Delavci so boljše poučeni. Kot sem rekel, so bili zastopani pri skupnih indu-strijalnih svetih ter vedo. kako se vrte kolesa. Pripravljeni so sedeti v skupnih industrijah! i h svetih še danes ter boeio, kljub vzdržan ju 'elanašnjih stardardov, dovedli elo -znižanja življenskih stroškov, ne da bi s te mneprimemo oškodovali moža. ki lastuje tvornico in tu-eli ne delavca, ali končno splošnega konsumenta. Delavstvo je prepričano. ela 'je organizacija takih svetov, sestavljenih iz zastopnikov 'kapitala, de'a in konsumentov v splošnem. exlgovor na vprašanje visokih življenskih st roško v. j Dela vstvo bo razmišljalo o tem. ko se- mu ne bo treba trdo boriti za stvar, ki je ogrožena v sedanjem trenotku. — namreč za vzdržanje primeqnega življenskega standar- da« gi na vagonih. Ivi ne vozijo čez mejo. Oni. ki pozna Francoze samo iz nemškili knjig in časopisov, bi se čudil, da francoski šovinizem dopusti kaj takega in to še celo po vojni. Kdor jih pa pozna otl blizu. ve. da izvirajo vsa nemška poročila o Fivncozih in njih šegah iz nizkotnega sovraštva in stremljenja, oblatiti vsako kulturo. ki se n«1 klanja nemški hege-n «>niji- Ktlor živi meti Francozi, kmalu opazi, da jc šovinizma prav val«t najti me«l njimi, preveč so pravični napram drugim narodom kakor tla bi se udajali šovinističnim idejam. Toiiko vem, tla ko sem se vozil pred tremi meseci sNtzi Nemčijo in Avstrijo, nisem jopazil v vagenih nikjer kakega napisa v tujih jezikih, pač pa pri; rias doma, a in so bili prečrtani, pomazani. izbrisani. Da. pač marsikaj se mora pri nas izpremeniri! . . . Otl Pariza do Reiinsa je 156 km, brzovlak jih prevozi v dveh urah kar odgovarja povprečni hitrosti po 80 km na nro iu to je precej. Sicer se na nobeni postaji ne ustavi, a vozi mimo kolodvorov le z zmanjšano btrino. na prostem polju seveda povsod nad 1U0 km. Železnica pelje ob Marni. ki jc znana po ta k oz van i "bataille de la Maine"', bitki septembra 1914.. v kateri j«» bi! nemški naval proti Parizu vržen daleč nazaj in ki je tekorekoč že -idločila usodo sve-tovne vojne. Kake važnosti je bila ta francoska zmaga, nam kaže dejstvo, da so takrat prvi nemški | od tlel k i prišli ž«* čez mesto Means in se približali Parizu na 110 km. Za La Ferte - Milon. kjer je bil rojen p«>snik Kacine, se peljemo prvič čez fr«)ni<> in opaž i mu opu-siošene kraje iu gozdove. Vozimo se skozi kra.jv-, ki so jih večkrat omenjala francoska -in nemška bojna poročila: Ferc - en Tardi-nois. dolina rake Qurctj, dolina reke Vesle. Mont Ntsko cerkev sploh.! so Nemci nahišč razdejali. Ta .cerkev. ki sestoji iz treh laelij. je bi-, la zidana v It tih 1112 — 41. Prekrasna je zapadna fasada s tremi globokimi portali. veliko rozeto in galerijo nad njo. žalibog je *ako pe>škoelovana. ela je ne bo več mogoče popraviti Reliefi in kipi, s katerimi je cerkev zunaj in znotraj be>gato obložena in ko so moj-^ strsk odelo srednjeveške umetno- Izlet v Reims in na francosko bojišče. P. V. B. PREDLOŽITEV DEKLARACIJE NEODVISNOSTI PRED 145 LETI. 'Odbor deklaracije" kateremu je načeloval Thomas Jefferson, je predložil načrt proglasitve neod as n osti kontinentalnemu kongresu v Philadelphiji. Dokument je bil predložen Jchnu Hancocku (se dečemu p .-i mizi.) CfeAS NARODA. 2. JTL. 1921. sti. so večinor.ia poškodovan izaradi nemškega obstreljevanja. Pri glavnem oltarju so bili kronani fran«*oski kralji. Pri kronanju — Karla VII., In; 1429. mu je stala Jean a d'Arc, devie*a orleanska, s svojo zastavo ob strani. Na tem mestu so ji rmsfavili 1909 kip v naravni velik«,sti iz bronse, slono-ve kosti in m re morja. Evangelij, ki so «ra rabili pri kronanju, je bil krasno vezen in okrašen z zlatom in dragimi kamni. Najbolj zanimivo je pa to. da je bil pisan v slovanskem jeziku in s slovanskimi črkami (glagoli-co). a za časa revohn-ije se je izgubil in ne v« mo sedaj nič več natančnejšega o njem. Da bi krasno katedralo, kolikor mogoče obvarovali, so Fran-cozjc spravili v nje vse na varno, kar se je sploh dalo oelnesti in j«i izpremenili v bolnišnico za ranje-j ne Francoze ir. Nemce in razobesi-1 li na stolpih '-.stavo Rdeče-ra kii-za. Razen tega s«» začeli vse kip«1 in reliefe oblagati z vrečami cc- J menta. da jih ne bi poškodovali! odlomki izstrelkov. Da so mogli i to storiti tudi visoko na stolpih.) so zgradili v ta namen tramovje. I Ta so Nemci vzeli za pretvezo, daj imajo Franco::: v stolpih katedra-' le opazovalni oddelek in so javili i že vnaprej po brzojavih, ki s«, jih, dali tudi priobčiti po vseh svojih časopisih, da jih Francoz je na ta način prisilijo obstreljevati kate-d ralo. Zaman s«> Franet>zi pošiljali eno brezžično brzojavk«* za drugrt in i I v njih razložili, čemu je to provi-zorno tramovje. zaman s«> javlja-1 li. da ne služi katedrala v opazo-l vanje, ampak tla je v nji samo j francosko - nemška bolnica zn, ranjence^zaman je na njej plapo-! lala nevtralna zastava Rdečega; križa. . . Dne 19. septembra 1914 ob pe-| tih popoldne so začele padati na katedralo vž^alne granate, vžgale streho, ki je podrla na ranjence. katerih niso mogli vseli rešiti. Danes je ta katedrala žalostna ruina. Pač se bo dala popraviti. ker zidov je še stoji, a okraski, kipi, relieTi. streha, vse je uni-j čeno. Za uničevanje umetniških stavb v Ft •aneiji so imeli Nemci poseb-' no metodo. Nalašč jih niso hoteli uničiti popolnoma, kar bi lahko storili, samo toliko, da so jih do-j dobra poškoelovali in s tem pokazali svoje ijišijenje. Tako bi bili j naprimer katedralo s par velikimi izstrelki lahko porušili do tal.' a to ni bil njih namen. Streljali so nanjo samo z vžigalnimi grana- , t^mi. hoteli so jo samo pokvariti/ uničiti nje lepoto. In tako bo stala katedrala še stoletja naprej, — ogromen invaiid, ki nemo govori Francozom: — Poglejte moje ra/ ne, pa bodite r-ložni. be>dite močni, ljubite se med seboj, ljubite svojo domovino! Gorje nam, če tega ne' Smrtna kesa V Ti>>n je preminul dr. Sim«* Kurelič, bivši tleželni istrski poslanec. bivši dolgoletni župan v Pazinu. eden najtKlb>č'iejših, ne-u trašnih in razsodnih bojevnikov za pravic« zatiranega istrsk«*ga nar«da. Njeg«»vt> javno tlelovanjc se je začelo -pred kakimi leti s probujaujem naroelne zaves-i v Istri. K«»t pazm>\i ižitpan j" razvijal najpU»don««suejše delovanje. Da se jc v Paziriu laii«» krepko ra/.vla naredna zave-.t. tla stoji tam Narodni D« in. da je elel<»vala hrvatska gimnazija, tleško zabavišč«' itd., j«- v glavnem njegova zasluga. Z i vnemo je s »deloval tudi v Ue>sp«»darsk«'ni društvu. Po htaljansk zaseilbi je izbruhnilo pr«»ti njemu z vso >il«» italjansko sovraštvo ki ga j«' vrglo v daljno Sardinijo in potem v Uiin. Ivuič-|ii«t s«- je vrnil v Pazin. ali s tem • preganjanja š»- ni bilo k«mec. Par 'dni pred aiu*k.-jsko proslav«* mu j.ie civilni komisar svetoval, naj ii'dide iz Pazina, ker ne more jam-j«*iti za njeg«»vo varn<«st. I»«zi\ v Vtdoskem. ' Nezadovcljncst kmetov v Istri. I V okolici Labinja je nezado-(vt«ljn«'st kmetov {»rikipela elo vr-hunca. !sft> velja tudi za rudarje {v Krapanu. Italjan-ki listi so /,a-fč«*li milo tožiti o t«*j nezatlnv«<|j-jii(*Mti in ipravijo. da I ju« Istvo li«*če _ bojkotirati Labinj. "Kiuancipa-jzion«':" svari Italjane. naj ne.tipaj«« «tva-ri previsok««. ker sicer 'b'odo g«»Mj>«Mlarske [w*sledice zii mesto najslabše. Prt»cesija sv. Reš-ujega Telesa se ni mogla vi-šiti. ker ni bilo v deležnikov. Ljudstvo ni hotelo pri-ti v znak proteza. Kaj pravi k temu italjanski go-spo«l škof v Trstu? I - boste storili, navalil se bo barbar ir uničil vse! — I Tudi spomenik Jeanne d' Are r.a konju pred katedralo so Francozi spravili na varno, avgusta le-tos ga bodo slovesno pripeljali nazaj in spet postavili, j Del mesta okoli katedrale z zgo-dovinsko znamenitimi poslopji iz jsrednjega veka je zaradi nemškega obstreljevanja največ trpel in je skoraj popolnoma porušen, čeravno je bil 8 km oilelaljen eni — nemških pexzic».i, med tem ko so zahodni in južni deli mesta, ki so bili le tri km oddaljeni oel nasprotne nemške linije; precej intaktni. Tz tega se spe«; jasno razvidi, da so Nemci nalašč obstreljevali zgodovinske spomenike. Dežela, kjer žive pravi bojeviti Indijanci. Poroča Arthur Chapman n. Zastor se je dvignil za resnično dramo v pokrajini štirih vogalov na jugozapadu, kjer se je pojavil Tsenegat, Piute Indijanec in hirer na način, ki