Položaj Vsi jugoslovanski | državni poslanci so se zdru¦fili v en klub ter ga imenovali Jugoslovotnski klub. Xo so Nemci začeli zahtevati, da se m.ora na severu o d c e p i t i od Avstrije G a 1 i c i j a in na jugu Dalmacij a, je bilo potrebno, da tudi jugoslovanski poslanci povedo svoje mnenje, kaj mislijo o kupčijah nemških strank s tako važnimi kronovinami, kakor sta Dalmacija in Galicija. , Jugoslovanski poslanci so,se postavili na stališfee, da obsojajo vsako odoepitev in vsako lofiitev, da hočejo za vsako ceno ostati v mejah naše preslavne habsburSke monarhije in da namesto lofiitve hočejo združitev vseb. v naši monarhiji živefiih Slovencev, itrvatOT in Srbov pod žezlom habsburško-lotarinsk* vlaaarske MSe. To in nifl drugega je izjavil tudi njih naSelnik ilr. Korogec v prvi seji dri5avn»ga zbora. One nemjške stranke, ki že od nekdaj želijo oalabiti Avstrijo in jo spraviti v odvisnost otl Nenrt8ije in ki so vsled tega zahtevale, da se morata oficepiti Gaiicija in Dalmacija, so zaradi stališča jugoslovanskih poslancev postale strašno vznemirjene. Izmišijajo si najveSje budalosti. Kajpada po stari nepoštesni oavadi so zafiele celo summčiti in ovajati, 6eš, da fročemo razbiti Avstrijo, da škilimo v Srbijo, čeravaio j« ni več, in kar je takih čenč še ve6. Toda res je le to: M i s m o i n linčemoostati v A v 3 t r i j i. toda združeni, a n o 6 e m o biti (1 r u |g i ra ssrodcm z a h 1 a p c a, nočemo pa tudi. da bi naSa država Avstrija bila drugim sarao privesek. Neodvisno, mofino habsburjško monarhijo bočemo, in »ui združeni Slovenci, Hrvati in Srbi bomo njeni najfeoljši in najzvestejši stražarji na Balkanu in ob Arlriji. Lahko na ves glas povemo, da naši poslanci iglede združenja v habsburški mouarhiji živečili Sloveacev, Hrvaiov in Srbov zastopajo isto mnenje, ka- kor ^a zastopa tudi sedanja vlada. Cesarju je vlada odsvetovala priseči na ustavo ravno z a r a d i t e g a, da, lahko ob mirovnem sklepu s cesai-sko voljo združi pod s\t)jim žezlom v momirhiji živeče J u g o s 1 o v a n e, jih osvobodi nadvlade tujih narodov ter jih upostavi na jugu Avstrije za branitelje državne in vladarske misli. Da je temu res tako, je pač najboljše apoznati iz izjav, ki so jib oddali avstrijski socialdemokratje na mirovnih s«stankili v Stokholmu. Tudi oni zahtevajo združenje vseh v avstro-ogrski državi živečili Jngoslovano^. Znano pa je, da naši soctoldetookrati v Stokholmu govorijo sicer na svojo lastno odgo\t)rnost, vendar pa so imeli, predno so odšli v Stokholm, z našimi državniki obsežne pogovore glede avstrijskih vojnih ciljev. Nemške stranke si morajo biti v svesti. da so oni časi minili, ko st je v Avstriji glede notranje preuredbe paslušal le njihov glas. Kri naših jugoslovanskih junakov, in te krvi ni malo, nam je izvojevala v vrstab avstrijskih narodov odli^no stališ6e. Ako hočejo nemške stranke res močno, na vse strani politično in gospodarsko neodvisno Avstrijo, potem morajo kaialu opustiti škiljenje čez tneje in z nami vred začeti delati za enakopravnost in enakovrednost vseh v Avstriji živečili narodov. Predpisovati pa si tudi od Nemcev yeft ne damo, kako si naj našo domovino Avstrijo najudobnejše uredimo za svoje srečno in stalno stanovanje.