je mučen za šerife, indijanske agente in druge predstavitelje postave in reda. Ozemlje štirih vogalov, kjer se stikajo države Utah, Colorado, New Mexico in Arizona, je največje pozorišče indijanske drame ra-ditega, ker je najti tam numerično več Indijancev, pripadajočih več različnim rodovom kot v katerikoli drugi deželi zapada. V ^evcro-zapadli; Arizoni so Navajo Indijanci in njih rezervacije vključujejo tudi dele severoiztočne Nove Mehike. Nedaleč od iztočnega roba njihove velike rezervacije je dom Hikarilja Apačev, ki predstavljajo mogoče najboljši telesni ustroj n.ed vsemi severnoameriškimi Indijanci. Tik poleg Štirih vogalov, v južno-zapadnem Colorado, je pleme južnih Utes. V Utah in Nevadi je Piutes pleme, ki so sorodni v narodopisnem oziru plemenu Ute.s, a govore drug je-zik. Nedaleč proti sevru, kot se pač računa razdalje na zapadli, je rezervacija rnkompagre Iiulijancev, kater( so iz njih ideahie- g-i doma v ('oloradu po Meeker masakru le a 1ST:) in ki so bili od o-m ga • naprej prisiljeni živeti v napol puščavski deželi, kjer je bil njih položaj predmet številnim preiskavam. Ohraniti vse te različne rodove na njih rezervacijah ni tako lahka naloga kot bi čl«v k domneval. Resnica je, da so Indijanci sedaj prepričani o obsegu in moči belega prebivalstva, a od časa do časa je vendar opaziti izbruhe njih starega neodvisnega duha. Pred par leti je velik oddelek Unkompagre Indijancev zapustil svojo rezerva-< ijo ter potoval preko dežele do Cejen rezervacije. To se ni zgodilo v dnhu upora, temveč le iz obnpa. Živeli so v nerodovitni deželi ter se morali Imriti z lakote in boleznijo. Mislili so, da bodo našli boljše razmere med svojimi luati iz Cejen plemena. Njih nesreča je ganila srca vseh. ki so imeli kaj opravka ž njimi. Beli ljudje ob njih poli. k' nivo bili prav nič vznemirjen od te ''invazije' Indijancev, so jim nudili potrebno pomoč. Od onega časa se je njih položaj izboljšal in sedaj lažje izhajajo na svoji rezervaciji. Tudi obžalovanja vredni položaj Hukarilja Apače\ se je nekoliko izboljšal. Posamezni nezadoToljneži pa so bili vzrok večine indijanskih zadreg v ozemlju Štirih vogalov. To je ista stvar kot je s policijo v j \elikih mestih. Gotovi voditelji se pojavijo v različnih distriktih. Po-j samezniki s«>. ki so bolj iznajdljivi kot ostali. Ko dosežejo nekaj u>pešnojra z ozirom na omalovaževanje postave, ne tiči glavna škoda toliko v tem. kar so storili, temveč v vzgledu, k-iterega so dali dru-j pim. Tako se naprimer šerifi in indijanski agentje boje učinkovanj;; na tisoče Indijancev, kadar prične kak posamezni Indijanec kot —' Tsenegat delati zadrege, kajti Indijanei imajo svoja lastna sredstva sporočitve novie ter so vsled t_ega vedno dobro informirani glede do-, god kov nu rezervaciji in izven nje. Tsenegat je prvikrat prišel v javnost leta l'*14. ko ga je nekaj zvezna velika porota v Denverju stavila pod obtožbo radi umora nekega mehiškega pastirja na Ute rezervaciji. T-enegat je pobegnil v gore. ki -o številu" n strme v dotičnem ozemlju. On in njegovi —| Piute pri sta si so izvoj.-vali bitko s poso šerifa v pokrajini Bluff. —' 1 tali. potem ko >1 a se Tsenegat in njegov oče izogibala oblastim celo' leto. Sedem Indijancev in dva pomožna šerifa -ta bila ubita v boju, k« j< trajal cele tri dni. Po tej bitki no Tsenegat. njegov oče in Old Polk pobegnili ter si' priborili pot do samotnega gričevja Navajo rezervacije. Šele potem.' ko je general Scot potoval iz Washingtona v to svojo postojanko in mu obljubil pravično nostopanje. se je Tsenegat udal. Odvedli so ga' v Denver, ter stavili pred poroto radi umora pastirja. Oproščen je bii, ker se je domnevalo da ima Indijanec jetiko :n da itak ne bo več dolgo živel. 1 Suhi zrak njegove domače dežele v Štirih vogalih, kar je raz-' vidno iz njegoVih najnovejših delavnosti, ki predstavljajo strah be-! lih renčarjev in trgovcev v južno-iztočnem delu Utaha. Ni je boljše dežele na svel i za skrivališče pobeglega zločinca, kot je prostrano ozemlje, ki vključuje severni del Navajo rezervacije ter južni del Utah i T., je ozemlje, ki ni še v polni meri raziskano.1 Sele pred kratkim ča>om je prišel neki renčar iz te pokrajine z obvestilom. da je razkril veliko množino sedaj nepoznanih pečinskih razvalin v bližini Navajo gore. To je pokrajina globokih kanjonov, labu-intskih zarez, čudnih formacij, izklesanih iz peščenea vsled de-lovanja vede in vetra ter gorskih obronkov, ki so vsi dobro pogoz-1 e'eni. | Dvajset tisoč Navajo Indijancev je na rezervaciji, ki je večja krt marsikatera iztočna država. Osem tisoč teh Indijancev se nahaja po pravosodjem enesra agenta iz Shsprock, N. M. in njegova edina sila obstoja iz inajlmga krdela indijanske policije. Nekateri teh Navajo policistov uživajo sloves, da so bili prej "bad men", vendar pa predstavljajo najboljše častnike in uradnike. Navajo Indijanci, ki se niso nikdar udeležili nobene splošne ustaje izza časa pred petdesetimi leti. ko je bi] Ki» Carson poslan v njih ti želo, da disciplinira. so samozavestno in neodvisno pleme, s kaieim je treba bolj di-\ lomatičn onastopati kot pa z južnimi Ute ali pa Hiearilja Apači. — Kadarkoli prične kak posamezni Indijanec s *rublom. se napoti v Navajo rezervacijo, kidar se preveč astro pritiska nanj. Neposredni predhodnik Tsenegata v biznesu podpihovanja uporov je bil neki Navajo Indijanec po imenu Bajali'e. ki ie ntonil ko ie skušal prebresti San Juan reko leta 1013. potem ko je bil izpuščen m ječe po posknšenem umoru. Bajalile je bil takozvan medicinski mož, ki je izvajal precej veliko s,io med Navajo p'emenom. Dolga leta sta on in neki dru-i Indijanec. po imenu Polly. vodila tolpo renegatov v bližini Štirih vogalov. Kadar se je vprizorilo kak posebno drzen napad na kakega renear.,a al. trgovca, je bila indijanska policija noslana za'Indijanci Maja i lie in Polly sta vedela za vsa mogoča skrivališča v bližini in vsled tega se jima je večinoma posrečilo pobegniti. Ce jih je policija prehudo preganjala, so se r enega t i borili in poluiia se je morala vrniti na rezervacijo ter sporočiti, da je bila poražena <» Majalilu so domnevali Indi-'j janei. da ima ••veliko medicino", ] to je v obliki pro roškega daru. — j On se je na u-pešen nači nposlužil \ slovesa, katerega je užival. Na j čelu svoje oborožene tolovajske ! tolpe je šel med miroljubne in tudi pridne Navajo Indijanec ter 1 jim pretil, da bo pobil vsakega, j ki bo poslal svoje otroke v šolo j ali se na kak drug način seznanil j s civilizacijo. Napovedal je v na- j prej nesrečo za vsakega, ki bi mu t ne hotel slediti ter se postavljal j z zmožnostjo, da lahko ubije s — j Strelo vsakega policista ali vojaka j k! bi ga zasledoval. j Na ta način se je Bajalilu po- i srečilo povečali svojo silo. dokler i n* štela približno 800 Indijancev. 3 katerih večina ni še nikdai prizna- j la nobene vladne kontrole. Na i svoji strani ie imel tudi nekako J 200 Ute in Piute Indijancev, s par 1 Ijndmi mešan'1 krvi ter par beli- 1 mi, ki so pri bežali v gorske divji- 1 ne jugoirtočnega Utaha. Bajalile in njegova četa je pri- j cela napadati renče ter - ropati =-fl prodajalne in skladišča, in ko je Navajo agent poslal delegacijo, ki. je obljubila imuniteto, če bi se razpršili, so Indijanci odposlali' poslance nazaj z izjavo, da se ne udajo. Položaj je postal še bolj napet' vsled neke 5ndne okolščine, ki je povečala ugled Bajalila med Indi-' janei. Dohije. neki odličen Navajo Indijanec, ki je umrl po kratki) bolezni, je povedal svojim prijateljem. da je Bajalile povzročil njegovo smrt s tem. da je streljal nevidne pšiee v njegovo telo. To' je povečalo splošno vero v tajne, moči Bajalila in policije ni bilo; mogoče pri p rr. vi t i do teg£. da bi. poskusila aretacijo tega Indijanca kajti trdila je. da bi vsa policijska sila ne zados+ovala. da se drži mo-' za ki ima take nadnaravne sile., Končno je celo postalo težko do-! biti Indijance za policijsko službo tako velik je bil strah pred Baja-J lilom. Le skrajno nerad je indijanski ( agent priporočil, naj se pošlje 2 kavalerijska oddelka, ki naj bi ŽENSKA MODA, KJE SO TVOJE MEJE? Ženske so p ogrni nt ale. da so nogavice, ki ne sežejo do kolen veliko boljše za zdravje kot pa one, ki sežejo nad kolena. Da ne bi bil kak radovednež; ko stopa za tako žensko na karo, razočaran, je seveda treba napudrati kolena. »rijela tega bandita. Bati se je i a m reč bilo splošne ustaje Nava-iev, če bi se hitro ne prijelo Baja-ila. Petinse Lmdeset mož pod poveljstvom kapitana Willarda je lilo odposlanih iz fort a AVingate. Rojakom so se pridružili indijanski agent ii: indijanski policisti. Hiter poind je bil vprizorjen v Itželo Štirih vogalov. Enega iz-ned mož Bt jciila. po imenu Sisko «o pobrali voiaki na poti. Vsi In-lijanci. ki so stopili na ozemlje štirih vogalov onega dne, so bili i ret i ran i. ksjt' preprečiti se je hotelo. da bi izvedel Bajalile za ta pogon. Ugotovilo se je. da tabore banditje v bližini McElmo kanjona, najbolj južni strani San Juan r« ke, nekako sedemnajst milj od Štirih vogalov. \r prizor jen je bil nočni poliod. in ko je napočilo jutro, je četa prebredla Si n Juan reko tri milje >d indijanskega taborišča. Dve u-ri pozneje j.- bil šotor, v katerem ie s]ial Bajalice. obkoljen in ban-lit s člani svoje telesne straže je bil ujet brez odpora. Indijanci so pri bežal i iz drugih šotorov v bližini. Vojaki in policisti so jih posvarili, naj se udajo Inez odpora, a Indijanci s0 niso brigali za poziv ter pričeli streljali. Boj je trajal nekako dvajset n inut ter se končal s smrtjo dveh banditov. En-mu seržantu je bil konj ustreljen pod sedlom. Indijanci, ki niso bili ubiti ali ujeti, so zbežali v puščavo. Bajalile in osem njegovih tovarišev je bilo obsojenih na zaporno kazen v fort u Huachua. Arizona. Eden za drugim so bili izpuščeni proti obljubi, da ne liodo nadaljevali z boji. Tudi Bajalile je bil končno izpuščen proti slični obljubi. katero je I udi držal. Zašel je končno v izdajalski premični pesek v San Jii'jii reki, ki ga je potegnil v globino. V deželi štirih vogalov je zopet pričelo vreti pred par leti, ko je neki Navajo Indijanec po imenu Ciščilin - Bega ubil nekega Benjamina WetherdI, trgovca, ki je živel v bližini rezervacije. Indijanec jc trdil, "da je hotel dobiti nekega drugega belega, po imenu Pin in WetherhiMa." Srečal jeoba na cesti ter pričel streljati. Wether-hill je bil uhi\ a Fin je pobegnil. Splošno se je mislilo, da bo Ci-ščilin - Bega sledil običajnemu vzgledu v takem slučaju ter postal "bronco" kot pravijo po špan ski, se umaknil v gore ter postal bandit. Namosto tega pa je prija-hal v Ship rod: agenturo ter sc udal. Odvedli so ga v Aztec, N M., kajti zločin ni bil izvršen na rezervaciji. Končno je bil izpuščen proti jamščini in tekom številnih tednov, ko j<* čakal na obarvnavo ;je živel povstm prosto na rezer vf.eiji. Agent je osebno prevzel odgovornost to. da bo prišel Indijanec k obravnavi. Mesto da bi vtaknil Indijanca v ječo agen ture) ga je pustil prosto hoditi pc rezervaciji. Njegova vera v čast no besedo Ind;janea ni bila neu temeljena. kajti ra dan obravna ve je prišel Indijanec v postajo da se ga od tam odvede k obrav navi. Bil je spoznan krivim ter ob (sojen na negotovo število let ječe, a bil kmalu izpuščen, ker je postal jetičen. kot se zgodi to pri skoro i vseli Indijancih v ječi. t Prav do najnovejšega časa je Hied Navajo Indijanci splošno pre-j vladovala tendenca postati "bron-; co" ali "bati'* man spričo naj-j manjše provokacije. Eden izmed članov indijanske policije v Ship-j rock, po imenu Jabani. je pripovedoval. kako je bil pred številnimi! leti ozdravljen svoje želje, da po-j stane * "bronco". .J a bani je skušal: v družbi par mladih Indijancev^ oropati skladišče nekega belega! trgovca. Trgovec se ni elal pres- • trositi ter priklical na pomoč ne-j k.-ko p:>l ducata covvbovev. Beli' možje so bih prisiljeni umakniti se v gričevje, kjer so bili obkolje-| ni. Izgledalo je. kot da bodo vsi ubiti, a trgovec, mož izvanredne-; lia poguma in iznajdljivosti, je re-: kel. da so bo skušal preplaziti sko-' zi črto ter dobiti pomoč. Ce bo uspešen, bo pomahal z nekega gri-' ča z belim robcem, i Indijanci >o videli robec ter vedeli, da morajo trgovca ujeti. —j Jabani in nt i drug Indijanec sta i ' odšla na zašle lovanje trgovca ter pustila ostale, da stražijo obkoljene eowboye. Pri pripovedovanju svoje povesti je rekel Jabani. da je zasledo-. val trgovca z umorom v svojem sr-' en in "da se Je čutil dosti močnim| • da ubije vse bete ljudi na svetil*'.! Trgovec pa si je izbral ugodno po-j ■ žici jo, in ko sta se Indijanca po-j 'javila pred njim. jima je ukazal, • naj dvigneta roke —Ko sem se ozrl v cev one pu- J ške. — je rekel -Tabani. — nisemi imel nobenega poguma več. Bil ■ sem slaboten kot dete. Indijanca s!a vsled tega odvrg-i ■ la svoje orož.i« in trgovec je od-] • vedel.oba v najbližjo renčo, odkoder je bila poslana pomoč oblega-J nim. -Tabani se je nato pridružil ' Navajo policijski sili. za vedno oz-i dravTjen svoje želje, da postane! - "bronco" Indijanec kova Bajali- i» ...... I So pa tudi številni slučaji, ko - je le skrajno spretna diplomacija i indijanskih agentov preprečila iz-i bmhe Indijancev v tej južno-za- - pa d ni deželi. Vsak agent lahko na . vede številne slučaje, ko je obsto- - jala nevarnost, da se bo nezadovo-i ljstvo posameznih razširilo tudi - na ostale člane rodu. Zadnjo Na-l vajo vojno, katero je zadušil Car-1 son, je dejanski povzročil neki - kuhar v fortu Defiance, ki je vr-? gel skledo umazane vode na neke-. ga Indijanca, ki je slučajno stal i pri vratih kuhinje. i Indijanci so prav posebno jezni i če se kdo vmešava v njih plemen-. ske ceremonije in običaje. Iz tega - vzroka smejo imeti Navajos še 1 vodno svoj jazbečji ples in Ute Tn-l dijanci svoj medvedji ples. Take i ceremonije, čeprav trajajo po več - dni ter ovirajo delo onih, ki sku-) šajo dovesti Indijance do tega, - da postanejo poljedelci, so varno- - stne piščalke, ki zadržujejo bolj - nemirne Indijance v primernih mejah ter zagotavljajo veejo var- - nost belih priseljencev v tem shi- - bc obljudenem.delu dežele. Veletiradski romarji. Velehrad! Kdo bi se ne spomnil pri tem Gregorčičeve pesmi o — "Velehradski kugi"? Leta 1885 je slavil ves slovanski svet 1000 letnico Metodove tmr- j ti. Ta veliki praznik se je imel , proslaviti z velikim slovanskim , romanjem na Velehrad. Spomin na kulturno delo bratov Cirila in Metoda je slavila katoliška in tudi pravoslavna cerkev. Tam na grobu svetega Metoda so se hoteli združiti vsi v bratski Ijnbezni in se zahvaliti za oni veliki dar, ki je imel postati duševna vez razdeljenim slovanskim narodom. | Toda avstrijska vlada je slutila i za tem romanjem "panslavistično agitacijo" in. si je izmislila, da je. na Velehradu — kuga. In ker se je bala za svoje Slovane, da bi se ne nalezli te bolezni, zato je romanje prepovedala. Toda priprave za velehrad s k o romanje so bile že v polnem teku zato so romarji odšli in ker niso ( smeli iti na Velehrad, so se pel ja- j li v Prago. V Pragi se je razvila! si a vn ost v pravo slovansko mani-1 festarijo. Že po poti so čutili Slovenci, ki so se borili s Čehi skupno v državnem zboru, kako radostno jih sprejema češki narod. Ljudje so stali ob progi in jim mahali v pozdrav. Postaje so bile, polne "ljudstva. Kmetic na njivi je obstal in pozdravljal vlak s slovanskimi gosti. Mati je elvignila svojega otroka na. rame in mu kazala goste: — Glej, to so naši bratje! — Bilo je mnogo ginljivih prizorov. Kaj šele v Pragi! Pozdravi, govori, napitnicc! Vse polno navdušenja! V "Meščanski besedi" je bila velika slavnost. Tam je naš Gregorčič pr^čital svojo "Vele-hradsko kugo". V lahni ironiji je zavračal skrb avstrijske vlade, k: ie tako pazila na svoje podanike, da bi jim kaj ne škodovalo. * "Kako lepo skrbite za nas, r kot majka za svoje elojenec. . . In ko smo želeli na Velegrad, (kdo vašo popiše uslugo) ! tja smeli mi nismo z domačih livad. ker tam zasledili ste kugo. Kar tiče se koge, imate prav; okrog in. okrog Velegrada res zrak je nečist in brezmejno nezdrav, tam kuga moriina vlada. Ta kuga nevarna pa vam je, ne nam. krivicam je vašim strašanska, kako ji ime je. naznanim ga vam. ta mor je: vzajemnost slovanska. v Zaprli na Velehrad ste nam pot, a v Prago ga niste zaprli, zato pa se zemelj slovenskih povsod sem v Prago ?mo zlato pridrli. Tu v Cehih te kuge je silni izvor, tu njegovo je pravo središče. t Te kuge napiti se hočemo tako, da duh in telo nam prešine. . Tako je bilo leta 1885. Kje so časi! 30 let na to je že divjala svetovna vojna, ki je rušila one nemško madžarske zidove, ki so. skušali s svojo kugo zadušiti slo-1 vanski živelj. Danes bi lahko šli na Velehrad pozdravit svobodno) one kraje, kjer sta Ciril in Metodi polagala temelje prve slovanske' kulture. j Letos smo tudi v Jugoslaviji praznovali ta god kot državni — praznik; sicer smo ga slavili tu-di prej na razne načine, moravski Slovak pa je slavil že odnekdaj ta spomin z romanjem na Vele hrad. Od onih davnih časov pred tisoč leti se je ohranilo nekaj sve-< tega v duši naroela, prehajalo je* od roda do roda in tudi če so tem-j it časi zakrili pravi spomin — ro-j manje je osta!o. Pa ne samo v dušah je vse lepo in svečano, ampak | tudi na zunaj. Rcmarji prihajajo i v svojih najlepših narodnih no-1 šah. j Velehrad leži na jugu Morave, eno uro od Ogerskega gradišča, j V teh krajih so se ohranile meji ljudstvom starodavne šege in navade. Narod tjnbi svojo lepo narodno nošo z jasnimi, svetlimi barvami. Od vzhoda prihajajo Slovaki. polni starodavnih pesmi, zdravega čustva, izrazitih slovanskih obrazov, v onih živih barvah, ki so nam znane iz «lik Jože Uprke. Tako se ob prazniku napolni Ve-1 lehrad s slovanskimi romarji — ne tistimi^ ki so hoteli leta 1885'. ampak z onimi priprostimi, domačimi in iz mest prihajajo ljudje' da vidijo ta zdrari narod ■ i. nje-1 Sedanji položaj Avstrije, Poroča Michael Hanisch, predsednik avstrijske republike. Ko pisem te vrste v odgovor na povabilo, so zbrani delegati finančnega komiteja Lige narodov na Dunaju, ter se posvetujejo skupno z avstrijsko vido giede načrta, ke>jega končni cilj je dobiti Avstriji ^mednarodne kredite za zopetno ustanovijenje ravnotežja njenega javnega državnega proračuna. Upajmo, ela bodo napori Lige narodov v. tem oziru uspešni. V vsakem slučaju priznavamo s hvaležnostjo dejstvo, ela se je stališče zmagovitih velesil napram Angliji fuydamentalno izpreme-nilo. Prenehali so biti naši sovražniki ne le tehjiično. temveč sedaj tudi simpatizirajo z nami ter se brigajo za naš dobrobit. To izpremembo čustvovanja v avtoritativnih krogih je najbrž pripisovati vedno naraščajočemu spoznanju dejanskega položaja Avstrije. j Prejšnja avst ro-ogrska monarhija je bila ena najbolj čudnih for-jmacij v zgodovini. Ne naravni zemljepisni pogoji in tudi ne slienost |ali enoličnost narodov, pač pa čudni slučaji v zasledovanju dinastij so stvorili to monarhijo. Leta 1526 je padel ogrski kralj v bitki proti Turkom in ker je uj oda hotela tako. je bil to isti mož. ki je bil vsled cele verige okol-ščin tudi kralj češki. Tako sc je zgodilo. «la so srednjeveški dogovori glede nasledstva, ki so nam danes nerazumljivi, družili dve deželi, v katerih sta prebivala dva popolnoma različna naroda, tako glede I plemena kot civilizacije. Obe dt^želi sta postali dedščina llabsburžu-^nov. i Habsburžani so lasi ovali prej skupino goratih ozemelj, v kate-jnh so prebivali večinoma Nemci, a na Jugu tudi Jugoslovani in ita-! hjani. To je bil priČctek onega najbolj čudnega pojava, avstro-ogr-i.ke monarhije, kateri se je pozneje dodalo še de«c prejšnje Poljske pri razdelitvi slednje dežele, kateri pa se je avstrijska cesarica' Marija Terezija upirala. Zadnja pridobitewHabsbuiv.anov, ki so se vedno ozirali naokrog po novih ozemljih, je obstojala iz Bosne in Hercegovine, kateri.deželi sta j rej pripadali Turčiji in v katerih prebivajo večinoma Srbi. — Ti dve deželi sta se nahajali na točki stika med avstro-ogrsko monar-Ijjo ter Balkanom. To ozemlje je postalo, izza okupacije od strani Avstro-Ogrske leta 1879. jabolko spora med Srbi in Avstrijo in tam je postal tudi avstrijski prestolonaslednik žrtev zavratnega morilca, — kar je predstavljalo elobroznani neposredni povod svetovne voice. Čeprav je bila Avstro - Ogrska plemensko mešana ter raznolika glede zemljepisnega ustroja, je imela vendar v drugih ozirih tudi pogoje vitalnosti ali življenjske sile. katere pa se je v mirovni pogodbi popolnoma prezrlo. Bila je ekonomsko tesno spojena enota, ki je imela skoro vse surovine vkolikor se jih proizvaja v Evropi in ki je s tem predstavljala dobro umerjeno ekonomsko enoto, z Dunajem kot svojim trgovskim središčem in glavnini mestom. Od velike monrlii.ie s svojimi f>2 milijoni prebivalci, ni ostalo icč kot šest milijonov. Velike in rodovitne planjave, s skladi premoga ter petrolejskimi vrelci so bile izročVie Poljski, Madžarski, Jugoslaviji m Češkoslovaški. Današnja »Avstrija je sestavljena iz robate. ne preveč rodovitne gorske dežele s številnimi skalnatimi vrhovi ter iz Dunaja s svojima dvema milijonoma prebivalci. Res je, da je Dunaj ohranil svoje velike banke, svoja trgovska središča in svojo trgovino. Veliko število ♦vornic. ki so bile last Du-najčanov. pa se naln ia sedaj v drugih državah. Trgovina je ohrom-l.jena m to vsled celega sistema prepovedi in carinskih c>ločb. ki one-mogočajo poslovanje s sosednimi državami in dedoma tudi vsled pomanjkanja transportaeijskih možnosti, K temu je treba dodati Še dejstva, da je prebivalstvo izčrpano vsled številnih let pomanjkanja, da je njegova uspešnost zelo skrčena. da je veČina močnih možkih poginila v ujetništvu ali v vojni in da je morala Avstrija nuditi zavetišče beguncem, ki so bili izgnani iz sosednih držav radi njih nemške narodnosti ■'?). Lahko je uvideti, da mora prerezanju milijonov niti, ki združu-jejo narod v skupno drŽavo, slediti velikanski razkroj ekonomskega življenja. Ta razkroj jc še bolj drastičen, ker je dežela, uboga sama po sebi, oropana vseh svojih prejšnjih virov ter oh istem času obte-zena. z največjim bremenom, katero je brezprimerna vojna naložila državi štirikratnega njenega sedanjega obsega. Da se more prejšnje veliko cesarstvo prilagoditi razmeram male države šestih milijonov prebivalcev, je treba časa in tako prila-godenje je popolnoma nemogoče brez pomoči dežel, ki so bo^te na kapitalu. « »- Na temelju tega kratkega pregleda si bo lanko ameriški čitatelj ustvaril svoje mnenje o političnem in ekonomskem položaju avstrijske republtke. o velikanskih težkočah, katere mora premagovati vlada m o bednem položaju, ki prevladuje med velikim delom prebivalstva te republike. V tej naši zadregi je bila pomoč, katero so nam nudil Amerika net. resnično čudovita uteha. Ime Kerberta Hoover j a ie eno največjih v zgodovini nove Avstrije, Ves ameriški narod je s svojimi nestevilmmi dejanji dobrodelnosti ne le rešil življenja velike-ga števila avstrijskih otrok, temveč tudi življenja številnih odraslih k; bi drugače pomrli počasne smrti vsled stradanja. (Predsednik avst njske republike govori zelo primerno s svojega lasftie-a stališča a položaj je vendar n-koliko drugačen kot ga opisuje on Kljub vsej bedi m pomanjkanju imajo Avstrijci še vedno dosti Časa in sredstev za preganjanje in zatiranje one peščice Jugoslovanov in drugih na-Jrodnosti, ki uživajo dvimljivo srečo, da žive v notranjosti meja avstrijske republike. Ce bi ameriška javnost izvedela za polno resnico v tem oziru, bi se njeno sočutje izdatno ohladilo, kajti obmejni Ne ,mec je danes tak kot je bil, brezobziren zatiralec, ki je še danes veren idealom pangermanskega imperializma, o katerem je prepričan d bo vstal kot ptič Feniks iz pogorišča ter vsilil svojo diktaturo vsemu svetu). Vprašanje baroskega pris-j tanišča. T7 . t - - I _ ! * " i ' "Tribuna" komentira vest o' sporazumu med italijansko, reško' *in jugoslovansko vlado gleele ure-1 elitve baroškega pristanišča in reške države takole • — Ta vfg*L odločilna. Reka. ki je mrtvo metso. more končno1 pričeti s svojim prometom v svo-| jem pristanišču. Reka, v pretežni večini italijansko mseto, ali s hrvatskim obmorjem se more vrniti do svojega prejšnjega sijaja samo z italijansko - reško - jugoslovanskim sporazumom. Vsaka druga rešitev bi poi.ienjala smrt tega jadranskega pristanišča. Ne razu-l memo onih. ki so v svoji patrio-tični pretiranosti klicali: — Samo da ostane Trst italijanski, naj vzame vrag vse drugo! — Pravi Italijan more reči le: — Rešimo Reko na vsak način in njeno ita-!lijanstvo ne bo poginilo. — Ne ra- rgevih-lepih, pisanih-naordnih no--šah. C,- M. - J jzumemo tudi postopanja tržaških j poslancev, ki so razglasili, ko so j se vrnili v Trf t, da jim je Sforza zagotovil, da sc italijanske čete ;ne pomaknejo s Sušaka. Ako je ^sporazum dosežen in se ureditev aplicira, bo Suša k takoj izpraznjen. » — —p - t ; Važni odloki za neve pokrajine. 1 . ---— [ Minisliski svet je sprejel štiri odloke in sicer prvi. s »katerim se predpisuje gmotno izenačenje sodnega osobja novih pokrajin z OKobjem iste vrste v starih pokrajinah: drugi oellok. s katerim se območje ministrstva za osvoboje-'ne kraje glede obnove in vojnih jodškodmn razteza trni i na nove pokrajine: tretji Odlok, s katerim , se odobrujejo finančni ukrepi v prilog avtonomnih deželnih fondov Tridentsk e Benečije, Istre in 1 Goriško-Gracliščansske. Izšel je ko-jnečno tudi ukaz, ki vsebuje pra-jvila za postopanje najvišje sod-. I ni je v Rimu v zadevah iz naviti /pokrajin. V spomin sv. Cirila in Metoda. "Slovansko .pismo »tvorila, Slovane pros več avala.?' PODOBE IZ SANJ Spisal: Ivan Cankar T« "I'odob« aanj** m bile napisane v letih strahote 1S14—1917. Zato Je razumljivo, da marsikatera beseda ni tako postavljena, kakor bi po vsej pravici morala biti. In da je marsikatera zastrta in zabrisana. Vendarle pa naj ostane v«s. kakor Je bilo; sa ogledalo teh teltklh dni in za spomin. IVAN CANKAR. Jeseni 1917. % KONEC. Slavnostni fipls "Žiznj (življenje) i podvigi svjatyh Kirilla i Method i ja, pro«vjetitelej Slav-jan", ki ga je leta 1885. v Petro-gradu izdalo "Slavjanskoje bla-L gotvoriteljuoje oAnščesstvo" (.dru-ktvo . pravi v uvodu med osta-lim : "Vsak Slovan je dolžan znati imena teh svetnikov, njuno življenje ki delovanje, kajti delo, ka-t» ro sta onadva izvršila, tiče se vsega slovanskega sveta/* Zn ano je sicer kolikor toliko Slovencem delo sv, Cirila in Metoda- vendar. ker uprav dne .">. julija praznujemo spomin ali g<>d sv. blaurovestnikov naših. naj iz-pregovorim kratko o njunih zaslugah za Slovane na polju dušev-! nem. prosvetnem ter dosledno narodnem. Saj sta sv. brata solunska, po b» ixlah slavnostnega od-! bora velegradskega za slovansko tisoelefnieo, "bila prva učitelja, slovanske vzajemnosti in noseča eel i narod brez razločka v svojem srcu, dala na.ru vero. omiko in zgn-1 dovino' — torej res prava slovanska apostola, katerima se ne* moremo nikdar d<*»iojiio zahvaliti, nikoli njiju zadostno počastiti. Poda jem pa v naslednjem slovenskim rojakom nekaj črtic o sv. Ci-... * i uu iu Alet(H*u iz omenjenega ruskega spisa. Ze preti tisf»č leti so bili Slovani na.sel.jeni po prostorih, kjer š«> sedaj bivajo, in preeej dalje. A liili m> tudi že tedaj razdeljeni na i a/na pleruena; vendar v jeziku i se se niso razlikovali tako, kakor1 se razlikujejo dandanes. Nekaj jih je v IX. veku bilo že pokristja-j njenih, ali več mu je še bila pogan-ska. Niso znali ne citati ne pisati, shj niso imeli niti črk ne knjig J niti j«* bilo domačih učiteljev, ne-j go samo iiiH»strani, grški in latin-.ski, kateri pa s-o Slovane njihovi t nan.din.-ti le *odtuj<>vali ter jih! pridobi vab za svoje. Tudi svojega kraljestva, zedinjenega, veejegaj Slovani v oni cbibi niso imeli; pri-! padali so v/lu hi i ponajvec na' preobraženo bizantgle| braniti proti razmenio velikim,] močnim, a vedno sovražnim sose-l tlom. Posebno izdatno sredstvo v zatiranje Slovanov je bilo krist-i janstvo, in zlasti Nemci ni se tega! kaj uspe-š:i<» posluževali v rečeni f namen. ž- : je, a brez knjig človek lahko postane krivoverec." Ni-li i7. tega jasno ftako pripo-minja omenjeni ruski spis), da so 1 ■želje Slovanov in uverjenja sv. ' bratov bila povsem soglasna med : seboj? Slovani so zaželeli besede bo/je v svojem narodnem jeziku, a prva misel sv. Cirila je bila dati ' jim sv. pismo, priobčiti jim nebeški nauk v materinščini ne samo i;stno, temveč tudi pismeno; in, zato se j» on odločil prevesti svp-topiseniptke in brtgoslužne knjige na slovenski jezik. Tako je sodil mož z vznesenimi mislimi, učitelj * nesebičen, rmaječ pred očmi le samo bož°«tvene in duhovne namene. ne okužen ne z lažjo ne z Hla-g »hlepjem. kakor je hilo to la.st.no latinskemu in nemškemu duhovni-štvu. Razen tejra. tako je mogel soditi mož. kateri je čutil v sebi 111 ""i ze. izpolnjenje tejra velikega dela. kateri se ni bal n? novih sovražnikov. ne novih nevarnositi, ne novih težkih trudr>v. Vdanost svojemu visokemu delu, Ijtfbezen do Bega in ljudi, napolnjujoči srce sv. Cirila, odkrivata pred nami y»e .ujej{«Vtt xelicjo, m silo ui- ne-. - smrtnost njegovih podjetij. Zato, i da bi beseda evangeljska segla . prav v srca ljudi, vžgala in napol- - nila jih s plamenom globoke, vse- - objemajoče Kristove ljubezni. je , sestavil sv. Ciril najprej sloven- - sko pismo; in to je prvo m slavno - "jegovo podjetje, osnova velikega . dela za prosvetljenje Slovanov Ža . tem pa je sledilo drugo podjetje ' e prevažno istotako za prosverljeli uje Slovanov; skupno z bratom' j sv. Metodom in z nekaterimi so-i . trudnrki se je lotil namreč prevo-! . da sv. evangelija in vobče knjig 1 svetopisemskih in bogo*lužniii na i .Movenski jezik, začenši sam Ciril . i'isati veiičastvene besode sv. [evangelista Janeza: "V načeljef . bje slovo, i slovo bje k liogU. i Jbje slovo.'' j• .j ( Oj kasno, veliko, ]>reznanieiutol »,<*e sv- Prvoueiteljev naših! Iz- 1 , polnila se je srčna želja SlovanovJ] L <»d te dobe je zanje nastalo novo| , življenje, javila se je v njih zmož-] .most sa mosta I ne ga duhovnega raz-!' .1 vitja s poiiuvjo slovanskega pi.s . »ia in pod blago*vomim viplivom] j na rodne slovanske propovedi in' umevnega bogoslužja. I Po tern pa nam ostalo življenje!1 sv. bratov Cirila in Metrnla pred- 1 sfavlja nepretrgano borbo za slo-'1 vansko pismo in /.a slovansko cer 1 kev s sovražniki njune sv. propo- 1 vedi; življenje polno žalos-ti in 1 skrbi! Naj ho o tem omenjeno lej< "ckaj malega. Sv. Ciril in Metod, . 'Hlpravljajoča se na Moravsko h!j i knezu Rast is I a vu z darovi in pis- , j ' '»d grškega cesarja, sta znala, , jda njiju čaka hud boj razne vrste z latinsJ-:o-niemškini.i slovražniki j Slovanstva. V prvo, o„a sta šla \ j v državo. ,lfl katero se ni raz]>ro- s siirala oblast eari grajskega pair i- j jarha, nego katera se je pokorja- . j vala rimskemu papežu, tako da, >ta šla t ako rekoč v tuj samostan i ■ n svojim nstavoui; v drugo, apežem Nikolajem I.jJ .pa doli do posledniega nemšlcegaI mašnika na ^loravskem vse proti ' njima. Za njiju je bil slovanski narod in knez Rastislav, kateri je nertti-pljivo čakal njunega priho- , da. Nič ni motilo sv. bratov: ona L verovala v božjo pomoč svoje-j ,••111 sv. delu. zaupala «ta v duhov-!s 00 silo i;i nun- slovanskega naro-L .da in sta se odpravila na Mora v-! J j^ko. V kratkem času sta uvedlaj j v bnkr,«{užj0 rps cerkveni rod v j ;slovenskem jeziku; a s tem je bil!: lK>ložen temelj slovanski cerkvi. - Po prerani smrti Cirilovi (v Ri-!0 1,1,1 U februarja 860) je padlaj}-vsa teža v borbi s sovražniki Slo- s vanstva na Metoda samega.. Iz- j jJ,xdnjnjoč bratovo prošnjo ni od-V ■sel Metod na svojo ljubljeno goro I Olvmp, nego je s samozatajeva- r njem vzel na sebe težki kri/ ter r -se je odločil na Življenje prepo- i vednika in nadaljevalca Cirilove- -v ga, na življenje trpina :n pospe- 1 šcvatelja v korist slovanske cer- > kve. Njegova delavnost je bila ob- t širna in blagotvorua. Vladfka v 7 Panoiiiji j-. Metod nastavljal u- 5 čenee in pripravljal shižbenike v i cerkvi, nadaljeval prevod knjig [ SV. pisma, razpi-ostranjal jih v ^ množini spisov, z uspehom se boril 5 proti sovražnikom slovanskega ] dela. " , Ko je pozneje moravski knez Svetopolk mučeniku, ga se je Metod tudi lotil ] pomočjo dveh ueeneev svojih ] luhovnikov hitrotpiscev. To delo.' ladaljujoče se tekom šest let. jej 10 jako uspešno. Dne 26. oktobra ! e sv. Metod slovesno s svojimi ] tčenci o vršil službo Ibožjo ter za J ispesno dokančanje svojih trudovj e zahvalil Bogu in sv. mučeniku ; )imitriju solunskemu, katerega' ta sv. brata posebno časrtila. i: S smrtjo Metodovo (na Vele-1' pradu na MoraVskeim 6. aprila i >85) je delo sv. apostolov silovan-' kih na Moravskem in v Panoniji 1 propadlo. Zapadni Slovani so bili »odvrženi zoipet lalgarijo. kjer so blagonosno ladaljevali veliko delo svojih uči-eljev, katero je kmalu nato pre-: ?Io Še v sosednjo Srbijo ter se na-j iosled za sto let razširilo tudi v. l*so usiio. — In tako se Še dan-lanašnji v ruskih, srbskih in bolgarskih cerkvah pri službi boižji »lasi jezik slovenski, v katerem, ^a govorila in pisala ča "Bohemia" iz :Freiwaldaua, je priredilo tamosnje {prebivalstvo \ nedeljo manifesta-jeije proti neznosnemu obdavčenju. Pri:tem j3 prišlo do spopadov Samozažiganje v Rosiji. Moskovski boljševiški brzojavni urad poroča, da se je v neki j vasi v Tam bovški guberniji 300 I ljudi, možkih, žensk in otrok, za-jprlo v neko hišo in jo zapalilo, j da so vsi zgoreli. — Samozažiganje v večjih skupinah nam je zna-■ no iz ruske verstvene zgodovine lizza časov Petra Velikega, ko se; !jc začelo uradno preganjanje raz-kolnikov. Petrove reforme so se' zdele velikemu delu ruskega kmet (skega ljudstva za delo antikrista.j 'zlasti raditega, ker se jc Peter! dotaknil same pravoslavne cerkve! in so se na dvoru vršile stvari, ki' so bile zelo blizu bogoskrunstvu; j tudi obnašanje visokega klera. zlasti petrogradskega mitropolita.I ki je po odpravi patriarhata po j stal suženj siimodržavja, se je v zvezi s tragičnimi dogodki v ear-'ski rodbini tolmačilo kot predhoden znak svetovnega konca. Genialna osebnost carja Petra s svo-! jimi silnimi kontrasti je bila zmožna zbuditi vi is antikrista, ki se jej polastil vlade nad cerkvijo in dr-1 žavo obenem. Razkolniki, ki so Petrove reforme v cerkvi smatra-, U za oskrunenje razodete resnice,' j so sprejeli pečat miičcuištva s smrtno obsodbo duhovnika Ava-kunia. kar je bilo začel k za veliko in dolgotrajno preganjanje raz-kolništva sploh, ki se jc smatralo za državi nevarno. Na drugi stra-1 ;ui pa so razkolniki mučeništvo smatrali za izpričevalo svoje pra-Jvo ve rn os t i in je postalo st remije-, nje za mueeništvom epidemično. Na tej podlagi se je rodilo samo-( Izažiganje. Ni podlagi izreka, da j"kdoor hoče rešiti svoje življenje, g; bo izgubil, kdor pa izgubi svo-, je življenje radi mene, ta se bo rešil" — so se razkolniki v velikih skupinah sami zažigali; tako( se jc 11. pr. \ palcostrovskein samostanu zapalilo 2700 ljudi naenkrat, češ. da ogenj vse izčisti. Go-, teli so tudi otroci, da se tako iz-j ognejo grehom v poznejšem živ-} ljenju. Sredi ognia so peli molitve. prepričani, da si s prosto-' voljno smrtjo zaslužijo nebesa, o-' nemogoČijo d.-lo antikrista in pripravijo splošni konec sveta ______' i --1, med manifesta nt i in orožništvom. Ko je hotelo orožništvo demonstrante razpršiti z bajoneti, je bilo več oseb '-žko ranjenih. Neki orožnik jc ranil poslanca Hatzncr-i ja, ki je posredoval. Končno je poseglo vmes vojaštvo. Policija je aretirala tri meščane in jih odved-\i v Opavo. ADVERTISEMENTS. ^^^^^^^^ Lahko se vzame — ki tre ^f^Wn^Mk pomaga finfett MEHURJA ; ^^E^JUItOL*^^ nosi ime XW C^ ^ Vfcrqjte »eponsredb ADVERTISEMENTS. I Ali je vas jezik pobeljen? S Ako je, vzemite to naznarije »ot z* - i 1 svarilo. Jezik, ki je pokrit z belo ali j I rjavo piastje navadno p-»mcni, da i § so v neredu jetra in prebavni E aparat. g Severa's Balzoli ; B (preje Severcv Življenski balzami || g in balzams ta'jleu. kakor tudi te- K j B lzočina in tablet skupaj, popravi § Ig tako pokvarjenost. Popravi jetra. 1 m povzroča tek in uredi prebave, g t 3 Pravo zdravilo za ponavljajoča s,a |v t S zaprtja. Cena 8Sc. Pri lekarjin. || ^mmmmmammmm NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nam je kruta smrt pobrala edinega sina ; FRANK BOSNARJA v cveti h" i dobi 21 let. Blagopokoj-ni je bil rojen v ( atežu ob Savi na Dolenjskem. Tukaj «e bival II let , Dne I. junija 1 i»1? 1 je imIš^I iz La Salle, III., v državo Wyoming svojega strica -lo(. liaskovča ob i-Kat. kamor je srečno orivcl I)n.> 1». junija se je siromak nazaj proti doii.ii podal, toda k<> se je dve postaji čez Wyoming pripeljal v državo Nebrasko se j" železniški ■most podrl iu celi vlak je padel v globino. «>11 je v kari tak«, ne-rečno padel, da si je tilnik zlomil. To se je zgodilo pri mestu 1'hebraiK Nebr. Dne 'JI. junija so mrtvega na dom pripeljali. Pokojni je bil član društva Maccabees. kojeira člani s<» mu darovali krasen venec v spomin, za kar jim izrekam lepo hvalo. Nadalje se zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev in cvetlic. Posebno se zahvaljujem lasall-kim fantom iti deklet.im. ki so :i"i darovali krasne vence in g«i spremili k zadnjemu počitku. Ua.jni zapušča očeta in mater v največji žalosti. Pogreb se je vršil dne "_!->. junija iz hiše žalosti na katoliško pokopališče sv. Vincen-ca < b ognmuii vdeležbi znancev in prijateljev, ki so naju prišli tolažit v žalostnih urad ter- pokojnemu izkazali zadnjo east, za kar jim bodi na tem mestu izrečena srčna hvala. Ti pa. nrpozabljeni sin. počivaj v miru m lahka naj ti bo ameriška žemljica! Žalujoča ostala: Martin in Mary Bosnar, stariši. La Salle. IU.. jim. 1!»21. 5S Second St. N TDRISRČEN smeh je naj- S S2 ** boljše zdravilo sveta. S Če ste otožni, zamišljeni — S ■J se prav na široko zasmejte S |ji — pa boste takoj ozdravlje- Sg p 3 5 !■ Knjiga Peter Zgaga vam S povzroči smeh, kadarkoli fig S S pogledate vanjo, fjs m Ena knjižica za 50 centov 8J I j vam bo trajala za vedno. jfi H ^f fl i ^ ■ Izrežite ta kupon pridenite petdeset centov v * ■ t + znamkah ter pošljite: g ® >>■ Slovenic Publishing Co., j ■ 82 Cortland t St., New York. "i ■y Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v i J znamkah mi pošljite knjigo "Peter Zgaga." ► ■ Ime .................................... ■ 3 Naslov ..................................................................j" S Država ................................ SKRIVNOST ORCIVALA. DETEKTIVSKI ROMAN. / Francoski spisal Emile Gaborian. — Za O. K. priredil O. P. 27 (Nadaljevanje.) — Aha. — ga je prekinil Planta. — raditega ste tako natančno motrili njegov portret. Lekok pa je bil preveč zatopljen v zasledovanje niti svojih izdajanj. da bi zapazi! to prekinjenje. — To je ena onih vulgarnih posameznosti, — je nadaljeval, — kojih neznatnost jih dela -t rasnim. če se nahajajo v spremstvu gotovih okoliščin. Pred>ia\ Ijajte si sedaj grofa Tr- morela, bledega, pokritega s krvjo svoje žene. kako se brije pre-.I ogledalom, kako si liiH/e liee z milom v tej sobi. v kateri je vse narobe, dočim leži tri ko-lake od njega še vedno gorko truplo. To je bil čin strašnega poguma. vrjemite mi. pogledati samega sebe v ogledalu po umoru. To je čl!i, katerega je h« malo krininah-ev zmožuiii R"ke grofa pa so; se kljub temu tako >1 rasno tresle, da je komaj držal britev in brez' dvoma m- je moral park rat u Veza t i. — Kaj, — je rekel dr. Gendron, — vi mislite, da si je vzel grof; toliko časa. da se je bril! — .laz sem pozitivno prepričan o tem. pozitivno, lirisalka. na! kateri sem našel .*uega onih znakov, katere pušča britev, kadar se jo obriše, me je spravila na sled tega dejstva. Ozrl sem se naokrog ter našel skalijo z britvami, kojih eno se je pred kratkim rabilo, kajti l ila j«* vlažna. Skrbno sem vsled tega spravil tako brisalko kot britev. Če pa še ti dokazi ne zadostujejo, bom poslal v Pariz po dva svojih mož, ki bosta našla nekje v hiši ali na vrhi tako brado grofa kot blago, s katerim je obrisal britev. Kar se tifv dejstva, ki vas preseneča, doktor, se dozdeva meni zelo naravno. Še več, to je bila potrebna poslcdiea sprejetega načrta. Grof de Tremorel je vedno nosil polno brado. Odrezal si jo je in njegova zunanjost je bila tako popolnoma izpreinenjeiia. da bi ga nikdo ne spoznal, če bi ga srečal na begu. Zdravnik je bil očividuo prepričan, kajti zakričal je: — To je jasno, oeividno. / — Kakorhitro -o je na ta način izpremeni!, je grof pohitel, da izvrši preostali del svojega načrta. 110. da vrže postavo s s Ipd ti in da l»o vs«* izgledalo kot da sta l>,?a 011 111 njegova že-i:a umorjena. Poiskal je jopič Gespina. odtrgal kos pri žepu ter položil kos v roko grof!«*e. Nato je dvignil truplo v s\*oje roke. počez ter še! po stopnjieah navzdol. Rane so strašno krvavele. odtod Številni madeži po eeli poti. Ko je dospel do konea stopnjie. je moral položiti grofico na tla, da oil pre vrata vrta. To pojasnjuje veliki krvni madež v veži. Grof je odprl vrata, se vrnil k truplu ter ga odnesel v naročju do roba trate. Tam se je ustavil ter ga pričel vleči za ramena, stopajo«*- s hrbtom naprej, s čemur je skušal ustvariti litis, da *e je njegovo lastno truplo vleklo tam preko ter vrglo v Sei-no. Podlež pa je pozabil na dve stvari, ki sta gi nam izdali. O11 ni pomislil, da bo krilo grofice, katero se je vleklo preko trave, kjer ;e puščalo široko sled. razodelo njegovo nakano. Tudi ni pomislil, da bodo nj«ni elegantni čevlji z visokimi petami razpraskali mehko zemljo trate ler s tem pustili proti njemu dokaz, ki je jasnejši kot beli dan. Gospod Planta ^e je naenkrat dvignil. — Ah. — je rekel. — o tem nam niste preje nič povedali. • — In še tudi o drugih stvareh ne. Preje pi nisem vedel za par dcj>tev. katera poznam sedaj. Ker pa sem imel vzroka za domnevanje. da ste vi boljše informirani kot jaz. mi ni bilo žal esvetili se /a previdnost, ki se mi je zdela skrivnostna. — No. osvetili ..t,, se. — .jc pripomnil zdravnik smehljaje. — Na drugi strani trate, — je nadaljeval Lekok. — je grof zopet dvignil truplo grofice. Pozabil pa je na učinek vode, kadar pljuskne in mesto da bi tr iplo s silo vrgel v reko, ga je položil na tla nežno in z veliko previelnostjo. To pa še ni vse. Želel je, da bi izgledalo kot da se ;e vršil strašen boj. Kaj je storil.' Razpraskal je pesek s koncem svojih čevljev. Mislil je. tla bo s tem varal policijo. — Da da, — .je mrmral Planta. — Natančno tako, — videl snu. — Ko se je iznebil trupla, se je vrnil grof v hišo. Čas je potekal. a še vedno je hotel najti dotični papir. Pohitel je, da oelredi zadnje odredbe, ki bi zagotovile njegovo varnost. Namazal je svoje eo-I ate in »voj robe«* s krvjo. Vrgel je robec in copato na vrt. drugo copato pa v Seino. Njegova nagliea pojasnjuje nepepolno izvršeuje teh r.anevrov. On hiti in dela napako za napako. Ne pomisli, da bo pojasnil njegov služabnik vse glede praznih steklenic, katere je postavil na mizo. On misli, da naiaka vino v pet kozarcev, — a jc je-siii. ki dokazuje, da ni nikdo pil iz teh kozarcev. Gre navzgor ter potisne uro naprej, a ne misli na to. da bi spravil zvonec in kazalec v .soglusje. Razmeče posteljo, a na zelo neroden na« in, — in nemogoče je .»praviti v soglas-je ta tri dejstva, zmečkano posteljo, uro, ki kaže «t vaj se: minut po treh in grof; -o oblečeno kot da je »redi dneva. V uobi napravi š<- večji nered. Poinaže rjuho s krvjo in tudi pohištvo in zavese. Nato okrasi vrata z odtisom krvave roke, preveč razločuj ir. natančno, da bi ne bilo storjeno namenoma. Ali je najti dosedaj kako okoliščino ali posameznost zločina, ki bi ne pojasnjevala krivde grofa .' — Tam je sekira. — je odvrnil Planta, — katero smo našli v drugem nadstropju in koje pozicija se vam je zdela tako čudna. — K temu ravno prihajam Ena točka je v tej skrivnostni zadevi, ki je sedaj jasna, hvala vama. Mi vemo, da jc imela madama de Tremorel skrit neki list ali neko pismo, za kojega obstoj je njen mož vedel, katero je hotel imeti, katerega mu pa njegova žena ni hotela dati kljub vsem njegovim prošnjam. Vi ste nam povedali, da je bil s rah ali mogoče potreba polastiti se tega pap;rja mogočen motiv zločina Vsled tega nismo prenagli v domnevanju, da je bila važ-rost tega papirja velikanska. — popolnoma nveko navadne afei;e. Ta papir je moral vsebovati nekaj zelo obteževalnega, za enega ali I drugega. Za katerega.' Za oba ali le za grofa? Tukaj sem omejen na ugibanja Gotovo je. da je bila neka pretnja, katero se je lahko izvršilo vsaki trenutek, ki je visela nad glavo njega ali obeli. Madama Tremorel je gotovo smatrala ta papir ali za varščino ali pa strašno orožje, s pomočjo katerega ji je bil njen mož izročen na milost ali nemilost. Da se iznebi tega večnega ogroževanja, je grof ubil svojo ženo. Logika je bila tako jasna in zadnje besede so spravile dokaz tako razločno na dan. da sta bila oba poslušalca prevzeta od občudovanja. Zakričala sta: — Zelo dobro! . BB . /.bH | 1 rl jj — Sedaj — je nadaljeval Lekok, — moramo iz različnih ele- | ir.eiitov, ki so nan služili pri ustvarjenju našega prepričanja, skle- j pati, da bo vsebina tega pisma, če ga bo mogoče najti, opravila naše j zadnje dvome, pojasnila zločin ter razblinila v nič vse varnostne odredbe zavratnega morilca. Grof mora vsled tega storiti vse. kar je mogoče na svetu, mora poskusiti vse. da ne pusti te nevarnosti za sebaj. Ko so bile njegove priprave za beg končane, je grof Hektor, kljub »mrtui nevarnosti, potekajočega časa in prihajajočega dneva obnovil z večjim obupom kot preje svoje brezuspešno iskanje. Vopet ;e pre iskal celo pohištvo, vse knjige in listine, r zaman. Nato pa je sklenil preiskati elrugo naelstropje in oborožen s to sekiro, je" šel 1 avzgor. Že je napadel pisalno mizo. ko je cul nn vrtu krik. Pohitel je k oknu — in kaj je videl ? Filip in stari Ber.o sta stala ob bregu reke poel vrbami, v bližini trupla. Ali si morete predstavljati njegov grozni strah? Sedaj ni bilo mogoče izgubiti nobene e>kunde več. kaj-že predolgo je čakal. Nevarnost je blizu, strašno blizu. Dan je napočil. zločin je razkrit in že se bližajo. Čuti. da je izgubljen preko vsakega upanja. On mora bežati in sicer takoj :»■ sicer kljub nevar-1 osti. da ga vidijo, primejo in aretirajo. Vrgel i" sekiro s silo ob tla in prerezala je tla. Pohitel je navzdol, spravil bankovce v svoj žep. prijel s krvjo namazani jopič Gespina. katerega je hotel vreči v vodo z mosta ter se rešil skozi vrt. Pozabil je na vso previdnost, skotil preko jarka in 011 je bil tisti, katerega jc stan Berto videl, ko je izginil v gozd Moprevoar. kjer si je hotel zopet uravnati obleko. Za trenutek je varen. Za seboj pa je pustil pismo, ki je strašno pričevanje proti njemu, ki bo izdalo njegovo krivdo ter perfidnost njegovih načrtov. On ga ni i.ašel. mi ga borno. Treba nam je le poraziti gospoda Domini in izpremeni Ti naše elvome v gotovost, i (Dalje prihodnjič.) Glasovi iz Koroške. Pliberk. 1 Tukajšnji nemčurji pridno — 5 spravljajo ponoči, ela bi jih Slo- ; venci ne opazili, municijo iz Ce- j lovca. Vsak nemčur je dobro obo-'i rožen, v mestu imajo več strojnic 1 ročnih granat in različno munici- p jo. Nemčurji so silno razburjeni.} ker se boje, da, bi nam veleposlani-j ška konferenca vrnila južno stran' j od Drave. Bistrica pri Pliberku. Veleposestnik in lesni trgovec ] :Fritz Kraut podpira svoje nemčur j ske brate s tem. ela je sprejel v : svoje varstvo del munieije. ] i' Novcavas pri pliberku. ; Zna n 1 zastopnik Ileimatsdien- < tsa" učitelj Pavličon se je tudi ] dobro preski\>el z mmiieijo. Na n svojem posestvu Žipel ima precej- ^ šnjo zalogo. ',1. sicer v istem pro- j štoru, kjer .ie imel nu dan plebi- < seita 150 foiksveroveev skritih, i i katere so pa naši vrli fantje zajeli! in razorožili. Goncvccc pri Pliberku. ] P. d. Marko je pred enim mese- 1 cem ponoči iz svojega poslopja 1 z avtomobili dal prepeljati vso ] 11 uničijo v Pjiberk, ker se jc bal Slovencev, da bi mu ne bili vse v zrak spustili. Preel par dnevi pa je zopet dobi! ponoči z avtomobili novo streljivo: stražili so avtomobil orožniki. Oko koroškega Slo-Ivenca tudi ponoči pridno čuva! Dolinčice pri Pliberku. Izgubila je .:avest. ker je glasovala za Avstrijo. Marjeta Gajč-man. Mesec dni pred plebiscitom je molila devetdnevnico k sv. Duhu. da naj jo razsvetli, kako bi i-aj glasovala. Hotela je glasovati za Jugoslavijo, njen mož je pa bil, pri Nemcu v službi in jo je prego-jvoril. Ubogala ga je in glasovala! ze Avstrijo. Drugi dan se ji jc' omračil um i:- je začela na glas kričati, da je Slovence prodala itd Y protokolu "Heimatsdiensta" pri orožnikih v Pliberku je pa zapisano, da je zblaznela zaradi jugoslovanskega terorja. I Borovlje. I Vsled naravnost škandalozne popustljivosti poklicanih oblasti: napram pijanim nentčurskem pre-j trpaeem in razgrajačem postajajo! pravne razmere za Slovence pri ADVERTISEMENTS. t /l ^ I /m V P (temntinM delo I* M» fjrYOLi\ ▼ LA ed nemeurjev zi sramovani. razžaljeni ali pretepeni, niti ne upajo tega naznaniti pri merodajifli oblastih. Na bin-ke.štni pondeijek je šel 60letnij Slovenec Valentin Vertič iz Dojan na Bajtišt*e. Sredi pota mu pride nasproti znani nemškutar Lučov-nik iz Meelb.^rovniee v spremstvu tareh enakovrednih bratov. Od daleč že začne vpiti na sivolasega starčka: Ti prekleti čuš. Kranje. itd. Ko priele blizu, zavihti nad starčkom svojo pest in mu zapreti. da ga takoj pobije na tla. če se takoj ne izgubi. — Nemčursko vzgojena propaliea bi tudi starč-k;i pobil ob tla. da nista v tem tre-notku prišla po poti dva druga gospoda, kateiima se ima Slovence zahvaliti, da je mogel neovirano 7ii»daljevati s*ojo pot. V nedeljo dne 22. maja je skelele več Slovencev v gostilni pri "Cingeluu 11a Trati. Tedaj juide med nje nem škutar T^ehebans iz Medborovnice j ter začne nase ljudi zmerjati in psovat: 11a uajgrši način. Posebno se je spuščal na Bo.štetsi Borovni-ka. kateremu je grozil, da ga 11-, bije. če pride 11a cesto. Ko se je I potem ljudem posrečilo, ela so ga . spravili iz sobe, je sredi ceste preel hišo razgrajal ter grozil z odprtim j nožem v roki. kričeč, da zabe»de vsakega 4ičuža", ki bi se pokazal na cesto. Za slovenskimi dekleti. , ki so tedaj -iučajno šle mimo, je začel bičati kamenje ter jih pso-Jval na najgrši način. V nedeljo dne 5. junija je vdrl nemškutar ' Hajnik na Dr/I.ravi v hišo slovenskega puškarja Grudnerja, ga — 1 zgrabil za grlo in ga v navzočno-[ sti njegove žene in njegovega sina \ davil in grči!, da je komaj napa-J denec še prišel k sebi. ISt. Janž. J V nedeljo one 5. junija so ob , polnoči pijani nemčurji prihru-I ir.eli v gostiln-, "pri Tišlarju". — ^ Ker jim gostiiničar ni hotel dati . pijače, so začeli razgrajati kakor divjaki in mahati in pretiti s sto-1», tako d;i sta. morala, gostilničar in gostilničarka zapustiti gostilniško soli o, kjer .so potem zagospo-darili nemčurji. Sadovi nemške ! vzgoje. I ! ~ j Kozentavra. ;' Slovenskemu častniku Paviu Strniku. ki je dne 7 januarja 191D j v Goricah padel v boju za sloven-: sko domovino so njegovi prijatelji v hišo. blizu katere je našel smrt. dali vzielati mramornato j spominsko ploščo s primernim napisom. Nemčurji so izprva hoteli j ploščo iz zida izdreti in jo uničiti, j Ker pa bi to stalo precej denarja j 111 truda, so ploščo, ki je iz črne-|ga mramorja. popolnoma pobelili, j t;, k o ela se tudi od blizu ne opazi lin ne more napis citati. Tako je I postala, spominska plošča, postav-| ljena v čast padlemu slovenskemu L vojaku, obenem kričeč dokument j.in monument nemčurske kulture I I A f o r i z m i. Taki ljudje f sebični i so kakor psi. Bij Š ga lahko, kakor ga ln>-č«>s. samo zvijal se bo in evil i I. a poskusi ;-mt vzet i kos mesa iz g >b-ea. takoj se zakadi vate. Dr. I Van Šorli. * « * i Študija idej ie zelo ulična (»bče-| vanju z ljudmi. ^Inogo znancev j imaš. s ka-terimi govoriš e» najraz-•ličnejsem in katere pmznaš samo .površno, a imaš prijatelje*, s kat4*-rimi te veže duša in oni ti odkrivajo tajnosti duše in svoje objektivnosti. V tem torej obstoja, skrivnost pravega ume van j a idej : da se jim A'daš. LAPLAND 20 avg. — Ch'"bf>urg PARIS 27 jilli. — Havre LA Ti'URAINE 2C avg. — Ka»re "alabria 27 lull. — Tr.i AQUIT/'NIA avg. — Cherbourc AOUITAN1A 27 lull. — CherLai.rg AMERICA £4 avg. — Cherbourg PESARO 27 Jul«. — Genoa FRANCE avq. _ Havre KROONLAND 30 lull. — Ch t bourc P"ES. WILSON 27 avg. _ Trat WASHINGTON 30 tuil. — %. h« 1 iouri WASHINGTON -/ a-g. _ Cicbouru ROUSILLON 2 ava — *lavre ADRIATIC 31 avg. — Chertoura Uletle c*»n voane listke tn vse d.ajfe pojnsntla, obrnite ce ao ivrtlks RANK Ji ^K8EH STATE B.*NX 82 t\trtl»mSt 3t„ N«* Vorti. NAREuBa general JU60SL, KONZULATA , V«ak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da j 3 v resnici jugoslovanski podanik. Soglasno z zadnjim odlokom mi J nistrstTa za znnanje zadeve bo konzulat izdajal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbovt Slovencev in H>vatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list pri ležili tudi zadostno dokaze o ju goslovanskem državljanstvu. Ko se bo kon^u'at prepričal, da to predloženi dokumenti pristni u radostni, bo dobil prosilec potili list. V slučaj"., da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izdan potni list bele z dovoljenjem ministr->tva. Ker število prosilcev ogromno in s vsakim dnem narašča, ni konzulatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma boHc priOi vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi Sifkarte prej, p redno se osebne ne zglasi oa konzulatu ter do-bi potni lisi V vsakem drugem slučaju ne bo konzulp.t prevzel nobene odgovor-aosti za čakanje v New Yorku, 1x1 Če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje brez njih. V dokaz državljanstva je treba predložiti: stari potni list, domov-oico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo j j okrajnega sodišča v starem kra-: j ju. Kdor tega nima, bo dobil pot- : ni list šele s posebnim dovolj* j ajem iz -ministrstva. ____1 PREDNO SE ODLOČITE 1 za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, sli poslati denar v domovino, da <*e ga potnik sam kupi, pišite naj prvro za tozadovna pojasnila na znano in zanesljivo tvr^ko FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York (Advertisement) Rad bi izvedel za našim* mojega zi-ta JAKOBA KOVAČ. podo-| niače Adamov iz Orahovega na' Notranjskem. Prtxl dvema me- ; seeema se jf nahajal v Ve»t lame, i*a., su ne vem, kje sc nahaja. Prosim cenjene roja- 1 Uc. če kdo ve za njegov naslov.' da mi ga naznani, ali pa če sam bere te vrstice, ga prosim, da se < nii javi; saj ga ne iščem za nič " kaj posebnega, samo da vem, ] kje sc nahaja. — Tony Turk, i Camp GO. Cheat IJridge, W, Va.j ROJAKI. NAROČAJTE Sfi'i NA "GLAS NARODA" NAJ-' VEČJI SLOVENSKI DNEV-1 NIK V ZDR. DRŽAVAH. * ——mmk French Line COHPAEHIE GENERALE TRAKSATUKTIQUE V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE LAFAYETTE .................. 2. |0|rj. LORRAINE .................. 6. jullla .-RANČE ..................... 7. jullla SAVOIE ...................... 14. Julija C C PAPIC 33.700 ton. ■ 45.000 konjskih sil. 27. julija - 17. avgusta □Ircktna telaxnliki xvexa U Pariza v »•• alavn* točk« Juaoalavll* HItrl parnlkl ■ fttlrlml In avtmi vll«k»-m«. Poseben za^tocnlk Ju^oalovansM« 'lada bo prlfakal pot' Ike ob prihodu na-lh parnlkov v Hn^ru ilh točno ad. or*m!l kamor ao namanlanl, Parnlkl Francoska trte ao tranaoortlraV t« k cm vojn« na tlao«« eahoalsvaikih v* aov fcrti w iMsrlllk« Za llfk«i* In can* varafta It* V ORUZBIht FiSARHI, 19 Stati St„ M. T. ali oa ort i»k.aiu lh aa*ntlH. \CosoNcb črta \ S Direktno potovanje ▼ Da- 5 j brovnik (Gravos*) in Trst. ^ j PRES. WILSON ____ 9. >lija A g ARGENTINA . /. .. t. avgusta g 5 PRES. WILSON .. 27. avgusta g 6 Ceno za Trst in Itcko s«: & in $110. J ^ Potom llvtkov Izdanih za v«e kra. K K I« v Juaoalavl II tr Srblll. m jP Razkošne uaodnostl prvega, druoo- A m aa In tretleaa ra ;reda. ZA Potniki tretleaa razreda dobivajo K K arezo lačno vlr*o. 5 PHELPS BROTHERS. & CO. 0 K P»Menaer Deoartn*^nt i p 4 West Street New York ^ Ne odlašajte ako nameravate naročiti vozni lini ek iz star* domovine za Vašo^ družino, KorodnikA ali prijatelja. Pišite za cene in druga potrebna aavodila na najstarejše in iknie-no ilo-vensko banano podjetje t FRANK SAKSKr, STATE BANK (potniški oddelek) si Oortludt BL. law York. V. T. I A .1 v»rt liPirmnU osa iszsa isss izss Esa NAZNANILO in PRIPOROČILO. Nas stalni zastopnik Mr. JAN-KO PLEŠKO pobira naročnino za (.11 as Naroda na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojce od tam, glede denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. Ima v zalogi tudi knjigo Peter Zgaga. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glasa Naroda. SLUŽBO DOBI takoj Slovenka pri slovenski družini za hišna dela. Plača po dogovoril Vprašajte na 211 Hoyt St., Brooklyn, N. Y._(1-2—7) DOCTOR LORENZr^ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK vIL F? ŠPECIJALIST MCŠKIH BOLEZNI. 644 Penn Ave Pittsburgh, pa-J^^ MoJa stroka je zdravljenje akutnih tn kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter Imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vaSo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moC in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pn je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaSajte, ampak pridite Cimpreje. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. masuije In lise po telesu, bolezni v grlu. Iz. t>adan]e las. bolečine v kosteh, stare rane. živine bolezni, oslabelost, boieznl v mehurju, ledicah. letrah In želodcu, rmenlco. revmatlzem. katar, ztata tile. naduha Itd. Uradne ure so: V Dondeljek, sredah In petkih od 9. zjutraj do 5, popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ur« zjutraj do 8. ure zveCer. Ob nedellah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVIM. PRIDITE OSEBNO- NE POZABITE IME IN NASLOV. - Dr. LORENZ 644 Pem Art PITTSBURGH, PA. Nekateri drugI zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz snam hrvatsko i« lx starega kraja, zato ves lažje zdravim, ker vas razumem.